jSaSpr.-Avy*«1

m
Leto III.
Zvezek 1. Prosinec 1906.
Ilustrovan mesečnik v prospeh afriških misijonov.
Izdaja: Klaverjeva družba.
Upravništvo: Trst, via Fontanone 4.
Stane za celo leto 1 K.
OHmeU 17 Afriko ilustrovan mesečnik v pro-VUlllvW I Ar	Speh afriških misijonov in
v oproščenje zamorskih sužnjev. Stane za celo leto 1 K.
Naroča se pod naslovom: Družba sv. Petra Klaverja, Trst,
via Fontanone 4.
Darovi se lahko pošiljajo tudi naravnost na generalno prednico Klaverjeve družbe, gospo grofico M. Terezijo Ledohowsko, Rim, via dell' Olmata, 16.

Vsebina šfevilke meseca prosinca.
Misijonski shod za Afriko. — Apostolska prefektura v Portu-giškem spodnjem Kongu. (Sestre sv. Jožefa.) - Kratka misijonska poročila. (Madagaskar. 1\ Tanguy C. p. S. Južna Afrika.) Slika: Suaheličanke nosijo vodo.
Klaverjeva družba za afriške misijone!
Ako vleče koga srce, da bi žrtvoval svoje življenje iz ljubezni do najbolj zapuščenih ljudij v Afriki, in da bi pomagal vse svoje žive dni afriškim misijonarjem in misijonskim sestram, opozarjamo ga na Klaverjevo družbo. Kaj je to, boste vprašali? To je od apostolskega sedeža potrjena ženska družba v pomoč afriškim misijonom. Ima že dva novicijata, enega v Rimu, drugega pri Mariji Sorg blizu Solno-grada. Sprejemajo se j ako vestno vzgojene gospice, posebno one, ki znajo več jezikov. Tiskan pouk o pogojih za vsprejem je vedno na razpolago. Kdor želi biti vsprejet, naj se blagohotno obrne na
Grofica Marija Terezija Ledochowska
Rim, via deli' Olmata 16.
Odmev iz Afrike
Ilustrovan mesečnik v prospeh ^^^ afriških misijonov ^^^


Izdaja:
Klaverjeva družba.

Stane za celo leto 1 K.

Upravništvo:
Trst, via Fontanone 4.

Maribor, 1906.
Tisk tiskarne sv. Cirila.
jt M h 39254
i» M h
Kazalo.
Stran
Apostolska prefektura v Portogiškera spodnjem Kongu . . . . 0, 46
Apostolski vikarijat v Ubonghi ........9
Apostolski vikarijat v Uny-on-yembei .......	10
Apostolska prefektura v Mozambiku . . . . . . .	12
Apostolski vikarijat v severnem Zanguebaru ......	19
Apostolski vikarijat v Belgijskem Kongu ......	27
Apostolski vikarijat v Zanzibaru ........	29
Apostolski vikarijat v severnem Viktoria-Nyanzi . . . . . 30, 86
Oblatje sv. Frančiška Šaleškega v južni Afriki .....	35
Apostolski vikarijat v Beninu ........	39
Apostolski vikarijat v Natalu ........	41
Apostolska prefektura v Bocleziji . . . . . . . .	44
Apostolska prefektura v Stanlevskih slapili ......	54
Apostolski vikarijat v osrednji Afriki . ',(;•',......54
Apostolski vikarijat v južni Nyanzi . . . . . , .	gi
Apostolski vikarijat v Sudonu ..... . .	03
Apostolski vikarijat ob Oranjirelci .......	70
Apostolska prefektura v Shireu . . . . . . . .	71
Apostolski vikarijat v Gabenu ........	75
Apostolska prefektura ob gornjem Nigru ......	76
Apostolski vikarijat v južni Viktoria-Nianzi .....	78
Apostolski vikarijat v severnem Kamerunu ......	82
Apostolski vikarijat v Galaji ........	94
Apostolski vikarijat v Abisiniji ........	96
feljfoni.
Misijonski shod za Afriko .........	]
Prošnja za pomoč v Afriki. ........17
Kače v misijonskih deželah......... 20, 31
Veseli dogodki ...........	24
lz Vatikana ...........	25
Vojska molitve za Afriko.........26
Vesoljnost naše sv. cerkve .........	33
Mučeniška kri kristjane rodi ........37
Opičja vojska v Hagalaji.........49
Kako išče Bog dušo ..........	57
Ozdravljenje za spancem bolnih . .......65
Stran
Poročilo o misijonskem delovanju ob gornjem Kongu za leto 1905 . .	6G
Peramiho se razcveta ..........	73
Ustanovitev nove postajo .........	79
Cvet v Bazutoviji ..........	81
Nekaj veselega iz nove postajo v Hodeziji ......	89
Smrt in pogreb pri črncih . . . . . . .	91
Kratka misijonska poročila.
