PoUnTrra platna v gotovlnf
CenaTDirf
Leto I. (VIII.), štev. 50
i. ji
IVJaribor, pondeljek, 4. julija 1927
^ Y»i' 'i-fe L
»JUTRA«
Izhaj* razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. y Ljubljani št. 11.4-09 Vslja mssečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cottait.
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani, Prešernova uH$4 8t
SKS odkaoniia volilni blok naprednjakov
ZaslepPenost zmagala — SDS ima mirno vest — Za volilni pardon med naprednjaki — Zmanšajmo število glasov, ki
gredo v izgubo!
Težka avtomobilska nesreča v Vetrinjski ulici
Avto zgrabil kolesarja in mu zadal smrtno nevarne poškodbe.
Maribor, 4. julija.
Kakor je naš ljubljanski jutranjik že včeraj obširno Poročal, so se pogajanja z SKS za skupen nastop naprednih strank v Sloveniji v soboto razbila, ker »o gospodje od SKS uporno in očivjdno z namenom, da skupen nastop onemogočijo, vztrajali na kandidaturi g- Stjepa-Da Radiča kot nosilca liste v mariborsko celjskem okrožju. Ta zahteva je bila nabavno za SDS neglede na to, da ji po številkah oblastnih volitev gre nosilstvo v tem okrožju, nesprejemljiva iz enostavnega razloga, ker smo mi hoteli sporazum s slovensko kmetsko stranko, ne pa s hrvat-sko Radičevo stranko.
Kratkovidnost vodilnih gospodov od SKS, ki so se uklonili Radičevi komandi, je torej vkljub vsej naši dobri volji tudi tokrat onemogočila enotnejši nastop ■vsaj najveejega dela slovenskih naprednjakov- Odgovornost pred zgodovino Pade nanje. Narod je hotel drugi/e.
Prišli bodo v svojem časopisju ludi o teh pogajanjih z lažmi in klevetami, kakor je to že navadno ob takih Prilikah, kjer bodo vso krivdo za neuspeh poga-3aii3 valili zapel na SDS. Opozarjamo vse naše soTni5]jenjke jn prijatelje, da 3e poročilo v našem nedeljskem jutranjiku popolnoma točno, naj torej ne nasedajo zopet zavitim Poročijo^ nasprotnega Časopisja.
Kakor moramo na eni strani obžalo-
vati, da se skupni nastop ni posrečil, tako je na drugi strani dobro, da je ozračje razčiščeno ter da se je izkazalo, da SKS ni več samostojna slovenska stranka, ampak dejansko privesek Radičev, ki mora storiti to, kar on zapove.
Volilna borba se bo torej razvila zopet na način minolili volilnih kampanj. Želeti je le, da ostane res samo idejna borba in da ne bo zopet prešla v umazane struge osebnega blatenja, kakor je bilo to 1. 1925. Želeti je pa tudi, da se vsaj napredne struje, ki bodo postavile posebne liste, ne bi med seboj blatile in klale, ampak da bi koncentrirale ves svoj glavni o-genj proti klerikalizmu kot gospodarskemu in socialnemu škodljivcu slove n skega naroda.
SDS v Sloveniji pojde v volilni boj z mirno zavestjo, da je storila vse za omogočenje skupne fronte naprednjakov-Ni njena krivda, da radikali iščejo možnosti za izvolitev svojih ljudi na li-«ti SLS, ni njena krivda, če je SKS z nemogočo zahtevo odbila ponujeno ji roko. Ni torej tudi njena'krivda, ako si klerikalci danes zadovoljno manejo roke, ker bo zopet par tisoč naprednih glasov šlo v izgubo za napredne stranke in v korist klerikalcem. Ako bodo vse organizacije in vsi zaupniki SDS v polni meri izvršili svojo dolžnost, so bo t0 število izgubljenih glasov znatno zmanjšalo. In v tej smeri mora iti delo bodočih tednov!
Danes dopoldne se je na križišču Vetrinjske ulice in Prečne ulice Ob jarku pripetila težka avtomobilska nesreča, catere posledice so še nedogledne in bodo najbrž zahtevale življenje mladega človeka.
Ob 10. dopoldne sta privozila iz ulice Ob jarku kolesarja Franc Kunčič in Franc Potočnik v Vetrinjsko ulico, stočasno pa je vozil Po Vetrinjski ulici avtomobil Strojne tovarne v Majšper-gu Sl. I- 601, ki ga je krmaril šofer Franjo Lah-
Prvi kolesar Franc Kunčič je še pravočasno pasiral ulico, drugi pa je kljub opozorilom njegovega tovariša zavozil naravnost pred drveči avtomobil.
Čepravi je avto krenil hitro na levo
SteviSne žrtve so!n£ar‘ce v SmerSki
Silen vročinski val po vsej Evropi. V Ameriki povzročila suša ogromno
škodo.
NFWY0RK, 4- julija. Že več dni je v vsej Ameriki neznosna vročina, ki je zahtevala žo številne človeške žrtve. — Tnko je včeraj podleglo solnčarici v Clevelandu 60, v Misighamu pa 27 oseb. Na poljih in travnikih jc nastopila radi velikanske vročine suša, ki je napravila °gromno škodo-
PARIZ, 4- julija- Vročinski val je objel vso Francijo, posebno neznosen je polo-
žaj v Parizu in drugih večjih mestih. _ Solnco pripeka s tako silo, da prebivalci kaj takega žo dolgo ne pomnijo. Po poročilih z dežele grozi suša, ako ne prične kmalu deževati- Nekatera podjetja so radi nevzdržne vročine že ustavila svoje obrate.
BEOGRAD, 4. julija. V Skopi3u je zna šala temperatura včeraj v send 40, v Nišu 39, v Beogradu pa 33 stopinj C.
Spor z Albani jo poravnan
.B,coKra d, 4. julija. Spor med na-“r*avo in Albanijo, ki je nastal ra-v TirCt^ci.JC dragomana GjuraškovKa jc bnn'11'J0 Poravnan. Albanska vlada pora nnr na5e&a dragomana iz za-
izraze v sv^«^a pa na*° Pre^'c:i a albanska notl’ ki ,*ni jc smatra a
izmenjana uran za ^a'j‘vc' ^ini, ? ma vladama hna,poročila in<;d.obf nošaji med ’ j^0, diplomaticm odstope! obnovijo •'0slaviJ° ln Albanijo
Ž:^",bo’ v Srbiji
I >!,()( j Iv.	4. iiiiij,, i*i • i • • v
v polnem razvoju, pog,!iY“ ^
žiščo političnega	v	?rb	3K 1("
»ešeno iz p rest ol i e«,	jni	”
Žiln; v‘i *	k)°r	Be	bbža odlo-
svoi i ' i n m Ju r**^kalne stranke
ko so •U Z,ak 3fk"; n'1 do?olo. Vso strnn-J^ vmole včeraj	Struna	in dobro
na zborovanja, na kulcrIh so jo
razpravljalo o postavitvi kandidatov za skupščinske volitve v septembru. Pa-Sičevci zahtevajo, da se takoj skliče seja glavnega odbora radikalne stranko in izda proglas na volilce s pojasnilom c pravem razmerju med vlado in stranko Pašičevci zahtevajo dalje, naj so javno pojasni voljlcem, da ec kabinet g. Vu-klčeviča nikakor ne sme smatrati kot vlada radikalov.
