m Pi— Največji tloTMialu dnevnik ▼ Združenih drievah V^umleto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za tnoaomotvo četo leto $7.00 n i J GLAS List slovenskih .delavcev y Ameriki* the United State*. b Issued every da j except Sundays q and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA M7I NO. 13. - ftTEV 13. Entered as Second Clan Matter. September 21, 1993. at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 16, 1930. — ČETRTEK, 16. JANUARJA 1930. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIil. DESETA OBLETNICA UVEUAVUENJA PROHIBICIJE newyorski kongresnik la guardia skuša ovreči osemnajsti amendment $50,000,000 za suhašk0 kampanjo Voditelj Antisalonske o mnenju državnega L« Guard ta pravi, da je o&emnajsti amendment ne- Lige pravi, da bo mora-| pravdnika se obravnava ne bi smela vršiti v Gastoniji. — Dvainštiri-deset prič zaslišanih. veljaven, ker ga je odobrilo samo deset držav.— Po Borahovem mnenju je o tem vprašanju že odločalo najvišje sodišče. — Napetost v kongre« &u je prikipela do viška. WASHINGTON, D. C, 15. januarja. — Danes je potrklo deset let izza uveljavljenja prohibicije. la organizacija v prihodnjih desetih letih potrošiti najmanj petdeset milijonov dolarjev. DETROIT, Mich., 15. januarja. — Dr. Ernest Cherington, predsednik Antisalonske Lige, je rekel, da bo Suhači v kongresu so praznovali ta jubilej' s temj potrebovala Liga petdeset milijonov da so izdelali nove odredbe, ki naj postavo poostre ! dolarje% za yz^no kampanjo v ter dajo oblastim priliko, da jo bodo zamogle izvesti. prebivalstvo ipovodenj simpatizira ! preti indiani i H _ z morilci Na stotine ljudi je pobegnilo, ko je vodovje Wabash reke preplavilo bregove. — Dosti farm pod vodo. prihodnjih desetih lelih. V poslanski zbornici je na vrsti Williamsonova resolucija, naj se odvzame izvedbo prohibicijske Tukaj se vrši konvencija te organizacije, in navzočih je dosti delegatov iz vseh delov dežele. Dr. Cherington je izjavil, da bo * i . .„» . . treba potrošiti največ denarja za |KMlave zakladmskemu departmentu ter naj se jo j mum« in pamfiete. ki se pečajo s GA3TONIA, N. C.. 15. januarja. Državni generalni pravdnik Dennis Brummit upa izposlovati, da sc bo vršil proces proti morilcem Mrs. E. M. Wiggins v kakem drugem kraju, ne pa v tem mestu. Po njegovem mnenju, je prebivalstvo tako naklonjeno obtožencem, da bi jih najbrž ne zadrla zaslužena kazert. V slučaju, da bi se vršil proces orugje, bi bil zopet zavlečen za par tednov. Splošno je prevladovalo mnenje, da d dan^s opoldne dvignejo ob- problemom alkoholizma. V prihod- poveri justičnemu departmentu. Suhači zahtevajo, naj se dovolj nadaljnih pet najst milijonov dolarjev za izvedbo prohibicije. I Za prihodnjih deset let bo treba bo začela jutri debata O tem, bo vpra- sestaviti tudi primeren program da VINCENNES. Ind., 15. januarja, i V porečju reke Wabash je nastala med prebivastvom panika. Ženske molijo, dočim si moški neumorno p:'Zadevajo, da utrdijo z vrečan.i nasipe. Vodovje reke Wabash ram-rec strahovito narašča. To je najbolj usodepolna povoden j izza leta 1913. ko je vodovje povzročilo za petdeset milijonov do- j laue. škode. \ lemenoslovci pravijo, da bo na- . rasla reka za šestindvajset čevliev. j Ko bo dosegla voda to višino, bo preplavljen okraj Knox. Rr ka je že preplavila na tisoče a Krov poljedelske zemlje. Farmerji sp: av' iajo svoje družine in kosa pohištva na vozove ter beže v višje le- tožbe proti onim, ki so mesera sep- njih desetih letih bo potrebovala I U mbra ,jmoriI* Mrs Wiggins, 20 let žeče kraje. i.-iaro tekstilno delavko. j cih'-ni stan za pomoč je bil uuv' Predno se je sinoči veleporota ncv.vien v tukajšnji bližini, razšla, je zaslišala dvainštirideset | Dela ve* Rdečega križa, policija. Liga več denarja kot ga je dobila in izdala tekom četrt stoletja. Pred pn: no D. L. Chase je pričal, da je Mrs. šal newyorski kongresnik La Guardia, ce je osem-j j w.^ms ustrelil h. wheeius, eden najst i amendment k zvezni ustavi sploh veljaven ali ne. 9 Amendment je bil sicer v kongresu sprejet, toda odobrilo ga je samo deset držav. Pri četrtine držav je odobrilo resolucijo glede osemnajstega amendmenta, dočim amendment kot tak ni bil odobren s potrebno večino. Odobrenje bi se moralo završiti po sedrrvh letih, kar se pa ni zgodilo. Resolucija newyorskega kongresnika bo najbrž dala povod dolgotrajnim in ostrim debatom, četudi je senator Borah izjavil, da so vsa La Guardije-va prizadevanja brezuspešna, češ. da je najvišje zvezno sodiiče že ponovno razsodilo v tej zadevi. Istega mnenja je tudi senator Sheppard, demokrat iz Texasa. ki ga smatrajo za očeta osemnajstega amendmenta. _ bo treba najmanj petdeset milijo- j ^^ ki so pridržani pod jamš-ino. nov dolarjev. Iz programa je razvidino, da bo Antisalonska Liga delila knjižice in pamfiete, ki se bodo pečali s pro-hibicijskim* vprašanjem. Njeni člani bodo predavali po vseučiliščih in po javnih knjižnicah. Qherington je rekel, da sta v teku zadnjih desetih let Liga in njen vzgojni department založila s sj-haško literaturo kakih štiristo vse-učiliških in drugih dijaških knjižnic. V deželi je pa še kakih 600 iru-gih vzgojnih zavodov, katere namerava preskrbeti s svojo literaturo • še tekom tega leta. ARETIRANA ZASTRUPUE-VALKA V New Yorku so aretirali na za-padni 115. cesti Miss Pearl Pepper, staro sedem in dvajset let. Miss Popper i.o obdolžile oblasti v Bergen County, N J , da Je skušala zastrupiti deset oseb z arzenlkom Imena teh oseb so bila navedena \ obtožnici. Datum zločina Je bil nave Jen kot avgust preteklega leta Rekordi kaiejo, da je na tresla neka ženska, ki Je bila uslužbena kot pomožna ravnateljica v neki poletni kempt, arsenik v posode, v katerih so servirali desetim otrokom oatmeal. Otroci so vsi zboleli, a so vsi okrevali. Ženska, katero so zaprli sedaj. Je tila ba>e Šolska učiteljica. PREMOGOVNA NESREČA BIRMINGHAM. Ala.. 15. Jan. -Prt ekspkxlji plina pri Straven Ala. se Je smrtno posrečilo sederr ljudi Preživeli so danes izjavili. dx to povzročite eaksptoeije iskre. SPOPAD MED ČLANI DELAVSKIH UNU BUENOS AIRES, Argentina. 15. jan' ar j a. — v spopadu, ki se je za-vršil med člani različnih delavskih unij. so bili ranjeni štirje težaki. Streljanje se je za vršilo na pomolu. ko so razkladali tovor z dven *adij. VLAK ZADEL V BUS TEC UM AN. Argentina, 15. j an. — križišču v bližini tukajšnje po >tnje je zadel vlak v bus, česar posledica Je bila, da je bil en otrok ibit, deset oseb pa ranjenih. Neki lotnik Je v razburjenju oddal na trojevodja več strelov. AFGANISTANCI BODO PLAČALI DOLGOVE BERLN, Nemčija, 15. januarja.— i Afganistanska vlada je informirala ' Reichs Kredit Gesellschaft v Berlinu. da to sprejela in plačala vse blago, katero je nakupil kralj Ama-nulah tekom svojega zadnjega obiska v Nemčiji, med njimi tudi dva aeroplana. DUBLIN POZDRAVIL NUNCUA DUBLIN. Irska. 