Stran: 7, 1«, 40, 47, 64, 80.
Slike.
Stran: 5, 13, 21, 28, 37, 45, 53, (iO, 69, 77, 85, 92, 95.
Leto III. - Št. 1.
Prosinec 1906.
Odmev jzAfrike
Blagoslovljen po Piju X. Upravništvo: TRST, via Fontanone 4.
Stane za celo leto 1 K.
Vsak prvi torek v mesecu daruje eden vlč. misijonarjev v Afriki eno sv. mašo .0..0.0-.-0- za žive in mrtve ude. -o-o-oo-o-

Misijonski shod za Afriko,
katerega je sklicala Klaverjeva družba povodom V. avstrijskega katoliškega 'shoda na Dunaju dne 21. listopada l'J05.
V slavnostni sobani družbe pomočnikov ob Gumpendorfer-jevi cesti se je obhajal v torek ob štirih popoludne shod za afriške misi-jone, katerega je sklicala Klaverjeva družba. Vdeležba je bila velikanska — sobana in galerije so bile napolnjene do zadnjega prostora — in pokazalo seje, kako seje priljubila Klaverjeva družba Dunajčanom in kako se ti zavzemajo za misijonska podjetja v Afriki. Pri shodu so bili navzoči prečastiti gospod pomožni škof Marschall, prečastita gospoda škofa Dr. Doppelbauer, škof Linški, Dr. Riiasler, škof Št. Hipolitski, kanoniki grof Lippe, baron Linde-Wimmer, msgr. Drexler, ravnatelj v Pazmaneju, msgr. Six t, provincial p. Forstner, opat Ildefonz Schober, kanonik grof Sigmund Ledochowski, p. Leifert, S. L, p. Tavissitsch, zastopnik Civilte catolice iz Rima, grof Kuefstein, grofice Ftinl'kirchen, Seilern, Led6chowska-Thun in nešteta množica duhovnikov, plemenitašev in meščanov. Opravičili so svojo odsotnost: Dr. Teodorowicz, nadškof Lvovski, Dr. Kalin, knezoškof Krški, ki je doposlal shodu svoj škofovski blagoslov, in Dr. Lueger, župan Dunajski, ki je poslal srčen pozdrav.
Predsedoval je dvorni kaplan msgr. Rott. V svojem pozdravu je posebno naglašal, da jc ljubezen gonilna moč pri katoliških misijonih. P. Ksaverij Pellerin, provincijal trinitarcev, je poročal o misijonskem
delovanju v Somaliji, p. Lebeau, provincijal oblatov sv. Frančiška Šaleškega, o misijonskem delovanju svojega reda v apostolskem vikarijatu ob Oranji-reki, p. Friedrich S. I., najstarejši misijonar ob Zambezi reki, kjer si je tudi pokvaril zdravje, je poročal jako zanimivo o delovanju jezuitov v Zambeziji. Med govorom se je večkrat ganljivo zahvaljeval Klaverjevi družbi za njeno pomoč. P. Rasseiner, rektor v MUhlandski misijonski hiši, je poročal o misijonih v osrednji Afriki, in konečno je govoril p. Hansen, S. V. D. iz misijonske hiše sv. Gabrijela v Modlmgn, o misijonskem delovanju v Togoliji.
Ko je dokončal p. Rllerin, nastopila je med burnimi pozdravi generalna prednica Klaverjeve družbe, groiiea Ledoehowska, ter je imela naslednji govor:
Vaše ekscelence! Visokospoštovani zborovalci!
Dozvolite mi, da šo nekaj dostavim mnogim in zanimivim govorom! Tudi jaz sem prišla oddaleč, sicer ne iz Afrike, ampak iz večnega Rima. Zato smem tudi vsaj nekoliko nastopiti kol misijonar — reči hočem — kot misijonarica. (Veselo v pritrjevanje).
Če pride kdo iz Rima, ga povsod izprašujejo: „Si li videl sv. očeta? Kako se mu neki godi?"
Da! spoštovani zbor! Videla sem sv. očeta. Ravno pred štirinajstimi dnevi sem bila tako srečna, da sem mu smela v zasebni avdijenci poročati o našem misijonskem shodu. Predložila sem mu vspored in prosila sem ga pismeno apostolskega blagoslova za vdeležcvalce pri shodu in za Klaverjevo družbo. Sv. oče je zapisal lastnoročno na mojo pismeno prošnjo krasne besede, katere lahko berete v izvirniku in prestavi na majhnem spominku, katerega sem vam dala. (Pritrjevanje). Na to sva govorila o žalostnih razmerah, katere sedaj pretresajo našo ljubo Avstrijo. Sv. oče mi je rekel, da se za Avstrijo ni treba bati. Ni mi znan razlog, radi katerega jo sv. oče izgovoril te tolažilne besede, menim pa, da se ne motim, ako se spominjam na neki dogodek iz rimske zgodovine. Dovolite, da vam ga povem!