Nazadovanje radičevcev
ZAGREB, 4- julija- V Prelogu v Medji murju so se vršile včeraj občinske volitve, Pri katerih 3e Radičeva stranka močno nazadovala. Samostojni demokrati so dobili 186 glasov in 5 mandatov, Hrvatska pučka stranka 170 glasov in 4 mandate. Radičeva stranka pa> 325 glasov in 8 mandatov. Dosodnji so imen radičeve! v tej občini večino (župana in še !0 občinskih svetovalcev), sedaj pa so potisnjeni v manjšino
stran ulice, je prvo kolo z vso silo zgrabilo biciklista in ga tako močno treščilo ob tla, da s« mu je po ugotovitvah na kraiu nesreč® udrla lobanja.
Strašen prizor je opazovalo številno ob činstvo, ki se je v trenutku zgrnilo z vseh strani. Ponesrečencu je bruhala kri iz ust in nosa- Že v nekaj trenutkih »o nezavestnega mladeniča naložili v rešilni avto in ga prepeljali v bolnico, kjer so pri operaciji ugotovili smrtno nevarne poškodbe na glavi, vendar je še nekaj upanja da ga ohranijo pri življenju.
Ponesrečenec je Franjo Potočnik it Gornje Radgone, ki je bil svoječasmo zaposlen kot ključavničar v delavnicah’ na Koroškem kolodvoru.
Ostri streli na manevrih
BUKAREŠT, 4. julija. Pri manevrih v. bližini Kišineva se je zgodila težka nesreča- Ko se je napadeni oddelek približal nasprotniku, so pričeli streljati- Ta-coj po prvih strelih se je zgrudilo več vojakov in so pričeli klicati na pomoč.
reiskava je dognala, da so padli ostri streli; 20 vojakov je dobilo pri tem težke poškodbe, katerim sta dva takoj podlegla.
Zastrupljeni s svetilnim plinom
DUNAJ, 4. julija. Trgovca in hišnega posestnika Avgusta Herzoga, 5lletnega veseljaka, so našli včeraj zvečer v kopalnici v njegovem stanovanju mrtvega, poleg njega pa je ležala sključena in oblečena njegova gospodinja, 62 letna R. Hegenbart, istotako mrtva. Splošno se domneva, da sta postala oba žrtevi zastrupljena s svetilnim plinom, ker sta imela na truplih karakteristične svetlo-rdeče pege.
Pobesneli šofer
B e r 1 i n, 4. julija. V predmestju Sen ncrsdorf je neki šofer povozil včeraj nekega otroka. Ko Ra je hotela policija legitimirati, je zdirjal šofer v divjem tempu naprej. Na nekem ostrem ovinku jc avto zadel v vogal hiše. Vsi potniki so padli iz avtomobila in dobili tako težke poškodbe, da so jih morali prepeljati v nezavestnem stanju v bolnico. Kljub temu je šofer blazno nadaljeval vožnjo in zadel končno s tako silo v neki kandelaber, da se je avtomo bil popolnoma razbil. Občinstvo je hotelo brezvestnega šoferja pobiti s kamenjem, in se je policiji le z največjim naporom posrečilo, da ga je iztrgala iz rok razkačene množice in izročila sodišču.
Javen shod v Središču
Dno 3- julija se jo vršil javen shod SDS v Prostorih g- Zidariča v Središču. Krajevna organizacija SDS v Središču 3e bila polnoštevilno zastopana in sosedne občine so poslale, kakor je bilo pričakovati, istotako veliko število naših pristašev. Tudi SLS in radičevei so se »hoda udeležili, med njimi poslanec Kelemina. Shod je otvoTil gospod Robič, ki jo dal besedo narodnemu poslancu dr-Pivku. Poročilo o našel volilnem gibanju in o dogovorih z vodstvom Slovenske Kmetijsko Stranke glede skupnega nastop« j© izredno zanimalo vae.
navzoče- Zborovalci so soglasno odobravali postopanje našega strankinega vodstva, ki je pravilno ocenilo mišljenje vsega našega volilstva, da jo kompromis nemogoč, ako vztrajajo Samostojni kmetje na zahteva , da naj bo Stefan Radič nosilec skupne liste. Gospod Pucelj jn njegovi možje, ki stavijo naši stranki tako čudno zahtevo, ne poznajo razpoloženja vi Sloveniji napram g. Radiču, o k« terem imajo isto mišljenje tudi naši samostojni kmetje, kakor demokratje, mišljenje namreč, da Radiča pri nas voliti ne moremo. Vodstvo Slovi. Kmetijske Stranke mora Pač vedeti, da je hotelo i$ v naprj onemogočiti skupen nastop.
Oblastni poslanec dr. N o v a k iz Čakovca je -v temperamentnem govoru karakteriziral svoje in naše radičevem oblastni poslanec g. Lovro Petovarje Pa poročal o delu mariborske oblastne skupščine in gospodarskih vprašanjih, ki v prvi vrsti zanimajo kmetijstvo ormoškega okraja. Shod je potekel do konca popolnoma mirno in je dokazal ne premagljivo moč naše stranke v Središču in okolici.
     —
Tekme za državno prvenstvo
Včeraj jo bilo odigrano četrto kolo za državno prvenstvo, ki je prineslo posameznim klubom sledeči placement t tabeli:
Hajduk 6 točk (12:6),
Hašk 5 točk (8:10),
Sašk 4 točke (8:6),
BSK 4 točke (10:12),
Ilirija 3 točke (4:7),
Sand 2 točki-
Hašk : BSK 4:3 (1:2).
V Zagrebu odigrana tekma je prinesi* Hašku zasluženo zmago. BSK je bil v prvem polčasu sicer v premoči, toda Hašk je vi drugem polčasu absolutno pre vladoval, odločilni gol dosegel z 11 vetrovko.
Hajduk : Sašk 2:0 (0:0%
V Splitu je Hajduk sigurno porazil n*1 sprotnika. Sarajevski tim jo igral požrtvovalno, vendar ni mogol kljubovati odločnosti domačinov, ki so po Bonačiču in Poduju dosegli dva gola in se plasirali s 6 točkami na prvo mesto.
Ilirija : Sand 1:0 (0:0).
Iliriji jo uspelo odločiti zmago v svwg<v korist. Subotiški vratar jo branil najnevarnejše že ge, vendar je moral v 26 mv n uti kapitulirati pred ostrim strelom Doberlota.
I	Jugoslavija: Vasos 1;1 (0:1 J.
Nemške gledališke predstave
v Mariboru
Na kakšni podlagi so mogoči razgovori glede nemških
predstsv
Vsakokrat, ko zaide naše gledališče rtežkoče, vsakokrat se zasliši iz nem. tabora zahteva po nemških predstavah v Mariboru in dvakrat ježe iznesel to zahtevo Sam predsednik nemškega društva v javni občinski seji. iVzroka dovolj, da to vprašanje v javnosti trezno prevdarjamo in pretehtamo, kajti priznati moramo, da je mnogo naših odličnih ljudi, ki bi ne nasprotovali prirejanju nemških predstav v mariborskem gledališče, ker pač ne poznajo pravega stanja te zadeve.
Govori za to v prvi vrsti slabo finančno stanje našega gledališča in splošno se pričakuje, da bi se tako dvignil gledališki inkaso in se s tem že vendar definitivno uredilo finančno stanje našega gledališča- Z drugimi besedami: Prenehal naj bi bojkot, ki so ga napovedali in ga tudi izvajajo sezono za sezono nemški someščani napram našemu gledališču. Mi se moramo torej udati, da preneha sovražno stanje. Le pomislimo nazaj: Kdaj bi bili mogli nastopiti Slovenci v nemškem gledališču, ko so se morali z vsemi sredstvi boriti za slovenske lepake, ki so jih končno prilepili navzlic izrecni prepovedi mestnega magistrata kot policijske oblasti.