15. jan. — Cerkvene in državne oblasti so sc zdru-Zile danes, da pozdravijo nadškofa Robinsona. nuntija iz Vatikana, ki je dospel v Kingston. Nadškofa so sprejeli predsednik Cosgrove in mnogi drugi državni uradniki. Častna straža vojaštva proste irske države je salutirala in j*ndba je zaigrala papeško himno Polkovnik O'Reilly, pribočnik predsednika. je spremil nadškofa iz Londona. Ukradene mehiške slike milica)ji in prostovoljci so se odzvali pezivu županu ter vrše reševalno t*elo ob nasipih. Pri Terre Haute. Indiana, je Wabash reka zopet narasla, dasi je bila začela pred kratkim že pacati. Iz Terre Haute in Ta", rville na zapadnem bregu je moralo pobegniti dosti ljudi. Oddelki vojakov pa-iiulirajo po nasipih ter maše odprtine z vrečami peska. Vsa sila povodnjl bo zadela najbrž še danes južni del Mississippi •loline. Na stotine ljudi je že zapustilo svoja domov j a ter si poiskalo zavetišča na višje ležečih krajih. V Memphisu, Tenn.. stoji voda že osem inčev nad normalo. V Cairo, 111., pri izlivu Ohio reke, stoji voda dva čevlja nad normalo. Prebivalstvo je silno razburjeno. Inžinirji so prepričani, da bodo sedanji nasipi vzdržali, pa naj bo po- , vodenj še tako močna. PUEBLO. Mehika. 15. jan. — Včeraj zjutraj so neznani zlikovci u-kradli štirinajst dragocenih slik, ki so iz seemnajstega stoletja. Roparji so baje isti. ki se v prejšnji noči pokradli dragocene antike iz Rosario cerkve v istem mestu. vatikan ni zadovoljen s časopisjem Po mnenju Vatikana je laško časopisje posvetilo premalo pozornosti zadnjemu pastirskemu pismu papeža Pija XI. VATIKAN CITY. 15. januarja. — Papeževo glasilo "Osservatore Romano", je včeraj kritiziralo italijansko časopisje, ker je posvetilo premalo prostora pastirskemu pismu, v katerem se je papež pečal s krščansko vzgojo. Papež je namreč rekel, da ima cerkev prvotno pravico do vzgoje, nakar pride družina, dočim je država šele tretja na vrsti. "Osservatore Romano" trdi, da so nekateri listi posvetili več prostora rokoborbam oziroma športu kot pa važni papeževi encikliki. Italijansko časopisje je prezrlo važnost pastirskega pisma, ki je bilo nadaljše. kar jih je kdaj izdal papež Pij XI. "Oservatore Romano" pravi med drugim: Nekateri rimski listi so priobčili le par vrstic, dočim so drugi pastirsko pismo skoro popolnoma ignorirali. Le en sam list je posvetil pastirskemu listu pol kolone. Tudi drugo italijansko časopisje je nastopilo na isti način, dasi izhaja to časopisje v katoliški deželi. "Osservatore pravi", da bi morali uredniki priznati, da je bilo pati rpko pismo glede vzgoje mladine skrajne važnosti za sleherno deželo. paraguay in bolivija sta se pomirila Najbrž se bosta obe republiki zadovoljili z mejno črto, kot so jo doloc'.li nevtralci. LA PAZ. Bolivija. 15. januarja Državjii kcncelar Vacachaves je izdal danes ugotovilo, v katerem se glasi, da bosta obe republiki najbrž sprejeli poboje poskusnega dogovora. ki so ga sklenili v Washingtonu za uravnavo boliviisko-paraguaj-skega mejnega spora. Kancler je pozval delegate, naj nadaljujejo z razpravami v Montevideo ter iščejo nasvetov nevtralnih diplomatov v Washingtonu. kajti ti nasveti so tako dobri, da s: boljših misliti ne morejo. Kakorhitro bo spor končan, bosta bciivijska in paraguajska vlada utrdili Gran Cchaco ozemlje. Kot posredovalka med obema republikama je nastopala republika Uruguay. Poskusni dogovor, ki ga omenja kancler v svojem memoradu. je bil dosežen v Washingtonu med lat.n-sko-ameriškimi odposlanci, ki so se lotili dela da uveljavijo miroljubno uravnavo. Ta dva aeroplana pa je že prev- Domneva se, da so še spravili zela Luthansa ter ni znano, kaj ho- svoj plen v denar, najbrž v Združe-če storiti vlada v tem pogledu. : nih državah. MEHIKA BO ZOPET 0TV0RI-LA KONZULAT V LAREDU MEXICO CTY. Mehika,- 15. jan. Mehiški konzulat v Laredu, ki je bili zaprt od 15. decembra, bodo danes zopet otvorili. To novico, ki je zelo važna za obmejno trgovino, je objavil Genaro Estrada, poslujoči tainik za zunanje zadeve. BORIS - STROJEVODJA TRENTO. Južna Tirolska. 15. januarja. — Bolgarski kralj Boris j? lastnoročno upravljal posebni vlak. ki ga je vozil iz Rima v Sofijo. V Roveretu je prosil bolgarski kralj za dovoljenje, da smo sam voziti lokomotivo in dejanski jo je vozil prav do Trenta. Posadka vlaka j-> čudila npegovi spretnosti. Prin-Ciril in princesinja Evdoksija sta bila tudi na vlaku, s katerim se Je vračal kralj domov, po završenih ceremonijah ob priliki poroke italijanskega prestolonaslednika. MARTINIK ČAKA NOVIH IZBRUHOV PORT OF SPAIN, Martlnik. 11 januarja. — Dr. Carnes, bivši član mornariške bolnice na Eili^ Islandu ter sedaj glavni karantinski uradnik na Virgin otokih, je bil prvi potnik. ki je dospel včeraj semkaj iz St. Thomasa, na poti v Paramaibo Dr. Carnes je rekel, da je letel preko otoka Martinika v višini petih Tisoč čevljev ter zašel v velik oblak prahu in pepela. Pozneje je zapazil, da je voda žveplenega o-kusa kar je posledica velikih množin žvepla, katerega bruha iz sebe ognjenik Mont Peiee. Oblasti so odredile izpraznenje vseh plantaž, ker se boje ponovitve katastrofe leta 1902, ko je našlo smrt nekako 40.003 ljudi. in ADVERTISE "GLAS NARODA' ZASLIŠANJE ITALIJANSKE -fig POLICIJE PARIZ, Francija. 15. januarja. — V poslaniki zbornici Je sklenila skupina socialistov naprositi vlado, naj pojasni delavnosti laike tajne policije v Franciji. Poslanci izjavljajo. da Je delovanje italijanske na francoskih tleh selo ras- KRAVALI NEMŠKIH NEZAPOSLENIH WORMS. Nemčija. 15. januarja. : Pet policistov so poškodovali s kameni nezaposleni, kojih zborovanje je skušala policija razpršiti. En civilist je bil ranjen, ko je policija z revolverji izpraznila glavni trg. Oscar Mueller, komunistični poslanec v pruski državni zbornici, je bil med aretiranimi. denarna nakazila ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 500 ...................... $ 9-35 ' 1000 .......................... $18.50 » 2500 ........................ 5 46.00 » 5000 _______—. _______ $ 91 00 * 10,000 ....................... $181.00 1 v Italijo Ur 100 ____________ 200_____________ 300 .............. 500 ____________ 1000 ________ Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. % 5.75 $ 11.30 % 16.80 S 27.40 $ 54.25 - 60c ; Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Naročite m na "Glas Naroda" -dnevnik v Zdrn- STROJ ZA POBIRANJE SMETI Berlinski pometači imajo na raspelar« več trnkov, ki s« opremljeni s posebnim strojem, kateri pobira smeti. Delo se vrši avtomatično, bres vsakega prašenja. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljie. pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumele glede načina nakazila. Ispačila po po&tl so redno izvršena v dveh do treh tednih. ' NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75e. sakser state bank 82 Cortl&ndt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 __ ........:• _ ■ išik.* •GLAI NSW YORK, THURSDAY, JANUARY 1 tf, UN I "glas naroda 99 SHo-Moste pri Ljubljani. Owned and Pubiuhed by SUIVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) flank SaJuer. President __Ix>ult Benedik, Treasorer Place of btutneaa of the corporation and addres^a of above officers': ihu: pn ob^ajni polnočnici bile so tit W. lttk Street, Boroa«h of Manfeatan. New York Ctty. N. Y cerkve v Ljubljani natrpano ~OLAS'*ABftna«» * polne deloma dobrih vernikov, de Božič smo preživeli v božjem stra-I ilhu; NARODA" tVeiee of tbe People)____ Issued Everv Day Except Bundays and Holidays. Ca celo leto velja list tu Kanado ta pol leta .... It fctirt leta Ameriko .$6.00 $130 Za New York »a celo leto Z« pol leta____________ Za inozemstvo aa celo leto Za pol let* ...xioq -..