Hanibal je oblegal Rim. Hotel je mesto izstradati in premagati. Koj se odpro mestna vrata, in dve legijo vojakov korakata iz mesta, meni tebi nič, pripravljeni za boj, in sicer ne z njim, ampak z drugim sovražnikom tam nekje daleč. Ko Hanibal to vidi, ga ta predrznost kar pretrese, pusti vojake mirnim potom naprej, zbere svojo vojsko ter odide, ker je zdvojil, da bi mu bilo mogoče premagati tako hrabri narod.
Spoštovani zborovalci! Sovražnika imamo v lastni deželi. Hudi duh napenja vse moči, da poruši kraljestvo Kristusovo v starih omikanih deželah. Ali ne bomo klicali: kvišku vsepovprek! Združimo svoje moči, da so vstavimo sovražniku v lastnem taboru! Marsikdo si jo morda mislil: Čemu nam bo afriški shod? Kaj je neki zmotilo odbor za avstrijski katoliški shod, da vzame afriški shod v svoj vspored, da so briga za daljni svet, zdaj ko so doma časi tako resni, ko se spletajo tako važni in osodepolni dogodki v domovini!
Spoštovani zborovalci! Vsa čast avstrijskemu katoliškemu shodu! Vreden je, da so pridruži štrasburškemu in berolinskemu katoliškemu shodu, ki sta tudi določila važen prostor afriškemu shodu.
Ravno današnji misijonski shod nam jasno priča, da še v Avstriji ni vse gnjilo, da še tudi tukaj deluje cerkev s svojo gonilno močjo za razširjate v kraljestva Kristusovega po celem svetu, da tudi Avstrijci spolnujejo zapoved Kristusovo, iti po vsej zemlji in oznanjevati njegov evangelij vesoljnemu človeštvu. (Pritrjevanje).
„Ne bojmo se za Avstrijo!" Koliko jo storila Avstrija pred tridesetimi loti za zunanjo misijone in vzlasti za Afriko? Posamezni Avstrijci so seveda šli, polni sv. navdušenja, v poganske dežele, tudi v Afriko, in marsikateri izmed njih je žrtvoval tudi svoje življenje za razširjatev sv. evangelija. Spominjam se Knoble-harja, Kirchnerja, Combonija, Cimermana, Menyhardta, — možev, s katerimi se
sme Avstrija ponašati. Ali misijoni potrebujejo opore v svojem ozadju, v domovini. Pred tridesetimi leti ni imela Avstrija nobeno misijonske hiše, kjer bi se bili vzgojevali njeni sinovi za težaven misijonski in apostolski poklic med pogani. Še celo misijon v osrednji Afriki, katerega so Avstrijci vstanovili in katerega je Njegovo ces. kr. veličanstvo vzsprejel v avstrijsko obrambo, ni imel v Avstriji nobenega semenišča.
In danes? Sami ste jih culi, zastopnike misijonskih hiš in zavodov, ki so pognali tekom zadnjih trideset let iz rodnega avstrijskega tla. Z veseljem smo poslušali predavanja iz misijonskih krajev, in ganjenega srca smo se spominjali, koliko so storili avstrijski narodi zadnja leta za misijone v Afriki. Najprej so se naselili sinovi presv. Srca in Mill-Hillska družba sv. Jožefa v srcu katoliškega Tirola, v staroslavnem škofovskem Brixen-u. Nato se je vzdignila misijonska hiša sv. Gabriela v Modlingu, pozneje so prišli oblati sv. Frančiška Šaleškega, katere so Dunajčani in pozneje Gornjeavstrijci prijazno sprejeli. V Linški škofiji so v Krengelbachu vstanovili svoj zavod. In zadnji čas, ko so začeli Francozi na surov način preganjati redovnike, so potrkali iz domovine izgnani trinitarci na gostoljubna avstrijska vrata, proseč vsprejema. Odprla so se jim, in Avstrija je ponosna, da hrani v svojem okrilju ta staroslavni red, ki jo že nabral milijone in milijone njenega denarja za odkup sužnjev in ki se je v najnovejšem času zopet poprijel svojega prvotnega posla, kakor ste čuli iz ust njegovega p. provincijala.
Spoštovani zborovalci! Iz misijonskih hiš na avstrijskih tleh gredo — kakor nekdaj legije iz oblegovanega rimskega mesta — avstrijski sinovi v daljno Afriko,' oznanjevat Kristusov nauk. Ti se bojujejo s satanom v tuji deželi. Ti naši sinovi so nekaki strelovodi za Avstrijo, veselje Izraelovo, slava našega ljudstva. (Burno pritrjevanje).