In vendar smo mi vse pozabili in smo ponudili roko: Gostovali so nemški igralci in je takrat prišlo radi njihovega nagovora v gledališču skoraj do narodnostnih manifestacij, tako da je moral gledališki poročevalec »Ju-,ira« zabeležiti:	»Poslovilne	besede
dr. Brockmanna so slovensko občinstvo nekam razočarale,ker se je upravi čeno nadejalo več takta nasproti slo-1
venski večini, ki nemških umetnikov ni sprejela z iskreno prisrčnostjo v imenu »rojakov nemškega jezika«, temveč v svojem imenu.«
Mislili smo tedaj: Led je prevrtan, Nemci bodo razumeli, da je gostovanje nemškega ansambla v Subotici, v Osijeku, v Beogradu, v Ljubljani nekaj drugega, kakor pa gostovanje v Mariboru, kjer je proglašen nad gledališčem bojkot. Toda zmotili smo se.
Sicer pa bi z domačimi močmi tudi nemških predstav ne zmogli, ker nemškega jezika vsaj večinoma dovoljno ne obvladajo. S tem računa že tudi predsednik nemškega društva in zahteva kar direktno gostovanje nemških igralcev iz Gradca. Znano nam je, da se je nabralo preveč umetniškega pro letarijata v Avstriji, tako da se pravi umetniki komaj borijo za svojo eksistenco. Odtod potreba in zahteva, da bi gostovali tudi v inozemstvu, kar bi se popolnoma strinjalo z željami nemških krogov.
Kakor v prvem slučaju, tako bi se želeli otresti mi tudi v drugem slučaju šovinistične ozkosrčnosti in bi se dalo morda nemški manjšini pri nas ustreči, seveda ako bi bila stvar fi-nancijelno izvršljiva, pod tistim pogojem, kakor jih je sklenila sedaj Čeho-slovaška z Avstrijo: Dovoli se toliko predstav avstrijskim igralcem na Če-hoslovaškem, kakor češkim igralcem na Dunaju. Pri nas bi se reklo: Dovolimo graškim igralcem igrati v Mariboru tolikokrat, kolikokrat se dovoli našim igralcem nastopiti na Koro škem. Na tej bazi so vsekakor razgovori mogoči.
Stavbno gibanje v Mariboru
Mestne hiše v Smetanovi ulici ,v, Mariboru so že pod streho in bodo v lep okras našega mesta. Z izkopan je m temeljev so pričeli dne 19- aprila, z zidavo ipa mesec dni kasneje. Gre za štiri poslopja: dvo hiši — eno gradi tvrdka inž. Jelenc & Šlajmer, drugo pa tvrdka Ži-(vde —■ sta tri deloma štirinadstropni, tretja je dvonadstropna in jo gradi tvrd ka Nasimbeni, četrta, ki jo zida podjetje Kiffmann, pa jo dvo-deloma trinadstropna. Vsa štiri poslopja so bila že zadnji teden preteklega meseca pod streho- Pri delu je bilo zaposlenih povprečno okoli 300 delavcev. Sedaj priono z notranjimi deli in je pričakovati, da se bodo mogle stranke vseliti v stanovanje že novembra ali decembra, ako bo lepo vreme. V wseh štirih hišah je 59 stanovanj, večinoma eno-im dvosobnih s pritiklinami.
V soboto, ob 3- pop-, se je vršil o priliki slovesnega trenutka dograditve stavb običajni likof. Kakor znano, je dovolila mestna občina delavcem pri vseh 4 stavbah 12.000 Din nagrade, Podjetniki pa so jih pogostili. Slavnosti se je udeležil imenom mestno občine podžupan dr- L i pol d z več občinskimi svetniki, Gradbeni urad pa je zastopal
nadsvetnik Černe z več inženjerji._____
Imenom podjetnikov jo imel kratek nagovor stavbenik Živi c, podžupan dr. Lipo d pa Jo naglašal veliki socialni pomen teh novah stavb, ki bodo v znatni men Pripomogle k omiljenju neznosno stanovanjske krizo v Mariboru. Izrekel je zahvalo vsem, ki so delali na zasnovi in načrtih teh stavb, podjetnikom in delavcem, nakar so je pričel v veselem razpoloženju delavski likof.
Paviljon pri Treh ribnikih.
Včeraj popoldne otvorjeni paviljon pri Treh ribnikih je v najlepšem skladu z mično okolico. Se lepši bo Pa. ko bo zgrajen tudi na desni strani, kar .-o gotovo v kratkem zgodi. Velika pridobitev bi bila tudi združitev obeh ribnikov- z enotnim pritokom in odtokom bi tudi voda postala čista in ribniki bi dobili veliko več obiskovalčevi poleti in pozimi,	,
Obrtniška kriza v Mežiški doEini
Afera mežiškega krajevnega šolskega sveta, ki se je spomladi začela javno obravnavati, ge vedno ni našla kakega sodnijskega zaključka. Veliko senzacijo pa vzbujajo njene posledice med obrtništvom cele Mežiške doline- Krajevni šolski svet je pri zidanju nove osnovne in meščanske šole v Mežici posloval velikopotezno in je imel tudi veliko število najrazličnejših liferantov. Ti liferan-ti, med njimi tudi mali in prav skromni obrtniki, so Pri teh liferacijah postali tudi velikopotezni in so svoje režijske stroške prekoračili, kakor še nikdar poprej, da so mogli zadostiti naročilom krajevnega šolskega sveta- Računali so vsi na gotovo in točno plačilo. To jo pa izostalo vsled maksimiranja občinskih doklad — krajevni šolski svet ima o-kroglo 4 milijone dolga __ obrtniki so Pa v skrajnih stiskah, ker morajo svoje Obveznosti izpolniti, dočim jih krajni šolski svet no more.
Volilne priprave v ormoškem srezu
V nedeljo sc je vršil v prostorih gosp. Horvatav Središču občni zbor srezke organizacijo SDS za srez Ormož. Bilo je zastopanih vseh sedem krajevnih organizacij tega sreza po izvoljenih delegatih. Prisotnih jo bilo še večje število odbornikov iz Središča in Obreža. Ro poročilih Predsednika srezkega odbora g. Lovra Pctovarja in narodnega poslanca dr. Pivka o organizatornem gibanju SDS v okraju in o volilnih pripravah in logovorih z SKS je sklenil občni zbor postaviti lastne kandidature za srez Ormož. Po poročilih posameznih delegatov in zaupnikov sklepamo, da bo SDS pri etošnji skupščinskih volitvah v ormoškem okraju močno napredovala.
Preureditev kavarne.