-$7.00 ...$3.50 Subscription Yearly $6 00, ! loma prijateljev lepega petja, de-| loma pa tudi pijančkov, ki so uganjali svoje neslanosti in bi bilo pa'i bolje, da ne bi prišli v cerkev. | Da so Slovenci dobrosrčni ljudje, ' pokazalo se je pojebno o Božiču. Na Marijinem trc^u je bilo postav- Iljeno božično drevo pred Prešernovim spomenikom. Ni bilo tako velike, kakor pri vas v New Yorku pred Dopisi~brea~podp*a Tn osebnosti se ne pčtobčmje)o7 Denar na) se bla City Hallom. vendar se je pa na «rovo£l pofttlj&ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. vsak večer zasvetilo 140 žar- oroslmo. da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nic, a spredaj so se prejemali milo- naslovnlka. "C.UB NARODA"7 $1$ w7l$th Street. New York, N. T Telepbooe: Chelsea $$7$ sejati ves dobri in zavedni hrvatski narod, ki gotovo obsoja hudobno nakano. Sicer pa: Još Hrvatska ni propala! I medsebojno voščijo srečno in veselo leto. Kaj bo prineslo, slabega ali j dobrega kateremu izmed nas. pa ! ne ve nihče. Tukajšnja tovarna Plate Glass | Corporation štapa radi popravila ah upamo, da bo v kratkem začeh zopet obratovati. Da se pa preveč ne dolgočasimo 4 v teh zimskih večerih, nas je pre- Nekoliko pred Božičem sem dobil . senetilo povabilo na party, katero peziv. naj se v neki nujni zadevi v j Je priredila Slovenska Ženska Domžalah oglasim. Seveda sem se Družba v soboto zvečer 11. t. m. ni odzval in sc zglasil pri prijatelju domu Mr. in Mrs. Cehovin. Vabi-Kralju. Nujni poziv se je razjas- - lu S3 je odzvalo lepo število, za ka. nil kot prikrito vabilo na koline j upam. da ni nikomur žal. ker ve-Našel sem prijatelja Kralja s pre- j selja in zabave je bilo dovolj in SEDEMLETNA ZAKONSKA VOJNA Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemšl nedelj ln praznikov C40 NEZAPOSLENOST 1 dari za mestne ubožce. Nabralo se je približno 16.000 Din, kar }e pa j dosti za tukajšnje razmere, j Metem ko so božični prazniki pretekli povsod dokaj mirno, stepli so i se v alkoholni podivjanosti v Mirni- ! peči na Dolenjskem po polnočnici fantje iz dveh okoliških vasi in ob-: računali med seboj nek star pre-f pir in sovraštvo. Kot orežje niso Izvršilni <>or Ameriške I>«*lavsjfe Federacije zboruje v Kt. PPterslmrKU v državi Floiidi. Odborniki razpravljajo o najvažnejših problemih a-'sluili samo koli, ampak je nekdo meri -keira delavsu : izstrelili kroglo iz samokresa, ki je i smrtnenevarno zadela enega bo-Med t«' 11 robi el I m* spadajo: zajwislenj*' otrok, izdajanje rilca Bilo je tudi več ranjenih. Mo- ustavnih |iovelj, za j mslo vanje kaznjeueev in nezaj m klenost. rilec in pretepači pač ne bojo ušli Na, ,,, j • . , • - - zasluženi kazni, ki bo gotovo ostra. ih«*e ne more tajiti, da niso ti preblemi naive<*je vaz- . .. . .... „ . 1 " ker okrožno sodisce v Novemmestu no ti za vse ameriško delavstvo. Noben pa ni liujliejši kot je znano, da posebno pretepače in je od leta do leta naraseiijoea nezajK»sU*uost induct rijaiii % m. i • fios|Kxl (Jreen je izjavil, da j»- sedaj kake tri milijone delavcev brez d«*la tU da ta armada stalno narašča. I*rej so ljudje že vsaj delali par dni na teden ozi- V ameriških ubijalce strogo kaznuje. Maloštevilna Slovenska SokoLska društva v Ameriki bo gotovo zanimala vest, da je jugoslovanska vlada v svojem stremljenju izboljšati splošen položaj in povsem udušiti vse strankarske strasti, ako se se- križanimi nogami v njegovi krojaški delavnici, obloženi z vsakovrstnem suknom. Po zavžitih dobrih krvavicah in jetrnicah podali smo sc k g. Vinke Habjanu. kjer se toči dober cviček iz Gadove peči. Seveda nisva z Mr. Kraljem pozabila poklicati prijatelja Tolmajnerja, ki nama je v pozdrav samo mezinec pcnudil. češ da ima umazane roko. ker je v hlevu delal. Oprostil se je pri svoii soprogi ter ji zatrjeval, da pride "čez eno minuto" zopet demev. Tolmajnerjev Tone jako dobro zgleda, pritožuje se. da se mu j podtika, da on vse "požre", da pa ; to storita krava in telica, da nista j obe za pleme in da ju bo prodal. ! Užaljen je tudi, da so mu pri novi razdelitvi hišnih številk pribili na vrata številko 13. kakor da bi hoteli namigavati na neko hišo v Ljubljani. Drugače mu gre dobro, žeje ne trpi in se mu jako dopada v domovini. tudi za lačne in žejne, je bilo preskrbljeno za kar gre vsa čast Mrs. Čehovin, ker je vse tako lepo uredili.. Zabavali smo sc prav podomače ter se razšli pozno v noč, veselih src in v nadi. da nas v kratkem kdo povabi na kaj sličnega. da bodo hitreje minuli ti dolgi zimski večeri ter bo hitreje prišla zaželjena pomlad. da se bomo lahko poveselili v prosti naravi. V imenu S. Ž. D. najlepša hvala vs°m udeležencem te party ter upamo. da se bodo rojaki in rojakinje na kateri prihodnji veselici ali party odzvali istemu številu kakor so se sedaj. K zaključku dopisa pa želim v,: -m cita'.eijrm tega lista vse najboii?e in vse. kar si sami sebi želijo. V tem novem letu listu Glas Naroda žc-lim mnogo novih naročnikov. Petru Zgaga pa. da bi si poiskal v ten letu kraljico svojega srca ter stopil Splošno se bere in shši. da je vojna, ki ni prizanesla skoro nobeni obliki življenja, močno demora-lizirala tudi zakon. In nobena dežela na svetu ne pokazuje tozadevno toliko čudnih razpok kakor sovjetska Rusija. Čeprav so temelji bračnega življenja omajani povsod na svetu, tudi v deželah, kjer je bila zakonska zveza ustanova, posebne svetosti in nedotakljivosti, je vendar res. da stopa Rusija na čelu tinstih držav, kjer ima danea | Peter Zgaga Po svetu se je začela širiti tako-zvana "papagajska mrzlica'. Bolezen baje razširjajo papagaji, in je v nekaterih slučajih smrtonosna. Posebno ljudje, ki imujo navado poljubljati krivokljunega gimpeža, so ji podvrženi. Zate pa prijatelj, pazi in pomni: — Če ne moreš stisniti k sebi iti poljuhiti plahe nedolžne golobice. zakonsko življenje najmanjšo 5tal-}nikar PaPasajev ne poijubuj- nost in ceno. Iz neke statistike [»snemamo, aa je bilo od vseh zakonov, ki so bili leta 1927. sklenjeni v sovjetski državi. že v naslednjem letu ločenih nič manj ko 56 odst. Nadalje je do-gnano na podlagi uradnih poizvedb da se je v ruskih velikih mestih u-domačila navada, oziroma razvada * V prejšnjem letu je bilo v enoin-tridesetih državah 31.500 žrtev avtomobilskih nesreč To je cgromno število. Toda Boga naj zahvali ameriška javnost, da jaz ne vozim avtomobila. Število lahko-, težko- in smrtno ponesrečenih bi bilo v tem siu- da traja od 1000 zakonskih zvez^aju znatno večje, dočim bi se jaz Povedal mi je tudi. da sc vrne; y zakonski jarem Potem w biI Mr. Frank Zaje iz Dra*omelj pn mopf)če ^ ženskaro. Domžalah 7. t. m. preko Trsta s Co roma par ur na dan, /to }«• stopila trajna tiezatraleiKisf. riti- llkinila vse dosedanje telo-i , i-i • * • • • - vadne oarganizacije to je Jugoslo-' H ti 111 je hotel |H»vedatl, da niso ver sezijskl delavci vanskega Hrvatskega. Srbskega So- | oni, ki predstavljajo armade nezaposlenih, aiiipnk da je kola in Orla. Zato pa se je osnoval j*koro tri milijone ino>kib in žensk stalno brez dela. Te ljudi so postavili na eest«*, dasi so vedno dela-* modni. K a eest i :>o brez deia in ve« ne |K>t rebuje, k.ijti nji novo mesto so zavzeli stroji. Stroj opnivlja delaveev {tonel, stroj v ol»ili meri na-d(»mesca