lublanske Sabbota 3. d. Svizhana 1798, Nro. 10. Dunej 24, Projenza. a sgornim Ogerfkim fe dglajo ene Jame v* semlo, v' katgrih shlahtni kamen Opal lomi. Te jame fo zefarfke; fedaj ih imata dva gofpoda v' fhtanti. Uni dan fta pemefla Zefar-ju pokasat nf kaj grobih, inu poliranih Opalov. Jame fo bogate , kupzhia s' kamenam Opalam grede dalezh na unajne deshele. Svitli Zelar je ta dva gofpoda miloftvo prejel, nih pridnoft pohvalil , inu nekaj opalov lam sa febe od nju kupil. Opal je ena mozhno shlahtna forta krefav-nih kamenov , je mlgzhnato belkafte , tudi ru<* jann. fridr. egerja 9 dgzh- dezhkafte farbe; v^zhidel ima premgniozhe far-be; je nekolko fkusividiozh. Ogerfke jame fo v' okrajni Eperies per Zhernizhki , inu v' kraji Telkobania; is opala fe brufio kameni sa perfta-ne inu druge rezhi sa lepoto , inu fnago. Graf Joannes Harrah je dal dobrovolne da-zie sa vojfkine potrebe fpet sa perhodno Igto zhes fedem tavshent goldinarjov. Ofemnajfti Profenza fo fe zefarfki pelali v' Bengdke fkusi lushe po velikim vodotozhi na terg fvgtiga Marka; tukaj fo bili ludftvo inufta-novi poprejfhne benfdfke republike sbrani, Feld-zeigmafter Vallis v' zirku k' pfti mafhi pelan , foldatje na tergi trikrat mgfto podravili s* ftr^-lanjam is vfeh pufh. Vallis pifhe , de ni mogo-zhe popifat vefele benedfkih prebivavzov nad to frezhno pergodbo, kar fo ga povfod slafti pa y'Benedkah fkasali. Drugi dan je fhel Vallis v' Padovo, inn od tatn dalaj; kar bode fkoro fam vgdit puftil, kako fe je godilo. Is Lgvoviga na Polfkim fe dobre novize flifhio, de kuga je v'tih krajih odjgnala. Sol-datje dershe ftrasho, de fe dalaj nesanefe, Lapiko. Dva fto ludi fo 27, Grudna v* Rimu en re* publikanfki maj poftavili, fo jgli ftrashe po mg- fti fti delat, inu fe nekaj bojovat. Bliso Josef Bo-napartoviga prebivalfha fo republiko osnanuva-li , inu ludgm jgfti obetali, kateri bodo otli pomagat , de bi fe v' Pvimu republika naredila. Meltne ftrashe pridejo puntarje raskropit; lud-ftvo ni otlo narasen iti, Papeshove ftrashe tedaj med njg vftrelg ; franzoski general Dufot je bil sraven, kugla ga je sadila, inu on pade mer-tuv na tla. Josef Bonaparte inu en franzoski general fta is Pvima v' Fiorenzo inupotle v'Maj-land sbgshala. Franzosko. Shvajz fe k' vojfki super franzose perprav-la, na to fo Visharji fklenili, fhvajzarje pra-fhat, al je r^f timu tako ; odgovor more hiter inu raslozhen biti, inu fe berfh nasaj v'Pariš poflati. Pgtflo fofe otli mgfliat v'tg rezhi, karma-lane inu kamenate podobe sadgne , katgre fo fe pernefle is lafhkiga; al Visharji nepuftg febi po fobeh brodit; pravio, sa tg ftvari je nafha fkerb, jnu fo uzhene moshe poklizali,* de imajo foditi, al saref te umetne rezhi nevarnoft inu fhkodO terp?; sakaj Peterifto ozhitajo, de nifo varno hranene, inu fe im fhkoda godi po sanikernoft^ taiftih, kateri fo sa varhe poitavleni. Franzoski vifhi poglavarji imajo veliko fkerb, de bi sa perhodne