VESTNIK vestnik < VESTNIK VES estnik vestnik H^LQ PIZZA NEVERJETNO NIZKE CENE! RAČUNALN1 KI Lendavska39b, M. Sobota,tel:33002 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Murska Sobota, 21. novembra 1996, leto XLVIII, št. 47, cena 170 SIT Avtocesta in razvoj Ali avtocesta ali obvoznice! VREME Ob koncu tedna bo spremenljivo vreme, razmeroma hladno bo. Vestnikov koledar 21. november, četrtek, Oliver 22. november, petek, Cilka 23. november, sobota, Klemen 24. november, nedelja, Ivan 25. november, ponedeljek, Mojmir 26. november, torek, Konrad 27. november, sreda, Zdravko Pregovor Sveta Kata (25. november) sneg pred vrata. Gornja Radgona - Komunala - Čistoča Zaradi »ČISTOČE« bodo likvidirali Komunalno podjetje? »Ne stori otroku tistega, česar ne želiš, drugi storijo tebi« Vzgoja bonsaja N^^upnine, nagrade, grožnje in kazni oblast bajajo v rokah staršev in posredujejo otroku č^čilot Jaz, odrasel, te lahko prisilim in te Prisilil, da boš ubogal.« OK I r°gla miza z novoizvoljenimi brskimi poslanci Poslanski strelovod $ politični mišmaš LAHKO BI BILO HUJŠE - Očitno s Slovaki dobro trgujemo, na kar kažeta tudi dva neljuba dogodka. Nadomestni deli za tanke, ki so jih odkrili madžarski cariniki v Redicsu (tudi o tem poročamo), niso tihotapsko blago, ampak - kot so v torek sporočili z ministrstva za obrambo - oprema, namenjena za ljubljanski Litorstroj, kamor je medtem že prispela. Kaj pa slovaški tovornjak, zaradi katerega je bil v torek od 8.30 do 15.30 skoraj povsem zaprt tovorni promet na magistralni cesti med Odranci in Beltinci? Voznik Robert Cencer naj bi med vožnjo skozi Beltince (pri gostišču Zvezda) naglo zavrl, zato so nepravilno naložene marmornate plošče zdrsnile na levo stran in bila je nevarnost, da se tovor prevrne. Šele okrog pol štirih popoldne so cesto »osvobodili«. Pa še to: govorice, ki se širijo v lendavskem koncu, češ da je v torek neki voznik tovornjaka vrgel (med vožnjo skozi Lendavo) v Ledavo otroka, so k sreči samo - čenče. - Š. S. Ob mesecu brez zasvojenosti Država pa se igra z lego kockami poti vodijo ^atitevBOŽ^^ ^anih artiklov našega dobavitelja 21. NOVEMBRA 31. DECEMBRA fece CARLINA 10/1 281, 50 SIT ^sače krep std 2/1 255,90 SIT CENIKI, 23 cm, ^čno-novoletni tisk < 210,50 SIT Ni mi sicer jasno, kje jemljemo toliko energije, ki jo namenjamo politiki. Ali je to davek tranziciji ali sproščanje ventilov iz preteklosti, ki nam jih v teh petih letih še ni uspelo sprostiti? Ne glede na vzroke, je dejstvo, da sedaj, ko smo odločili, koga bomo postavili za zastopnika svojega interesa, spet preračunavamo in čakamo, kaj se bo zgodilo z delitvijo oblasti. Kot kaže, nam je politika zlezla pod kožo bolj kot »fuzbal«. O tem ni slišati skorajda niti besede več niti v najbolj zakotni beznici, ampak le o politiki. V ospredju je oblast, ki jo gostilniški kot tudi resni politični analitiki odslika-vajo enoznačno zgolj in samo skozi optiko, kdo bo sedel na prestol izvršne oblasti. In tako gledano, sva s prijateljem ugotovila, ko sva se pred dnevi Odvečni državljani' sama znašla v zanki tovrstne razprave, da smo dejansko v času, ki je naravnost idealen za prečiščenje slovenskega političnega prostora. Glede na volilne rezultate je sedaj idealen trenutek, da se slovenski politični prostor profilira v smislu »zahodnoevropske klasike«. To pa zahteva, da se SLS in SKD združita in tako profilirata desno politično opcijo, na drugi strani pa se SDS profilira kot stranka, kot jo definira ime, in pritegne k sodelovanju Združeno listo ob postopni združitvi, in tako profilira levi blok, medtem ko liberalci ostanejo nekje vmes. Po tem računanju, ki ima za sabo še določene vsebinske predpostavke, ki jih je obdelal dr. Tine Hribar, sva se razšla. Vprašanje je, ali se bo enačba izšla tako enostavno, kot sva raz mišljala, kajti kljub vsemu se odpira nekaj več neznank, kot sva jih midva upoštevala. Navkljub vsemu pa nova oblast in vzvodi njenega delovanja le niso tako nepomembni, da bi nam bilo vseeno, kaj se bo zgodilo. Navsezadnje se je v zadnjem času le zgodilo nekaj pomembnih svetovnih dogodkov, ki lahko prej povzročijo zaskrbljenostjo kot brezskrbnost. Zgodila se je mednarodna konferenca o prehrani v okviru FAO. Ta je ponovno poudarila problem lakote in si zastavila ohlapen cilj, v naslednjih dvajsetih letih zmanjšati število lačnih vsaj za polovico ob pomembnem dejstvu, da so države, ki lahko največ storijo za rešitev tega problema, lakonsko šle mimo konference. Na problem hrane se kaže ozreti še z drugega zornega kota. Ravno kmetijstvo je tisto, ki je v deželah razvitega sveta postalo z vidika uporabljenih človeških potencialov (delovne sile) najbolj obroben sektor, saj je število zaposlenih postavil na zanemarljivo raven. To pa se postopoma prenaša tudi v druge veje gospodarstva. Na nekem drugem posvetu vizionarjev nadaljnjega razvoja »turbokapita-lizma«, kot so ga imenovali nekateri, je že bilo govora o t. i. petinski zaposlenosti. To pomeni, da bo petina delala, preostali pa bodo izključeni. Tej poti sta že podlegli Nemčija in Avstrija in je ni mogoče pripisati samo ZDA. V teh svetovnih trendih pa je še kako pomebno, da nas oblast ne bo obravnavala kot odvečne državljane in podlegla koncentričnim krogom »turbokapitalizma«. Janez Votek vestnik, 21. november 199^ aktualno okoli nas Svetovni vrh o prehrani Lakota kot usoda V desetih letih bomo odpravili lakoto, so z vso resnostjo zagotavljali na svetovnem vrhu o prehrani, ki je potekal pod okriljem OZN. Toda to so zagotavljali pred 22 leti, na predzadnjem svetovnem srečanju. Po vseh teh letih pa je lakota še vedno nerešen problem, ki kaže na nemoč tako bogatih kot revnih, torej vseh tistih vladnih predstavnikov 187 držav, ki so se od srede do nedelje zvrstili za govorniškim odrom na sedežu OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu. Tudi slovenska delegacija ni manjkala. Nastopil je Milan Kučan, spremljala pa sta ga tudi Davorin Kračun in Jože Osterc. Tokratno deklaracijo so soglasno sprejeli že kar na otvoritvi in tako vsakemu človeku priznali pravico do zdrave hrane hkrati z osnovno pravico vsakega človeka, da ni lačen. Sprejeli so tudi akcijski načrt svetovnega vrha, to je strategijo, ki naj bi do leta 2015 lakoto zmanjšala na polovico. Torej so postali vladarji manj optimistični oziroma bolj realistični kot pred 22 leti? Toda kaj pomeni nekomu priznavati pravice, če potem drugemu ne naložiš dolžnosti? Kaj pomenijo velike besede govornikov ob dejstvu, da vsak dan zaradi kronične podhranjenosti trpi 840 milijonov ljudi in da je ob koncu dneva vsak peti Zemljan lačen? Kaj pomeni končati srečanje s štirinajstimi razlagami deklaracije (s svojim pojasnilom je postregel tudi Vatikan, ki je poudaril, da pravica do demografskega omejevanja ne pomeni legalizacije splava), ne da bi kdo od sodeljujočih prispeval kak tolar, in ob dejstvu, da so govorance stale miljardo ameriških dolarjev? Lakota ni usoda, je posledica revščine. Najdemo jo predvsem na območjih, kjer gospodarski razvoj ni sorazmeren z rastjo prebivalstva, kar je npr. tipično za Afriko. Paradoksalno je predvsem, da stradajo kmetje. Ob dobrih letinah pridelajo dovolj, da preživijo, če pa je ta slaba, pa seveda nimajo denarja, s katerim bi si kupili hrano. Za Indijo in Bangladeš so gospodarske prognoze dobre, zaradi velike natalitete pa ju statistika o lakoti uvršča prav na svetovni vrh. Za države z največjo lakoto so hkrati značilne največje razlike med bogatimi in revnimi. V Braziliji so razlike med prihodki med najbogatejšimi (teh je okrog pet odstotkov) za 32-krat večje od prihodkov najrevnejših (teh je kar 20 odstotkov). Svoj žegenj za lakoto dajejo tudi bogate, oprostite, razvite države. Npr. EU že več let po dumpinških cenah izvaža gore mesa v zahodno Afriko. Tako prazni svoje odvečne zaloge in razbremenjuje prepolne hladilnice. Z umetno pocenitvijo pa preprečuje konkurenčnost afriških pridelkov in proizvodnje. Največje katastrofe v zadnjih letih, kot sta bili npr. v Etiopiji in Somaliji, so izhajale iz politične krize. V deželah, kjer se na prestolih bohotijo diktatorji, pa naj bo to v omenjenih državah ali Sudanu, Liberiji, Sierri Leone ali Zairu, imajo probleme z lakoto. In kakšno vlogo naj bi odigrale bogate države? Bi ljudi pustile umreti, če ne bi preživeli v obdobju kamere, ki ji ne uidejo niti najbolj skriti kotički na svetu? Moč fotografije sili bogate v humanitarizem. Tudi tokrat so t. i. razvite države ponujale pomoč, toda pod določenimi pogoji, kot so npr. upoštevanje svobode govora, spoštovanje človekovih pravic, konstituiranje pravne države in svobodnega tržišča. Vendar pa so v praksi manj odločne, saj režima neke bodisi prijateljske ali strateško pomembne države ne gre zamajati ali celo zrušiti. Neodločnost velikih ima svojo ceno. Na krizna žarišča pošiljajo svoje vojake, kot se trenutno dogaja v Zairu. In pošiljka vojakov stane več kot transport humanitarne pomoči. Toda o denarnih kanalih na rimskem zasedanju niso govorili. Ob vseh pomembnih besedah verjetno ni bilo dovolj časa. Toda imeli so ga dovolj, da so vladajočim v državah z največjo lakoto razložili, da bodo pomoč dobili samo, če se bodo zoper njo bojevali s pametno agrarno politiko in spoštovanjem človekovih pravic. In revni bodo morali sprejeti stališče razvitih, da naj si najprej sami pomagajo. Predstavniki nevladnih organizacij, ki so zasedali zunaj rimske palače, so smeli spremljati svetovni vrh. Toda njihov izbruh oziroma protest v nedeljo je bil utišan z obilico varnostnikov v stilu, ah ta civilna družba. Pri nas pa bomo začeli o lakoti razpravljati najbrž takrat, ko bodo statistiki izdelali merila, po katerih bo mogoče izračunati, koliko ljudi živi v stiski in pomanjkanju. Morda bi kot merilo morali uporabili kar televizijske košarice, ki so jih v predvolilnih obračunih TV-voditelji kazali prihodnjim oblastnikom. A. POTOČNIK VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Dr. Tudman in njegova bolezen »To je sramota za naše zdravstvo,« pravijo navadni smrtniki ob novicah iz Washingtona, kjer je na preiskavah v tamkajšnji bolnišnici Wal-ter Reed hrvaški predsednik. Rak ali čir na želodcu? Do prejšnjega torka, ko so uradno prebavne motnje prisilile hrvaškega predsednika dr. Franja Tudmana, da gre »na krajši oddih, med katerim bo opravljen zdravniški pregled«, so v hrvaškem tisku, zlasti pa v elektorn-skih medijih do najmanjše podrobnosti objavljali za javnost nepomembne protokolarne dejavnosti predsedniških dvorov - tudi uradna, poluradna in povsem osebna pisma tujih državnikov, domačih politikov, znanstvenikov in navadnih ljudi. Šele v petek zvečer, ko so svetovne agencije iz Washingtona sporočile dramatično novico, da je v tamkajšnji bolnišnici Walter Reed, specializirani za rakasta o.boljenja, zaradi »želodčnega raka« dr. Franjo Tudman, se je začela igra, kakršno poznamo iz obdobja realnega socializma, ko so pred ljudstvom tudi prikrivali bolezni voditeljev. Morda več kot to, kar je res v zvezi z bolezenskimi tegobami hrvaškega predsednika, ki ima po ustavi izjemno moč (ob drugem lahko čez noč zamenja premiera in vladne ministre), povesta vzdevka, ki sta se dr. Tudmanu prilepila pred prvimi večstrankarskimi volitvami, ko je bil le oporečnik prejšnjega režima. Starejši prijatelji so mu_pravili Puran, »ker se je nenehno mrščil in vsiljeval svoj prav med razpravami muči Njofra«), ki so se znašli v neugodnih okoliščinah, bodisi da so izgubili marsikaj, navsezadnje tudi zdravje. Konec koncev je bilo tudi najino prvo srečanje 18. junija 1989, dan po ilegalni ustanovitvi HDZ, nenavadno, saj je dr. Tudman z visoko vročino ležal v postelji. Pozneje, ko je osvojil oblast, je v resnici prvi hrvaški predsed- o političnih in drugih zadevah« (vodja opozicije Vlado Gotovac), mlajši pa so ga imenovali kar Njofra, ki je pogosto uporabljeni vzdevek za tiste like v prevedenih ameriških risankah (»a kaj te Goljufije v EU V Luxemburgu je evropsko računsko sodišče po opravljeni reviziji članicam EU očitalo vse od nenatančnosti, slabega menedžmenta do zapravljanja denarja davkoplačevalcev. Tako se v EU izgubljajo milijarde. Vsako leto je v proračunu EU kar 90 odstotkov namenjenih za subvencije. To je okrog 160 milijard nemških mark. Podpore so mamljive za goljufije in čudne posle. Po mnenju ekspertov tako okrog 10 odstotkov proračuna konča v napačnih rokah. Revizorji so postregli s 629 stranmi obsegajočim poročilom o proračunu EU za leto 1995. Računsko sodišče je naključno pregledovalo različna področja - od cenovnih sistemov v kmetijstvu do evropske pomoči za mirovne procese. Tako so npr. proučili pomoč za boj proti svinjski kugi, ki so jo razdeljevali v Nemčiji in Belgiji. Unija je leta 1995 za nujne zakole in druge ukrepe, ki naj bi pripomogli k stabilizaciji tržišča, namenila okrog 31,1 milijona ecujev (to je 60 milijonov nemških mark). Na Spodnjem Saškem, kjer so imeli največ problemov s svinjsko kugo, so bili pri popisovanju posameznih primerov najmanj korektni. Pomoč, ki je bila namenjena samo za pujse, katerih teža ni presegala 700 gramov, so dajali tudi za živali, težje od določene. Nepravilnosti so se dogajale tudi pri porabi denarja za programe, s katerimi poskušajo v Bruslju zajeziti revščino, V času od 1990 do 1995 so za to porabili skupno 28 milijard ecujev. Vendar pa so v letu 1995 izplačali samo 76 odstotkov odobrenih sredstev. Računsko sodišče je ugotovilo, da bo potrebno spremeniti fond in transakcije, saj naj države članice ne bi bile sposobne razdeljevati denarja. Po pravilih EU iz socialnega fonda namenjajo denar tudi za nadaljne izobraževanje brezposelnih. V Grčiji pa so ta denar preusmerili kar v dobro stoječa javna podjetja, ta pa so denar porabila za najrazličnejše izobraževalne tečaje. Tako so enemu podjetju namenili denar celo 28. oktobra, to je na dan grškega državnega praznika. Podobno se je dogajalo tudi v Franciji in na Portugalskem. V letu 1995 je EU namenila 16,5 milijona ecujev za filmsko produkcijo. Pogoj je bil filmski format 16,9. Zgodilo