njegovo silo in m«**. Prsdaiednik Ameriške IK'lavske Feimki avtomati neprestano izpodrivajo < i elavea. B 5 i Sokol kraljevine Jugoslavije, kateremu bc načeloval prestolonaslednik. Vsa sokolska društva so z vzkli- j kom prestopila v novo organiza^i-... --. .. ; jo, a Orli kot taki še niso prijavi- zasluzka. k r jib uidnstrij i. u syoJ piistop ^^ fcra]jevinc Ju. i goslavije obeta biti čvrsta organizacija; moralna in telesna vzgoja jugoslovanske mladine bo gotovo ' pomirjevalno" vplivala na vse ! sulich Line v New York. Pomenil, smo se tudi o lepih časih, ki smo jih preživeli v New Yorku, o Revnem hudiču in Revnem Lazarju, o italijanskih beznicah, kjer smo 7a visoke cene slabo vino pili, o new-ycrskih pevskih društvih, o Jedno-tah. ki so nas brez vzroka, izbacnilc, o naših prijateljih itd. Prijatelj Tone pač ni držal svoji ženi storjeno obljubo, kajti iž ene minute so postale tri ure. Rev Francis Ažbe iz Waukegan. lil., ki je nahaja na bolniškem dopustu v Jugoslaviji, vrnil se je te dni iz solne ne Dalmacije, iz Splita v Škof i o Loko. Šel bo pa zopet v kratkem v Split: ostane tam takn S pozdravom Marv Safti.h- nasprotnike Jugoslavije in zajam- dokler popolnoma ne okre-rila mir n:im in na Balkanu. Jača-I _ , _______._ ,_____5„ bil nek«H- delavski tajnik Davis omenit. nje države, jaeanje narodnega in državnega edinstva. to je cilj. ki so ga postavib sedanji zastopniki države s priljubljenim kraljem na j va. Pozdravlja vse svoje farane in prijatelje širom Amerike. Z zanimanjem sme cital v Glas Naroda vest da bc gospodična Ro-pasova prirejala samostojne koncerte v več slovenskih kolonijah. Zastopniki različnih mest in vasi Želim jim obilo uspeha in srečno Clarksburg, W. Va. Pred nedavnim časom sem vam pisal, danes pa zopet, ker je ravno nedelja, zakaj druge dni nimam časa. Tukaj pri nas so i.e nekaj izbo'.j-šal' časi, posebno Werton Steel Co. je začela obratovati s polno paro. Ne ve sc. kako dolgo bo tako. S pozdravom vam udani i. S. samo 165 zakonov delj nego tri le ta. Lahko torej rečemo, da je Rusija v pogledu zakona najrazvrva-nejša dežela na svetu. In kako bi tudi ne bila, ko je ondi postopek ženitve ali možitve in tudi ločitve enostaven kakor nikjer drugje pod solncem. Ženin in nevesta stopita v urad, izjavita, da se hočeta vzeti, podpišeta listino, pa sta poročena. Kadar se pa naveličata skupnega življenja, prideta zopot v urad, zapišeta nove izjave na pro Itokol, pa sta ločena. Ameriške Zedinjene države, An-j glija in Nemčija sicer nimajo tako svobodnih predpisov glede zakonskega življenja, a tudi v teh deže- ! lah kaže statistični pregled, da; število ločitev in razvedb nerazve- i scmaril na električ- že zdavnaj nem stolu. Bog že ve. komu je rog ustvaril in pamet dal. Jaz in moj prijatelj Bobkov Tone v Clevelandu enostavno nisva za. avtomobil. Jaz za svojo osebo nimam potrebnega talenta. Tone pa ima talent, ampak bi zabremzati ne znal. če bi opazil kako čikno na vogalu. * Papež je razposlal pastirsko pismo, v katerem se jezi. ker se mladina ne vzgaja po cerkvenih pre i-pisih. Italijansko časopisje je pa njegovo poslanico skoio popolnoma prezrlo. Nekateri listi so jo omenili v krat- seljivo narašča. O Nemčiji je n. pr.' ...... .. , . ... kili clankin. nekateri pa sploh ne znana stvar, da se je število ločitev , __________t it___; ^ po vojni podvojilo. Pojdimo v problem nekoliko natančneje! i Papeževo glasilo naj bi sc nc znašalo nad italijanskim časopisjem. \ Vse italijansko časopisje je v po-V 1. 1928 je bilo na Nemškem iz- koIni Mussolinijevi službi. rečenih 67.000 ločitev. V 23,000 pri merih je bil yzrok za razvedbo za konska nezvestoba. In sicer je bilo Laško časopisje piše tisto, kar Mussolini zapove. Ko je sklepal Vatikan zadnjo po- med krivci 10.800 niQŽ in 6200 že- Kodbo z italijansko vlado, bi moral na. V 6200 primerih pa sta prelomila zakon i mož i žena. PRVI NASTOP SALJAPINA ; se hodijo v Beograd poklanjat Nj povrnitev v Jugoslavijo. Pofclieje je da bo trel»a to na kak na« in prepreeiti da bodo brezpo. celu. celili delavei zo)»et dobili <|elo in zashtžek. PjfU\itna >tvar pa je, da se sedaj v St. Petersburg, Fla., kažejo koii*ekveni*e te^a Ureenovega priznanja. Te konsekveiiee se pa morejo strniti edinole v zahtevo za zvezno jtavarovanje nez*(xi>letiih. Ameriška IMav-ka Federaeija, pa tlldi noliena tlni-|ya jc tudi deputacija hrvatskih Kot je bilo že porocano. je bila dela \ -k.t or^anizai-ija v Ameriki, ne more nitiinislili mest v Beograd. Ta deputacija sc rine 31. decembra zabava v Sloven- Vcl kialju, ki pride na tak način \ stik s svojimi dobrimi podaniki, r, katerimi sc cisto demokratično pogovarja ir posluša njih težnje i id. V zadnjih dneh decembra odšla je tudi deputacija hrvatskih Pozdrav! Joža. Brooklyn. N. Y. Slavni ruski pevec Fcdor Šalja-pin je izdal spomine in v njih opisuje. kako mu jc gol slučaj pomo-gcl do prvega uspeha. L. 1890. je bi Saljapin član gledišča v Ufi in je sodeloval kot pevec v zboru. Preteklo je več mesecev in nihče se ni zmenil zanj. dokler ga ni nekdaj slišal ravnatelj, kako v garderobi prepeva neko pesem. Ravnatelj je bil ravno v hudi zadregi, ker je pevec glavne vloge zavoljo bolezni izostal. zato je vprašal korista Šalja-pina, da-li se upa prevzeti vlogo bolnega pevca. "V grozi," pravi V 38.000 primerih je bil vzrok za! ločitev težek prestopek zoper za-' konske dolžnosti. V 20,480 primerni je bil kriv ločitev mož, v 6320 pri- j merih žena. v 11.209 primerih sta, bila kriva oba zakonca. Primerov ko je mož zapustil žena ali ko je žena ušla možu, je bilo razmeroma malo. Kakih 5000 tožb za ločitev je navajalo kot argument pretepanje in slične prestopke. ! na to misliti, če ima količkaj dobre | diplomate. V skrajni sili preostaja papežu edino sredstvo: pogodbo lahko za- \ vrže in se umakne iz proste države nazaj v svojo samotarski Vatikan. V tem slučaju je pa lahko uver-jen da nc bosta žalovala za njim iirii Mussolini, niti katoliška Italiji. Najmanj pa Mussolini, s katerim je pogodbo sklenil. ' Najvažnejša pri tem pa je nedvomno ugotovitev, da nastane kriza v zakonu pri ženah med 24. in 32. letom, pri možeh pa med 30. m 36. letom. Potrjuje se torej stari; nregovor. da nastopi kritični čas po| na organiziranje neorganiziranih, dokler ima opravka armado brezposelnih, ki šteje nad tri milijone. mora samo paznosti zagrebške po- skem Domu. To je bilo veselje! To-i:ijc zahvaliti, da je srečno do- liko Slovencev ni bilo v Domu šc Šaljapin v svojih spominih, "mi Je; sedmih letih skupnega življenja. Zakonca, ki srečno prebrodita to', beseda obtičala v grlu. Ves zmeden sem končno le izdavil besedo "da", dasi sem hotel reči "ne. ne. * V listu sem videl fotografijo dveh mladih žensk in spodaj napis: — Z obema je bilo poročen. Ker sta pa izvedeli, da se hoče še s tretjo poročiti, sta ga ovadili in vložili tožbo za ločitev zakona. < Zadeva se seveda tiče njunega \ moža). Ta tri milijone brex|>o*e)iiih « je pa šele zaeetek. kajti na^el telmieni rauvoj produkcije men je tm bo refal od leta do leta. sfl i I m H flt'DKEVA STEKLEM« \ PUNCA. rp la na svoj cilj. Policija je nam- nikdar skupaj kot omenjenega ve- } nikakorTako sem proti svoji vc_ cera. Lepa hvala vsem za udelez- , ^ ^ miQUt natQ prvi- pred bo. Pcpravici povemo, da nismo kaj j