Komaj tri mesece je preteklo, odkar je tekla v Afriki krv, nedolžna krv, krv misijonskega škofa, mučenika. To je bil plemeniti škof Spiss. V nekem govoru, katerega je imel v Rimu, v naši osrednji hiši, nam je sam pripovedoval, kako je večkrat gledal smrti v obraz, da je hladnokrvno ubil več kakor trideset napada-jočih ga levov, in ta je junak se dal divjakom s sulicami prebadati — po vzgledu Jezusovem, ker je sam tako hotel. On in spremljevalci njegovi so bili oboroženi s puškami, in bi bili lahko divje čete pognali v beg, ali ljubša jim je bila smrt, smrt za izveličanjc duš.
Ta misijonski škof, ta mučenik, je bil Avstrijec. Zibelka mu je tekla pri sv. Janžu ob Arlbergu. Krv mučenikov je seme kristjanov. O da bi bila njegova krv some kristjanov ne samo za Afriko, ampak da bi tudi njegovi domovini rodila mnogo dobrih in prepričanih katolikov! (Pritrjevanje).
Ker se je tedaj smisel za misijone in misijonsko delovanje vkljub slabim časom v Avstriji tako razcvetel, da so se vzdigovale misijonsko hiše druga za drugo, jo treba, da dobri katoliški narodi vsporedno podpirajo zunanje misijone. To se tudi godi. Z veseljem lahko to potrdim jaz in Klaverjeva družba, kakor tudi mnoge druge misijonske družbe, ki sicer nimajo svojih postojank v Avstriji. Samo eden izgled! Lota 1894 se je vstanovila Klaverjeva družba. Tega leta so darovali Avstrijci za zunanje misijone celega sveta samo 60.000 K. Od tedaj naprej deluje Klaverjeva družba v Avstriji. Pri naporni agitaciji nabere vsako leto okoli 100.000 K za afriško misijone, in onih 60.000 K preostaja še leto za letom za svetovne misijone. (Hrupno pritrjevanje). Marijina družba nabere vsako leto do 30.000 K. Brezdvomno prejemajo tudi razne misijonske hiše podporo za podporo. To so res lepo svote!
Lahko bi kdo oporekal: kaj bomo podpirali z avstrijskim denarjem misijone v krajih, ki nimajo z nami nobene zveze? Ker nima Avstrija v Afriki naselbin, koristi naš denar le tujini naselbinam.
Spoštovani zborovalci! Veselimo se — tega ne morem nikoli zadostno povdarjati — veselimo se, da nimamo v Afriki naselbin! Veselimo se, da nas spodbadajo višji razlogi k podpori misijonov, kakor boj za lastne koristi. Hvalimo Boga, da ravno Avstrija podpira afriško misijonsko delovanje prav idealno, nesebično in mednarodno! (Pritrjevanje). 1'riprosto ljudstvo — to vem iz lastne skušnje — ne dela razlike med tem, ali so podpirajo misijoni na nemškem, francoskem ali angleškem ozemlju, tudi ne poprašuje, ali poučuje zamorca Nemec, ali Francoz, ali Anglež, ali Avstrijec.
Ne vsiljujmo Avstriji strankarstva tudi v tej stroki in narodnega razpora! Avstrija nima naselbin, pa tudi nima naselbinskih grehov na vesti. Hvalimo Boga zato!
Govor sklenem s prošnjo: napredujte v nesebični, splošni in res katoliški ljubezni in navdušenosti za afriške misijone! Pomagajte s podvojeno silo širiti vero v daljni Afriki, dasiravno gledate zmedo in težave v lastni domovini! Vsi poganski niisijoni potrebujejo pomoči, ni pa dvomiti, da so afriški najpotrebnejši. Za Indijo, Kino in Japan se je že prejšnja leta mnogo žrtvovalo. Sedaj je Afrika na vrsti.
Dovolite mi kratko opombo! Nekateri prcdbacivajo Klaverjevi družbi omejenost in tesnosrčnost, ker omejuje svoje delovanje samo na Afriko. Menijo, da bi se morala zavzeti za svetovne misijone. Duša Kinezova, ali pogana na otoku Borneo ni nič manj vredna od zamorčeve.
Seveda! Za vsako teh duš je prelil Kristus svojo lav, in Klaverjeva družba ne omejuje svojega delovanja na Afriko iz tesnosrčnosti ali pomanjkanja vseob-sežne ljubezni. Ne! To zahtevata le modrost in red. Svote, s katerimi podpira Klaverjeva družba afriške misijone, so samo kapljica v morje, tako velikansko so potrebe v teh misijonih. Koliko bi se še le poznalo, ko bi se delili nabrani denarji po celem svetu?! Delovanje je lahko v nekem smislu splošno, če ima tudi omejeno polje, ako podpiramo, kogar moremo in bi radi podpirali vse, ako bi mogli. (Živahno pritrjevanje). Na drugi strani pa je lahko strankarsko, dasiravno je navidezno splošno, ako so n. pr. podpirajo izključno misijoni enega naroda, kar opažamo pri nekaterih narodnih misijonskih družbah. Očitanje, da Klaverjeva družba ni dovolj splošna, ker deluje samo za Afriko, moram odločno zavračati.