Lastnik restavracijo Kosovo je čedno preuredil svojo turško kavarno. Ta kavarna obratuje že dve leti v prostoru, kjer jo poslovalo poprej obrtniško druživa
Mariborski	in
Kralj udeležencem pri odkritju spomenika junakom 45. pešpolka
Kralj Aleksander je poslal svojemu častnemu adjutantu, generalu Maistru, z Bleda sledečo brzojavko:
»Vam in vsem navzočim pri odkritju spomenika padlim junakom nekdanjega mariborskega pešpolka se srčno zahvaljujem za izjavo zvestobe. Prepričan sem, da bo spomin na te junake vsem v spodbudo- — Aleksander.«
Krasen uspeh narodnih svečanosti v Jarersini
Slavnosti, ki jih Prireja naše učiteljstvo v prid Jugosl. Matice, so že postale neke vrste narodne svečanosti, ki jim vsako leto prisostvuje večja množica občinstva. Kar nas pa najbolj veseli, je neovrgljivo dejstvo, da je začela pronicati smisel za narodno probujo tudi med našo kmetsko ljudstvo. Iz Maribora je Prišla izredno velika množica izletnikov. Celo popoldne so prihajali avtomobili, izvoščki in privatni vozova, manj petični pa so jo Per pedes apostolorum primahali Preko hriba- Iz Št. lija je tudi letos prihitel »Obmejni Zvon« in je z neverjetno požrtvovalnostjo sviral svoje krasne komade. To društvu je res Zvon, ki budi ljudstvo iz spanja ob meji. Iz Maribora se je svečanosti udeležila tudi Glas- Matica. En del moškega zbora je zapel več času in razmeram primernih Pesmi, ki so občinstvo naravnost t’ek-trizirale. Zelo dobro bi bilo, če bi to društvo tudi drugod ob meji pokazalo lepoto naše pesmi. Občinstva mu gotovo ne bi priinanjkopalo.
Glavna zasluga za prireditev gre Pač na rovaš domačega šolskega vodje, g. Čonča, sploh vsega učiteljstva, kateremu so še požrtvovalno pomagale vse narodne dame. Pri slavnosti je nastopil tudi domači pevski zbor- Predstave in posamezne točke so bite izborno naučene, otroci nastopajo mirno, veselo, sigurno in obvladajo popolnoma svoje uloge. Kretnje z rokami so tudi za rutiniranega igralca izredno težke, kaj še le za otroke, zato bi bilo morebiti boljše, če bi se pri prihodnji slavnosti z rokami nekoliko manj govorilo. »Jurček* z manj kretnjami bi bil naravnost idealen-V obče je bila prireditev zelo lepa in dela vso čast njenim aranžerjem.
50. obletnica šole v Studencih #
Včeraj je bila lepo proslavljena 50 obletnica šole v Studencih. Na predvečer proslave se je vršil impozanten ob-hod skozi glavne ulice ob veliki soudeležbi prebivalstva in vseh studenških kulturnih društev. Po odbhodu se je pred stavljala igra: »Šola v nebesih«, kateri je sledilo več prav posrečenih pevskih točk.
Nedeljska proslava se je začela s slovesno mašo. Pomaši ogled razstave, popoldne telovadni nastopi in petje, ob zaključku obdarovanje otrok, nato pa ljudsko slavlje. Šola sama se je najboljše izkazala s svojo že v soboto otvorjeno razstavo. Razstavljeni so bili spisi vseh razredov, ki dokazujejo vsesplošno smo-trer.cst na prostem spis ju, jezikovnem pouku, računstvu in srbohrvaščini. — Udejstvovan je splošno princip nove delovne šole v vseh razredih, Posebno pa v šestem. Vzorno je risanje od 1. do V. razreda po svoji metodični usmerjenosti, odgovarjajoči načelom moderne šole. Rokotvorni pouk se goji in vrši z veliko pozornostjo ter ima vse izglede velikega uspeha in dosege cilja v najkrajšem času, kar je za industrijski kraj Posebno važno. Splošno se je opazilo, da je učiteljstvo po svojem smotrenem in vnetem delovanju deležno velikega zaupanja in naklonjenosti Prebivalstva ter da zavzema šola v Studencih odlično in vspodbudno mesto vi prosveti cele oblasti.
Častno priznanje zaslužita v polni meri tudi krajevni šolski odbor in občinski svet, ki sta najboljše podprla to lepo proslavo. Tudi slavnostni odbor je najboljše rešil svojo nalogo.
Nocoj, ob 8. (20.) uri vsi na
KONCERT
ljubljanskih akademikov pr.I Gotzu 1
Seja gospodarskega In političnega dru-štva za 1. in IV. okraj
se ne bo vršila danes, kakor je bilo prvotno javljeno, temveč prihodnji ponde-ljek, 11. t. m. — Tajnik-
Nesreča s samokresom.
V soboto, ob 5. popoldne, se je v gostilni pri »Grozdu« sprožil nekemu gostu pri prodajanju samokres, vendar so ni pripetila težja nesreča- Projektil je predrl lastniku samokresa dlan leve roke, cupcu pa je raztrgal palec na desni roki. Aovzročil mu je 6 cm dolgo rano, ki so mu jo v kuhinji gostilne obvezali, nakar jo izginil brez sledu. Preiskava jo ugotovila, da je bil samokres last Josipa loldn, 35ietnega posestnika iz Kreni-berga pri Mariji Snežni- Kor samokresa niso nikjer našli, so domneva, da ga je vrgel Mold v stranišče, kamor je odšel neposredno po nesreči. Oba se bosta morala radi ogrožanja osebno varnosti zagovarjati pred sodiščem.
Mesečna razdelitev mila delavcem železniške kurilnice v Mariboru.
Uslužbenci kurilnice dobivajo od železniške uprave mesečno po par cosov mila. Ta oskrba pa včasih zn mesec in tudi za več izostane in sc nikdar več ne nadoknadi. Radi te v zadnjem času pogoste nerednosti so se železničarji že večkrat pritožili pri železniškem ravnateljstvu, pa niso dosegli odpomoči- Reklo se jim je, da se za nazaj itak ne morejo umivati. To je sicer res. vstrajati pa hočejo na vsak način pri zahtevi redne oskrbi z milom.
Velika kavarna.
Danes in v sredo kabaretni večer in
Služba bolničarke.
Okrožni urad za zavarovanje delaV1* cev v Ljubljani razpisuje službo bolničarke na. svojem ambulatoriju v Ljubljani- Reflektantinje so opozarjajo us razpis v Uradnem listu.
Upokojenci!
Reden mesečni sestanek upokojenega učiteljstva v Mariboru in okolici bo v četrtek dne 7. trn. pri »Balonu« oz- M »Narodnem domu« pri slabem vremenu. Pridite vsi, posebno pa tisti, ki Vas Š® nismo videli na našem rednem sestanku-Poročalo so bo o jako važni stanovski zadevi-
Tatica v trafiki.
V neko tukajšnjo trafiko na Aleksandrovi cesti jo prišla v solndo popoldne neznana ženica v trenutku, ko je bila lastnica odsotna, in jo jo nadomestovala l4letna hčerka. Spretna odjemalka je izrabila priliko in izmaknila zavoj »Vardar« cigaret in drugih potrebščin za ka* dilco, kar je trafikantka takoj ob povratku zapazila in tatvino^ prijavilo policiji, ki jo takoj uvedla preiskavo.
Policijska kronika.
Od soboto na nedeljo jo bilo izvršen^
6 aretacij, vloženih Pa io bilo 23 priji""* dočim jo bila nedelja nekoliko mirnejŠ?' Aretirane so bile 4 osebe, vloženih pa j bilo 20 prijav radi najrazličnejših I*
stopkov.