pa se je, da je neka firma predložila film, ka- terega zahtevani format je dosegla s preprosto povečavo. Kljub temu je denar dobila. Z 217 milijoni ecujev je EU spodbujala porabo in pridelavo rib. Denar so namenili npr. tovarni v Grčiji, ki nima obratovalnega dovoljenja, saj nima speljanih odtočnih kanalov. Za nadzor nad ribiškimi flotami sta Irska in Portugalska porabili polovico denarja, ki ga je EU namenila za nadzore ža letala. SZ nik oživel in se razživel kot bi bil mladenič. Svojim sodelavcem je vsilil delovni ritem, ki praviloma traja med osmo in štiriindvajseto uro, vmes med petnajsto in sedemnajsto uro redno počiva, toda v prejšnjih letih si je tudi po polnoči privoščil kakšno partijo tenisa, ki ga drugače redno igra v nedeljo ob desetih dopoldne. Tako bo po napovedih njegovega osebnega zdravnika tudi to nedeljo, kajti »predsednik se počuti odlično in bržkone bodo ljudje najbolj -veseli novice, da vabi svoje prijatelje »a partijo tenisa tudi v nedeljo, ker se vrača v Zagreb in v svoje predsedniške dvore še pred koncem tedna«, je iz ,washingtonske vojaške bolnišnice Walter Reed sporočil v domovino Tudmanov osebni zdravnik prof. dr. Branimir Jakšič, ki trdi, da hrvaški predsednik nima raka, temveč le čir na želodcu, za otečene limfne žleze pa pravi, tako niso nevarne, »ne vplivajo na zdravstvene tegobe predsednika, zato bomo njihov razvoj v naslednjih mesecih in letih le spremljali«. Toda tisti, ki mislijo in pišejo drugače, so uvrščeni med sovražnike hrvaškega ljudstva. Problem pa je v tem, da to ljudstvo tudi močno dvomi v uradne razlag in pojasnila »prebavnih moteni* svojega predsednika. Če bi j to res, je bilo mogoče v nebel slišati na lokalnem zagrebsKen radiu 101 (mimogrede: ta ra ska postaja si je na Hrvas e izbojevala položaj neodvisni medija, je nekakšen elektron Feral Tribune), potem »imam, zdravstvo zanič«, »saj nismo tf. mni, da bi verjeli uradni ditvam, po katerih je zar nenevarnega čira na že o dr. Tudman moral na z stvene preglede čez ve lužo«, itd. Konec koncev > dje prav dobro vedo, da drugače hrvaški predse t0 sam, prek telefona (nam svojega osebnega zdrav . oglasil v osrednjem jt zijskem dnevniku”' sporočil ljudstvu, da čuti odlično« in šnih koli ovir opravlja niške dolžnosti«. gledaje do zadnjih tov z zdravjem ah D dr. Tudmana bilo pog°$ šati še za druge zdrav , težave hrvaškega jjo- od bolečin v križu (1’ s|, tenj zaradi prevelikih ko' dkorja v krvi do lažjega 1 , (poleti) 1994. Res paJe'“^dlje dr. Tudman dosleden e. lec in po neki zgodbi je stji ralmajor JLA leta 1961 beograjski generalštab 1 selil v Zagreb, ker so rali na sestankih preveč cigarentem dimu. »Rojen sem v znamenj^, je pred prvimi volitvami čilnim izrazom na obrazi njami rok - pred kam® grebške televizije izjav' man (rodil seje 14. Velikem Trgovišču v fft Zagorju). Tedaj je bil 1 s[ot levizije sedanji odpravo jjtva jugoslovanskega Kil* v Zagrebu Veljko Kn®z |eta- prejšnji teden na lišču prvi zaželel dobr^ ^iti Miloševičev! soprog' ^ojjl Markovič. »Ta bo te oblast, vendar deluje P ^0 peto, razdražljivo, da prav dolgo zdržal PraUneževic. je tedaj izjavil Veljko’ pjjTbd »Bomo videli,« bi odgo manovi in Titovi rojak1 p F ga Zagorja. it Si Iti f Iz Ljubljame piše Neprebavljiva jajca prve srbske n.._ j_n.- _________SO CC^° Dva dogodka sta pretekli teden zaznamovala Ljubljano; po šestih letih priprav jo je namreč obiskala prva »mitingašica« nekdanje Jugoslavije Mirjana Miloševič, žena človeka, ki »ne čuje dobro« in ki je kot prvi vpeljal v Jugoslaviji tržno gospodarstvo z bojkotom slovenskih izdelkov. V naše kraje se sicer ni pripeljala z vlakom, kot je bilo to takrat od mitingarjev napovedano, temveč s srbskim državniškim letalom do Brnika, od tam pa s srbskim blindiranim avtomobilom v vilo Podrožnik. V socialistični rezidenci se je počutila kot doma. Česar niso mogli narediti tanki, je ona s šopkom rož; v Sloveniji v slovenskem jeziku je namreč izšla njena knjiga, ki je polna starih neprebaljivih jajc, za katero pa ljubljansko-prekmurski založnik enako imenovan kot pod tem pismom podpisani, pravi, da gre z izdajo knjige le za poslovno potezo in da je potrebno slišati še eno razmišljanje o vzrokih razpada Jugoslavije. S knjigo torej nad knjigo. Drugi izjemen dogodek pa je bilo zaprtje prekmurske ambasade oz. Medexa oz. lokala Ona-on. Ime lokala je prekmurskim študentom ostalo v spominu odvisno od zgodovinskega obdobja, v katerem so bili začasni prebivalci Ljubljane. Lokal je od leta 1973 zadovoljeval potrebe po vizah številnih prekmurskih in drugih študentov. Tukaj so se delale prave akademske kariere. Nekateri so v tem lokalu tudi ostareli in se pomočvirili. Večina se je zbrala na sedmini pretekli četrtek, z žalostnimi in veselimi spomini so ga pospremili v zasebni sektor in se poslovili od deklet natakaric, ki so zadnjih deset let žrle živce z ugašanjem luči ob pol desetih zvečer. Naj jim bog odpusti (Mimi, Teji, Ljubi in Nežki) in Jim olajša »šiht« v »Medeksovi keksarni«. Nekateri žalujoči, kot Bane in Fedor, so i šno »skuzo« potočili, na srečo jih je večina lm »kupico«. Nova podoba lokala bo rokersko)1 p in bo pihala na dušo najmlajši gostilnišk' S ciji; kam se bo preselila prekmurska ambas° ^1 nihče ne ve, morda pa bo kakšen kotiček g na starem »placu«, kamor se bodo po novem lili tudi mize in stoli. . . Da ne bi mislili, da Ljubljano označuje!0^ tako pomembni dogodki, naj še omenim ka nepomembnega; recimo kot je bila akcijo a uprave ljubljanske, Veterinarskega zav°da nije in (redkih) društev proti mučenju 2'va ' nji^ Ljubljančanom, ki imajo pse in se -sprehajajo po glavnih promenadah in ob 0 mJU igriščih v Tivoliju in Mostecu, razdeljevali'') pasje iztrebke. Pasjevodci so bili navdušen1’ ^liso vzeli, iztrebke pa (po izkušnjah sodeč r ■ Žal niso izvedli javne raziskave, kolikšna F'N va med pasjimi iztrebki in volilnimi rezu ’ ... dar bo za to priložnost ob ponovljenih v° Prestolnica bo v tem tednu dobila 500 rjevalnih tabel, to so tiste table, ki vas o" center ali kam drugam in jih je sedaj na vseh ljubljanskih cestah. Stare so bile zas neestetske; zdaj so poenotili barvo, bodo mestni cilji v beli barvi, kulturne v rjavi, hoteli in gostilne v modri, P^0 ^fi^., . močja v zeleni, poslovne dejavnosti v sivi 1" je h« ne dejavnosti v temno sivi barvi. Denar zaD zbran v mestnem proračunu, za posame2 ‘ r nosti, ki pa bodo tudi hotele biti »na ta L bodo morali lastniki table plačati sami-se zgubili. MARJ^ "h 'lil, S i vgstnik, 21. november 1996 ktualno doma Gornja Radgona - Komunala - Čistoča Zaradi »ČISTOČE« bodo likvidirali Komunalno podjetje? Občina Gornja Radgona želi ustanoviti novo komunalno-cestno Podjetje - Sedanje Komunalno podjetje naj bi občina zaradi ^učinkovitosti likvidirala, vendar zaposleni o vsem nimajo pojma Zaposleni v Komunalnem podjetju Gornja Radgona so v agoniji. Nekdo jih ^likvidirati! V predlogu za ustanovitev novega podjetja ČISTOČA, ki ga bo ravnava! občinski svet na seji 21. novembra, je v enem od členov zapisano st h ^vidacija sedanjega podjetja. O tem so govorili tudi na četrtkovi seji c^rno-pravne komisije in v ponedeljek na seji odbora za varstvo okolja. ,. a vsa zadeva ni tako enostavna; ali lahko neka občina predlaga likvidacijo treh6 .,zara■. “gona trdi, da lahko, da so nekaj podobnega naredili tudi v Celju. Toda Je je veliko mesto. Verjetno pa je prav nerešena delitvena bilanca eden od ogov za sedanje stanje, ko je komunalno podjetje s sedežem v Gornji Rad-* v Popolni nemilosti. »Ko bi se vsaj kdo pogovoril z nami, nas vključil v reše-^.eP^blemov,«]e potožil direktor Komunale Miroslav Prajndl. No, to pa je Oetno že drugi razlog za sedanje stanje, lahko bi ga imenovali nekomunika-n ost ali kar antipatija med županom in direktorjem. ^ešno: zakaj so jim Padali vodovod? Menda naj bi bilo vse del predvo-s.ne83 golaža. Kako drugače naj bi v komunalnem podjetju razlagali Jda jim je občina šele okto-as pogodbo predala v upravljanje ^v°zgrajene vodovode, čeprav so Ješitev tega problema prosili že časa - prihajalo je celo do pro-v J^v. neplačevanja računov za . Zakaj so jim ravno sedaj pre- 1 Vodovodna omrežja, na tihem p 80 ^Prav^j315 ustanovitev novega n ?‘ja, v katerem bodo zaposlili 1 z občine, ki se ukvarjajo s ko-UjMo in cestno problematiko. Po $ e?ju sedanjih komunalcev je to Najbolj jih moti, da jih o ^•^če ne obvešča. G. Kujundžič obv’ n' res’ ne bi bili o vsem saj je njihov tehnični vo-« z Vaem natačno seznanjen (ve-lija?°vma v misl'b Marjana Ban-Vodovode so jim predali le ciu38110*- Vsa gradbena in investi-w a dela potekajo mimo Komu-ega Podjetja, npr. gradnjo vodo-°bči kanalizacije vodijo ljudje iz lak drugih občinah potekajo 'nvesticijska dela v tesnem jem 0Vanju s komunalnim podjet-oziroma tistim, ki bo prevzel iilfJ^nje in upravljanje zgrajene /trukture. Druga takšna zadeva te't|.a s° jim morali ravno do za-11,11 plitev (do 4. novembra) pre-dela za leto 1997. Ali zato, ku-®OVo Podjetje vedelo, česa naj Mi d ^e’ kajti ze setiaj ved°’ oesa’ ubovni oče novega podjetja Či- stoča. Novemu podjetju bo občina kot ustanoviteljica z dvomilijonskim vložkom predala dela in naloge splošnega javnega pomena, skrbelo pa naj bi za vodovodno omrežje, kana- bo po krajevnih skupnostih potrebno organizirati zimske komunalne službe,« je povedal direktor Komunalnega podjetja G.Radgona Miroslav Prajndl. Zaprtje gramoznice v Konjišču naj bi bilo zrežirano; to trdita tako Marjan Banfi kot Miroslav Prajndl. Vedeli so, da so podpisali pomembno pogodbo s Cestnim podjetjem Ljubljana, prav tako se je zelo dobro vedelo, da so prav s črpanjem in prodajo gramoza po vaseh in drugim kupcem pokrivali izgubo, ki so jo ustvarile druge dejavnosti komunale, predvsem pobiranje odpadkov po odročnih vaseh, ko morajo samo zaradi enega naročnika riniti v kraje bogu za hrbtom, deset drugih gospodinjstev pa ni prijavljenih - če bi Odgovorna oseba je že prijavljena rudarskemu in urbanističnemu inšpektorju. G. Kujundžič je zanikal, da bi imelo novo podjetje kakršne koli interese do črpanja gramoza: če so pametni, se bodo pravočasno organizirali in ustanovili to zasebno tržno usmerjeno podjetje, je dejal... Ko bodo v likvidaciji? Po njegovi oceni so tudi nenehni problemi s čiščenjem mesta in mejnega prehoda, za kar dobivajo ogromne zneske; da imajo izgubo z odvozom odpadkov, so sami krivi, zakaj pa se ne vedo pravilno organizirati tako kot Saubermacher na Goričkem - odlok je sprejet; in še: kanalizacija je zamašena po njihovi krivdi, ker je niso redno vzdrževali in čistili! »Ne stori otroku tistega, česar ne želiš, da drugi storijo tebi.« Vzgoja bonsaja Komunalno podjetje G. Radgona je tudi upravljalec odlagališča odpadkov v Hrastju-Moti, ki so ga z zbrano takso uredili in zaprli dosedanji dovoz; toda kljub temu je to le začasna lokacija, ki jo bo pred ukinitvijo potrebno dobro sanirati tudi v globini. Občine se bodo morale prej ali slej začeti pogovarjati, saj je novo odlagališče nujnost! lizacijo, čiščenje javnih površin in odvoz odpadkov. Osnovna in druga sredstva naj bi zakupili od sedaj obstoječega podjetja - ki ga bodo predlagali za likvidacijo. Zaprtje gramoznice zrežirano? »Če bo likvidacija, se ve, kaj čaka podjetje in delavce. To je v bistvu najslabša rešitev za vse, tudi za premoženje. Kar je še pomembnejše: zima je pred vrati, že dolgo jih opozarjamo, da občina sprejela ustrezen odlok, s katerim bi bilo odvažanje odpadkov obvezno za vse, teh problemov ne bi bilo. »Cesta do gramoznice Je samo povod, ni pa bila razlog za zaporo,« so prepričani v Komunalnem podjetju. Verjetnejše se jim zdi, da so želeli prikazati Komunalno podjetje kot velikega izkoriščevalca, v resnici pa so si sami z novim podjetjem želeli prilastiti to dejavnost; dober dokaz, kako dvolični so lahko domačini, je črpanje in prodaja gramoza v organizaciji Turističnega društva Apače. Občina negira samo sebe Čeprav je morebiten dogovor in sodelovanje z drugimi občinami nemogoče - čeprav javno komunalno podjetje ni kakršnokoli podjetje, ampak je to predvsem podjetje, ki naj bi skrbelo za javne komunalne zadeve, tega pa ne more početi vsakdo - pa vseeno ni sprejemljivo, da občina negira svoje prejšnje sklepe. »Takšen način lastninjenja, za katerega smo aprila že prejeli prvo soglasje Agencije, smo pričeli pripravljati prav na predlog sklepa takratnega Izvršnega sveta SO Gornja Radgona, sprejetega 22. decembra 1993. Po programu naj bi se iz javnega podjetja izločil del dejavnosti, ki so tržno-profitnega značaja. Po takratni oceni je bila vrednost družbenega kapitala 16,8 milijona, in ta naj bi se lastninil. Preostali del podjetja naj bi ostal kot javno podjetje, delež družbenega kapitala v njem pa je bil 72,9 odstotka ali 45,3 milijona. To pa je v lasti sedanjih treh občin, ki so nastale iz nekdanje ene občine. Delitev premoženja med občinami še vedno ni končana. Tako mi sedaj v tem času nimamo niti upravnega odbora; le-ta je nazadnje zasedal 28. 2. 