Misijonom celega sveta je namenjena družba za razširjatev sv. vere. Ako kdo meni, da je treba več storiti za Ameriko, Azijo, Avstralijo in njene otroke, dobro, naj ustanovi družbe, enake naši, za vsak posamezen dol sveta! (Veselost, pritrjevanje).
Konečno še moram pripomniti, da Klaverjeva družba ni navadna družba, ki so lahko od danes do jutri spreminja, ter se danes posveti temu delovanju in jutri drugemu, kakor je 11. pr. afriška družba, ki podpira sedaj tudi misijone v Aziji in Avstraliji. Klaverjeva družba je v svojem temelju redovni zavod, kojega pravila so potrjena od apostolske stolice, in le apostolska stolica bi mogla razširiti družbin delokrog, kar se pa gotovo ne bo zgodilo, ker ravno njej ugaja delovanje v gotovih mejah.
Spoštovani zborovalci! Se enkrat vas prosim, pomagajte misijonarjem, podpirajte tudi misijonske hiše! „Kako" in „kje" vam ni težko uganiti. Pet zastopnikov misijonskih hiš stoji prod vami. Imate jih na izbiro, in jaz vam priporočani vse skupaj in vsakega posebej.
Prosinj vas še, podpirajte v lastno korist in po lastni volji tudi še zanaprej Klaverjevo družbo, deklo afriških misijonarjev! Seznanite jo s svojimi prijatelji, pridobivajte ji podpornikov!
Omeniti še moram svoje avdijence pri sv. očetu, Ko sem se poslavljala, mi je rekel sv. oče: „Zelim, da bi se vaš shod dobro obnesel, da bi vjeli nekoliko ribic — pescellini!
Kakšne ribice je menil sv. oče. ga nisem vprašala in zato tudi ne vem. Morda je menil zlatice. (Veselost). No, da bi jih le dosti priplavalo oh koncu našega shoda v prid tukajšnjih zastopnikov peterih misijonskih hiš!
Morda je menil sv. oče, ki ve, da nam primanjkuje spretnih udinj, da bi so tukaj kdo oglasil za vstop v Klaverjevo družbo. Bog ga prinesi! Dela je veliko, delavk pa tako malo! Koliko več hi lahko storili za misijone, ako bi bilo naše število večje. Ako kdo čuti, da ga kliče Bog, da se popolnoma posveti afriškim misijonom, naj nikar ne odlaga slediti božjemu klicu! Knjižica „I)er Beruf einer Hilfsniissionarin — Poklic pomožne misijonarice" pouči o tem vsakogar. Dobiva se v naši podružnici, Dunaj 1., Backerstrasse 20.
Kdor pa nima poklica za misijonsko delovanje, naj vsaj podpira misijone z dobrovoljnim srcem in odprtimi rokami. „Porabimo čas, ker dnevi so budi", je pisal sv. apostol Pavel. To velja tudi za danes in za tukaj. S podpiranjem misi-jonov služimo Bogu in sv. cerkvi, ter razorožujemo sovražnika v lastni deželi.
Govoru je sledilo dolgo in živahno odobravanje, katero je pri-kipelo do vrha, ko se je predsednik v imenu zborovalcev zahvaljeval gospej grofici.
Besede gospe grofice niso padle na nerodovitno zemljo. To se je pokazalo ob koncu shoda, ko so priplavale ribe-zlatice v veliki množini, katere so si zastopniki misijonskih hiš razdelili med seboj.
Pomožni škof Marschall je še enkrat povzel prošnje govornikov za podporo afriških misijonov, kazal je na vzgled Klaverjevo družbe, ki se popolnoma žrtvuje temu visokemu smotru, ter je podelil vsem navzočim v imenu sv. očeta apostolski blagoslov.
Predsednik msgr. Rott zaključi shod, ki je prijatelje Klaverjeve družbe vidno zadovoljil.
Hpostolska prefektura v Porfugiškem spodnjem Kongu.
(Sestre sv. Jožef a.)
Landana, 15. grudna 1905.
Moje novoletno vezilo bo prišlo prepozno, ali božjemu detetu pa moramo prav zagotovo čestitati o pravem času. Nikar ne mislite, da molimo samo ta dan za Vas, ne dnevice molimo za Vas iz globoke hvaležnosti. Saj je naša dolžnost moliti vsak dan psalter za svoje dobrotnike, med katerimi ste nam Vi prvi in najljubši. Naše deklice še molijo vrh tega vsak dan rožnivenec brezmadežnega Spočetja. Nebeško Mater ljubijo prav iz srca in jo prosijo, da naj povrne njihovim dobrotnikom.