cbčinstvom Pel sem ^ neprestano takega pričakodvali. ! buljil v ^mika, komaj da , , ... , reč prišla na sled skrbno priprav- lelavet»v brojeva armada, len»lsučm akciji, katere na- Eden naj roman Učne jsih krajev i svarila in tako je kamen ostal na Jufoaapadnetn delu AnRlije se ime- 'svojem mestu. Moderna doba se pa nuje "Hudičeva *Uklenica ;>unča . To je mogočna skalnat« kotlina, ne zmeni za tke spomine in svarila, ee stoji kamen na cesti, po ka- p«>ruAecna e mahom in grmičevjem, tori naj vozijo avtomobili. In tako tako da je nasi v steklenica vsaj 1 tf deloma razumljiv Hudičeva se pa ci imenuje kotlina zato. ker je bilo tz-v r »enih v nji te mnogo umorov. Na enem kraju kotline sc se zdaj vidijo o* tanki vesal Vesala in hudi j »t« Keved* ie davno izginUa, spomin na one čase pa še vedno iivt in steer r obUfci ^eMkega loiiaaa. m katerem Je z^pimno "Oorje moiu. ki poškoduje U kam«!'" -Cela stoletja so se ljudj« bali t, je zgodik), da so se uprh delav-b aterim je bilo naročeno kamen odstraniti, češ, da si nočejo nakopati prokletstva. Nastpio je dol gc pogajanje in končno se je našla bisera rhva, ki je pomagala občini iz zadrege Na kamnu je zapisano: C j. moiu! To pomeni, da so fcen-; ike izvzete od prokletstva. Cestna uonva je morala najeti delavke, da sc- kamen odstranile. m F. VRHN1CANI » korakajo - . ..„■ _.. naprej pu začrtani poti. Toda vsako pravilo ima svoje izjeme, in tako se je zgodi-Jo» da »e je bil pred davnimi leti izgubil Vrbničan To in im marsikaj drugega je opisal jože zelenc v "Slovensko - Amarikanskem Koledarju tekoče leto. — 50 centov.—Knjigarna Glas Naroda, 216 W. 1« Street, New York Ctty uničiti s peklenskimi stroji vlak. na katerem so se zastopniki vozili. Množina najdenega eksploziva je bila zadostovala, da bi sc pognal ves vlak v zrak. Stv^r je naredila v celi državi jako mučen vtis. Policija je aretirala precejšnje število osumljencev, med temi narodnega posianca bivše Hrvatske seijačke stranke prof Jakob Jalasiča. bivšega polkovnika Vinko Begiča in mnogo drugih Aretiran je bil tudi dr. Vladimir Macek^ ki je neki dajal zarotnikom denar za nakup potrebnega mate-rijala za sestavo peklenskih strojev. Domneva se. da je denar prišel iz inozemstva, da se je nameravalo pognati v zrak zagrebško katedralo in hotel Esplanade. To pa vse v znak protesta proti poklonit vi hrvatskih mest. Ako bi se bili nameravani trije atentati posrečili, bi bilo uničeno na stotine življenj. Četudi se je v Zagrebu dalje časa govorilo, da je policija prišla na sled atentatorjem, vendar se nihče ni ustrašil grožnje, da se tjo pognalo v zrak vlak na katerem se bo vozila deputacija v Beograd. Javnost je sprejela to dejstvo z odkritim veseljem. Preiskava v tej stvari,, ki obeta prinesti na dan gotovo mnogo za-nLnivega je v popolnem teku; pričakovati je senzacijonalnih odkritij. Razvidno pa je že sedaj, da de-usr ljudem glavo izmefta in da so ravno intelektualci tisti, ki tik tudi domovino izdali, ako se gre za lah-ko dosegljive groše. Radi nekaj aretiranih teroristov se pa ne Smt ob- se m sedemletno vojsko, ostaneta ponavadi še nadalje skupaj. So pa izjeme, ki potrjujejo pravilo in kažejo, da gredo zakoni na kose celo po srebrni poroki. A to se zgodi le redkokdaj. Lahko smatramo, da zc Na pustno soboto dne l. marca | napravil paf okornih gest. Bilo je; bo tisti zaken, ki ostane trden šest i to pri Moniuszkovi "Halki". Polj let in stopi v sedmo leto, držal do- bo pa zopet nekaj novega. Prire dih bemo namreč maškaradno veselico. Natančen program bo objavljen. ko se domenimo glede na- j grad! R pozdravom! Odbor. I 1» uran t City. Pa. Prosim, da priobčite ta dopis v cenjenem listu Glas Naroda. Staro leto se je poslovilo od nas in pričelo se je novo. Prijatelji si PAIN-F\PllLER i >-. v Le za zunanjo uporabo prt Bolnih mižicih Prvotnih prehladih Bolečinah v prsih Okorelem tilnika Bolečinah ▼ hrbtu Izvinih in Prevlečen jih Nmalgiji TW>;e Jim poilje na Barge Otfleo, New York, M. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA srkbela>, da oterejo plast saj iz kuhinj, tovarn in gozdnih požar-jev. * Celo ocean napravlja iz zraka pravcato solino. Bliski ustvarjalo dušikove kisline v atmosferi, dočim prrmoR in vulkanski izbruhi pri- vso bolj daleč nega pri komunistih v Moskvi. Od kraja je bilo teh znanstvenikov, Nemcev, troje. A linske jeseni se je ponesrečil v hribih prof. Urban in zdaj sta ostala samo dva: Lang pa Brasch. S pomočjo visoke "Trosov in mikrobov vseh vrst Je KJE JE FRANC PFE1FER. doma iz vasi Cerklje ob Krki, Dolenjsko. Pred nekaj meseci se je nahajal v Kirkland Lake. Ontario in ni več glasu o njem. Imam mu poročati nekaj važnega iz starega kraja. Ce kdo rojakov ve zanj, prosim, da mi pošlje njegov naslov. Ako bo pa sam čital. naj sc mi oglasi. — Martin .Mlakar, Box 270, Creighton .Mine, Ontario, Canada. <3x 16—18 j Glasom novo ameriiks priseljeni-tks postave, ki Jo stopila v veljav« s prvim Julijem, snaia jugoslovanska. kvota MS priseljencev letno, ■ kvotnl visejl se Majajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost s kvoti In t» no: Starti* ameriiklh drtav-Ijanov, možje amerttkih drtavijank ki so se po 1. juiJju 19». lot* poro-čin, ione in neporočeni otroci li|il IS. teta poljedelcev. XI se opravičeni do prvo polovico kvoto. Do draft polovice pa so opravičeni ione fn neporočeni otroci tepe* SI. lote onih nodriavUanov, ki so bili postavno irlpuManl v t* doftoH no bivanja. Za In našajo še več žvepla — ali vse t.» napetosti hočeta razkrojit* atom je preveč razredčeno, da bi nam j v to svrho potrebujeta izredno mo--ikodilo. j Can električen tok. Če bi ga ustvar- jala po umetnem potu v laboratoriju, bi stal več milijonov mark. Zato sta sklenila izkoriščati energijo bliska. Laboratorij sioji na vrhu Generosa, ker razgraja tam največ neviht v Evropi Vod, ki u-jame blisk, je z enim koncem zakopan v zemljo, na drugem pa Je izoliran z dvojno verigo iz 160 varovalk, ki tehtajo skupaj 2640 kg. Težje je bilo zgraditi cev, skozi katero bi lahko šel tok. a Nemca sta rešila tudi to nalogo. Dosedaj se razvijajo njih eksperimenti popolnoma uspešno. Če se bo jima po- -------------srečilo razkrojiti atom. bo dobilo NAZNANILO j človeštvo nov, neizčrpen vir ener- Cenjenim rojakom in rojakinjam gIje-naznanjam, da sem prevzel MESNICO od dobro poznatega Josipa fietrna na 383G St. Clair Ave., Cleveland, I Ohio, kjer bom tudi jaz vedno gledal da bom odjemalce dobro postregel z vsakovrstnim svežim ln doma prekajenim mesom. Pošiljam tudi na vse kraje fino suho meso, klobase, plečeta in šunke. Zato se priporočam za naročila, posebno pa še rojakom iz moj eg-: | okraja Fara pri Kočevju. Moje geslo je: dobro blago in cene zmerne JOHN BAUER, 3836 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio (2x 13&16) Pomoč za obisti ali mehurne bolezni ob':>lne ni< hum.