1996 in kljub večkratni zahtevi se župani niso mogli dogovoriti. To pa nam onemogoča nadaljnje lastninjenje, saj bi moralo sedanje vodstvo pripraviti vse potrebne akte in imenovati upravo novega olastninjenjega podjetja,« je. povedal direktor Prajndl. Odločno je negiral, da bi šlo za ustanavljanje vzporednega dobnič-konosnega podjetja, saj potem ne bi odlašal, ko bi bilo potrebno asfaltirati cesto v Konjišču: imel je namreč idealno priložnost, da bi z »družbenim« denarjem ugodil zahtevi domačinov. Toda to ni denar komunalnega podjetja niti občine, ampak premoženje treh odbčin. In ravno v tem je verjetno problem. Ker se ne znajo ali nočejo pogovarjati, bo raje vsak sam rinil naprej - čeprav z gla- vo skozi zid. B. B. P. ^kaj ni bilo pred dnevom mrtvih napovedane otvoritve prenovljenega spomenika NOB v Ljutomeru? v v '*• muv jr* uiiv t . — j,- - - _ _ Kaj bo odločilo sodišče? finski svet v Ljutomeru se bo še enkrat odločal, ali podpira ustanavljanje občin - Vrtina na Kamenščaku je (ni) ekološka bomba - Krajevne sitosti morajo soodločati pri izbiri koncesionarjev za pokopališča : __L —NnR¥ । so to zapisali v že sprejetem sta- nikom. Medtem se je proti takemu posegu izrekel tudi avtor spomenika Kristl. Skoraj vse pa je bilo pravzaprav že pripravljeno za otvoritev. Zdaj bo potrebno počakati še na razsodbo sodišča. ? ^*|iier^V kaza'°’ da bo zadeva v zvezi z obnovo spomenika NOB v Ljutome-' VanTri«lav» ‘n nreditvjjo njegove okolice spet sprožila dolgo in vročo u Ninh* VSe skuPaJ končalo predvsem z informiranjem o tej probiema-m ^hib hn° * b'*0 v zvez' z vPrašanjem, ali ni vrtina na Kamenščaku ekolo- 0 a’ Najbrž proti pričakovanju pa so imeli svetniki precej pripomb glede ^^Pokopališkem redu na območju ljutomerske občine, ki so ga svojčas L avali in ga je predlagatelj medtem še enkrat pripravil za prvo branje. J^enik in nove Tako je tudi bilo oziroma je še prej povabila svetnike na skorajšnji ogled čistilne naprave in vodnega »Podkupnine, nagrade, grožnje in kazni oblast ohranjajo v rokah staršev in posredujejo otroku sporočilo: Jaz, odrasel, te lahko prisilim in te bom prisilil, da boš ubogal. Temu največkrat sledi naslednja utemeljitev: V tvoje lastno dobro!« (B. Coloroso) Vnet' nasProtn'k realiza-S, kjCPa Občinskega sveta Ljuto-%čiSe je z večino glasov že lani da Je potrebno spomenik V 8 v Ljutomeru - postavili so l1'11 žrtvam narodnoosvo-jMj n °Orbe - obnoviti in pritrditi tabj° z napisom Vsem . svetovnc vojne in povoj-? eV’ Lranj” Štebih je takoj seje spraševal, zakaj ni »redu informacije Sia Cab spremembe namemb-^ni^Hjenega spomenika. Pred-% 3 Občinskega sveta Darja N. u je odgovorila, da bo to na %o'.točki Vprašanja, pobude in članov občinskega sveta. zajetja v Lukavcih, da bi videli, v kakšne projekte so med drugim vlagali denar iz občinskega proračuna. Prav tako je še prej odgovorila na vprašanje svetnika Cirila Zanjko-viča glede stališča o ustanavljanju novih občin Razkrižje in Veržej, ki so ga sprejeli in ga poslali ustrezni vladni službi, od tam pa so dobili odgovor, da se mora Občinski svet Občine Ljutomer jasneje opredeliti, ali pobudi podpira ali ne. Zato bodo o tem še enkrat odločali na prihodnji seji. V primeru pozitivnega sklepa bo Občinski svet tudi dolžan voditi nadaljnje postopke za ustanovitev novih občin, ne pa te naloge prepustiti krajevni skupnosti, kot lišču. In zakaj ni prišlo do načrtovane uradne otvoritve prenovljenega spomenika Triglav z okolico v Ljutomeru, ki je bila predvidena pred dnevom mrtvih? Kot se je z večino glasov na eni od lanskih sej odločil občinski svet, so z omenjega spomenika sneli dosedanjo ploščo, ki je bila posvečena žrtvam narodnoosvobodilnega boja, in jo zamenjali z novim napisom, ki se glasi: Vsem žrtvam 2. svetovne vojne in povojnih pobojev. To naj bi bilo neke vrste spravno dejanje. Borci ljutomerske občine in še nekateri drugi so odločno nasprotovali realizaciji tega sklepa, in ker niso uspeli, da bi ga spremenili, so vložili tudi tožbo na Okrožno sodišče v Ljubljani (Franjo Štebih: »Bili smo primorani stvar slovenizirati, kajti to je edini primer spomenika NOB v Sloveniji, ki se mu je spremenila namembnost.«), od koder so ravno 30. oktobra prejeli sporočilo, da je potrebno ustaviti vsa dela in nadaljnje postopke v zvezi s tem spome- Vrtina in pokopališča Po mnenju svetnika Jožeta Stamničarja je vrtina Termal II na Kamenščaku nevarna ekološka bomba, kajti zaradi premikanja tal bi se lahko kaj zgodilo s čepi v vrtini. Zakaj pravzaprav vse skupaj stoji, je spraševal. Župan Ludvik Bratuša mu je odgovoril, da ne more biti govora o nobeni ekološki bombi in da so naposled končani postopki za izdajo gradbenega dovoljenja za zgraditev hladilnega bazena, ki bo omogočil nadaljnje raziskave toplotne energije. In pri tem je vse skupaj ostalo. Precej bolj pa so se razgovorili ljutomerski svetniki zaradi odloka o pokopališkem redu (ponovno prvo branje). Večino je najbolj motil člen, ki govori, da bodo razpisali natečaj za podelitev koncesije za območje celotne občine, tako da bi opravljala pokopališko in pogrebno dejavnost ter skrbela za urejanje pokopališč le strokovno in tehnično usposobljena pravna oseba (koncesionar oz. upravljalec). To bi namreč lahko pomenilo, da bi imel nekdo (komunalno podjetje) prevelik monopol. JOŽE GRAJ Otroke pogosto jemljemo kot svojo lastnino in se do njih tudi oblastniško vedemo. Služiti nam morajo s svojim lepim vedenjem, izpolnjevanjem naših ukazov, v pričakovanjih in hotenjih. Starši se zato pogostokrat gremo igro, v kateri primerno, pričakovano ravnanje, izpolnjevanje nalog, pridnost nagrajujemo, neuboganje pa kaznujemo. Če boš priden v trgovini, ti kupim čokolado, če boš razred končal z odločnim uspehom, ti bom kupil kolo, če boš... dresira nje otrok v smeri, da vsaki opravljeni nalogi sledi nagrada ali da neubogljivosti sledi kazen. In otroci se tega vzgojnega vzorca zelo hitro naučijo, s tem pa postajajo vse revnejši pri spoznavanju lastnega hotenja in notranje samodiscipline, samoodgovornosti in samospoštovanja. Otrok, ki ve, da mu je za dobro oceno ponujena mamljiva podkupnina, bo težko naredil miselni korak, da ni pomembna samo nagrada, ampak je pomembno tudi znanje, ali tisti, ki za lepo vedenje dobi nagrado, ne bo razmišljal, da je primerno vedenje vredno samo po sebi in dobro zaradi njega samega. Otroci, katerim so v družini vcepili v glavo vzorec obnašanja, ki pridnost nagrajuje in porednost kaznuje, prestopijo šolski prag. Učitelj poskuša drugače. toda »naučenega nikoli ne boš več popravil, začneš reševati, začneš uporabljati druge prijeme, vendar se otrok ob tem in tebi nauči le novega vzorca obnašanja,« je razmišljala Marija Horvat. In sploh, kako rušiti nekaj, kar je v družini sprejeto kot trden, najboljši vzgojni prijem? Mar naj bi spreminjali starše prek otrok? Ali pa s takim početjem postavljamo na sredo med dvema ognjema prav otroke? »Jaz sem za notranjo motivacijo otrok, da otrok dela iz svojega notranjega nagnjenja in zadovoljstva, da zna brati, računati in se tega svojega uspeha veseli ter se primerja sam s seboj. Da, sam s seboj in ne z drugimi,« je razmišljala sogovornica. Toda vse šole ne težijo k temu cilju. Še vedno je doscipliniranje učencev v razredu s kaznovanjem, s strogim mirnim sedenjem, s spodbujanjem medsebojnega tekmovanja in mamljenja z nagradami povsem običajno. Kaznovanje z osamitvijo, poniževanjem, zasramovanjem, čustveno osamitvijo, omejevanjem, nasiljem »Pričakovanja staršev so v glavnem previsoka. Učila sem prve in druge razrede in poznam neučakanost staršev pri branju in pisanju. Otrok pogosto posluša očitke, na primer tako dolgo že hodiš v šolo, pa ni še nič iz tebe. Sedaj bi že moral znati toliko in toliko,« je o svojih spoznanjih povedala sogovornica. In tej neučakanosti pogosto sledi kazen. Otroka posadijo pred knjige, kjer mora ure ponavljati in vaditi, pisati in za kazen spet pisati. Prisila v želji večjega uspeha visi nad otrokom in v njegovi nemoči mu ostane le to, da se razjoče... Starši o kaznovanju svojih otrok z učitelji le redko spregovorijo, toda ... »Toše pozna pri otrocih. Vzkipljivost, nemirnost, zaprtost vase, zazrtost,« je ugotavljala Marija Horvat. Niso potrebne besede, le opazovanje otrok, katere starši upogibajo po svoji meri. Vzgajanje otrok, ki je razpeto med nagradami na enem in kaznovanjem na drugem koncu, je kot da bi vzgajali bonsaj. Na eni strani zalivamo korenine, po drugi strani pa rastoče veje pri-rezujemo, upogibamo, klestimo, da postanejo skrotovičene in popačene. Od kdaj že je fizično kaznovanje otrok doma in v šoli zakonsko prepovedano? Toda malčki jih doma od mame in očeta še vedno dobijo po riti in mladostniki okoli ušes. Fizično kaznovanje otrok je še vedno početje, ki si ga kot pravico jemljejo odrasli nad otroki, podprto s prepričanjem, da so otroci vendar naša last. »Če hočeš otroka navzven disciplinirati, boš uporabljal ustrahovanje, tudi fizično kaznovanje. Če pa gradiš na osebnostnih kvalitetah, vzgledu, kar pa je seveda veliko težje, te bodo otroci ubogali, ker si človek,« je povedala Marija Horvat. Otrok, zaradi kazni ponižan in prizadet, se bo kot školjka zaprl vase ali v sebi kopiči jezo, sovraštvo, kljubovalnost. Nekje in na nekoga jih mora izliti. Kaj neki je v tem otroku? »S svojim nemogočim vedenjem otroci hočejo opozoriti nase, želijo, da prideš k njim. Je klic po ljubezni, pozornosti, pogovoru in razumevanju,« razpoznava stisko nemirnih, agresivnih otrok v šoli Marija Horvat. MAJDA HORVAT LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbori LDS Prekmurja in Prlekije ter njihovi kandidati na volitvah v Državni zbor se zahvaljujemo vsem volilcem, ki so nam izkazali svoje zaupanje in na ta način prispevali k volilnemu uspehu stranke LDS v regiji. Občinski odbori LDS 4 vestnik, 21. november 1996 (ospodarstvo Avtocesta in razvoj Ali avtocesta ali obvoznice! Ker je lokacijski načrt za odsek Fram-Slivnica že sprejet, za odsek do Pesnice pa je v sprejemu, bodo ta osemnajstkilo-metrski odsek lahko začeli graditi prihodnje leto (1997). Kaj lahko pa se zgodi, da se bo na račun avtocestnega odseka Maribor-Madžarska zgradil le ta odsek. Pravzaprav vse poteka v skladu z nacionalnim programom, v katerem piše, da se mora 1997. leta začeti gradnja avtocestnega odseka od Maribora do meje z Madžarsko. Kaj se bo v resnici gradilo, pa je povsem drugo - dejstvo je, da ; se bo na račun »meje z Madžarsko« spet »šiepal« dodatni odsek mariborske avtoceste. Ali bo zaradi tega tovorni promet v Pomurju v resnici zmanjšan in ali bodo pomurske ceste v resnici razbremenjene, pa lahko dvomimo. Avtocestni odsek proti meji z Madžarsko je (kot je bilo znano do sedaj) razdeljen na tri odseke: Maribor-Lenart (kjer je izbrana severna različica v dolžini 8,7 kilometra s prikjučkom na magistralno cesto proti Lenartu), Lenart-Cogetinci (od 14,9 do 16,1 kilometra, potek trase še ni povsem določen), Cogetinci- Radmožci (ta odsek meri sedaj 35,5 kilometra in tudi o njem seveda še ni usklajenega menja o poteku trase). Prej se je namreč govorilo o dveh odsekih: od Cogetinec do Vučje vasi, vmes je most čez reku Muro, ki so ga povsem zanemarili, prav tako se čisto nič ne govori o naravovarstveni problematiki obmurskega zaščitenega pasu, nato pa je bil še odsek od Beltinec do meje z Madžarsko. Namesto teh pomurskih razdeljenih odsekov se sedaj vse več govori o odseku, ki da je najbolj nujen in se bo seveda prav tako financiral iz zbranega denarja za avtoceste: to je povezava s Slove-niko z odseki Fram-Slivnica (2,6 kilometra) in Slivnica Pesnica (14,9 kilometra). Za odsek Fram-Slivnica je lokacijski načrt že sprejet, za odsek Slivnica-Pesnica s priključnimi cestami pa je izdelan osnutek. Saj ne, da se o teh odsekih ne bi govorilo, toda doslej se jih ni tako zelo »navezovalo« in povezovalo z avtocestnim odsekom proti meji z Madžarsko. Pozabijo pa zapisati, da je gradnja tega mariborskega avtocestnega odseka tako draga, da bo najverjetneje požrla ves denar, s katerim bi lahko zgradili kilometre in kilometre cest. Nazadnje pa bodo za vse nezgrajeno krivi Pomurci, ker niso enotnega mnenja o predlaganih različicah. Vendar ni povsem tako. Kolikor se lahko spomnimo razprav, so župani poudarjali in popravljali goste iz Ljubljane, da ne drži, da se ne bi poenotili glede trase in da naj že enkrat popravijo zapisani stavek, da je še vedno predlaganih več različic. Trasa je bila izbrana že pred več kot pol leta. Resda so v Ščavniški dolini še določena nesoglasja, predvsem zato, ker se ne morejo poenotiti v mnenju, ali je več vredno kmetijsko zemljišče ali gozd. Če bi poklicali tuje strokovovnjake, bi jim lahko kaj hitro odgovorili - gozd so drevesa, ki rastejo toliko in toliko časa, zemljišče pa ni nujno več vredno kot kmetijsko. Beltinski župan je le opozoril, da naj ne govorijo le od odseku Cogetinci-Beltinci, ker mora potekati avtocesta vse do meje z Madžarsko. Ali se zato sedaj govori o odseku Cogetinci-Radmožci? Nekdo očitno hoče izpeljati vso avtocestno burko tako, da bodo za nezgraditev avtoceste proti meji z Madžarsko krivi Prleki in Prekmurci! Toda le kdo si bolj želi rešitve cestnih problemov in varnejše vožnje kot prav Preleki in Prekmurci, ki so vsak dan ogroženi zaradi tovornjakov v mednarodnem tranzitu, ki vozijo skozi naselja po neprimerni magistralni cesti? Ne želijo čakati še deset ali petnajst let, da bodo njihov problem končno začeli reševati. To pomeni petnajst let nazadovanja - če v tem času ne bo avtoceste, naj se najdejo druge rešitve boljših cestnih povezav. Še vedno se aktualne zahteve po obvoznicah večjih mest, na primer G. Radgone in predvsem Murske Sobote, še posebno sedaj, ko so zaživela razna obmestna obrtno-indu-strijska-poslovna središča. Celotni razvoj mestnega jedra Murske Sobote je ustavljen, dokler ne bo zgrajena avtocesta, kajti nanjo se navezuje tudi vsa prometna ureditev v mestu in gradnja prometnih povezav. Ali to pomeni, da Sobota ne bo mogla še petnajst ali dvajset let zgraditi mestnega jedra po predlaganih idejnih rešitvah iz urbanističnega natečaja? Res, sramota, da pristajajo na to! BERNARDA B. PEČEK Boračevska žaga še brez kupca Za boračevsko žago Gales je bilo že pet poskusov prodaje, vendar za stečajnega dolžnika ni bilo kupca. Podjetje v stečaju ne posluje že lep čas, terjatve upnikov, ki so bile popisane marca 1995, pa so znašale nekaj manj kot 75 milijonov tolarjev. Ocenjena vrednost podjetja je 173,8 milijona tolarjev, toda na zadnji dražbi so ga prodajali že za 60 milijonov. Murskosoboško sodišče je od stečajnega upravitelja Franca Gyor-fija prejelo predlog o novi dražbi z znižano izklicno ceno, sklep o tem pa bo po pričakovanju stečajnega upravitelja sodišče izreklo še pred koncem tega leta. Čeprav na dosedanjih dražbah kupca še ni bilo, se interesenti vendarle oglašajo, čakajo pa kajpak na še ugodnejšo ceno. Račun podjetja v stečaju pa je že nekaj časa prazen, tako da stečajni upravitelj ne more več plačevati niti stroškov stečajnega postopka. Med stečajem je od premoženja podjetja lahko prodal le osebni avtomobil Škoda in parcelo za individualno gradnjo. MH Dobro leto po uvedbi stečaja v Mesni industriji Pomurka Obseg poslovanja zagotavlja pozitivne finančne rezultate Pomurka trenutno zaposluje nekaj čez 400 delavcev, s proizvodnjo bo nadaljevala in se bo zato tudi prodajala kot pravna oseba Po 23. juniju lani se je za Mesno industrijo Pomurka začelo novo obdobje v njenem delovanju, saj je bila takrat po vseh poskusih sanacije, ki pa ni dala željenih rezultatov, v podjetju uvedena prisilna poravnava. Sodeč po razpoloženju med člani upniškega odbora, ki so predstavljali le največje upnike, saj je vseh, ki so pravočasno prijavili svoje terjatve, več kot 140, ni bilo pričakovati, da bo prisilna poravnava uspela, čeprav so vsi po vrsti ponavljali, da bi bil neuspeh za Pomurko najslabša rešitev. Žal so se pesimistična pričakovanja uresničila, štiri mesece po uvedbi prisilne poravnave narok za poravnavo ni uspel in uvedba stečaja je bila neizbežna. Iz predloga finančne reorganizacije je bilo mogoče razbrati, da Pomurka svojih obveznosti do upnikov ne bi bila sposobna poravnati, le-ti bi morali kar 90 odstotkov svojih terjatev spremeniti v kapitalske deleže, iz tekočega poslovanja pa ne bi mogla plačati tudi preostalih deset odstotkov terjatev upnikov. Nekako pričakovati je bilo, da upniški odbor takšnega predloga finančne reorganizacije ne bo podprl, zato seje začel 24. oktobra lani za Mesno industrijo Pomurka stečajni postopek. Po besedah stečajnega upravitelja Milana Korena postopek poteka, opravljen je bil narok za priznanje terjatev, je pa bilo pričakovati, da stvari ne bodo tekle povsem gladko. Tako s strani upnikov kot stečajnega upravitelja so namreč bile dane številne pritožbe glede priznanja upniških terjatev, ki jih je veliko, in dokler ne bodo rešene, tudi stečaj ne bo mogel biti končan. Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedati, tega pa ni hotel na- povedovati tudi sam stečajni upravitelj. Pomurka se bo prodajala kot pravna oseba Največji Pomurkini upniki še naprej ostajajo delavci, ki imajo prednost pri izplačilu določenih svojih terjatev, in seveda Sklad RS za razvoj, ki mu stečajni upravitelj prereka status hipotekarnega upnika. Milan Koren pri svoji zahtevi namreč vztraja na stališču, da so terjatve Sklada, ki je večinski lastnik Pomurke, del premoženja podjetja. V obdobju dobrega leta, kolikor traja stečajni postopek, ni bil prodan niti del Pomurkinega premoženja, saj je nad celotnim nepremičnim premoženjem hipoteka upnikov, ker podjetje nadaljuje s proizvodnjo, pa se bo Mesna industrija vsaj v prvi fazi prodajala kot pravna oseba. Kot zatrjuje Milan Koren, je pomeb-no, da je opravljena ocenitev premoženja, vse nadaljnje aktivnosti glede prodaje pa bo vodil in usmerjal stečajni senat, ki mu predseduje sodnik okrožnega sodišča Dezider Novak. Z uvedbo stečajnega postopka v Pomurki je bil izdelan poseben program, s katerim so dokazovali, daje s proizvodnjo smotrno nadaljevati, saj se je ta povečevala, z nadaljevanjem proizvodnje pa se je povečevala tudi stečajna masa. Stečajni senat je zato sprejel sklep o nadaljevanju proizvodnje, nadzor nad vsemi posli pa zaupal stečajnemu upravitelju. Z uvedbo stečajnega postopka so zaradi nadaljevanja proizvodnje del delavcev zaposlili za določen čas, zdaj pa sta v Pomurki zaposlena 402 delavca, saj je podjetje prevzelo tudi delavce hčerinske firme Trženje, ki je šlo v stečaj. Sedanji obseg poslovanja zagotavlja pozitivne finančne rezultate Delo v Pomurki teče po poslovnem načrtu, poslovanje nadzira stečajni senat, kateremu stečajni upravitelj vsak mesec , predloži bilanco uspeha in informacijo o likvidnosti. Milan Koren zatrjuje, da so rezultati primerni in je prepričan, da bodo tudi v prihodnje, če bodo s pro- izvodnjo v stečaju nadaljevali-Mesečni prihodki se gibljejo med 310 in 380 milijoni tolarjev, odvisno od sezonskih n1 hanj, mesečna proizvodnja sve žega mesa in mesnin znaša 490 do 550 ton, takšen obseg poslovanja pa po Korenovih0 ditvah omogoča pozitivne 1 nančne rezultate. Več obetov od izvoz2 na zahod Dobavitelji surovin za P°®u' rko so med tistimi, s katerimiJe Mesna industrija sodelovala že v preteklosti, plačilni roki so odvisni od letnih pogodb, prilagajal0 jih ponudbi in povpraševanjute seveda obsegu prilivov na račun. S prodajo se bolj us®e rjajo na domači trg, saj se je ^ lež izvoza bistveno zmanjšal marcu je tako rekoč preneu’ izvoz vseh izdelkov iz g°vejel mesa na zahod, tudi v Italij0’ * je bila velik kupec, nekolik0 je povečal izvoz v Maked°u^ ter v Bosno in Hercegevino-® seg prodaje na hrvaškem trz>s pa ni bistveno spremenjen-osnovi sporazuma, ki je bil Pr kratkim sprejet v Bruslju.s^. Pomurki ponovno nekolik0 obetajo od možnosti zahodno Evropo, saj bi bil 1 zanje stabilen izvoz, temi trgi imajo iz pretek 1° ’ kljub vsem težavam, ki že vi let pestijo Pomurko, pa ji Je { slej uspelo ohraniti vse ljce za izvoz na najzahtevnejša tovna tržišča. s LUDVIK KO^ Kobiljansko podjetje v občinski lasti Proizvodnjo prevzema celjsko podjetje Konsi Kobiljansko podjetje Kobitex je samo še pravna oseba v stečaju, saj bo še ta mesec začelo s proizvodnjo celjsko podjetje Konsi, ki pa ni novi lastnik podjetja. Kobiljansko podjetje je oziroma bo v lasti kobiljanske občine, celjsko podjetje dveh zasebnikov pa bo organiziralo proizvodnjo. Kobiljanska občina se je odločila za nakup strojev podjetja Kobitex, lastništvo stavbe pa bo prav tako kmalu prešlo v njeno last. Stečajni upravitelj Utoka, katerega del je bilo svojčas tudi kobiljansko podjetje, jim je namreč sporočil, da obstaja možnost, da bodo po končanem pravdnem postopku nepremičnino vrnili pravnemu nasledniku Občine Lendava, to pa je občina Ko-bije. Občina se je torej ponovno odločila rešiti podjetje, tokrat dokončno z najodgovornejšo potezo, daje podjetje prevzela v lastništvo, s tem pa tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz tega. Občina je v zadnjem obdobju sanacije podjetja že sodelovala s svojim denarnim prispevkom, katerega del ima še vedno kot svojo terjatev v stečajnem postopku in je največji upnik. Toda za sedanjo dokončno potezo se je odločila z namenom, ohraniti proizvodnjo, ki je tudi za trg zanimiva, in s tem delovna mesta. Kobiljanska občina je skupaj z lendavskim Centrom za razvoj podjetništva v Kobilje pripeljala zasebno podjetje Konsi iz Celja, ki bo nadaljevalo z enako proizvodnjo, kot je v kobiljanskem podjetju že bila. Program torej ostaja isti in tudi šivali bodo še naprej za podjetje Tus Prevent iz Slovenj Gradca, za podjetje torej, ki pridobiva delo, šivanje gvtomobilskih prevlek za firmo Volkswagen. Celjsko podjetje je pripravilo tudi poslovni načrt o poteku proizvodnje, v katerem načrtuje, da bodo najprej začeli s petnajstimi delavci, nato pa bi ob izmenskem delu zaposlitev lahko dobilo trideset delavcev. Dela- ,........... 7aV0^ vci, sedaj prijavljeni na s(0. za zaposlovanje, bi se torej P° poma vračali na delo, celjskega podjetja Božo (a in Tomo Kruhek pa načrt J 850 nemških mark mesečne^ to plače na zaposlenega, Pr' vanje do konca marca pr*” njega leta ter pozitivno P° vanje ob koncu leta 1997--polno proizvodnjo .^edaj potrebno odkupiti še nekaj izposojenih strojev od Preventa. In kdaj bo potem končaj čaj Kobitexa? Glede na t°’ dobilo kobiljansko podjetje .^jti ga lastnika in bo v našle0 j(f. dneh začelo proizvodnjo. ® čaj lahko konča čim prej- pje ni upravitelj dr. Štefan kobiljanskemu županu PaV. ({-metu povedal, da bo dvidoma končan vjanuau^-februarju prihodnjega’6'^ krat bo občina v deležu plačano tudi svojo terjatev. za kupljene stroje pa je sev6e račun stečajnega podjeO31 kazala. MAJDA Novi bencinski servis v šalovcO1 - S slovesnostjo - trak je prerezal župan Občine Hodoš ■ vci Aleksander Abraham (na fotografiji) - so v Šalovcih P li namenu najsodobnejši bencinski servis. To je že šesta & cinska črpalka v Sloveniji, ki jo je zgradilo podjetje IntemLp. Ljubljane, letos pa druga. Kot je poudaril njen direkten 0 slav Fajerbach, si Ina, ki je pri nas navzoča že 30 let, priza razširiti svojo ponudbo. ^oir Celotna naložba, katere nosilec je bilo podjetje Inves peracija iz Ormoža, glavni izvajalec pa lendavska Ingra s peranti, stane okrog 1,8 milijona nemških mark. Poleg bodo na črpalki na voljo tudi plin, umetna gnojila in drug dobni izdelki. Upravičenost naložbe potrjuje že podate -katerem je znašala mesečna prodaja goriva v poskusne0 dobju približno 280 ton ali 100 odstotkov nad načrt°v M.JERSE,f»to:J.ZAUS« vestnik, 21. november 1996 5 , ospodarstvo Elrad Elektronika Delavci bi kupili Elektroniko Prišli so na nemški trg, toda lastninjenje ostaja največja nujnost - Izbira najugodnejšega ponudnika na oktobrski razpis bo kmalu znana »Dosedanje izkušnje kažejo, da so zunanji partnerji bolj pripravljeni sodelovati, če vidijo kapitalsko in razvojno moč podjetja. Elradu Elektron iki je uspelo ohraniti dobro ime Elrad, naš konkurenč- Gre za vrednost od 2 do 3 milijone mark. To je velika vsota, ki si jo težko privoščijo velika podjetja, kaj šele majhno podjetje z 216 zaposle-nimi. Potrebovali bodo sodelovanje zunanjih partnerjev in krepko posoji-te. Trdijo, da so sposobni zbrati zahtevano vsoto, kajti na vsak način je Miselno, da ostane podjetje v večinski lasti tistega, ki že posluje v tem 0Mektu in s temi stroji. Ne gre le za denar. Gre za ponos Gornje Radgone in za nadaljnji obstoj enega od treh največjih radgonskih podjetij. Elrad Elektronika je naslednica nekdanjega podjetja Elrad, ki je propa-dal kar nekaj let. senti za nakup podjetja. Direktor Branko Sagaj pravi, da je lastninjenje podjetja zaradi sodelovanja s tujimi partnerji več kot nujno. »Elrad je Tam za Gornjo Radgono, vendar je reševanje pro- ni adut je kakovost izdelkov. Večina delavcev izhaja iz starega Elrada, zato smo z vsem srcem pri stvari. Prizadevamo si narediti učinkovito in kakovostno firmo s trdnimi delovnimi mesti in zagoto- . Podjetje Elrad Elektronika je P° stečaju Elrada januarja 1994 Prevzelo osnovne dejavnosti in jih nadaljevalo v prostorih stare-® Elrada. Premoženje prejšnjega Elrada je bilo namenjeno prodaji ^ odplačilo dolgov upnikom. Elektronika je za nadaljevanje Ptoizvodnje objekte in stroje na-in zanje plačuje najemnino. Orodjarna je bila prodana takoj začetku (z vodstvom podjetja. Id nadaljuje proizvodnjo, smo se Zanian poskušali dogovoriti za pogovor, saj arogantno zavrača kakršno koli sodelovanje z mediji!), konec prejšnjega leta pa je bila prodana tudi Profesionala s 47 ljudmi, in sicer podjetju Elti. Ostali so še programi galvanike, anten in kablov ter elektronike. Z razpisom, ki je bil objavljen 4. oktobra letos, se prodaja Elrad Elektronika kot celota, tisto, kar imajo sedaj v najemu, pa po delih (»štanca«, kabli in galvanika). Sedanji zaposleni v Elradu Elektroniki so najresnejši intere- zadnjih podatkih je stečajni senat zavrnil obe Ponudbi, ki sta prispeli za nakup Elrada Elektronike - interesenta sta bila zasebno podjetje in kolektiv Elektronike -, kot neprimerni. Stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap (kije mimogrede ZaPoslen na Fenixu Pomurske banke, čeprav vse stečaje opravlja kot zasebnik) je napovedal, da bo Podjetje kot pravno osebo tudi po tem zelo težko Prodati, ker so zapadle obveznosti iz prisilne Poravnave leta 1992 v višini 270 milijonov tolarjev, ki bremenijo to družbo ... prav zaradi omenjenega dolga iz prisilne poravnave in zaradi slabše solventnosti se podjetju, ki je v stoodstotni lasti Elrada, d. d., v stečaju, najbrž ne Pjšte dobro. (Delo, 14. novembra.) Po mnenju g. Sčapa bi podjetje te obveznosti že lahko Poravnalo, saj so poslovali z dobičkom, vendar so denar raje porabili za - po njegovem mnenju -ekonomsko neupravičene naložbe. blema povsem lokalna zadeva; smo samorastniki, nihče nam ne pomaga; uspeli bomo le, če se bomo oprli na lastne sile,« je povedal Sagaj, ki je bil v izjavah o možnostih nakupa nadvse previden. Razlika med drugimi lastninjenji in njihovim je v tem, da morajo oni kupiti podjetje za gotovino in ne s certifikati. Ker gre za vrednost od dve do tri milijone mark gotovine, je potrebno denar zbrati na najbolj realen način; delavci naj bi odkupili 51-odstotni delež, preostalo pa (predvidoma) dva tuja partnerja. Pri tem računajo tudi na bančno posojilo, vendar zaenkrat ime banke še ni znano. Težko verjetno, da bo to katera od domačih bank, kajti tudi pri zagonu podjetja jim niso pomagali, ampak je priskočila na pomoč Zadružna kmetijska banka iz Ljubljane. vljenim dobičkom, zato si ne želimo prodaje po delih. Izpad, ko je bila lani prodana Profesionala, smo že uspešno nadomestili s povečanjem lastnega programa, z novimi kupci in z enakim številom zaposlenih. Pred kratkim smo dodatno zaposlili 14 ljudi. Naši partnerji so Siemens, Metabo in Bosch, ti pa ne sodelujejo s komerkoli. Da smo uspeli prodreti na nemško tržišče, je zares velik uspeh. To vedo le tisti, ki poslujejo s tujino. Stari Elrad je 70 odstotkov izdelkov prodal na nekdanji YU-trg, mi jih pa danes prodamo v Evropo kar 60- odstotkov, 20- odstotkov v nekdanje yu-republike in vzhodno Evropo in 20-odstotkov v Sloveniji,« jz povedal Branko Sagaj, ki je zaposlen v Elradu od 1987. leta. BERNARDA B. PEČEK Seja Območnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Pomurja Spodbudnejše v primerjavi s Slovenijo Tokratna seja Območnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Pomurja je bila v jedilnici Pomgrada Nizkogradenj v Murski Soboti. Sejo je sklical predsednik odbora Jure Alač, poleg predsednikov posameznih sindikatov iz podjetij PGP in Segrap iz Ljutomera, Križevskih opekam, lendavskega Varisa in Pomgrada Nizkogradenj pa je bil navzoč tudi sekretar republiškega odbora te dejavnosti Jernej Jeršan. Uvodoma je sekretarka območnega odbora Zdenka Bobovec podala poročilo o prejšnji seji in nanizala pregled uresničenih sklepov. Pri tem je omenila tudi dve republiški priznanji, ki sta ju dobila Nikolaj Kuhar iz podjetja Pomgrad Visokogra-dnje, ki je v stečaju, in sindikat podjetja Imgrad iz Ljutomera. Zatem so ocenili dveurno opozorilno