Rogaška Slatina
Pod pokroviteljstvom ge RuŽ® s<** Progo ministra financ gda Dr. Bogdana Markovič, so viši v soboto v Konc®1 j dvorani zdravilišča v korist akcij® 2» postavitev spomenika Kralju Petru Mariboru koncert, na katerem sodoluJC znana virtuozinja ga Fani H mudi, g Pip,si Gruber in operni pevec K- ‘'■'L, vec- Začetek ob 20.30 uri. P‘> koncer
se vrši ples- Someščane, ki imaJo
IoDtni kooaeer'
iatl
nedeljo prebiti v Rogaški Slatini ^ ^ zarjamo, na izreden užitek, ki ga 3“^ uuU.il* ta or ir odi tov v sabttto
V Mariboru, dr.© 4. VII. 1927-
MarJborskl V E C E R N I K JofrS.
Sfran 3.
Kako si nova Turčija urejuje svoje središč©
Pestro mešane delavske kolonije — Moderno delo kot oporišče velikih reform
Odtrgajte malenkost
od svojih dohodkov, da si kupite, dokler je še čas, srečko državne razredne loterije, ki Vam more pripomoči do blagostanja. Prvo žrebanje se vrši že 7. julija. Do tega dne si morete nakupiti srečke v
Opravi „Večem"žka“, Aleksandrova cesta št. 13.
Šport
-M
Povojna Turčija je preložila svojo centralo iz Carigrada v Angoro, središče Anatolije. Anatolija je bila za 100 let nazaj za vsako zapadno-evrop sko deželo in sedaj se dela z mrzlično naglico in brezmejnemu naporu na modernizaciji središča in cele pokrajine. Poldrugo leto so gradili predore nove anatolske železnice pri Karage-diku. Delavstvo je tvorila najpopolnejšo narodnostno-vzorčno kolekcijo-Na izgradbi proge se je začelo že pod staro Turčijo z domačimi delovnimi močmi, a je vse zaspalo in propadlo že med vojno. Ruševine so bile poseb na zapreka ponovnega z uspehom do-\ rženega dela.
Dela na železniški progi, so bila izhodišče cele velikopotezne delavnosti. Raznotere podjetniške lesene stavbe so se iz prvotne črte spremenile v gosto mrežo in nad deželo, ki nikdar ni imela stikov z zapadnim svetom, je na mah zavladal upliv in : načaj najpestrejšega zapadnega sveta. Najrazličnejše uredbe ustvaritelja nove, republikanske Turčije, Kemal-paše kakor'reforme družinskega življenja, osvoboditev žene od zagrinjala »čaršafa«, uvedba klobuka mesto fesa itd. so bile najboljše pripravljene z invazijo evropskega pestrega življa pri delu v Anatoliji.
Pri podjetništvu Turčije so bile nek daj od tujcev zaposleni kvečjemu nekateri Nemci in Rusi, nova Turčija je pa imela veliko izbiro delovnih sil od strokovnjakov in duševnih delavcev do zadnje vrste ročnih delavcev iz Vseh narodnosti sveta in je po izidih gigantskega dela imela pri tem prav srečno roko.
Dobro izbrani tuji podjetniki in stro kovnjaki so imeli sprva velike težave z domačim pomožnim delavstvom. Turki namreč niso vajeni naglega dela in tudi vse moderne tehnične naprave in vsa pripomočki so jim bili popolnoma tuji ter so jih začetkoma tako zbegali, da niso znali opravljati niti najenostavnejšega dela. Pa tudi ta težava je bila razmeroma hitro premagana. Posebno težavo pa tvori še dandanes veliko pomanjkanje vode v nekaterih krajih in slaba pota. Zgradili so sicer celo mrežo vodnih napeljav, a to ne more nadomestiti za taka dela potrebne in pripravne sile teko-čah voda. Materijal prenašajo velike kolone tovorne živine, večinoma oslov in mul in neke vrste malih bivolov. Mnogo znoja bo še prelitega, predno bo zgrajena cela železniška proga do Erceruma in predno bo središče današnje Turčije popolnoma modernizirano.
Pompe*! ob Volgi
Ob Volgi je bila nekdaj prestolica zlate orde — tatarske države. Profesor Balod je našel ob Volgi znamenite o-stanke iz te stare dobe hi spisal knjigo pod naslovom: »Pompeji ob Volgi«. Izkopanine ob Volgi dokazujejo, da Ta-tarji niso bili enostavni Nomadi, kakor se to splošno domneva, ampak da so imeli za tedanjo dobo visoko kulturo-Tatarski voditelji so si prizadevali u-'stvariti iz svoje države središče trgovine, umetnosti in znanstva. V glavnem mestu so se na njih povabilo naselili tudi različni tujerodci, v prvi vrsti strokovnjaki za pristaniške in druge v.odne naprave. Stara tatarska rezidenca ob Volgi je imela velik obseg in celo centralno vodno napeljavo in kurjavo, po prav duhovitih nač>5th. Tatar ji so se odlikovali tudi kot stavbeniki- Izkopani so že zanimivi ostanki tatarskih mozaikov, vodometov in drugih stavbarskih del prav. dobrega oku^a- Profesor Balod je začel svoja raziskovanja v najhujši dobi lakote v Rusiji in dobiva šele v novejšem Času izdatno podporo od ruske vlade.
Duna’skS breikonfesionatci
Na Dunaju v zadnjem času silno narašča brezkonfesionalstvo. Radi velikega izstopanja iz katoliške cerkve bo poslal papež najbrž posebno noto dunajskemu nadškofu. Izstopa se tudi iz drugih cerkva, a to le v malem številu. Zadnje uradno ljudsko štetje leta 1923. je navedlo 33.145 brezkonfesio-nalcev. Pri ljudskem štetju leta 1910 jih je bilo pa samo blizu 5000- Po statistiki dunajskega mestnega' magistrata je izstopilo iz katoliške cerkve lansko leto 13.242 oseb. To je veliko več kot poprej v dolgi dobi od 1910 do 1923. Od teh izstopov je neznatno število prestopov v kako drugo kon-fesijo. Ljudje, ki izstopajo iz svojih cerkva, se po velikanski večini dajo vpisati kot brczkonfesionalci.
12 milijonov zanoslenlh žen v Netočni.
Menda ni države na svetu, ki bi imela tako velik odstotek zaposlenega ženstva kot ga ima Nemčija. Zadnja leta je ženstvo zaposleno v vseh pano gah dela od duševnega pa do ročnega. Zaposleno je 36 odstotkov celokupnega ženstva. kar tvori 20?^ celokupnega prebivalstva.