- l«>!fZ»il mnoftokrdt povrročnJ«> noi'no vstajanj« z:t ptiAt'atij«-vrtlo, zgul>u j*pi«n<*a in oploAira uc'«^-l<(»t. Te " ruist i nxntaiifjo vult'd *a- pr%nic*r in J<» ta odpravljena bolefln«-prenehajo Nug;t-Tone v*elmje zdravilo, ki odpravi zaprtnfvo in i.Oistl Hi«i»rn t**h nečistosti Ono \r«-di in ojačujf tivlj^nj-sko moč. di boljši npctlt. pr>ma«n pr''-j Lavi in vas napravi, da f*- dobro odpo-čJJrte punof-i in vatanet«- v jutro uveli in močni, I Xupa-T. rn- j<* izvrsten tu xtart-JA" IJu-1 liiH Ei i mul r n. £tm stil n i cituti i ii ■ :?se»rrr-n? -1 ^n ^ -« - i, ^ftne**«. Mali imajo velik uspeh u Prepričajte 5»8ME»3ia tiuuea Orni Li "G LAC XAftODA" NEW CORK, THURSDAY. JANUARY IS, 193« roman tz Življenja, m Zrn Gias Naroda priredil- G. P. Roparji pred sto leti. —_— < ZANIMIV PREPIS PROTOKOLA IZ STARIH NOVOMEŠKIH LISTIN i ^ 8 f (Nadaljevanje.) CM prltetka Je bila na J prvo vžaluščena. a kmalu je spoznala njegove poarbnoatl ter m» Je udala v to. Ob drugih časih pa se ni niti umaknil od njerve strani ter jo obsipaval z nežnostmi. Popolnoma se Je vživela v njegovo mišljenje in čustvovanje Občudovala ga Je brezobzirno, kajti ves svet obsegajoče misli so stanovale za tem visokim četam Iz njegovega peresa so se porajale visoke misli, krasne poezije, ki •o bik1 lavanredno lepe Srečno se je čutila, da Je lahko aružabnica takega moža in voljno Je prenašala vse njegove posebnosti, ki so ji bile nepr>Ja*nijive in nerazumne. PoAUUa Je poptiilnoma njegova stvaritev. Videla je z njegovimi očmi, ilii&la z njegovim ušesom ter mislila njegove misli. Ali Je bilo to take, ko sta se prvikrat spoznala? Dolga leta ni vedela tega, a pred par dnevi ie Je to naenkrat vzbudila v njej in sedaj se je trpko kesa-ia. kajti a te.n je dva človeka vžalostila do smrti ter osleparila ob« ^a življensko srečo ter tolažbo za starost! Naprtila je nase krivdo, ki je bila velikanska, da je ni mogla popravit niti največje ke&anje. Mrzel pot jo Je oblll, ko je sedaj mislila na to! Daleč proč so romale njene misli in pod utisom vsega, kar je videla, je zaspala. Sedaj zopet, ko Jo je obdajal zopet domači zrak, so se vrnile zopet njene misli Videla je dva ostarela človeka in majhno, nebogljeno dete! Kaj Je postalo iz njega Goreče koprnenje jo je napolnilo, da bi izvedela vse to. Ona ni hotela tega, gotovo ne! Ves njen notranji spor p* nI prav nič pomagal! On je hotel biti prost, — nevezan od družinskih vezi. ki bi ga vklepale v spone in njena ljubezen je bila napram nJemu neskončna in brez lastne volje — čeprav bi pri tem srce naravnost izkrvavelo! Zakaj pa so ji ravno danes prišle vse te misli, katerih ni bilo mo-ijoče prepoditi. Sc nikdar ni toliko razminšljala o svojem življenjn kot ravno v tej url! Kot umetnica je stala na osamljeni višini. Ni pa mogla uplivati na ljudi tako kot bi si sama želela. Že več let ni imela nikake prilike, da nastopi, nakar pa tudi ni želela, da bi se stalno obvezala. Gostovanja od časa do časa pa niso mogla utešiti njenega častihlepa. V prvi vrsti je hotela igrati ra samo sebe in za njega, kajti velika masa prebivalstva ji je biai zoperna ter ni hotela igrati zanjo. Naenkrat pa se je visoke vzravnala v postelji. Slišala je zopet gla-bovr ali pravzaprav hropenje, ki je prihajalo iz sosednje sobe. Napolnil Jo je strah in pričela se je tresti po vsem životu. Hitro je prižgala svetilko, se oblekla v nočno obleko ter si nataknila par drugih potrebnih stvari. Kaj pa, če bo Jezen nanjo. Morala je obvladati skrivnoste nemir. Počasi se Je priplazila k vratom. Medel odsev svetlobe je prihajal skozi špranje. Pač je čital že v postelji: Hotela se je zopet obrniti ter se vrniti v svojo sobo. Neki čudni občutek pa ji je ukazal, naj se ustavi ter položi roko previdno na kljuko On se mora gotovo nekoliko bolj ozi rati na svoje zdravje ter ne sme čitati pozno v noč! Na pragu Je lahno izgovorila njegovo ime. Nič ji ni odgovoril In preko knjige je navidezno zaspal! Stopila je bližje k postelji. Ena roka je počivala na prsih, dočim Je druga visela novzdol. Sklonila st je preko spečega. — Sa&a, dragi! — Je šepetala ter ga pobožala po licu. V nenad nem strahu pa Ji je naenkrat zastala kri. Polna groze je zrla na ne premično ležečega. On ni slišal več. Nikdar več ne bo odprl oči ter se ozrl nanjo, poln ljubezni! Za vedno Jo je zapustil ter odšel — brez slovesa! Ali se Je mogoCe sam? — Ne, ne, to je bilo izključeno! Njegovo sr ce Je bilo od nekdaj slabo ter je enostavno prenehalo utripati! Nepreračunljiva kot njegovo življenje je bila tudi njegova smrt, ki Je visela preteče že več let nad srečo obeh. Prišla pa Je presenetljivo ln grozno hitro, da ni mogla ona razumeti vsega tega. Pritisnil*1 Je svoj obraz na roko. ki je postajala že mrzla. — Safea. moj ljubi, dragi mož, zakaj si mi storil to? — je zajek- rlla JH . Nato pa se Je zgrudila nezavestna. j Ali lU nekdo vrgel kamenčka proti oknu? Ebba je odprla okno ter pogledam, ven. Fin dež Ji je rosil v obraz. Pogledala je na desno in levo. a nikogar ni mogla videti v temi septemberskega večera. Mesto tega pa je čutila na svojih ustnih druge ustnice in neki glas ji je re- kel: g . 1 g H" B'Bfcj I f ,§ ________.J<1 vijl — Moja mala ljubljenka, danes te moram videti. Moje hrepene-^ *.Je po tebi je tako močno Iznova jI je pokril ustnici s poljubi. Trdno Jo je držal kajti vsi njeni poskusi, da se oprosti, so ostali brezuspešni. — Hanno! — Najprvo se moram nasititi Zato je sledila zopet ploha poljubov, katere Je morala voljno prenašati. Široko je stal pred njenim oknom, zavit v svoj dežni plašč. — Tako, — je rekel konečno. — Sedaj pa me lahko spustiš notei ali pa me odžene* proč. kajti glavna stvar zame je končana! — Moje naročila zate Kuhinjska dekla je naenkrat zbolela in mati sama im? otekla lica. TI sama veš, kako slabo izgleda na Reinshagenu. Prosi t< vsled tega, naj Ji jutri nekoliko pomagaš pri pripravah za lov Po-jutršnjem bo vse zopet v najboljšem redu O tem pa lahko razpravljamo notri. Prišel bom od spredaj, skozi vrt! , — Da. mislim, da so hišna vrata še vedno odprta..... Hanno je hitro vzel še majhen prigrizek, nakar je zavil mimo vogala Ebba pa je previdno zaprla zopet okno. Takoj nato je hušknila mimo majhna dekliška postava. Bila je Lota Mehier in zmagoslavna in hudobno se je smehljala predse. Postala Je slučajno priča prizora, ki je bil zanjo vreden več kot cel kup denarja. jj-v " • i . • $ : > — Sedaj pa »i oglejte to svetnico, Ebbo Lene! — je mrmrala predse — Na zunaj se dela tako pobožno in vendar se pusti poljubovat od mladega grofa. Dobro, da vem to! Kako rada bi bila na mestu Ebbe Lene! Mladi grof jo je preziral kadarkoli jo Je videl in užaljena je bila raditega, ker so v mestu vsi moiki gledali nanjo. Dosti časa je preživela pri svojih dedih, kajti po-ioato Je menjavala službe in cel« tedne ni mogla dobiti ničesar primernega Zatekla se Je vsled tega k starim ljudem, kadarkoli Ji je zmanjkalo denarja. V vasi ni bila priljubljena. Jtflade deklice, s katerimi je hodila v h.Ao, se niso brigale zanjo. Nlkakih prijateljic ni imela in strašno jo je jezilo, da ao m je Izogibale vse mlade deklice. Stara nevoščljivoat do Ebbe Lene pa Je še vedno obstajala. Če bi ji mogla prisadeti kaj hudega, bi storila to z največjim veseljem. Sedaj J« bila selo vooela, da ima sovraženo v svojih rokah. Med redkimi starimi novomeškimi listinami je prepis protokola, ki ga je pred 100 leti sestavila krup-ska gosposka pri zaslišanju roparja Martina Lončariča. Protokol ni popoln, ker obsega le par vprašanj, stavljenih Martinu Lončariču, vendar pa je kljub temu zanimiv, ker nam priča, kakšne so bile varnostne razmere na Kranjskem v prvi polovici 19. stoletja. Poleti leta 1829 je bil zasačil carinski urad