stavko, ki je bila 24. oktobra letos. Kot je povedal sekretar Republiškega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Jernej Jeršan, je bil poglavitni vzrok za prekinitev dela neuresničevanje kolektivne pogodbe za gradbeništvo. Po njegovem mnenju je bila opozorilna stavka povsem legitimna in legalna. Pri tem je navedel podatek, po katerem seje iz 228 osnovnih sindikalnih organizacij gradbeništva stavke udeležilo čez 20.500 delavcev in 930 sindikalnih zaupnikov. Sindikat gradbenih dejavnosti je še vedno pripravljen na pogajanja, a prevečkrat naleti na gluha ušesa. Opozorilna stavka je tudi v Pomurju uspela, saj je v njej sodelovalo skoraj 80 odstotkov zaposlenih v 16 podjetjih gradbeništva. Po besedah Zdenke Bobovec imajo največje zasluge za uspešno opozorilno stavko predsedniki sindikatov. Med stavko so v večini podjetij pripravili zbore delavcev, na katerih so jih seznanili o novem predlogu splošne kolektivne pogodbe. Ob stopnjevanju pritiskov so delavci pripravljeni iti v generalno celodnevno opozorilno stavko. Za to v Pomurju ni večjih razlogov, ker je položaj v tej panogi glede na trenutno stanje gradbeništva v Sloveniji zadovoljiv. O aktualni problematiki v podjetjih oziroma družbah so poročali predsedniki sindikatov in ugotovili, da v pomurskih gradbenih podjetjih delavci dobivajo plače redno v skladu s kolektivno pogodbo, regres za letni dopust pa je bil v večini primerov izplačan v celoti. Bolj dejavne pa so tudi inšpekcijske službe na terenu, kar je bila doslej po besedah predsednika območnega gradbenega odbora Jureta Alača redkost. Povedali so tudi to, da je dela ponekov več, drugje manj, večina pa jih čaka na drugo soglasje za lastninjenje, kar je v primerjavi s preostalo Slovenijo dokaj spodbudno. Glede božičnice, ki je že nekaj let v praksi kot nepisano pravilo,pa so soglašali, da se izplača tudi letos. MILAN JERŠE ljubljanski pohištveni sejem Lepota babičine skrinje °bračajte postelje, ampak »zavrtite« ležišče letošnjem Ljubljanskem pohištvenem sejmu, kije bil med112. m srP??Ven>brom na Gospodarskem razstavišču, je bilo vec kot 260 nepo-štirirh ra«tavjjalcev iz Slovenije in tujine. Iz Pomurja so razstavljale Jnne: Atrium novi interieri in Murales iz Ljutomera, Reflekx iz I o-^“3 in Mizarstvo Lebar iz Turnišča. timskih dneh je bilo več lev ■ °vnih posvetov, predstavi-Pj J? srečanj lesarjev. Tudi letos SejeJs° izostale tradicionalne il^ke nagrade. Pa jih nanizaj-s|Oy ata plaketa za najboljšega š^^skega razstavljalca: Pohi->flek-C?r’ Ljubljana (za program IjL ^bilnost); Kocka ’96 za ob-rešitev: Rok Kuhar, šča^tež- arhitekture (za ume-Ijeg .Osnega računalnika in Pridih'aplikacij v stanovanju; nie revije Les za najcelovi-sti; s Podstavitev svoje dejavno-Z|a( re je svet zavzel sta-k-Se Potrdi predvidena gra-| Mo, Čina P3 bo sodelovala z 20-finančnim deležem od Imunske vrednosti. !Lih Ze tako, da se na sejah občin-: MM107 znajdejo tudi prošnje za j M j110 Pomoč. Tako tudi na Kuz-! pr e^n*ki so odobrili iz občinske-| ČUna 300.000 tolarjev za j % D° Zakristije pri župnijski ce-I MM Gradu, težkemu invalidu j brili rau 'z Doliča pa so odo-I Mv- 00 tolarjev pomoči pri na-| 1 telefona. Razumevanje so našli tudi za prošnjo Društva paraplegikov Pomurja za sofinanciranje delovanje tega društva ter za nakup kombiniranega vozila odobrili 220.000 tolarjev pomoči. Š. S. Dobrovnik si zasluži občino Neposredne odnose z republiko pa bi lahko, kot poudarjajo, bolj izkoristili za razvoj novonastale občine, kot je to bilo v preteklosti, ko je bil Dobrovnik eno od središč lendavske občine. Zastopanost članov v občinskem svetu naj bi bila v njihovi manjši občini bolj neposredna, saj imajo sedaj v občinskem svetu lendavske občine le dva člana, in sicer iz naselja Dobrovnik, ki pa sta praviloma preglasovana. Zato pričakujejo, da bo državni zbor storjeno krivico popra- vil. MILAN JERŠE Na seji Občinskega sveta Občine Radenci najprej nekaj zakajev Zakaj naj bi se »kregali«? V Radencih si obetajo več denarja v občinskem proračunu, zato o rebalansu drugič - Sprejeli pa so pravilnik o določanju plač in drugih prejemkov občinskih funkcionarjev ter zunanjih članov delovnih teles Zakaj naj bi se prerekali, komu kaj vzeti, da bi dali za druge namene v rebalansu, ko pa so prejeli pred sejo dopis iz Ljubljane (z ministrstva za finance), da lahko računajo na dodatna sredstva v občinskem proračunu, tako da krčenja določenih postavk najbrž ne bodo potrebna? To je bil prvi zakaj, ki ga je postavil na zadnji seji predsednik Občinskega sveta Občine Radenci Jože Flegar in obenem predlagal, da to točko umaknejo z dnevnega reda. In tako so tudi storili. Nekaj »napetosti« pa smo lahko vseeno doživeli. Kdaj bo naposled podano poročilo, zakaj in na kakšen način je prišlo do brezplačnega prenosa lastništva poletnega bazena v RaderF cih na Radensko oz. Ekoss? V to kislo jabolko je ugriznil Rudi Ketiš. Odgovorjeno mu je bilo, da se je komisija, ki so jo imenovali v ta namen, že sestala, poročila pa še ni mogla pripraviti, ker ji ni uspelo dobiti na vpogled vseh dokumen- tov. Zakaj takšen nered pri plakatiranju ob volitvah, je spraševal Anton Žnidarič. Kasneje so v zvezi s tem sklenili, da bodo pripravili in sprejeli poseben odlok o plakatiranju v Občini Radenci, ki naj bi prinesel več reda. Odlok sam po sebi pa najbrž ne bo dovolj, če se tisti, ki sodelujejo pri »plakatoma-niji«, ne bodo kulturneje obnašali. Zakaj ni več javnih zborov občanov, je zanimalo Betko Škrlec. Odgovor bo najbrž dobila kdaj drugič. Zakaj plačujejo »komunalni davek« samo tisti, ki jim odvaža smeti komunalno podjetje, tisti, ki niso vključeni v organiziran odvoz, pa lahko onesnažujejo okolje »brezplačno«, je poizvedoval Alojz Štel-cl. Tudi on bo moral čakati na bolj- še čase za odgovor. Enako velja za Marijo Marič, ki bi rada vedela, zakaj v Radencih še vedno stoji nefunkcionalen stari gasilski dom. Miha Petek pa je spraševal, zakaj nekdo izbira novinarje, ki naj bodo povabljeni na njihove seje, in zakaj jim za zadnjo sejo niso poslali z vabili tudi gradiva. Po njegovem mnenju (pritrdili so mu še nekateri drugi) je to nedopustno. Med drugim mu je bilo odgovorjeno, da ni nujno pošiljati vsem novinarjem in dopisnikom vabil, nikomur pa ne nameravajo zapreti vrat, če pride na sejo. Tam bodo imeli pripravljeno tudi rezervno gradivo. Želijo namreč, da kdo ne bi poročal le na osnovi vnaprej pripravljenega pisnega gradiva, kajti večkrat se zgodi, da so odločitve občinskega sveta potem drugačne. J0ŽE GRAJ Potem ko so bili nekateri mnenja, da s plačami in prejemki funkcionarjev Občine Radenci ter zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta ni vse v redu, so dobili svetniki na zadnji seji v presojo tudi poseben pravilnik, ki ureja to vprašanje. Količnik za določitev osnovne plače župana je 7,00, za tajnika 6,90 in za predsednika občinskega sveta 6,00. Funkcionarju, ki svojo funkcijo opravlja nepoklicno in zunaj svojega rednega delovnega časa, se prizna nagrada, ki znaša 33 odstotkov neto plače po količniku, ki bi mu pripadal za poln delovni čas. Po tem kriteriju bodo nagradili tudi podpredsednika občinskega sveta, ko bo nadomeščal predsednika dlje kot sedem dni. Ena od bistvenih novosti novega pravilnika pa je, da župan in predsednik občinskega sveta poslej ne bosta več upravičena do sejnin (v tej funkciji), vsi drugi upravičenci pa jo bodo dobili le, če bodo na seji najmanj tri četrt časa. 3. arhitekturno-urbanistična delavnica V mestu ob Muri poteka od 15. do 22. novembra kljub vsem zapletom že tretja arhitekturno-urbanistična delavnica, interdisciplinarno srečanje arhitektov, urbanistov, krajinskih arhitektov, kulturnikov, umetnostnih zgodovinarjev in vseh, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnja podoba mesta Gornja Radgona in kakovost življenja v njem. Vse prebivalke in prebivalci so vabljeni na vse prireditve v Mestnem muzeju pa tudi v risalnico v OŠ Gornja Radgona. Še posebej pa so vsi vabljeni, da se v petek, 22. novembra, ob 17. uri udeležijo predavanja arh. Žive Deu (MOP) O sonaravnem načinu gradnje in predstavitvi ustvarjenih del s pogovorom z udeleženci ter prebivalkami in prebivalci. vanjskim blokom nameniti prostore tudi poslovnim dejavnostim. Dosedanje izkušnje kažejo, so opozorili navzoči, da je vsaka dejavnost v stanovanjskem naselju moteča, izgovarjanje na urarje in čevljarje je bilo nesprejemljivo, saj ti že imajo svoje prostore v središču mesta in se prav gotovo ne bi selili na Trate. Klasičen primer je gostinski lokal Copetek, je povedal eden od stanovalcev, saj slišijo prav vsak udarec ali glasnejše govorjenje v lokalu. Primernih prostorov za podjetnike in obrtnike je v mestu in na obrobju že dovolj, saj imajo še sedaj prazne občinske prostore na Trgu osvoboditve 11 in v zgradbi SKB-ja, še več primernih prostorov pa bo na voljo v industrijsko-poslovni coni. Seveda je opravljanje kakršnih koli dejavnosti v stanovanjskih objektih tako moteče tudi zato, ker so ta »socialna« stanovanja zgrajena zelo poceni, brez ustrezne izolacije, za poslovne prostore v teh objektih pa veljajo povsem enaki normativi kot za stanovanja, kar je sovjevrsten paradoks. Stanovalci so predlagali, da naj namesto poslovnih prostorov skupaj s stanovanjskimi bloki zgradijo raje tudi garaže, saj tudi teh v mestu primanjkuje, vendar je menda gradnja garaž za investitorje prevelik zalogaj - pritlične garaže so neracionalne, saj je škoda prostora, gradnja kletnih garaž pa je predraga. Poleg sanacije kanalskega sistema v mestu Gornja Radgona, ki jo je v imenu izvajalca predstavil Oto Tušar, je aktualna tudi gradnja čistilne naprave v Lisjakovi strugi - zaradi poplavnega območja naj bi bila nujna »dvignjena gradnja na višini 2,5 metra«, gradili pa bi mehansko-biološko čistilno napravo, za biološko bi potrebovali 70 tisoč kvadratnih metrov, poleg tega pa so odplake iz mesta Gornja Radgona tako močno kemijsko onesnažene kot bi tukaj živelo 30 tisoč in ne 3 tisoč ljudi. Udeleženci javne obravnave so spraševali tudi o betonarni, ki svojo dejavnost iz dneva v dan povečuje in se širi v neposredni bližini stanovanjskega naselja. Za stanovalce je takšna dejavnost nadvse moteča, zato bi radi, da bi se preselila na primerno lokacijo v Meleh. Lastnik betonarne g. Petelin pa je župana opozoril, da bo to zanj pomenilo določene stroške tako za zemljišče kot selitev. Na tej lokaciji bi rad ostal vsaj tako dolgo, dokler bo v stanovanjskem naselju Trate potreben beton za gradnjo! Enak problem ima mesto tudi z Dinosom, ki ga že nekaj časa poskuša odseliti, vendar je to kljub pripravljenosti Dinosa nemogoče zaradi zahtev inšpekcijskih služb. Podobno je tudi s selitvijo Elrada in Mira iz središča mesta v industrijsko cono Mele - dokler delujejo na obstoječi lokaciji, ni nobenih »ekoloških« zahtev, ko pa se želijo preseliti, pa je vse nadvse problematično. Zazidalni načrt bo razgrnjen še 30 dni, v tem času bodo tudi zbirali pripombe in predloge. Sprejeli bi ga radi čim prej, saj je le tako mogoča nadaljnja stanovanjska gradnja - najmanj 70 prosilcev pa čaka na nova stanovanja. Že v prihodnjem letu naj bi zgradili do 10 stanovanj in po toliko tudi v prihodnjih nekaj letih. Občina Gornja Radgona je tako med prvimi občinami, ki so začele načrtovati tudi stanovanjsko gradnjo. BERNARDA B. PEČEK vestnik, 21. november 1996 zasveti Včeraj na okrožnem sodišču Novinar obsojen Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je včeraj nadaljeval sodni proces zoper novinarja Večera in honorarnega sodelavca tv-po-staje Kanal 10 Branka Žunca. Kot smo že poročali, je zoper njega Pomurski zdravstveni zavod Murska Sobota podal ovadbo zaradi domnevnega kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 171. členu Kazenskega zakonika R Slovenije. Gre predvsem za tv-oddajo, v kateri je v rubriki kriminalni dosje prikazal smrt 18-letne L. K. iz Slaveč na Goričkem, in pisanje v Večeru o isti tragediji. Včeraj so si sodni senat in drugi najprej ogledali posnetek sporne oddaje. Potem je bila prekinitev obravnave in kmalu po njej je predsednik senata Roman Petek razglasil sodbo. Sodišče je novinarju Branku Žuncu izreklo obsodbo: 2 meseca in 15 dni zapora, vendar pa kazen ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Na sodbo, ki seveda še ni pravomočna, se bo obdolženi pritožil. Š. S. Uspela referenduma V Krajevni skupnosti Ižakovci in naselju Lendavske Gorice, ki spada v KS Gorice pri Lendavi, so v nedeljo poleg volitev opravili še referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. V KS Ižakovci se je od vpisanih 645 volilcev referenduma udeležilo 529 občanov ali 82,02 odstotka. Za petletni krajevni samoprispevek, ki bo začel veljati z novim letom, se je odločilo 352 volilcev ali 66,54 odstotka. Proti je glasovalo 159 krajanov ali 30,05 odstotka, medtem ko je bilo 18 glasovnic ali 3,41 odstotka neveljavnih. Tako bodo zaposleni in obrtniki plačevali 2 odstotka od zaslužka, upokojenci 1 odstotek, kmetovalci 8 odstotkov od katastrskega dohodka, začasno zaposleni v tujini pa 2 odstotka od povprečne plače v RS. Na ta način bodo s samoprispevkom zbrali okrog 20 milijonov tolarjev, ki jih bodo povečini porabili za obnovo vaško-gasilskega doma in gradnjo prizidka za otroški vrtec. Sofinancirali pa bodo tudi številne komunalne objekte in društvene dejavnosti. Udeležba volilcev v Lendavskih Goricah je bila 70,6-odstotna, za krajevni samoprispevek se jih je opredelilo 60,6 odstotka, proti jih je bilo 38,7 odstotka, preostalo pa so bile neveljavne glasovnice. V Dolgovaških Goricah pa so zabeležili 63-odstotno udeležbo. Za samoprispevek se je odločilo 75,9 odstotka volilcev, proti je bilo 20,4 odstotka, nekaj je bilo neveljavnih glasovnic. Zanimivo je omeniti, da se referenduma ni udeležil noben od lastnikov vinogradov in vinskih kleti, ki imajo stalno prebivališče zunaj krajevne skupnosti. Zaposleni, upokojenci in kmetje bodo plačevali 2-odstotni delež, obrtniki in podjetniki 3 odstotke, delavci v tujini 300 DEM letno, lastniki vinogradov in vinskih