Število naših deklic je vedno zelo veliko. Ko zapustijo odrasle mladenke hišo ter se omože, so že pripravljene nove, da zavzemejo njihovo mesto. Sedaj imamo okoli dvajset večjih deklet, vse druge so mlajše in manjše.
Otroci naših omoženih gojenk prihajajo vsak dan k nam, da je poučujemo v katekizmu. V šolo jih ne moremo sprejeti, ker imamo premalo prostora. Naš dobri oče, sv. Peter Klaver, se nas naj usmili, ter nam priskrbi sredstev za šolo naših krščanskih zamorcev. Njih število veduo narašča, in zelo nas skrbi, kaj bo ž njimi.
Vsak prvi petek v mesecu smo tako srečni, da imamo izpostavljeno Najsvetejše. Prosila sem za to milost gospoda prefekta, ki nam jo je tudi z veseljem dovolil. Gotovo ni preveč, ako darujemo eden dnn v mesecu našemu Zveličarju. Pri molitvi se vrstimo mi in gojenke ter prosimo za sv. cerkev in naše dobrotnike. Tukaj v tužni Afriki se še Jezus v p res v. rešujem Telesu veliko premalo spoznava. Ako gleda iz tabernakla, vidi, kako še drži hudi duh človeška srca v svojih okovih, izvzeta so seveda naša, ki so vedno v duhu pred tabernaklom.
Blizu Jezusa v tabernaklu živi mnogo poganov. Kako nas srce boli, kadar moramo poslušati, da poje pri njihovem bogoslužju boben in moramo čuti divji ples in vik. Kadar vdari ta boben, se mi do-
zdeva, da me po srcu bije. Ne morete si misliti, kako je mogoče, da pametna bitja tako časte svojega boga. Naše vere se ne morejo poprijeti. Dalje ko smo pri njih bolj nas žali njihova trdovratnost.
Prazno pa vendar ni naše delo in trpljenje. Neka skrivna moč je le vleče k naši veri. Pogosto pošljejo bolniki po nas, da je poučimo in krstimo. Imeli smo srečo, da smo jih že več krsiili. Nekateri so umrli koj po sv. krstu. Kar namenoma jc dolgo poučujemo, in kadar je smrt že blizu, je krstimo, in pošljemo v krstni obleki na oni svet. Da bi jo le vsi prinesli neomadežano pred sodnji stol božji!
Marijino sveto leto smo tudi obhajali. Njeni prazniki so tukaj posebno priljubljeni. Pripravljali smo se s tridnevnico. Kar je tukaj krščanskega, vse se je je vdeleževalo z veliko vnemo. Na praznik brezmadežnega Spočetja je bilo prav lepo. Krasna cerkev je dosti pripomogla k svečanosti. Sv. maša in blagoslov sta bila slovesna, zvečer ob sedmih je bila procesija z baklado, šla je k Lurški kapelici, katera stoji še na našem zemljišču. Veleč. p. prefekt je govoril o zaupanju, katero moramo gojiti do Marije, brez madeža spočete. Po pridigi smo pokleknili pred njeno podobo, priporočili smo ji sv. očeta, sv. cerkev in svoje dobrotnike. Dečki in deklice so zapeli Marijino pesem, poveličajoči njeno slavo.
Gospa grofica, za Odmev, katerega mi vsak mesec dobrotno do-pošiljate, se Vam lepo zahvalim. Vsi ga radi prebiramo. Bodite tako dobri in pošiljajte mi ga še zanaprej!
Dolgo je že od tega, kar sem Vam zadnjič pisala. Skoraj nimam časa, ker moram obiskovati bolnike po vaseh. Večkrat sem že začela pisati, a odpoklicali so me k bolniku in morala sem iti. Kadar se gre za dušo, moramo pustiti vse drugo.
Gospa grofica ste tako srečni, da smete večkrat pred sv. očeta Pija X. Imamo vbogo, staro in ponižno misijonsko sestro, ki si pa neizmerno želi sprejeti blagoslov sv. očeta za se, za svoje tovarišice, za misijonsko postajo, za dobrotnike in za sorodnike. Izprosite ji ga!
Sprejmite, gospa grofica, odkritosrčno zahvalo mojo in mojih gojenk ! Vaša vdana	Sr. M. Stanislas de Jesns.