v Krmačini na hrvaško-kranjski meji sumljivega neznanca, ki se je skušal vtihotapiti brez potnega lista s Hrvaškega čez mejo na Kranjsko. Predan krupeki gosposki je izjavil, da se piše Martin Lončar č. Gosposka mu je zastavila med drugimi tudi tale vprašanja: 2. Vprašanje: Lončarič povej, koti si se potikal, ko si zapustil .ater, ln s čem si se pečal? Odgovor: Ker so bili moja mat! zelo ubogi, so me oddali še kot o-troka kmetu iz neke vasi blizu Ljubljane, ležeče proti Novemu mestu. A ne spominjam se niti imena kmetovega. niti imena vas. Hišo bi pa še našel, če bi bilo treba. Pri tem kmetu sem pasel živino pet. šest ali sedem let. Kar me nagovori nekega dne voznik, ki je pri-pokal skozi vas. naj grem z njim po svetu. Ker se mi pri kmetu ni godilo najbolje, ampak sem moral marsikaterikrat stradati, me je voznik lahko pregovoril, da sem odšel njim. Toda nisem ostal dolgo pri njem: ušel sem mu. ko sva privolila do Brezovice pri Samoboru, ker nisem maral ostati dalj pri njem. Šel sem v vas ter stopil pri kmetu Štefanu Zoriču v služfco. Pri njem sem služil za pastirja tri leta. potem pa sem šel v Zagreb k njegovemu sorodniku čevljarju. Izučil sem se pri njem čevljarstva in mu služil dve leti za pastirja; potem sem pa tudi temu ušel in jo popihal v Sisek. Tam sem dobil službo ter se vozil dve leti z žitnimi ladjami v Karlovec. Ko pa sem se tudi tega dela naveličal, sem sklenil odpotovati v Trst. Na poti ob reki Korani sem jo mahnil skozi gozd, kjer sem ugledal štiri s pištolami in handžar-ri oborožene može. Vprašali se me. okod in kam in ali ne bi hotel morebiti z njimi. Ker sem slutil, kakšni ljudje utegnejo biti, sem se o-botavljal. Tedaj me je eden oa njih prijel za roko in moral sem z njimi: # Hodili smo kakih šest ur zmerom po gozdu. Zdelo se mi j, da smo na poti proti Reki; naposled smo do-! speli do roparske tolpe, ki štela kakih 30 glav. Peljali so me pred svojega poglavarja, o katerem sem pozneje zvedel, da je bi nekdaj narednik pri nekem madžarskem polku. Vprašal me je, ali hočem ostati pri njih kot ropar. Iz strahu pred roparji si nisem upal reči, da ne; ostal sem pri njih in dobil tudi nekaj orožja. Bilo je to na cvetno nedeljo leta 1825. Precej drugi dan smo odrinili v Kostajnico na Turško, kjer pa so le pobrali orožje enemu ondotnih krčmarjev. Meni niso dali roparji drugega posla, kakor da sem jim nosil prtljago in stal na straži. (Dalje prihodnjič.) vojaško granico do Ravne gore. kjer smo se mudili kakih 14 dni; živeli smo ob živinčetih, ki smo jih jemali s paše. Od tam smo se peljali čez Kolpo ter vzeli bogatemu mesarju štiri sto goldinarjev v srebru in nekaj vina. Bilo nas je takrat 35. To pot nisem od plena dobil ničesar; tudi pri napadu nisem bil navzoč, ampak sem le stražil na poti z nabito puško. Vrnili smo se v Ravno goro in od tam zopet na Turško. Bali smo se namreč, da nes utegnejo zaslediti in poloviti. Na Turškem smo ostali do meseca septembra leta 1827, potem pa smo šli za nekaj časa zopet čez mejo v granico, pa se kmalu vrnili na Turško. Odtod smo planili samo enkrat sredi najhujše zime meseca decfm • bra črez Kolpo, pa še takrat ne vsi, ampak samo polovica, drugi so o-stali na Turškem. Nakanili smo bili na metlišKo graščino, če bi se pa to ne posrečilo, pa na nekega mesarja v Ozalju. Na tega nas je napotil neki Metličan v naši tclpi, Matiček, ki zna tudi nemški in hrvaški. Zaletel se je k nam v vojaški obleki in z vsem vojaškim orožjem. Služil je v madžarskem polku z rdečimi našivi. Bil pa je v naši družbi še drug Metličan, ki je preje tihotapil tobak, zato ga je menda tudi tako rad in obilo ncsljal. Ta dva sta nam napravila načrt za napad na Metliko ali pa na Ozalj. Toda nakane se nismo upali izvršiti, ker nas je bilo premalo. Ko smo se mudili kakih 14 dni v gozdih blizu Karlovca. smo se vrnili zopet na Turško, kjer smo dobili vse svoje ljudi in še več. kakor smo jih bili zapustili. Ostali smo na Turškem vso zimo. Omeniti mi je še. da me je neka-kako leto poprej, ko smo prestopir turško mejo. obstrelila straža na meji v desno nogo, enega naših roparjev pa usmrtila; a tudi od cesarske straže je pal eden. To omenim le zato, da morebiti ne pozabim povedati. Na Turškem smo ostali potem vso zimo. Napadli nismo nikogar, ampak plenili le živino iz hlevov, kolikor smo je potrebovali za živež. Metlike in mesarja v Ozlju pa nismo pozabili, toda sklenili smo ta ali oni napad poskusiti šele tedaj, kadar nas bo toliko, da se bo lahko zgodilo po dnevi. Med temi pripravami pa sem jo potegnil od roparjev, katerih je bilo takrat brez mene že 61. Ali bodo izvršili nakano na Metliko in Ozalj ali ne, ne vem; takrat, ko sem jim ušel, so bili to sklenili prav za trdno. Ušel pa sem jim, ker so z menoj grdo ravnali in me celo pretepali. 11. junija leta 1828 so me zjutraj ob dveh poslali po vodo. To priliko sem porabil ter pobegnil od njim. Potem sem se skrival pred njimi, in ker sem bil brez potnega lista, tudi pred graničarskimi stražami. Tako sem bil prišel do Krma-čine, namenjen v Samobor, da dobim tam dela. V Krmačini so me prijeli in semkaj privedli. CENA DR. KERN0YEGA BERILA JE ZNlZANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE HEADER) Stane 92. naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA »6 West IS Ne« York Street City Iz Kostajnice smo krenili čez Savo v okraj kriškega polka, kjer pa roparji tudi niso dobili drugega kakor živež, ki so ga jemali krčmar-jem. Nato zato smo odrnili na Madžarsko v Kanižo. od tam pa čez Čakovec proti Zagrebu, kjer smo menili pri nekem kmetu dobiti veliko denarja. A pogorel, je bil teden ini pred našim prihodom. Vendar smo šli k njemu vsi, kolikor nas je bilo, 32 glav. Našli nismo drugega kakor v neki stari skrinji 6 goldinarjev. Pustili smo jih in mu vzeli le perutnino, ki nam jo je moral \e sam odnesti v bližnji gozd. Mudili smo se tam kakih 14 dni, potem pa odšli zopet na Turško. Bilo je okoli malega šmarna leta 1826. Na Turškem smo ostali vso zimo v gozdih in jemali tam le živež in živino. Napadli smo nekega vlaške-ga duhovnika, ki smo mu ugrabili 2000 goldinarjev v srebru in zlato uro; ljudi pa nismo poškodovali nobenega. Pri tem napadu sem po ukazu glavarjevem stal z napetim petelinom pri vratih duhovnikovih; streljati se ml je reklo le tedaj, če bo kdo njegovih ljudi streljal na-tne. A tega ni bilo treba, ker je župnik dal denar rado vol j no. Tri dni pozneje mi je dal naš poglavar 6 goldinarjev in dejal, da mi denarja nikoli ne bo manjkalo, če bom O binkoštih leta 1827 smo zapustili zopet turško semijo ter šli v 3. Vprašanje: Povej po pravici, kaka znamenja imajo roparji, kaki rojaki so in kako je enemu ali drugemu ime ali kako se piše! 3. Odgovor: Priimka ne vem nobenega izmed naše doižbe, ker smo se klicali le po krstnih imenih. Poglavarju smo pravih le Jušinac, t. j. Josip in močne postave je, širokega, rdečega obraza, privihanega širokega nosu, črnih oči in črnih las ter nosi kito pa črne velike brke. Govori skoro samo madžarski, vendar pa tudi nekaj malega nemški in hrvaški. O njem vem. kakor sem že rekel, samo toliko, da je bil preje narednik v nekem madžarskem polku. Nahaja se v tej družbi tudi šc neki Štajerc Jože, doma iz Brežic Večinoma st* roparji vojaški besnel ogulinskega, otočanskega in kriškega polka. Tem pa še krstnih imen ne vem, ker so me imeli vse bolj za hlapca kakor za roparja in so mi tudi le taka dela naročili. Med roparji je 12 Turkov v kratkih zelenih hlačah in rdečih juht-nih čižmah z zaponkami. Troje so pravi Turki, nosijo so opolnoma po turško in so ostriženi, devet pa jih je turških Vlahov s kitami; ti so tudi najstarejši med vsemi roparji. Trojica pravih Turkov nosi nizke, Vlahi pa visoke štu-laste turbane rdeče barve. Oblečeni so v rdeče suknjiče s kratkimi rokavi ter se ogrinjajo z rdečimi plašči. Ostali roparji se nosijo po graničarsko, imajo črne usnjate ka-mižole, bele hlače in graničarske vojaške plašče. A vsi, tudi Metli-čana in Štajerc so dobro oboroženi s puškami, revolverji, handžari in na obeh straneh brušenimi dolgimi noži. ■ ! 