Razpisana stanovanja v Mcriboru
Stanovanjsko sodišče v Mariboru razpisuje oddajo sledečih praznih stanovanj; j. Mejna ulica št- 26, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Kobali. 2. Mejna ulica št. 26, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Anton Ge-ratič 3- Koroška c. 39, podstrešje na dvorišču, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Dimeč. 4. Tezno, Ptujska cesta 31,
1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Anton Jugovič. 5. Sv. Lenart v Slov. gor. 75, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Franc Pravdič. 6- Slov. Bistrica 104, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Josip Jelen- 7. Koroška c. 43, dvorišče, 1 soha s štedilnikom od stranke Aloizij Lasbacher 8. Vrazova ulica 9 IL, 4 sobe, kuhinja in pritiklino od s trn n kc Anton Tonejo. 9- Stritarjeva ulica št. 9 I-, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stran ko Franc Herman. 10. Langusova ulica 3 I-, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Ivan Hois. H- Meljska c. št. 72. podstrešje, 1 soba s štedilnikom od stranke Karl Nerat. 12. Nova vas, Vrtna ulica 7, podstrešje, 1 soba h štedilnikom od stranke Terezije Permoser. 13- Tezno št. 11, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stran ke Anton Boltek. 14- Sv. Lenart v Slov. gor. št- 62, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Josip Rešek. Prošnje za dodelitev toh stanovanj so morajo vložiti najkasneje do četrtka, dne 7- tm. dopol-
B-t5m : A-tim 8: 2 (3 :1)
Včeraj se je vršila na igrišču SK Maribor izbirna tekma med A in B moštvoma, katero je proti pričakovanju odlo« čila druga garnitura v svojo korist. Si* cer A-tim ni nastopil v popolni Postavi, vendar je B-tim igral s takim razumeva njem in odločnostjo, da visoko razmerje docela odgovarja poteku tekme. A moštvo je nastopilo brez Vodeba in Bertonclja; trio Lešnik, Pavlin infiardinka pa ni v nobenem oziru zadovoljil. Rril-ska vrsta Vogrinec, Frangež in Stauber je bila najboljši del moštva, dočim se ožja obramba ni razumela, kar je v prvi vrsti zakrivilo visok poraz-
V B moštvu je napad kombinatorno daleko nadkriljeval nasprotnikovega. —• Pohvalno je treba omeniti Pavlina, M je bil v napadu najodročnejši in tehnično naj sigurne jši. Uspešno podporo je imel v Pollaku, dočim je desna zveza v naj-od!očitnejših momentih odpovedala. Le-: vo krilo se je odlikovalo z izredno mirnostjo, desno pa po koristnem centriranju. V krilski vrsti je bil najboljši Baumgartner, v ožji obrambi sta branil-, ca zadovoljila; Herzog tehnično, Kirbiš pa glede na ugoden placement in izredno požrtvovalnost Kovačič ni imel posla-
Prireditev; bi v slučaju nastopa kompletnih moštev nudila več zanimivih momentov, tako pa je velika Premoč B moštva že v prvem polčasu zmanjšala zanimanje. Potek tekme pa je radi ne-nastopa bleziranih in nediscipliniranih! igralcev onemogočil stvarno presojo glede sestave mestne reprezentance.
Sodil je dobro g. Planinšek-
Lawn tennšs turnir Liubjjana: Maribor
Maribor triumfalno zmagal v razmerju 11:2.
Včeraj se je vršil v Ljubljani medmO* stni teniški turnir, na katerem so reprezentant je Maribora v razmerju 11:2 nadvladali ljubljanske reprezentante. — Podrobnejše poročlo sledi jutri-
Kolesarska dirka Peruna
Včeraj dopoldne je kolesarsko društvo »Perun« priredilo na 16 km dolgi progi Maribor—Konjice—Maribor kolesarsko dirko, ki je končala z zadovoljivim uspehom- Startalo se je v treh skupinah.
V prvi kategoriji je dosegel prvo mesto Franjo Nabergoj v času 2:23:44, 2. Valentin Šibenik 2:34:45, 3. Ivan Jurič 3:17:11.
V drugi kategoriji na progi Maribor-Slov- Bistrica—Maribor (46 km) je prispel p'vi na cilj Franc KramaTšič v času 1:22:30, 2. Herman Kiffman v času 1:22:35, 3- Matevž Pelko 1:27=15.
Pri tekmovanju jiauorjev pod 12 let na 5 km progi Pa je zasedel prvo mesto Bruno Faninger v času 12:30, 2. Josip Šibenik 12:40, 3- Fric Rečnik 13:30.
Zlasti so zadovoljivi uspehi v Prvi kategoriji, kjer je čas 2:28:44, ki ga_*je v ostri konkui enci dosegel Nabergoj 3a-ko ugoden — 33.77 km na uro- Ugodni so tudi rezultati druge kategorije, po-hvalno pa 3c treba omeniti iuniorjo, sli malega Bruna, ki je Tabil za vsak kilometer 2 minuti in 30 sekund.
Kongres lilstorlkov.
V Varšavi zboruje kongres histerikov slovanskih in vzhodno-evropskih dežel. Predsedstvo tvorijo: Bogojev-ski (Sovjetska Rusija), Florovski (ruska univerza v Pragi), Nowotny (Praga), Melich (Budimpešta), Sičie (Zagreb) in Dembinski (Varšava). V znan stveni sekciji sta tudi*zastopnika Tur« ‘•čije iu Nemčije
Ciganska svatba pred policijo
V Osjeku se je odigrala včeraj interesantna ljubavna pustolovščina- Iz Velike Kopanice je prišel neki starček s svojo 151etno vnukinjo. Deklica se je izgubila v mestu- Starček jo je ves v skrbeli iskal ves dan in prijavil nato dogodek Policiji. Tamkaj so kmalu dognali, da so prišli v Os jek srbski cigani, z medvedi in opicami. Deklica se je zaljubila v nekega 15letnega cigančka in sc še istega dne ž njim poročila. Policija »'-■ našla mladi parček v Šarangovi golimi ravno v trenutku, ko so slavili cigansko svatbo. Seveda so vso cigansko i k-i takoi odvedli na policijo, kjer je dobila nevesta ukaz, naj se vrne k svojemu dedu. Toda ona je to odločno od-k onila m izjavila, da izvrši raje samomor ka.cor da bi zapustila svojega moža. Končno tudi Policiji ni preostalo ničesar drugega, kakoT da je dovolila deklici, da so navžije ciganske ljubezni, ded pa se je moral vrniti domov brez vnukinje-
Človeške žrtve v pragozdih Indije
Angleška vlada je izdala te dni uradno poročilo o žrtvah džungle v Birmi v Južni Indiji. Okoli 1-200 ljudi je postalo Žrtev zveri v pragozdih; 1.169 so jih pomorile kače. 38 so jih raztrgali tigri, 7 leopardi, 5 sloni, 4 krokodili. 3 lizoni itd- Za uničenje di jih zveri jo bila razpisana nagrada v znesku 74000 rupij. Pobitih je bilo 70 tigrov, 608 leopardpv, 415 medvedov, 112 steklih psov in l krokodil-
Napačno razumljen aplavz.
Podjetni japonski hotelir v l ai-na-rmoza) je najel jazzband-godbo z0f.rancije. Japonska publika je burno
07-?avIia,a novo ROdh°’ 3aP°n8kcKa
godheJib ol)i'-aia popolnoma nevešče se iim •	-'e	pa postalo strah. Zdelo
harakiri -yda slišijo nekaj takega kot vdušemv,	Napačno razumljenim na-
;cd e c	rastcl	strah in končno
staniško poj®1 s|,)uslila v ’^g na pri th lannnr-i * « °’ k,cr se Jc P°las,11'°'
niso namenil?lim fndl!e.nikom nikakor harakirija.
Kongres nasprotnikov tobaka.
mrfln-.rndni 1	zborovati	peti
k i. ‘	Rres	nasprotnikov to-
SSfiiJ S5£Sa sc udeležuje veliko coli? ^ klh;,i1cm§kih. poljskih, fran 'farskih znanstvenikov.
BVAT ri • Amerika in bo prof. < den iz Chicage obravnal na kon-Kresu snov: Tobak in šola.