* Igralka misijonska poročila, t
Madagaskar. Vič. p. Fourc&dier S. J. nam piše iz Tananarivo-a z dne 15. rožnika 1905: Izročili so mi opravilo, katero bo najbrž zanimalo tudi Klaverjevo družbo. V nekdanjem okraju za sužnje hočejo imeti novo šolo. Pred loti se je bilo našim prednikom posrečilo, z milimi darovi postaviti cerkev v tem zapuščenem kraju. Poslopje je sicer pod streho, dovršeno še pa ni. Posvečeno je sv. Vinconcu Pavlanskemu. Vlada nam jo bila tako naklonjena, da nam je pomogla do šole, katero so vodili šolski bratje in šolske sestre. Šolarjev se je mnogo oglasilo. Tudi župnijo nam je pomagala vstanoviti vlada. Zal, da njena ljubeznivost ni dolgo trajala. Deško šolo so nam vzeli že po preteku poldrugega leta in morali smo si poiskati drugega prostora, za katerega smo plačali 1000 frankov najemnine. Sedaj poučujemo 130 otrok, ki so večinoma reveži. Ta okraj, kjer je bil pred kratkim misijonar komaj po imenu znan, se nam je posebno priljubil in mi njemu.
Dolgo 110 more šola tako ostati kakor je sedaj. Bolje je zidati kakor najemati. Stavbišče smo že kupili, in o binkoštih so prišli prvi delavci. Nikakor nimamo namena, da bi stavili šolsko palačo, ali deželnim postavam se moramo pokoriti ter postaviti pritlično, prostrano, visoko in svitlo sobano. Stala bo 4500 frankov. Račun je dosedaj lahek, ker še slcoro nobenega nimamo.
Naši ubogi župljani bodo seveda prispevali in žrtvovali, kar bodo mogli. Že pred štirimi tedni sem je navduševal, da bi začeli nabirati in pretočeno soboto je prišel gospod prednik ter jih je tudi vzpodbujal. Napravili smo proračun, koliko so bo nabralo. No, veliko ni, 300—400 frankov upamo. Malo je to, malo, ali vendar veliko, če pomislimo, kako revni so ti ljudje. 300 400 frankov je naš celi zaklad, s katerim hočemo zidati novo šolo. Zanašamo se na božjo previdnost in upamo, da Klaverjeva družba ne bo zapustila ubogih zamorcev. Priporočam našo šolo Vaši molitvi in molitvi Vaših sodelovalcev. Ako imamo ljubega Boga na svoji strani, bo že ganil srca dobrih ljudi ter nam tako pomagal.
P. Tanguy C. p S. nam piše iz Boutike v Gabunu: Pokrščevanje naših krajev napreduje le polagoma. To leto nas jo obiskala bolezen, in eden sodelo-valec je moral na Francosko.
Otroci so nas pa vedno obiskovali v veliki množini. Msgr. Adam, naš apostolski vikar, se je odločil, da bo zidal novo poslopje za otroke. Dovolil je tudi, da se smejo naseliti misijonske sestre, ki bodo prevzele dekliško odgojo. To je neobhodno potrebno za obstoj sv. vero. Ako skrbimo samo za dečke, kje bomo vzeli krščanske žene in krščanske družine ? Ko izstopijo dečki iz našega zavoda, je njihova prva skrb, da si poiščejo nevesto. Ako no najdejo krščansko deklice,, jim jo dobra poganka. Tukajšnji pogani se ženijo in možijo samo na kvatre, in poganka, če vzame tudi kristjana, ga vzame z namenom, da mu bo všla, kadar se ji bo poljubilo, in bo vzela drugega, katerega se ji bo poljubilo. Tak krščanski mož dobro ve, da ni zaroke prav sklenil, se boji misijonarja in se ne da od njega poročiti.
Še eno težavo moram omeniti. Prebivalci domačini imajo vedno praske z vlado. Da se jim ognejo, so zapustili vasi ter so pobegnili v gozde. Tako so se deklice popolnoma odtegnile našemu vplivu. Le misijonske sestre bi nam lahko odpomogle. Ker je prevzv. škof zadovoljen, tla se nasele sestre, smo že začeli podirati les za samostan. To je samo le les, drugega nam gozd ne moro dati. Denar nam manjka še ves. Seveda Vas, gospa grofica, ne morem prositi, da bi nam darovali ves potreben denar, saj vem, da imate mnogo misijonov na svoji skrbi, samo to Vas prosim, ne pozabite nas!
Južna Afrika. Velečastiti p. Noel O. I. M. nam piše iz Vleeschfontieina z dne 29. marca 1905: Tudi to leto moramo imenovati jako suho v naši misijonski postaji. Žalostna posledica bo ta, da bomo pridelali le polovico tega, kar se pridela ob navadnih letinah. Vendar upamo, da bo kmalu konec suhih letin. Žal, da se nam upanje noče izpolniti. — Na praznik sv. Jožefa smo v naši cerkvi slovesno krstili dvanajst odraslih oseb in trije krivoverci so javno pristopili h katoliški cerkvi. Naša majhna čreda se je pomnožila za petnajst duš.
narila 73 sfri^lfP miQlinnP v obče za krste ali za odkupovanje snžnjih UDI HQ LU MIIOlMi IIIIOIJUIIU otrok) za vzdrževanjo katehistov in semeni-ščanov itd. naj se — z natančnim zaznamovanjem namena — pošiljajo na uprav-ništvo: Trst, via Fontanone 4, katero je pošlje družbi sv. Petra Klaverja za omenjeno uporabo. Darila bodo v „Odmevu iz Afriko" naznanjena. Pisma in denarne pošiljatve se lahko tudi naravnost pošiljajo na generalno voditoljico družbe: Grofica Marija Terezija Ledohowska, Rim, via dell' Olmata, 16.