kleti pa 150 DEM. Denar bodo namenili za vzdrževanje in gradnjo cestišč ter ureditev hudournikov; kanalizacijo in plinsko omrežje ter za dokončno ureditev ulične razsvetljave in parkirišč ob vinski cesti. Računajo, da bodo s samoprispevkom zbrali 75 milijonov SIT. M. JERŠE ZPS svetuje 11. in 12. novembra je bil na Bledu mednarodni zdravstveni seminar. Udeležilo se ga je 80 udeležencev iz 32 držav, tudi vodje območnih pisarn ZPS. Izmenjali smo mnenja in izkušnje iz zdravstvenega varstva ter govorili o položaju pacienta v zdravstvu. Seveda se ta položaj pacienta od države do države zelo razlikuje. Zelo težko je primerjati ZDA, Belgijo ... in na drugi strani Rusijo, Mehiko .... če greste na primer v Rusiji v bolnico, morate imeti s seboj svoja zdravila, hrano in rjuhe. Tudi plače so zelo različne. V Rusiji zasluži zdravnik 50.00 USD, v Belgiji pa na primer 10.000,00 USD na mesec. Tudi pri nas se je položaj pacienta poslabšal, zato potrebujemo dobro in pametno politiko zdravstvenega varstva, da bo lahko potrošnik iz tega zdravstvenega sistema dobil čim več. Danska ima zelo sodobno urejeno zakonodajo s področja pravic pacientov. Imajo tudi poseben odbor za pritožbe pacientov, ki reagira zelo hitro in odloča tudi o tem, ali so pritožbe utemeljene ali ne. V prihodnosti bo imela vsaka njihova bolnica svetovalca za pravice pacientov. Drugi dan seminarja smo delali po skupinah. Tema naše delavnice je bila SAMOZDRAVLJENJE -kakovost informacije in svetovanje. Največ težav se pojavlja pri reklamiranju. V mnogih državah se ne držijo zakonov in predpisov o reklamiranju. Nekaj primerov iz držav, ki imajo te težave: ZDA - reklamiranje zdravil, ki se dobijo samo na recept. V zadnjih štirih letih so preusmerili 20 zdravil s seznama zdravil na recept na seznam zdravil brez recepta. Argentina - zdravila na recept se dobijo tudi brez recepta, vendar brez navodil ali z zelo pomanjkljivimi navodili. Mehika - v trgovini kupiš pralni prašek in dobiš še nekaj reklamnih tablet brez navodila. Otroško kremo za kožo, ki krepi mišice, dobi kot darilo kupec vstopnice za svetovno nogometno prvenstvo. Rusija - dobi se vse, uvoz je brez prave kontrole, cene pa so astronomske (20-30 USD za nekaj tablet). In še bi lahko naštevali. Nekaj ugotovitev: - izdelati je treba seznam zdravil brez recepta, ki so koristna, ker se prodaja veliko zdravil, ki so neučinkovita, - izobraževanje ljudi - začeti že v osnovnih šolah, - alternativna medicina - obstaja veliko zdravstvenih dvomov, čeprav zdravljenje ni škodljivo, je treba ljudi kljub vsemu na to opozoriti. Pisarna Zveze potrošnikov M. Sobota, Slovenska ulica 48 (ZZZS/3. nadstropje), je odprta v ponedeljek in sredo od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00, tel. (069)27 300. Območna pisarna ZP M. Sobota Andrej Čimer Župnijska Karitas Lendava 1. maja 1990 je bila ustanovljena Slovenska Karitas. Na pobudo dušnih pastirjev, ki delujejo v lendavski župniji, pa je bila v letu 1992 ustanovljena tudi Župnijska Karitas Lendava. V prenovljenem delu gospodarskega poslopja na župnijskem dvorišču v Lendavi imamo lep prostor, ki je trenutno namenjen le skladiščenju za delovanje Karitas. Zavedamo se, da naše delo še ni popolno oblikovano in organizirano. Prav zaradi tega prosimo vse ljudi dobre volje, da se nam pridružijo in pomagajo po svojih sposobnostih in hotenjih. Naloge župnijske Karitas so, da v župniji spodbuja vse ljudi, jih dela občutljive za stiske bližnjih, jih vzgaja za medsebojno pomoč, solidarnost in odgovornost, organizira in usklajuje pomoč ter proučuje stanje v župniji, ugotavlja razne vrste uboštva. »Noben človek ne more trditi, da ni odgovoren za usodo svojega brata!« Zato prosimo vse vas, da po svojih možnostih darujete. Pri Karitas se srečujemo z velikim trpljenjem in človeškimi tragedijami. V času od 24. novembra do 1. decembra je teden Karitas. Letošnji teden je posvečen stiski in pomoči našim najmlajšim - OTROKOM. Prosimo vas, da v tem tednu darujete predvsem otroške stvari, oblete obutev in igrače. Sprejemali bomo od 25. novembra do 1. decembra vsaK dan od 10. do 12. ure ter od 14. do 16. ure v prostorih Karitas na župnijskem dvorišču. Denarne prispevke lahko predate ali nakažete na žiroračun št. 51900-620-203(05)1342118-3006/59 oziroma v pisarni župnijskega urada v Lendavi. . I Učimo se dajati in deliti darove zemlje ali svoj zaslužek s tistimi, teh darov ne prejemajo! Zbiralno akcijo opravljamo tudi za posebne primere. Tako zbira®0 prispevke za bolnega fantka, ki potrebuje rezervni prenosni kisikov apa rat, ki stane 170.000 SIT. Dogajanje na ljubljanski borzi Za nami je še en dokaj miren trgovalni teden brez kakršnih koli vročih novic oz. informacij. Ker je trg spremljala zelo nizka likvidnost, so se tečaji rahlo obrnili v negativno smer, to pomeni, da so se praktično vse delnice nekoliko pocenile. Indikator borznega dogajanja, to je borzni indeks, je med tednom upadel za skoraj 40-odstotnih točk. Kot že nekaj časa, se tudi tokrat ni prebudil trg dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic). Vseh vzrokov, zakaj takšno stanje na trgu, najbrž ni mogoče ugotoviti, eden od zelo pomembnih pa je prav gotovo volilni rezultat, ki je pač takšen, kot so ga hoteli volilni upravičenci. Akterji trga pa smo tudi v pričakovanju prihoda na borzo Luke Koper, ki se bo zgodil sredi tega tedna. Negotovost glede gibanja tečaja je med borznimi posredniki in vlagatelji zelo velika. Namreč cena delnice je v zadnjem času pred kotacijo na t. i. trgu mimo borze dobesedno ponorela. Še pred kakšnim mesecem se je delnica prodajala po cenah okrog 1.000 do 1.200 SIT, v zadnjem tednu pa je menda dosegla ceno okrog 2.300 SIT. To pa je že cena, ki ne dopušča več brezglavih nakupov, zelo malo prostora za rast pa naj bi omogočala tudi špekulantom. Mogoče ga še niste zaslužili. Borzni trg Kot že omenjeno, so se tečaji vseh delnic nekoliko znižali. Dobri poznavalci tehnične analize delnic bi tako dogajanje na osnovi kazalcev tehnične analize tudi pravilno napovedali. Kajti ob tako majhnem prometu je praktično nemogoče pričakovati porast tečajev. So izjeme, vendar izjeme ne potrjujejo pravila. Borzni posredniki si od dolgočasja zaradi brezkoristnega sedenja pred BIS-om (Borzno informacijskim sisstemom) belimo glave, zakaj je oz. kje je utonilo tako živahno trgovanje in naraščanje tečajev pred dobrim mesecem. Spet bi veljalo tisto: koliko borznikov, toliko odgovorov. Vsak borzni posrednik pač daje odgovor, ki je njemu v prid. Tisti, ki so delnice kupili po ceni precej nad sedanjimi tečaji, govorijo o skorajšnji rasti (ker se bodo znebili izgube), tisti pa, ki delnic nimajo, pa pravijo, da bodo tečaji še padali (hočejo spet čim bolj poceni kupovati). Nekaj pa je vseeno na dlani. Namreč pred dobrim mesecem so po naših vrednostnih papirjih, predvsem delnicah, pokazali velike apetite tudi tuji vlagatelji. To so predvsem tuji porfeljski vlagatelji (skladi), ki kupujejo dolgoročno. Pri takem kupovanju pa so pripravljeni za delnico odšeti tudi nekaj več tolarjev. Informacij, ki so krožile v javnosti, koliko tujega kapitala je pripravljenega za naš trg, je bilo toliko, da bi lahko zapolnile kakšen dnevni časopis. Toda kar čez noč je ta pak se je začasno umaknil. Toda zakaj? Pogoja za nemoten dotok tujega kapitala sta politična stabilnost države in urejena zakonodaja na tem področju. Dotok tujega kapitala pred mesecem in pol je prav gotovo pomenil zaupanje v takratno vlado, hkrati pa tudi prepričanje o ponovni zmagi na takrat bližajočih se volitvah in nadaljevanje dosedanje politike. Toda stvari so se zasukale v drugo smer, to so tujci najbrž zelo hitro zavohali, na dlani pa je tudi tak volilni rezultat. Tujim investitorjem je prav gotovo vseeno, kdo vlada, zanima jih izključno odnos vlade do njih, konkretno do portfolio naložb. Mimo nove vlade ne bosta mogla dva zelo pomembna zakona, to sta Zakon o tujih vlaganjih in Zakon o prevzemih podjetij. Prvi zadeva izključno tuje investitorje, drugi pa tuje in domače. Zaradi politične negotovosti trenutno tujega kapitala ni na borznem parketu. To pa ne pomeni, da ga ne bo več. Prav gotovo bo tudi v prihodnosti na naših tleh iskal svoj donos. Da o do-brodošlosti z vidika borznega dogajanja ne govorimo. SKBR Nakupovalna mrzlica zaradi informacije o kotaciji na londo ski borzi seje v tem tednu skof povsem polegla. K temu jelu pripomoglo trenutno stanje i celotnem trgu. V četrtek je “U skupščina delničarjev, na ka se je odločalo o povečanju dele tujih vlagateljev. Le-ti i®a^ lahko po novem največ 49 ’ prej 25 %. Zaradi pomembno skupščine oz. njenih sklepov borza trgovanje v četrtek, k skupščina zasedala, začasno u vila. Trgovanje je nemoteno 5 lo spet v petek, cena pa seJe bala nad 45.000 tolarji. Že v P nedeljek je začel tečaj rahlo UP. dati, to pa se je nadaljevalo v torek, ko se je ustavil pri ne več kot 41.000 SIT. LEK ed< Negativni trend oz. »me“v ni mogel niti mimo te deln Cena se je ves teden v glav n gibala med 18.500 in 1“ LEKA SIT. Bilo je tudi nekaj P08^ verjetno špekulativnih, ne, vendar so se izjalovili-je v takih poskusih cena P°* }l tudi čez 19.000 SIT, ven zaradi pomanjkanja Poteni0gU (denarja) na tem nivoju ni dolgo obdržati. Vendar ga boste. Uspešni ste. Hočete vedno več. Pri tem vam bo pomagala banka uspešnih. Banka s trdnimi temelji in znanjem, ki je uspešna tako v Sloveniji kot v svetu. Ponuja vam storitve po meri, kvaliteten servis in še mnogo več. Pokličite nas na telefonsko številko: 061 132 11 74. Banka uspešnih. CREDITANSTALT Postavne Sanka Oe^tarurtalt d tj, L Kcrtmkpv« $, tal 061/133 00 70, 661/ 132 V 74.1^ 061/132 5206, 061/132 52 05: 5000 Neva Gpr«^. tal. 065/ 28 468. taks. 065« 28 488, 2000 Matibd. Perlizan&ka 12 062/ 224 284. tak»- 062/ 226 388; 9600 Murena Sobot«. LSnctavska 11. tal 083/22 802, 080/ 21 780. taks 069/33 023 »razpoložljivi kapital« poniknil. Osnovni zakon kemije, da se nekaj ne more spremeniti v nič in da iz nič tudi ne more nastati, velja tudi za kapital. Tako se kapital ni »uničil«, am- SKBR SIT 45000 44000 43000 42000 41000 40000 12.11.96 14.11.96 18.11.96 Zunajborzni trg 0 Mogoče malo presenejj. da so se posli sklepali z d° pa roko paleto delnic. P^Vega® ni mogoče izluščiti kakšn enda, saj so cene enih deln> j rasle, drugih pa padle. jCj tedna je v torek dosegla • se kočevskega Melamina, ta |/ je podražila za nekaj več %. V pozitivni smeri so j's gr še delnice Tovarne sladkoO mož, Slovenijalesa in Trbovelj. Precej pa so se P le delnice Heliosa iz D° cena le-teh se je gibala jo 14.000 in 15.000 SIT. En “ „4 je bilo mogoče kupiti C6 14.000 SIT. Na svoji nosti je precej izgubila to£11^J ca Pinusa iz Rač. Njen^flOO cena je trenutno okrog ptr SIT. Zelo negotovo pa našala novinka, to je deln* s6j8 toroga iz Maribora, Teca\Q t°' gibal med 13.000 in tolarji. jinl °6‘' Slavko ROGAN, ' vestnik, 21. november 1 996 9 metijska panorama V radgonskem MIR-u bodo uspešno sklenili letošnje poslovno leto Težave s finančno nedisciplino Govedoreja v Pomurju V letu 1989 so gornjeradgonski mesarji naredili 56 tisoč pršutov za MIP in Kras, letos niti enega - Navkljub temu bodo zaklali 70 tisoč prašičev, kar bo največ med vsemi slovenskimi klavnicami V Mesni industriji Radgona v teh dneh pričakujejo drugo soglasje Agencije * lastninjenju in z novim letom naj bi se MIR organiziral kot delniška družba. 'Minski lastnik bodo po končanih procesih lastninskega preoblikovanja dela-Vc>, ki jim bo pripadel 56,22-odstotni delež, 9,39 odstotka lastništva bo pre-yzel denacionalizacijski upravičenec, kmetijske zadruge pa bodo postale H39-odstotni lastniki. Kakšnih 15 šoferjev in prevoznikov se je "sprivatizi-talo« že pred dvema letoma, saj so od podjetja prevzeli na posojilo vozila, zanj Pa še naprej opravljajo svoje delo. Žal so mnenja o takšni odločitvi deljena, saj Se je polovica šoferjev posla lotila z vso resnostjo in rezultati ne izostajajo, Preostali pa si ne prizadevajo preveč za večjo realizacijo, čeprav so plačani po Prometu. Slednji podjetju ne prinašajo pravih rezultatov, saj v bistvu gre za ambulantno prodajo, kjer je treba izdelke ponuditi s kamiona, in če posamez-"Iki pri tem nimajo uspeha, je prizadeto tudi podjetje. Zgled Mirovih voznikov tako po syoje zavrača trditve tistih, ki pra-daje pravi razmah v podjetjih Mogoče pričakovati šele po olastni-nJenju, ko bodo znani lastniki. V 8°mjeradgonski mesni industriji so namreč že tudi do zdaj obnašali “t dobri gospodarji in to jim je tudi Zagotavljalo, da so se v močni kon-^renci obdržali na trgu. 310 zapornih v proizvodnji in trgovski mre-21 skrbi, da je na voljo dovolj surovi-ne> daje ta predelana, prodana in Seveda tudi plačana. plačilo čakajo tudi Det mesecev Prav finančna nedisciplina pojoča podjetju največ preglavic in s ,ein tudi likvidnostne težave. Te so Se Posebno čutili to jesen, ko je bilo ^'tržišču pomanjkanje prašičev, njihove cene so poskočile, dobavitelji pa so zahtevali krajše plačilne roke. Radgonski mesarji so se temu morali prilagajati, saj bi sicer ostali brez prašičjega mesa, na drugi strani pa so nekateri njihovi kupci izredno slabi plačniki. Kupci naj bi jim izdelke plačali v 15 do 70 dneh, v povprečju ti roki dosegajo od 70 do 80 dni, so pa tudi takšni, ki s plačilom odlašajo do 150 dni. Te skušajo zato izterjati po sodni poti, vendar ko je blago plačano, tožbo umaknejo. Je pač tako, daje vsak kupec.dragocen, zato želijo z vsemi ohraniti dobre odnose. Tudi s plačevanjem izvoza nimajo dobrih izkušenj, saj morajo na plačilo čakati čez 100 dni, najbolj zamujajo kupci iz Hrvaške, medtem ko je z Bosno in Makedonijo plačevanje bolje urejeno. O finančni nedisciplini najbolj zgovorno priča podatek, da se zapadle terjatve tega po- djetja gibljejo dnevno med 150 in 200 milijoni tolarjev, mesečna fakturirana realizacija pa znaša 300 milijonov tolarjev. Ker plačilni roki do njihovih dobaviteljev znašajo od 30 do 45 dni, morajo likvidnostne težave premeščati z dragimi posojili, jim je pa v zadnjem mesecu uspelo urediti vsa plačila in