Alkoholizem v Franciji
V francoski zbornici je neki poslanec podal poročilo o uživanju alkohola v posameznih krajih. V mnogih pokrajinah pijejo ženske ravno tako kot rnoški in v pristaniščih Normandije dobivajo celo otroci enako mornarjem za kosilo po četrt litra žganja. Mnogi ribiči dobivajo v Normandiji še dandanes polovico plače v gotovini, polovico pa v žganju. Tako plačujejo celo večja ribiška podjetja, ki imajo v rastni režiji žganjarije. Poslanec jc zahteval zato od vlade energične ukrepe, da se omeji alkoholizem v Normandiji in preneha podjetniško ubijanje socialno silno nizko stoječega delavstva z alkoholom.
Kdo je oče?
Tudi v Sudanu marsikatero dekle ne ve. kdo je_ oče njenega otroka. (J preiskavi krvi, kakor v mnogih modernih državah, seveda med Sudanci ni govora. Za izsleditev očeta se zatekajo v Sudanu k svetemu razsodišču s krokodili, ki veljajo za svete živali. Na breg reke, ki je polna krokodilov, se mora postaviti moški in ženska ki sta v sporu radi očetovstva. Vsaka stranka mora pripeljati s seboj belo kozo in jo spustiti do vode. Ce krokodili poprej zgrabijo kozo ženske, sc smatra za sveto resnico, kar ona trdi. Če pa postane koza moškega poprej plen svetih krokodilov, je pa obdolženi moški dokazal, da m occ.
Težavno iskanje diamantov.
Angleški listi mnogo poročajo o uso di iskalcev diamantov blizu Kapstadta. Odkrili so v zadnjem času novo mnogo obetajoče diamantno polje in od vseh krajev so privreli tja nadepol-ni iskalci, kakor tudi podjetni trgovci in kramarji, ki oskrbujejo iskalce z vsem potrebnim. Prodajajo jim celo vodo in to vedno dražje. Silna vročina je ljudi na diamantnih poljih tako iz črpala, da večina prav kmalu podleže kaki epidemični bolezni. Srečni so oni. ki še v pravem času zdravi zapustijo diamantno polje, ki se vedno bolj pretvarja v grobišče uničenih eksistenc iz celega sveta.
Predrzni razbojniki*
Na progi St. Louis-Chikago so maskirani razbojniki napadli postni vlak, zvezali poštno osobje in pobrali ves denar. Prerezali so signalne žice in na prvi postaji vlak zopet zapustili. Za predrzni rop so doznali šele ob prihodu y Chicaga
E. CL Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena. 50
»Ljubi Bog, kaj takega!« je zavzdihnil Voss. »Gospodje, ves se tresem!« Nič ni’lagal učitelj, a na tihem je Jacka že tretjič občudoval. »V vsakem položaju najde takoj pravi odgovor!« si je mislil-
»Torej smo prišli ravno prav!« se je pobahal stražmojster »Zvečer ste govorili z nekim neznancem na trgu v Strenovem ... po noči pa vas je hotel okrasti ta lopov!«
»Da, res . . . nekdo me je nagovoril na cesti in me vprašal za pot«, je pripovedoval učitelj.
»Na, čakaj!« se je razburil stražmojster, »manje kot tri leta ne dobiš! Alo. marš, nazaj v ječo!«
»V ječo? Pa dobro!« si je mislil Jack. »Nikjer nisem na varnejšem pred Doddom kakor v ječi!«
In globoko se je poklonil Vossu ter dejal: »Oprostite! Zbogom!«
»Zbogom!« je odgovoril Voss kolikor možno hladno za prijateljem, ki so ga odvedli stražniki...
V pol uri so bili že v ječi. iz katere je bil Emil Popper med nevihto ušel. Jacka je sprejel paznik, ki ga je bil jetnik vrgel na tla in zaklenil na svoje mesto v celico.
«Ti razbojnik!? je tulil nad Jackom in planil nanj. »Moja čepica! Moj plašč! Kakor bi se svinja valjala ž njima po blatu!« In togotno je slačil Jacka.
»Oprostite! Ampak gospod stražmojster me je vrgel v blato — on je kriv!« je dejal Jack-
Nato so ga odvedli pred ravnatelja Franzelta.
»To je torej begunec?« je vprašal in gledal v akt Emila Poppra. »Pisar — poneverja kolke in uradni denar! Kdo bi pričakoval tako nasilnost.«
»Ah. gospod ravnatelj! je zajavkal Jack z naj-žalostnejšim glasom, »nikar mi ne zamerite preveč! Saj sem najboljša duša na svetu .... le včasih me zgrabi hipna blaznost . . . takrat sem pravi norec. To imam pač v krvi! V moji familiji je bila že cela vrsta slučajev blaznosti.«
»To je stvar sodnikov in zdravnikov, ne moja!« ga je zavrnil ravnatelj. »Odvedite ga! Napiše naj se takoj zapisnik. Jutri fotografirati in od-
tiske prstov! Ali je aparat že popravljen? • . . In in življenje v njem v vsakem oziru odrejeno in od-potem tri dni le — kruh z vodo! Marš!«	merjeno, kakor bi se vse vršilo po najostrejših od*
ln pet minut nato je bil Jack že v predzadnji redbah. Lep je Berlin in velik. Krasne so njegove celici na desni strani hodnika v drugem nad- palače, muzeji, akademije, gledališča, cerkve, ve-stopju.	liki njegovi parki in izprehajališki logi. Čistost, red
»Hitro je to šlo!« je razmišljal in legel na prič- in disciplina vladajo v njem vsepovsod. A tudi dolg no. »Moj dingi karcer v Strenovem; in že drugič čas!
po nedolžnem. Iz prvega me je izpustil profesor	Osem dni sta vzdržala v Berlinu. Polly si je
Luka Binder. Kdo neki me izpusti iz tele luknje? ogledala vsak dan po eno umetniško razstavo ali Emil Popper leži tule na prični in obenem se vozi muzej in po eno gledališko predstavo, se vozila po v Gornjo Šlezijo . .. Jack Bell je zaprt, a hkratu je Tiergartenu, promenirala je Pod lipami, po Drevo-svoboden ko tič. Lepa zmešnjava. Gospodje juristi redu zmage in parku Sanssouci, končno pa se je bodo imeli presneta dela, preden razvozljajo tale naveličala vsega in hrepenela je le proč! moj vozel.«	Na vso srečo je dobil Dodd iz Hamburga poli-
Zavit v tenak koc je kmalu trdno zaspal. cijski dopis, da se je našlo slučajno v nekem izkazu
ime Ivana Beliča, roj. 1 1878, živečega v Streno-XIX. Proste vaje Iz obupa.	vem v Šleziji. Dodd je hitel s tem poročilom k
Polly.
Polly in Dodd sta tičala medtem še vedno v	»Strenovo!« je vzkliknila vesela. »Res je. To
Hamburgu ter zaman čakala, da bi imela nova ti- je mesto, kjer je Jack obiskal gimnazijo in živel ralnica za Jackom kakršnekoli uspeh.	pri svojem stricu.«
Naenkrat sta morala izginiti . . . Pripetil se je	Naslednjega popoldne sta bila že v Strenovem.
namreč škandal.	Nastanila sta se v hotelu pri »Zlatem križu«, na
Dobrega kapitana Siemsa, ki je dospel v Ham- magistratu pa je zvedel Dodd, da je Ivan Belič burg na dopust, so sredi ceste aretirali ter ga gnali prebival do 1- 1895 trajno pri svojem stricu, zdaj na policijo, misleč, da so zajeli tatu chicagoških mi-sodnem svetniku Bellitschu na Poljski cesti št. 25. lijonov. Kapitan je divjal. Ko se je pomota pojasnila,	Nato je šel na policijo poizvedet, je li Jack v
so ga seveda takoj izpustili. Toda kapitan je zvedel, Strenovem in morda celo pri stricu. Povedali so kdo je kriv njegove sramote ter je iskal Dodda, da mu, da ni bilo v Strenovem zadnje tedne nobenega ž njim obračuna.	tujca, izvzemši nekega neznanca, ki se je pred
Tudi k majki Hasenovi je prišel končno Dodd,štirimi tedni pojavil, a takoj zopet izginil, sledeč svojemu nosu. Iz stare stanovanjske zglas- »Kakšen je bil? Kdo ga je videl?« je izpraše-nice je zvedel, da ima Hasenovka hotelček za mor- val Dodd.
narje in da se je pri njej nastanjal rad tudi iskani	Poklicali so starega stražnika Milzerja.