Ponatis člankov is „Odmeva iz AJrikc* ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le s natančnim podatkom virov.
Izdaja Klaverjeva družba v Solnogradu. — Urejuje: J. Palir, kapelan na Črni gori. Odgovoren urednik: Anton Slamič.	Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru.
Od 1. do 31. vinotoka 1905.
Za afriške misijone poslano v Trst: M. Zibret 22 K 20 v; I. Langerholz 1 K; I. Kalužar 1 K; M. Volavc b K; ve6 oseb v Trstu 60 v; po I. Basliarcig: A Simai 1 K; M. Zamer 1 K; M. Gallin 2 K; I. Pontoni 40 v; po Don Furlan: N. N. 1 K 80 v; A. Slapšak 40 v; F. Bavčar 1 K; F. Bukšek 2 K 80 v.
Za stradajoče poslano v Trst: N. Zibret 2 K; nabrano od U. Ulaga 12 K 30 v; po kuratu Kalin: S Koren 2 K; neim. 2 K.
Kruh sv. Antona za Afriko, poslano v Trst: I. Potnik 2 K; po Don Furlan: N. N. 10 K; po A. Rogel: A. Jerman 80 v; F. Bogotaj 1 K; župnijski urad Marerige 3 K 60 v.
Skupna svota: 73 K 20 v.
POZOR! Opozorimo naše čitatelje in dobrotnike, da r^z^zz^rzz: pošljemo za vsako, tudi najmanjšo svoto denarja — bodi si, da nam je bila poslana kakor dar, naročnina ali pospešiteljeva podpora — potrdilo s podpisom naše glavne voditeljice. Kdor ni prejel za pošiljatev v teku 14 dnij takega potrdila, naj reklamira, ker v tem slučaju nismo prejeli denarja.
Milostljiva gospa grofica!
Oprostite, da se drznem v duhu se z Vami pogovarjati! Rada bi poslala 40 K, a ne vem, bi je li poslala naravnost Vam, ali g. Palir-ju. Namenjene so za sv. krst enega otroka, ki se naj krsti na ime Andrej, ako je deček, in na ime sv. Barbare, ako bo deklica. Za sv. krst je 30 K, za kruh sv. Antona pa 10 K. Priporočam se v pobožno molitev.
Ljutomer, 2. listopada 1905.
K. R.
Najbolj božje med božjimi deli je, sodelovati za vzveličanje duš.
Prave apostolske zaslugo in zagotovilo, da sodeluje za vzveličanje prav mnogo duš, si pridobi, kdor plačuje enega
Misijonarji vedno bolj povdarjajo veliki pomen teh pomožnih misijonarjev, ki orjejo ledino za pravo misijonsko delovanje. Katehisti vodijo svojo sodeželane k misijonarjem in k pravi veri. Stroški za vzdrževanje kateliistov res niso veliki, šest do devet kron potrebuje eden na mesec in za celo leto sedemdeset do sto kron.
\i 11 i Ii 11 u 11 ii m 111.i i ii i i i r i i 11 r 1111111111 lili/
—O-—❖<

v
Častilcem sv. Petra Klaverja.
Qu Pptpr Khvpr Oljnata slika v obliki 34x46 c«.
UT. I UlUl niUVUl. Stane 40 v, s poštnino 50 V.
Sv. Peter Klaver.	tis~
Sv. Peter Klaver deli jedila izkrcajocim se črncem.
Barvotisk. Stane 10 v.
Majhne podobice sv. Petra Klaverja.
Primerne za v molitvenike. Lepobarvane. Stanejo ena 3 v, sto skupaj 2 K.
Podoba sv. Petra Klaverja, rr„if»pv
cerkvi sv. Andraža v Solnogradu in katero je darovala družba sv. Petra Klaverja, z molitvico na čast temu svetniku. Velika 8°. Stane na trdem papirju 10 V, na finem papirju 5 v.
Apoteoza sv. Petra Klaverja, »jsbžsz
Besedilo francosko. Velika 8°. Stane 3 V.
Fotografije sv. Petra Klaverja,
domači kapeli družbe sv. Petra Klaverja v Rima. Stane 50 V, s poštnino 55 V.
Svetinjice sv. Petra Klaverja $ 545\tasj
komadov stane 3 K. Vse navedene stvari se dobč pri družbi sv. Petra Klaverja v Trstu, via Fontanone 4.
^^TTTTTi t t i i i i i tTiTTTi j i i i i t i i i i i i i i i i*t i iTTTt i i