zdaj se dogovorjenih rokov v glavnem držijo. Njihovi največji dobavitelji sta farmi Podgrad in Nemščak ter nekatere kmetijske zadruge. Letošnji plan je bil zastavljen precej ambiciozno, vendar direktor Branko Križan zatrjuje, da ga bodo izpolnili. Rezultati za prvih deset mesecev so spodbudni, med junijem in oktobrom jim je uspelo prodati zaloge prvih petih mesecev, s tem pa so tudi izboljšali finančni položaj podjetja. Pričakujejo, da bodo poslovno leto sklenili s pozitivnim finančnim rezultatom, pri izvozu pa bodo plan celo presegli. Na zahodna tržišča, kljub kakovosti, ki jo dosegajo njihovi izdelki, ne izvažajo, saj država tega izvoza ne spodbuja ustrezno, z izvozom na trge nekdanje Jugoslavije pa delež izvoza v celotni proizvodnji dosega 20, pri izdelkih pa celo 30 odstotkov. Uvoz je nuja V MIR-u so seveda prisiljeni tudi uvažati, saj so na zunanjih trgih cene surovin nižje in le tako ostajajo konkurenčni, vendar ostajajo aktivni izvoznik, saj njihov izvoz za 30 odstotkov presega uvoz. Da jih rešuje uvoz zaradi izvoza, potrjuje tudi podatek, da so leta 1989 iz domačih prašičev naredili 56 tisoč pršutov za MIP in Kras, letos pa niti enega. Čeprav so vsa prizadevanja usmerjena v ohranitev proizvodnje, je ta še vedno pod ravnijo leta 1990, se pa lahko pohvalijo, da imajo klavnico, ki bo letos zaklala 70 tisoč prašičev, kar je največ v Sloveniji. Pri govedu že nekaj let ohranjajo enake količine in letno zakoljejo okoli 5 tisoč glav. Paleta njihovih izdelkov je izredno široka in jo nenehno dopolnjujejo. Tako želijo proizvodni program razširiti s prleškim programom trajnih izdelkov, tehnološko je ta program že sprejet, večino izdelkov je tržišče dobro sprejelo, ovira pa so proizvodne zmogljivosti, ki ne dajejo možnosti za izdelavo zadostnih količin iz tega programa. Da bi rešili ta problem, so se v MIR-u odločili za nakup dela Elradove hale in upravne zgradbe, kamor naj bi preselili predelavo. Klavnica bo ostala na sedanji lokaciji, saj je tu tudi mehanska čistilna naprava, z nakupom Elradovih prostorov pa naj bi začeli uresničevati dolgoročni razvojni načrt, ki v prvi fazi vključuje že omenjeni prleški program trajnih izdelkov. Analiza slovenskega trga je namreč pokazala, da možnosti za prodajo so, saj zdaj nimajo pokritih vseh območij, dolgoročni razvojni projekt radgonske mesne industrije pa je zasnovan tudi na vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. LUDVIK KOVAČ Pomursko kmetijstvo in kmetije v drugih slovenskih pokrajinah so glede na kmetije v zahodni Evropi v neugodnem položaju predvsem zaradi raznolikosti proizvodnje na kmetiji, za kar sta kriva neurejen trg in prenaseljenost kmetij. Zaradi preživetja so se kmetje v prejšnjih časih krčevito oprijemali samopreskrbe na kmetiji, da so lahko preživeli svojo številno družino. Te in druge razmere, ki so bile politične narave, so vplivale na naše kmetijstvo, da je tako, kot je. Trenutno je kmetijstvo v slepi ulici, saj se obseg kmetij prepočasi povečuje, ravno tako število GVŽ na kmetijo. Vzrok za tako nizko povprečno proizvodnjo je preveliko število ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Stalež krav v obdobju 10 let Kot je razvidno iz tabele, se stalež krav v zadnjih sedmih letih zmanjšuje, povečuje pa se število krav na kmetijo. Ta proces poteka na račun opuščanja ostarelih kmetij, ki za mlade kmetovalce dolgoročno ni perspektivno (razmetanost opuščenih kmetij po celotnem terenu). Količina mleka na kravo se povečuje, vendar je še prenizka, da bi z mlečnostjo lahko bili zadovljni. S padanjem števila krav se močno zmanjšuje število pitovne goveje živine. Odkup mleka po letih baje genetski inženiring možnost Leto TMP Murska Sobota Mlekopromet Ljutomer, p. o. Skupaj 1989 38.176.554 17.766.851 55.943.405 1990 37.546.611 17.503.1 12 55.049.723 1991 38.366.230 17.910.748 56.276.978 _ 1992 36.091.099 17.396.314 53.487.413 1993 33.468.659 17.578.855 51.047.514 1994 35.331.247 17.598.305 52.929.552 1995 33.971.164 17.294.906 51.266.070 ta napredek kmetijstva? k Z”anstveniki, ki se ukvarjajo s transgenimi rastlinami, zagotavljajo, da •penijo boljšo možnost za ljudi in okolje. Ko je k nam pokapljala infor-0 genski manipualciji krompirja, je bila lansirana v pozvezavi z Pl ^kinii strokovnjaki, ki naj bi si pri nas omislili poskusna polja. V časo-in tudi drugih medijih so se pojavili dokaj pozitivistično naravnani sPevki o novih možnosti genetske manipulacije rastlin. vC|panj spravljivo se do »novosti« od ®JO v Nemčiji. V slabem letu so hirn’ Poskusnih polj s t. i. transge-1^,'rastlinami naravovarstveniki '.kar 14- In ko je v hambur- |adiPristanišče priplula ameriška 'PjinT^63' Progress s 60 tonami W . rnc’ so greenpeaceovci za-bibi'|V'k 'n krik. Med tovorom naj s. *. Pomešani tudi dve toni tran-sojinih zrnc. Preplah je bil Soj tudi zato, ker se predelana Vii^Pajde v približno 20.000 ži- njevanje s temi rastlinami res tako nedolžno, kot domnevajo. Svarijo pred neznanimi substancami, ki lahko nastanejo z gensko manipulacijo, npr. pred odpornostjo proti antibiotikom. Prav tako domnevajo, da beljakovinske povezave, ki jo človeški organizem potrebuje za zdravje, lahko povzročajo alergije. Tako naj bi ribje beljakovine v jagodah izzvale pri alergikih življenjsko nevaren šok. u’Mh izdelkih. Po javnomnenjs-r^iskavah pa naj bi kar 80 od-tab’ V Jemcev nasprotovalo upo-in 'gensko manipuliranih rastlin Se j ov’h pridelkov. Greenpeace ^st/ SV°j' kampanji obrnil na Vau e’ kanone in na velike izdelo-jer e margarinskih produktov, kol li, d a’ Našteti so jim že zagotovi-h V kija™ Hamburg AG, kjer bo^ Predelali ameriški tovor, ne ” kupovali izdelkov. Oljarne pa dal rN, saj bo predelano sojo pro-p Pač drugam. inj r°testniki očitajo genskemu tti0 Pjringu predvsem, da jim ne eJo zagotoviti, da je prehra- Transgene rastline? Biotehnologi, ki se ukvarjajo z genskim inženiringom, z različnimi metodami prenosa in tehnikami t. i. rekombinantne DNK vnesejo v rastlino določen gen. Dokler gre za modifikacije, izvedene med rastlinskimi geni, očitno ni bojazni. Vendar pa je z genskim inženiringom mogoč tudi vnos genov drugih organizmov v rastline. Znanstveniki pa zaenkrat še nimajo izkušenj, kako bi se tako modificirane rastline obnašale v okolju. In tej hipotetični nevarnosti so Nemci rekli: Ne, hvala! Začetki in prednosti Prva genska transformacija pri rastlinah je uspela že pred 13 leti, ko so vnesli v tobak bakterijski gen za odpornost proti antibiotiku. Pred dvema letoma je bilo na svetu že okog 1500 lokacij poljskih poskusov s transgenimi rastlinami. Strokovnjaki trdijo, da je z vnosom genov mogoče izboljšati lastnosti, pomembne za pridelovanje, npr. odpornost proti boleznim in škodljivcem, povečati prag tolerantnosti proti herbicidom, omogočiti daljšo obstojnost in počasnejše zorenje pridelkov, ki naj bi koristili predvsem pri skladiščenju rastlin. V določene rastline so vnesli viruse genov, s katerimi so dosegli odpornost rastline proti določenemu virusu. Povečana odpornost proti insektom pomeni zmanjšano uporabo zaščitnih sredstev. Zgledi V paradižniku so blokirali encim, ki razgrajuje celične stene in mehča plodove. Leta 1994 so v Ameriki izdali dovoljenje za prodajo tako spremenjenega paradižnika,'in to je bil prvi transgeni pridelek, namenjen prehrani ljudi. Z gensko manipulacijo lahko spreminjajo sestavo rastlinskih olj, v krompirju pa npr. spreminjajo sestavo škroba, mogoče je povečati njegovo količino v gomoljih ali uravnavati njegovo razgradnjo med skladiščenjem, ki naj bi preprečila nastanek nezaželenih sladkorjev, ki povzročajo čezmerno rjavenje pri cvrtju itd. Poskuse delajo z okrasnimi rastlinami, nekatere dalj časa ohranijo lep videz, druge so posebne barve itd. Zagotovila Tako imamo na eni strani zagotovila znanstvenikov, da bodo transgene rastline omogočile pridelavo kakovostne hrane in drugih dobrin z minimalnimi vplivi na okolje, na drugi pa njihovo priznanje, da ni povsem jasno, kako se bodo transgene rastline obnašale v bližni drugih rastlin in kako bo vplivalo uživanje teh rastlin na ljudi. Bo hiperprodukcija hrane rešila svet pred lakoto? Npr. brezkofeinska kava, pomaranče brez lupine, krompirji brez debelih ovojev, jagode, varne pred mrazom, itn. Ali pa bo tretji svet postal samo raj za najrazličnejše eksperimente? Ker slednji zagotovo ne bodo imeli denarja za raziskave, bodo moč, razdelitev in nadzor produkcije ostali v rokah bogatejših ali, če hočete, razvitih držav. Pripr.: A. P. Kot je razvidno iz tabele, ostaja skupna količina mleka na območju ljutomerske mlekarne na enaki ravni, murskosoboške pa rahlo pada. Mlečnost po kravi iz leta v leto narašča, vendar z njo ne moremo biti zadovoljni, ker je prenizka. Pregled odkupa mleka s kmetij po območjih v letu 1995 Leto Območje Povprečno št. krav Odkupljeno mleko (I) -SKUPAJ Odkupljeno mleko (I) -na kravo 1991 M. Sobota 16023 38366230 2394 Lendava 4177 6761149 1618 Ljutomer 388 1 8247254 2128 Radgona 3148 7250597 2236,5 SKUPAJ 27229 60625230 2226 1992 M. Sobota 15578 29489923 1893 Lendava 3619 6493807 1794 Ljutomer 3658 8198621 2239 Radgona 3042 9460280 2816,5 SKUPAJ 25897 53642631 2071 1993 M. Sobota 14788 27478064 1858 Lendava 3389 5990595 1767 Ljutomer 3489 8131301 2336,5 Radgona 2915 6960720 2333,5 SKUPAJ 24581 48560680 1975 1994 M. Sobota 13765 28978284 2105 Lendava 2778 6352963 2287 Ljutomer 3614 9000023 2553,5 Radgona 2919 7699620 2594 SKUPAJ 23076 52030890 2254 1995 M. Sobota 11651 28221282 2422 Ljutomer 3655 9029733 2683 Radgona 2683 8265173 3081 Lendava 2614 5749882 2199 SKUPAJ 20603 51266070 2488 & Ju H1SI S ClEAkETD d rllVu ^tVto... MAZANJE Sobo te OfroTo^Tf, DA fRottKAbiLčKi £AKbW TlJbi POJE bdokiret d javaJi p^srt« Vir: selekcijska poročila Največ mleka odkupi TMP M. Sobota z območja UE M. Sobote in Lendave, vendar je na tem območju mlečnost najnižja, prodanega mleka po kravi je 2244 1. Na območju Mlekoprometa Ljutomer je mlečnost višja, saj je prodanega mleka po kravi 2882 1. (nadaljevanje prihodnjič) Jože Puhan, dipl. inž. kmet. KSS za Pomurje Oj h St s Turnišče - cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 44 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 30 kilogramov. Za par je bilo potrebno odšteti od 12 do 17 tisoč tolarjev, prodali pa so 32 živali. Sejem se začenja ob 7. uri, prodajalci pa morajo imeti potne liste za živali. 10 vestnik, 21. november 1996 irogla miza Feri Horvat: »V ospredju nikakor niso bile ugodnosti, ker sem jih imel več v prejšnji službi. Za poslansko kandidaturo sem se odločil zato, ker sem si v štirih letih nabral dovolj parlamentarnih izkušenj, znanja in osebnih poznanstev doma in v tujini, zato se mi je zdelo enostavno škoda tega ne izkoristiti. Plače so resda solidne, toda v primerjavi z menedžerskimi niso visoke. Nihče ne priznava, da poslanec ne sme opravljati nobenega honorarnega dela, razen univerzitetnih profesorjev in zdravnikov.« Geza Džuban: »Vsekakor niso prevladujoče ugodnosti, ki niso takšne, kot se o njih govori v javnosti. V politiko sem prišel sorazmerno pozno in sem se nekaj časa priučeval ter spoznaval inštitucije tega sistema. Mislim, da sem se dovolj dobro prilagodil, s čimer bi to delo, začeto pred štirimi leti, lahko kakovostno opravljal in nadaljeval.« Andrej Gerenčer: »Jaz za ugodnosti ne vem, zato to ni bilo prevladujoče pri moji poslanski kandidaturi. Odkrito povem, da župan velike mestne občine ni enostavna zadeva in se mi z izvolitvijo za poslanca status ni izboljšal. Sicer pa so mi v vodstvu stranke ponudili, naj kandidiram za poslanca. Dolgo sem razmišljal o tej odločitvi, potem pa sem dojel, da sem si nekaj izkušenj pridobil v lokalnem parlamentu, kjer sem se sproti kalil.« Ciril Pucko: »Za ponovno kandidaturo sem se odločil po tehtnem premisleku in ugotovitvi, da sem sredi poti in da je potrebno določene projekcije končati. Za kandidaturo pa sem se odločil tudi zaradi izkušenj, ki sem sijih nabral. Ta odločitev ni bila lahka, saj je dovolj jasna zakonska opredelitev, po kateri ne morem več opravljati direktorske funkcije.« Jože Špindler: »Prepričan sem, da s svojim znanjem in izkušnjami lahko pomagam k hitrejšemu razvoju našega dela Prlekije. Normalno je, da se bom odpovedal funkciji direktorja, ker podjetje potrebuje celega človeka. Na poslanske ugodnosti nisem niti pomislil, ampak me je bolj spodbudilo to, da Ljutomerčani doslej nismo imeli svojega poslanca. Menim, da bi parlamentarci morali postati nadstrankarski ljudje, ker se navsezadnje borimo za dobro vseh ljudi.« Maria Pozsonec: »Za ponovno kandidaturo sem se odločila izključno iz želje, da bi dokončala začeto delo. V prejšnjih dveh mandatih sem položila na mizo narodnosti nekaj pomembnih dosežkov, kar mi je dalo moralno podporo za ponovno kandidiranje. Naloge, ki me čakajo’? sprejemam kot izziv in čutim, da imam dovolj moči, volje in želje, da bi jih rešila.« Mandatarstvo pripada zmagoviti stranki - Glede na opredeljena razmerja med političnimi strankami je sicer težko napovedati nadaljnji razvoj dogodkov, toda lahko se zgodi, da bodo med vami štirje pozicijski poslanci in en opozicijski ali obratno. Kako močni ste znotraj strankarskih oligarhij? Ciril Pucko: »Menim, da bo prevladal razum, kajti Slovenija si ob bližnjem referendumu v naslednjih štirih mesecih najbrž ne more privoščiti novih volitev. Zato menim, da se bodo zmagovalke volitev primerno obnašale in sestavile takšno koalicijo, ki bo sposobna vladati štiri leta. SKD so poraženci teh volitev in zato nismo odločujoč dejavnik pri oblikovanju koalicije. Ta lahko normalno deluje, če ima solidno večino, na kar kažejo dosedanje izkušnje. Po mojem bo v naslednjih dveh mesecih živčna vojna in upam, da se bo glede na volilne rezultate našla najustreznejša rešitev.