sbrane moshe nebili isvoleni ti, kateri shelg Krala imeti, ampak taki, katgri fo gorki republikanzi,, Vii uzheniki po vfeh fholah morejo tla republiko perfgzhi, preden fe im flushba vdglf. Shtazunarjam je vfe angleško blago sa kon-treband fposnano , inu prozh vs§to bilo, oni gerdo godernajo. Mgftnani v'Bourdeaux dado vfe barke na potnozh k' vojfki zhes Auglese, katerkol po vezh kakor tavshent zentov nofiti morejo. Bonapartu vfe zhafti v'Parifi fkasujejo; al en fe smirej pametno inu pohlevno dershf. Anglia. Franzosi miflio velike plave naredit, de bodo na nih v' Anglio prepelani. Plav bode is Jgfa fkupej sbit, proftoren, de bo deftt tavshent mosh nofil, sraven pa tudi fhtuke, kojne, inu vfo perpravo sa vojfso inu moft sa na fuho fto-pit. Ker ima plav velik biti, ga nebodo valovi poshreti mogli; tudi ne ogin foshgati, ker v' vodi plava. Na to visho miflio zgle logarje pldatov prepglat. Shgftnajft verftneh bark inu trifto ladj sa fhtuke imajo v'Brelii perpravlenih. Plave bodo vefli naprej gnali, katgre bodo koj-ni, inu vgter gonili, na visho , kakor fe kolefa v'malini shenejo; sakaj vefli bodo taki, kakorfh-ne fo kolgfa s'imenam raki. Shiroki inu dolgi bodo po pgtfto feshgnov, inu po fgdem brunov eden verh drugiga krisham sbiti. Pran- Franzosi tiga dgla inu zimpranja nizh ne-fkrivajo, fe na fvojomozh sanefejo, tgfhejo , 1-nu sraven fkakoma pojejo, fo vefgli norzi fedaj inu vfelej bili. Tafco je v'Londoni povedal en anglefki mornar, kateri je is franzoske j?zhc v' fhel, inu vfe to vidil. Anglesi imamo 130. verftneh bark, ofem-najft majnfheh, 165. fregat, 266. maleh ladj, sraven pridejo zhuvajfke barke, inu nekatere, kir bodo fkoro popravlene. Hollani. Hollendarji pravio , de fedaj v' narbol ne-frgzhnih zhafih shivg, nikol im ni tako hudo fhlo, kakor na prizho. Mo/kkovla. Zefar Pavi Ig farno sa domazhe gofpodarft-vo fkerbi, morebit fe nebode nizh v' mgf vtikal v' glihanje med Ngmzi inu Franzosi. Shvajz. Skoro vfi kantoni fe k'vojfki super franzo-se perpravlajo, fam kanton Basel mifli per miru oilati, inn fe nizh v' to prepiranje mefhat. Geneva ena majhena fhvajzarfka republika fedaj nedob/ jgfti ne od Franzosov, ne od Shvaj-zarjov. Zhe bode taka dolgo, fe bodo mogli v. franzosko brambo podati. Polnozh• Polnozhna Amerika, Amerikanzi fe nemiflio nizh med vojfko v Europi saplgtat; bodo rajfhi ribe lovili, domazh kruh jfdli , po fvoji mozhi kupzhovali, inu zha-kali, de fe mir na morji med Franzosam, inu med Anglio naredi'. Lublana. Graf Kevenhiiller je uni dan na Duneji v« meri; ta je bil v'lgti 1783. v'Lublani sa deshel-niga poglavarja, inu potle v' Gradzu sa gouver-nerja zhe$ Shtajerfko , Koratan , inu Krajnfko. Po njemu fo nekatgri perjatli puftili zherno raa-fho peti v'Shen Niklashi v* Lublani pretezheni torek 30. dan Profenza , sato k?r je on nafho deshelo fkerbno vishal, inu k'nje dobrimu do-fti pomagal. V' polnozhni Ameriki je uni dan vmerl en mulat