Jack Bell. Stara žena je bila ne le toliko poštena,	»Videl sem ga samo enkrat na trgu«, je	pravil
nego tudi toliko previdna, da je povedala Doddu vse Milzer. »Sel je nekaj korakov z ljudskim učiteljem po resnici. Pristavila pa je še. da smatra Jacka za Vossom, a se hitro poslovil od njega. Tisti večer čisto dobrega in nedolžnega Človeka, ki ne krade, je ušel iz ječe neki Popper. Sumili smo, da je ne-nego le pošteno zasluži. Povedala mu je tudi. kako znanec s Popprom v kakšni zvezi. Poppra smo je bil pri njej oblečen, v kakšni obleki je odpotoval ujeli še isto noč pred Vossovo šolo, o neznancu pa in da jej je mimogrede omenil, da se odpelje v Ber- nismo našli poslej nobenega sledu več« lin.	Dodd si je zabeležil Vossov naslov ter je vpra-
Ker je prav tistega dne nastal škandal s ka- šal. kod bi prišel tja najhitreje. Nato se je vrnil k pitanom Siemsom, sta Polly in Dodd odpotovalaPoIly ter ji poročal o svojem uspehu, nemudoma, da se izogneta vsakršnjim neprilikam-	»Pojdiva k stricu!« je dejala Polly.
Dospela sta torej v Berlin, ki je kakor ves nov,	»Ne— peljiva se k Vossu!« je odvrnil Dodd.
ulice široke in ravne kakor z ravnilom potegnjene	(Dalje	prihodnjič.)
Mali oglati, ki tluiijov posredovalna in aocijalne namena Občinstva: vsaka beseda 30 p, naj manj Sl znesek Oin 5-—
Mali o a lasi:
f*	n
Ženitve, dopisovanje in ogla. i trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjši znesek Din 10'—
Iščem mesto solicitatora
sem pravnik v rimskim izpitom, 4 letno bančno ter pisarniško Prakso. Idem kamorkoli v Slovenilo in Prekmurje. — Nastop takoj. Ponudbe na upravo pod Solicitator.	453
Omara s predali.
miza in divan (Biedermeier) na prodaj-Zrinjskega trg 5 II. desno.	447
Gospodinja
Z 4 letno Punčko išče službe pri boljši družini. Naslov v upravi »Večernika«.
446
Gaterist k polnojarmeniku,
zmožen lažjih popravil istega, zanesljiv in popolnoma vešč svoje stroke, se sprejme pri: Mariborski lesni industriji, Maribor, Koroška c. 45-	451
KuPim damsko kolo
dobro ohranjeno, moderne konstrukcije. Ponudbe pod »Takoj« na upravo »Ver-černika«. —	452
Iščem šole prosto
deklico za boljšo družino- Pismene ponudbe pod šifro »Tudi kot lastna« na u-pravo »Večernika«.
Pomotoma dostavljeno.
Dne 2- 7. 1927 mi je bila dostavljena črna svilena obleka- Ker ni moja last, prosim, da se lastnik iste oglasi pri meni med 12.—14- uro. Tončka Kunej, Maribor, Maistrova ul. 18 II.	449
Srečke državne razredne loterije
prodaja in razpošilja B. Naglič. Maribor, glavna pošta.	420
^-Obvestilo !->,	_ * « , • rnmmommM > q
	II lij 11 »n l lig o o. *»wiini '■»» G *
Jakob Perhavec tov. za Izdelovanj« likerjev, dezertalh vin In tlrupov Maribor, Meljska cesta 3 obveščam p. t. občinstvo, da sem prevzel s 1. julijem Ul. trgovino s alkoholnimi tekočinami (razprodaj« na diobno) od Albrecht A Strohbach Gosposka ulica 19 ter ae priporočam za obilen oblak — V zalogi bom . Imel vedno prlatno slivovko, droienko, brinjevec, konjak, rum, vse vrate likerjev, sadnih »okov, Špirita, vinskega kisa I« kisa za kumarce. Postrežbe točna. 423 Cene solidne Jakob Perhavec, Gotooska ul.19 V j	inariev poio spodarju, kateri mi nudi sta iritiklinami, v mestu. Točna ijaznosti v trgovini okvirje’ htar, Maribor, Gosposka ulica štev. 24.
	■■■■■ImI cL>! ^ i 2 -a O fmmmmm—B* č “a? iMMaHM« K/l (O C d——15 0 «8
Ljubljanska kreditna banka, podr. Maribor, sprejme za takojšen nastop mladega uradnika aspiranta, absolventa Trgovske akademije v L ubljani. Prepisi spričeval s sliko naj se vpošljejo najkasneje do 10. t. m. na ravnateljstvo. 444	• 2*°	 E 5 (N %bhbm9 <l> ur—> §
	Najflnajie Cajno maslo Iz sladke pastellzlrane smetane od Prve prekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič, Aleksandrova cesta 31. 870
Disponent
437
za večjo žago (mehak les) se išče. Biti mora toliko spreten, da lahko v vsakem pogledu zastopa upravnika. Oni, ki reflektirajo na to mesto morejo dokazati dolgoletno prakso v komercijelni in tehnični upravi žage in popolno zmožnost v prodaji. Biti morajo naši državljani z znanjem srbohrvatskega in nemškega jezika v pismu in govoru. Reflektanti naj vpošljejo svoje obširne ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja, reference in zahtevo plače na .Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d.“ Zagreb, Zrinjevac 22 pod šifro .Disponent*.
Sreča
je na prodaj pri upravi „V ečernikau samo še
do 7. julija
se dnevno pečejo in pristna dalmatinska vina se točijo edinole v „Prwi dalmatinski kleli' v Mariboru.
Mesarska ulica 5.	418
Frankenhausen (Nemčija)
Ing. šola xt artu* in strojegradbo, elektrotehniko. Posebni oddelki ta poljedei. stroje in zrakoplotno tehii.
Jaz	>	ki m*
Ti On	o . c C •a a; o	- — cd Sl
Ona	.h 4= 2 c	Bh-i cx
Oni	w B “S o -2	O o on°
VI Mi	a ■Si. S s B o. 3	>U o cul
Vsi	to »—4	IS)
■miki
Klišeje
uaeh urat, črtne ln autotlplie, Izdeluje po predloženih rlabah, pero-plalh ali slikah za navaden tlak ali za flne|So Izvedbo v eni ali več baruah točno po naročilu In u na|kraldem času
1 ugografika
tiskovna in založna dr. zo.i
LJUBLJANA
Su. Petra nasip
23
-
Izdftja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja !n urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnih
Stanko Detela, v Mariboru.