17. Vprašanje: Kateri roparji so hodili v Karlovec in Reko strelivo kupovat in pri katerih trgovcih so ga kupovali? Odgovor: Ker se za to nisem bri- ! gal, zato tega tudi ne vem pove- j dati; samo toliko vem, da je dvakrat šel po strelivo v Karlovec neki Vlah Ložo. 20. Vprašanje: Ali pri tej roparski tolpi ni ogleduhov, ki pogleda- J jo in pretaknejo kraje, kjer menijo | pleniti? Pač imajo roparji take ogleduhe. To sta dva Turka, ki znata nemški, hrvaški, francoski in italijanski. Če gresta na ogled, se najrajše vozita ter pravita, da iščeta službe ali pa tudi da skupljata živino. Zato ?ta tudi vedno dobro preskrbljena z denarjem. Ker znata oba brati in pisati in ker imajo roparji mnogo pečatov, si sama napravljata potne liste. Eden od njiju, Nace. je kakih 30 let star, vitke rasti, mlečnategi obraza in zelo ljubeznivega vedenja. Nosi se navodno po naše, in sicer po gosposko; drugi ogleduh pa (kako se piše ali kako mu je ime, ne vem) se oblači skoro vedno lc po turško, samo da ni po turško j ostrižen, ampak ima kratke črne lase in črne brke. Star je kakih 40 let. Vedenja ravno nasprotno kakor Nace; vedno se drži čemerno in kislo; brati in pisati pa zna še boljo kakor Nace, ker je hodil večinoma v Trstu v šolo. 44. Vprašanje: Ali se ne veš spominjati posameznih še natančnejših zankov in posebnosti o ropar- j jih? Odgovor: Dostaviti moram le še to da je pri roparjih sedaj kakih 10 Italijanov; vsi so vojaški begunci. iz katerih krojev pa ne vem. Tu- j di ne vem ne njih priimkov ne njih j krstnih imen. Eden teh Italijanov se je dogovoril z lastnikom kopališča pri Va-raždinu z nekim grofom, da mu izkoplje vodnjak, ter je dobil že tudi nekaj denarja na račun. Začel je nekaj delati in je uvidel, da bo ime! škodo. Zato jo je skrivaj popihal iz ondotnega kraja in se nam je pridružil pri Turški Kos ta j niči. Roparji so ga klicali za Jurka. Star je kakih 35 let, srednje visok in čokat; obraza je okroglega, ima šilast in malo upognjen nos pa žolte lase in brke. O starosti svojih tovarišev vem še to, da je samo eden izmed njih. avstrijski Vlah, mlajši od mene, vsi drugi so starejši. Ubil je 17. januarja: lit- iie Krsme, llavr« 18. januarja: Aijiiitanfa, C herhour* ljrvLalhn.ii, l'h»r hour k Rrrm^n Cle\ela ml. ChrrbouiK, H«org 22. Januarja: C""t« lUaniama.no. Kapoli. <;«*nnurir Milwaukee. «."hert»ourit, Hamburg C>-tt »ska, Cherbourg 19. februarja: I 'resident Harding, Cherbourg. Bremen 20. februarja: Mluttgart, Boulogne ■ur Mer, Bremen 21. februarja: Paris. Havre M.iji sllr, <"herbour»t Bremen, Cherbourg. Brfmen Weptt-rnlitnd, Cherbourg AgUMtn*, Napoli, ijenuva 22. februarja: Cleveland. < 'herbourg. Harnburg 2€. februarja: Ccorge Washington, Cherbourg, H«.'n-burK 27. februarja: B< rllu. Cherbourg, Bremen Na« la Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje: 15. saturnia FEBRUARJA — 22. M.1 26. APRILA vulcan ia 8. MARCA — 1C. APRILA 15. MAJA Saturnla in Vul.-.mia |ir. knAa vm> lad- 1 ie sveta v rarkoSju, udobnosti In na-i ter nudi riajb«.l:fto slutbo v Evn-i>o. Posi-lme i I'll? za »ja in niiaj. Več novosti na t.-h motornih ladjah vklju i tno plavalni bazen v drugem r;utr»«lu. COS ULIC II LINE 17 Battery Pe<*bnl kabini s va*ml m -dern! ml udobnosti — Pijana In a la v na rrui<-oska kublnja Isr«4no nisks cen«. Vprašajte kateregakoli OonLlaU*n«ri tf*oU j ali FRENCH LINE 1» »TATE STREET NIW VOWK, N. V. V JUGOSLAVIJO PO CUNARD PROGI Najhitrejša parobrodna služba na svetu. 8 dni do Jugoslavije. Parmkt odplujejo iz New Yorka v C^erbourgh vsako sredo. Potujte na enem Umed naslednjih velikanskih parnikov. AOUITANIA MAURETANIA BERENGAR1A Vsak petek voz!Jo tudi Voztil listki 3. ijzreda :z New Yorka do Muliljaiie In na a J $19k. In v ei*\ |*rivatne ka-iiine, prostorni Kabavni prostori, izvrstna hrana, uljudna postrežba. CUNAPD LINE mil na olje v Vplašajt* za s!ov>m«ko knjlftlro nadaljna p>" Ilustrira no - zijoonJ Za » obrnit" na prog*- aH pl- 25 BROADWAY. NEW YORK jnillHiiiMiiiiiiimmD dni na DO CHERBOURGA S>!!lll oceanu - 6 DNI DO BREMENA POTUJTE Z NAJHITREJŠIM PARNI KOM NA VODI BREMEN S. S. EUROPA, ki jo sedaj grade, bo stavljena v promet MARCA 1920 SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Pripravna in direktna železniška zveza z vsemi deli Evrope. Redna tedenska od-plutja s priljubljenim brodnvjem Lloydo-vili parnikov. Clfde povratnih dovoljenj in dru- 57 BROADWAY Kill za'l. v se poev< - Vjr tujte z z.st.pi - (Cfij \F\V YORK kom v vašem nir- VtU - ^Titl 1 vniv siu ali DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam Jedilne diiav«, K na J po vo ječmenovo kavo in import! rana domača adravlla, katera priporoča mgr. K na j p v knjigi — domaČi zdravnik Pilite po brezplačni cenik. ▼ katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina n kaj se rabi. V ceniku bodete našli ie m boso drugih koristnih stvari MATH. FEZDIR Bok 772. City Hall tta. New Yerfc. N. V. ■ r i r svojega brlita, zbežal na TurSko m se nam tam pridružil. Kako mu je ime in ko se piše, ne vem. Vsi drugi roparji so čez 30 let stari, nekateri tudi čez 60; štirje so celo popolnoma plešasti. Ti stari tekajo in skačejo veliko spretneje pakor njihovi mlajš; tovariši. Eden teh mi je ob priliki rekel: "Tebe potolče lahko, vsaka stara ženska, ker ne moreš z mesta. kadar je treba bežati". S temi besedami se konča zanimivi zapisnik, ki ga je dala gosposka prepisati ter ga je tako prepisanega poslala vsem dolenjskim občinam. Roparja Lončariča so odvedli zopet v zapor. Kaj se je dalje z njim zgodilo, listine ne pripovedujejo. V JUGOSLAVIJO HITRA SLUŽBA Potujte po *'Bijf Steamer Route" preko Cherbourg^ ali Antwerpna. Hitro, udobno potova- J nje. Privatni prostori. Izborna in obilna hrana. flj S. S. OLYMPIC <31. JAN., 28. MARCA) S. S. MAJESTIC največji parnik na svetu odpluje (22. FEB., 14. MARCA) Kupite naše vnaprej plačane listke za vaše sorodnike ali prijatelje Vprašaj ti- avoj>«a 1> WHITE STAR LINE Veliki VELIKONOČNI IZLET S.S. MAJESTIC odpluje 4. apr. Potniki poe v Kvropo sa Cvetno nedeljo i aliieca ac«nta aU RED STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 Broadway New York BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele nauči ti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj »fl '»d 10. do 12., soba štv. 308. al) pa v rtondeljek in sredo ob 3. do S., soba 413. ADVERTISE "GLAS NARODA" ZASTAVE, REGALIJE, IN VSE DRUGS DRUŠTVENE POTREBŠČINE — PIŠITE PO UZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA TRGOVC V