ali na pol zherni zhlovek v' lto inu ofem-defetim l§ti fvoje ftarofti; zglih 140. let je bil fushni v'hifhi oberftarja Sims. KirkoKozlie fvoje sdravje varovat, sna veliko ftaroft fhe dan da-nafhni fturiti, ako fizer kulikorbodi terdni shi-vot ima. Povgdanje od flovenfkigajesika. Krajnzi fo tedaj obzhafi nih preftopa zhes Donavo pruti lafhkim bres zherk bili, inu fo Ig s* podobami pifali, to je malali. Mala- Malaci pravio vfi flovgnzi, inu MofhkovL tarji molovati, ali pa: shivopifati. Al je od ngmfhkiga vsgto, al fo nfinzi od naf to befgdo vsgli, ni raogozhe fkasat; pnzhe fo pomerle. Morebit je malati bol flovgnfko , kakor ngmfh-ko. Sakaj malam fe sna rezhi, de pride od ma-liga, kakor bi rgkel: jef malam, to je na malim pokashem ; na majheno podobo dgnem ; v' malim nazherkam, kar je na febi veliko. Vmerli /o v JLublant. 26. dan Profenza, Jera Kramar, delovka, 40. 1. v' Krakov. N. Maria Žhuban, * dglovka 41. 1. v'Ternovmi Nro. 49. Valentin Janzhar, fhivarfhi fin , 2. 1. na Po-lanah Nro. 15. Urfha Boh, ribifhka hzhi, 2. 1. v' Krakovitn Nro. 19. 28. dan. Anna Maria Vgber, ranozflmka hzhi, 2.1. na velikim tergi Nro. 180. 29. dan. Niklavsh Pavfh, kovafhki fin , a. I, pred Ka-puzinarji Nro. 49» Od Brixenfke gofpofke v'Bledi na Gorgn-f kim fe da nasnanje : Anton Terpinz is vafi Rib-no delesh fvojiga"ozheta Antona je profil, de bi uplavze , ali "dolshnike poklizali inu pobarali, al bi otli kaj dolga odpuftiti, al faj zhakat, de bi fe pozhafi na odloge plazhovali, Satorej bodo vfi negovi terjavzi na 14 dan fufheza poklizani, de naj ob devetih v'ti kanzlii na ta pogovor vkup vkup pridejo, inu fvojo mifel na protokol sa-pifat pufte. Bledfki grad 10. Profenza 1798. Od Brixenfke Gofpofhe v Blgdu fo osnani, de naj vfi terjovzi po rankim /Vlartinu Burja semlaku v" Shelezhah inu po nega shenij Luzia v' ti Kanzlii vkup pridejo 26. Svizhana ob devetih sjutra, fvoje pravize fkashejo, inu terjanje isvishajo ; fizer bode sapufheno premoshenje ras-deleno, inu delesham isrozheno. Blgdfki grad 9. Profenza 1798. Od Brixenfke gofpofke v'Blgdu na Gorgn-fkim fe nasnanje da, de ;podloshnimu kaj-sharju Anshe Siuipan ali Nazheft na Gorjufhah je profto gofpodarftvo fvojiga premoshenja odv-seto, inu sa negoviga ofkerbnika Jakob Stergar a-li* Mathiovez tudi na Gorjufhah ftojezh poftav-len. Sleherni bode opomnen s' Anshetam Shupan nobeniga glihanja dflati, ampak fe na ofkerbnika oberniti. Sraven fe dan poftavi na 28. Svizhana 1798. sjutro ob devetih v* ti Kanzlii, de fe bodo Nazheftovi dolgovi iszhiftili; tedaj imajo negovi terjavzi lefem fkup priditi, dolgove napovfdat; fizer bode vfak fam fvoje fhkode kriv. Bledfki grad 22. Grudna 1797. -L- Od ijrixenfke gofpofke v' Bl§di fe dan poftavi sa rasjozhenje rankiga Ansheta Jeklar na Koprivniki risk^. Sufhza 1798. sjutra ob devetih v' ti Kanzlii; kateri- imajo kaj per nemu ifkat, naj pridejo fvoje pravize fkasat; fizer bode premoshenje rasd