« ..... Jože Špindler: »O koaliciji ni Poslanski strelovod za politični mišmaš V novem državnem zboru bo pokrajino ob Muri zastopalo šest poslancev, in sicer Geza Džuban, Andrej Gerenčer in Jože Špindler (vsi LDS), Feri Horvat (ZLSD), Ciril Pucko (SKD) in Maria Pozsonec (madžarska narodnost). V pogovoru je sodeloval tudi odgovorni urednik Vestnika Janko Votek. Najprej smo postavili malce provokativno vprašanje: Zakaj so se sploh odločili (ponovno) kandidirati za poslanca? Ali so bile prevladujoče ugodnosti, ki jih prinaša poslanski stolček, ali pa kaj drugega? bilo pred volitvami nobenega sporazuma. Menim, da sije vsaka stranka pridobila volilce s svojim programom in da gre zdaj za nepošteno igro nekaterih strank, ki svoje volilce izigravajo. Najnovejše ankete kažejo, da ljudje vendarle drugače razmišljajo o združevanju v koalicije. Mandatarstvo seveda pripada zmagoviti stranki, ne pa koaliciji. Stabilno in dobro vlado lahko dobimo le ob enakovrednem dogovarjanju z vsemi strankami. Če se bomo že sedaj preštevali in kupčkali, iz tega ne more biti nič dobrega.« Pomurski poslanci za okroglo mizo Andrej Gerenčer: »Mislim, da bo v vrhovih strank le prevladalo prepričanje, da gre za Slovenijo in ne zgolj za strankarske interese. Zato menim, da napetost ne bo trajala predolgo. Navsezadnje nas čaka v Sloveniji ogromno nalog, in če se bomo prepirali in razmišljali, kdo bo koga izigral, ne bomo prišli nikamor. Če bi se zgodilo, da bi stranke slovenske pomladi dobile mandatarstvo za sestavo vlade, smo mi (LDS) v opoziciji, čeprav smo na volitvah zmagali. Žal je tako, ker nas nekateri očitno ne priznavajo za zmagovalca.« Geza Džuban: »Predsednik države bo moral najprej predlagati mandatarja. Naloga bo spričo najrazličnejših komentarjev težka. Ponudba funkcije generalnega sekretarja OZN dr. Janezu Drnovšku terja, da v državi vlečemo pametne poteze. Po moji oceni tokrat ne gre za strankarske politike, ki bi si bile sorodne in bi lahko oblikovale koalicijo, ampak gre za pozicije, ki bi jih nekateri posamezniki v državi želeli zasesti. Varianta povezave med SLS, SKD in LDS se mi zdi najbolj sprejemljiva. Ta koalicija bi lahko državo vodila in ne le vladala.« Feri Horvat: »Upam, da bosta prevladala treznost in odgovornost v interesu države ter da bo prišlo do precej velike koalicije, ki ne bo sestavljena samo iz strank enega dela, ampak kombinirana. Menim, daje velika koalicija potrebna zaradi stabilnosti države in pomembna, kajti noben blok nima dovolj sposobnih ljudi. Kombinacija strank slovenske pomladi in Združene liste je sicer mogoča, toda malo verjetna. Združena lista se je namreč že opredelila za opozicijsko stranko, ki podpira dr. Drnovška kot mandatarja za sestavo nove vlade.« Kmetijstvo naj ne bo pod vplivom asfaltne politike - Zaradi posebnosti naše regije so v ospredju poudarjanje lokalnega interesa in kmetijstva ter položaj delovno intenzivnih panog in bančnega sistema v odnosu do osrednje banke. Kako zagotoviti boljši gmotni položaj gospodarstva, ne pa finančnega monopola? Feri Horvat: »V parlamentu bodo prednostne naloge prav gotovo avtocesta in zakon o njenem financiranju, od česar je odvisna dinamika gradnje, potem zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, ki je tik pred drugim branjem, zakon o turizmu ter strategija malega gospodarstva in gospodarskih odnosov s tujino. Osrednja banka je vodila normalno politiko, toda manjkalo je usklajevanje med osrednjo banko in makroekonomsko politiko vlade. Ob tečaju tolarja bi morala vlada hitreje reagirati, če vidi, da izvozna gospodarska gibanja ne potekajo dobro. Združena lista je bila skupaj s SKD za krepitev izvozne kapitalske naravnanosti in širitev njene dejavnosti tudi na druga področja, hkrati pa za razbremenitev delovno intenzivnih panog.« Geza Džuban: »Strategijo razvoja kmetijstva sicer imamo, vendar se ne izvaja po predvideni dinamiki. Vse večja skrb je namenjena temu, da proizvajalci ne bi bili izpostavljeni krutim tržnim zakonitostim. Po drugi strani pa je katastrofalno stanje v živinoreji, kjer je Pomurje najbolj prizadeto. O tem smo imeli priložnost opozarjati le v odboru za kmetijstvo, vendar je bil posluh z druge strani majhen.« Andrej Gerenčer: »Ljudje bi nam zelo zamerili, če bi dopustili, da bi bilo kmetijstvo pod vplivom t. i. asfaltne politike. Vlada mora pripraviti konkretne ukrepe za naše kmetijstvo, sicer nimamo v Evropi česa iskati. Prav tako ne smemo dopustiti, da bi Mesna industrija Pomurka do konca propadla. Zato naj se čimprej izpeljejo vsi potrebni procesi, poišče naj se lastnika, da bi proizvodnja nemoteno potekala, ker trpi celotna veriga v agrokompleksu. Glede delovno intenzivnih panog, ki jih je v regiji dosti, bo morala vlada sprejeti določene ukrepe. Glede bančnega sistema je tudi mene presenetilo, da med vlado in osrednjo banko ni bilo najboljšega sodelovanja. Na tem področju mora priti do drugačnih odnosov in prisluhniti opozorilom, da je naš bančni sistem zelo drag. Manjkali pa so tudi ukrepi, ki bi blažili posledice realnega tečaja tolarja.« Ciril Pucko: »Po mojem so bistvena vprašanja, kako razbremeniti gospodarstvo, znižati davčne in prispevne stopnje, šele potem se lahko drugače pogovarjamo tudi o položaju uspešnih izvoznikov. S tem pa je seveda tesno ali delno povezano gibanje tečaja. Menim, da se je po teh volitvah pozicija severovzhodne Slovenije delno izboljšala. Tako bo po eni strani več odprtih vprašanj, po drugi pa bomo pri globalnih vprašanjih močnejši.« Jože Špindler: »Najprej je treba urediti organizacijo bančnega sistema, hkrati pa je treba omogočiti ugodna posojila z nizko obrestno mero, kar čutimo zlasti na našem kmetijskem območju. Narobe je, da se preveč zadev centralizira. Menim, da bi moralo tu ostati več denarja. Boriti se moramo predvsem za turistični utrip in ugodna posojila, ki bi omogočala karseda ustrezno promocijo naše dežele, in sicer s pomočjo kakovostnih izdelkov, ki nam jih ne manjka. Po drugi strani pa v naši pokrajini ne bi smeli izgubiti klavne industrije, prizadevati pa si je tudi treba, da se bo živina predelala doma in da bi od tu pošiljali končne proizvode.« Za skladnejši regionalni razvoj - Kje vidite možnosti za večjo decentralizacijo države in njen enakomernejši razvoj. Pri tem mislim seveda na Pomurje, ki naj bi postalo res enakovreden del Slovenije? Maria Pozsonec: »Glede na to, da se zaradi železne zavese obmejni kraji niso razvijali, je bil tudi odnos do kmetijstva izredno mačehovski. Menim, da se da z zakoni o hitrejšem regionalnem razvoju in še z drugimi podobnimi akcijami pospešiti razvoj krajev ob meji. Takšni ukrepi so še posebej zagotovilo za gospodarski razvoj narodnosti, odprtost in gospodarske povezave z Madžarsko, učinkovito morajo biti izkoriščeni programi Phare, brezcarinska co na ter ukrepi, s katerimi bi pnte gnili predelovalno industrijo, s čimer ne bi bili le proizvajalci poceni surovin. Sem štejem tudi ukre pe za ohranitev kulturne pokraji ne. pripravo kmetijstva za vstop v Evropsko unijo ter pravilno kmetijsko politiko, s katero bi lan 0 izkoristili dane možnosti.« Ciril Pucko: »Mislim, da moramo s sistemsko zakonodajo zagotoviti določene davčne olajšave, predvsem za ustvarjanje naselitve nih con in za privabljanje investitorjev od drugod.« Feri Horvat: »Ena centralizacija, ki še ni dovolj vidna, se o gaja prek investicijskih družb o ■ skladov in družb za upravljanj_ Če pogledamo bilančne poda‘ za lansko leto, vidimo, da so te družbe med 15 podjetji v » o niji z najvišjim dobičkom, zvezi bo potrebno nareditiana in te zadeve omejiti tudi z za skimi posegi. Pri tem gre za o vanje sredstev iz podjetij mi gije v slovensko središče. M bomo zagotoviti več denar) proračunu za skladnejši reg10 ni razvoj, za pospeševanje raz turizma itd. Prav tu je ena priložnosti naše regije, pove • z razvojem kmetijstva in po J štva ter drugimi panogami, podjetništvo je eden od re spodbujevalnikov novega zap vanja v regiji. Vse to pa mota povezano z aktivno politiko slovanja.« Ob zavzemaju za enotno Pomurje brzdati pretirane lokalne interese - Ob očitkih o prekmurske^ biju v prejšnjem mandatu vanja parlamenta ste snega brega Mure dobili se kooperativnega poslanca 'e le kije. Zato je vsekakor "Ji vprašanje, kako dejansko op liti novo lokalno samoupru ’ [j diši kot Prlekijo in Prekmun pa samo kot Pomurje? , jj Jože Špindler: »Mislim, dileme in da vsi omenjen grafski pojmi lahko ostanej v prihodnje. Iluzorno pa Je šljati o neki novi regiji, ki ne bi zaživela. Večji del teg bivalstva je za obstoječe torej pomursko regij0-. bomo laže prišli do denarj . publiških virov. Zato m skupno zagovarjati zadeve, * v čim krajšem času zaživi) • ne Geza Džuban: »Mislin1 • bomo nikakor pristali na P neke stranke, ki bi želela Pr po centralizacijo. Pomembno F tudi doma, kako brzdati Pr lokalne interese. Z gospoč‘ jejn vidika obstaja še vedno P°m^ pa tako mora nemoteno de 0 $ tudi z geografskega, kultm zgodovinskega vidika nm gar ne ogroža. Vsakršna F' aj vanja nam lahko le škoduj J omogočajo centralistično o je. Določene stranke so im op-interes, kako zavzeti bob5-cijo, druge pa so bile za ma J ( čine, kjer je laže priti do o so Feri Horvat: »Čim ma 1 ret» občine, več povezovanja Je no. Po moje bi morali najP b noviti okraje. Bolje bi bi ■ ^b bile dosedanje občine okr J z£|aj bili med sabo bolj povez® ' pa so številne upravne eno ne neposredno na Ljubija0 ^čiH' mi zdi neracionalno in . pila kovito. Napaka je bila, da takoj ustanovljena pokraj bi opredelili z zakonom- pa-varjam pomursko regij0’ । teP1 vzven ne sme biti zaprta-so pomembne povezave drugimi območji države. . prostrani pa ne bi smeli dopU’ y velikega centralizma zg° dišču. to je Murski Sobo .ejii je treba porazdeliti PosanL štitucije glede na prednos ^^1» nosti določenega območja-bše pa bi bilo prekinjati ve se že doslej pokazale za k vestnik, 21. november 1996 11 ulturna obzorja Zapolnjena bela lisa v slovenski zgodovini Ivan Zelko: Zgodovina Prekmurja Deset let po smrti zgodovinarja in duhovnika so pod skupnim naslo-vom Zgodovina Prekmurja izšli njegovi spisi in razprave, ki so izhajali v različnih časopisih in publikacijah. Uredil in za ponovno objavo jih je pripravil dr. Vilko Novak, ki je h knjigi napisal tudi uvod, v katerem piše o Zelkovi življenjski poti in njegovem delu. Na koncu knjige pa je še zbra-"a bibliografija njegovih del, ki jo je zbral Franc Kuzmič. Knjiga ima /3 strani in je razdeljena v pet sklopov Naselja, krajevna imena in prebivalstvo, Cerkvena zgodovina, Zgodovina prekmurskih župnij, Zgodovi-"a Lendave ter Turki v Prekmurju. V prvem poglavju O naseljih, krajevnih imenih in prebivalstvu Aemo več o stanju v VIL sto-kje so bila zemljišča Belmu-ra’ Lyndwa in Radgona, in najde-tudi prva poimenovanja vasi, ® obstajajo še danes. Na primer Za Krašče je v vizitacijskem zapi-- ^liku za leto 1366 zapisano ime ^otnorofalua. pri vizitacijskem ZaPisniku iz leta 1698 pa so zapi-Sab Krasicz. Podrobneje si lahko Poberemo o ozemlju Belmure in Srednjeveški Soboti (Zombati in 'Plenih izpeljanih iz tega) ter ?r°gu in Buzincih, o soboških J.°bagionih, ki so bili mejni stra-tZarA ter njihovih imenih (Sabo- Jaklin, Terboč). . Veliko piše o Murski Soboti, o J^ru in imenu kraja, o tem, da se obota leta 1366 prvič imenuje ci-','tas Murazumbota. Piše tudi o kakšno naj bi bilo to mesto v rednjem veku, in tudi o prejšnjih Mbinah na tem območju, piše • ®htgih prekmurskih trgih Len-Bogojini, Cankovi, Dobrov-Au, Dolgi vasi, Gradu, Dolnji ?ndavi, Martjancih, Šalovcih, ^čanu in Turnišču. Ua sP°r'’ povezani z mejo in ko Muro, niso izum po osamo-°j'tvi Sloveniji, si lahko prebere-"’0v Prispevku Stoletne razprtije 5adi reke Mure med Avstrijo in barsko. O tem so veliko raz-£avljali, prepiri pa so se mnogo-končali s krvavimi praskami. Ura pa je vedno tekla in še da- nes teče po različnih strugah, vendar so že v 18. stoletju imeli načrt za ureditev toka reke Mure. Preberemo lahko tudi o statistiki prebivalstva v Prekmurju leta 1968 - zvemo, kje je bila Slovenska krajina oz. Totsag, kje Prekmurski distrikt oz. Orsag, kje je potekala meja, h katerim nadškofijam sta spadali. Nekaj spisov je no. Tudi prekmursko mlinarstvo ima svoj začetek v srednjem veku. Drugi del knjige je posvečen Zgodovinskemu pregledu cerkvene uprave v Prekmurju. Prekmurje je bilo leta 1964 dokončno pridruženo mariborski škofiji, kar je v bistvu obstajalo že v začetni dobi krščanstva med panonskimi Slovenci. Pred letom 850 sta bili Karantanija in Spodnja Panonija cerkvenoupravno združeni, potem pa je bila Panonija podrejena Salzburgu. Takrat je bil center dogajanja v Blatnogradu pri knezu Koclju, kjer sta se ustavila Ciril in Metod. Potem govori o ustanovitvi škofije v Gydru, Zagrebu in Veszpremu. Velika cerkvenoupravno sprememba je potem nastala leta 1777, ko seje ustanovila sombotelska škofija in so se Prekmurci cerkveno zdru- Knjigo so na SAZU v Ljubljani predstavili z leve proti desni dr. Andrej Hozjan, dr. Stane Granda, dr. Vilko Novak in Ludvik Sočič. Zbrali so se tudi številni slovenski zgodovinarji, ki so mnenja, da je s to knjigo zapolnjena bela lisa vedenja o zgodovini Prekmurja. posvečenih mlinarstvu pri panonskih Slovencih. Vodni mlin je bil že od nekdaj znan pri prebivalcih na ozemlju naše domovine, ki so jih Madažari ob prihodu tukaj našli. Tudi mlinska terminologija je slovanskega izvora; malom je mlin, molnar je mlinar in podob- žili v isti škofiji. Posebej obravnava tudi tur-niško župnijo, začne pri najstarejšem imenu za sedež te pra-župnije - Črncu, kjer naj bi cerkev stala že v X. ali XI. stoletju. Loti se tudi nadvse pomebne-ga obdobja v zgodovini Prekmu- kulturni koledar ^eklovi dnevi ^RENŠOVCI: V petek, 22. novembra, ob 18. uri °do v Kleklovem domu v okviru Kleklovih dne-|.°v> ki so letos posvečeni dr. Ivanu Zelku, pripravi-v Podstavitev njegovih spisov in razprav, ki so izšli Zgodovina Prekmurja. RENŠOVCI: V soboto, 23. novembra, ob 18. uri bodo v krajevni dvorani širši javnosti predstavili Zelka in njegovo delo. Jurska SOBOTA: Na odru MIKK-a bo v sobolj’ 23. novembra, predstava ljubljanskega Teatra . Oniki Paganini Amoroso. Začetek je ob 21. uri. JJeratura URska SOBOTA: V predprostoru grajske dvo-bo v četrtek, 21. novembra, pesniški večer s rajanom Jovanovskim. Z ustvarjalcem se bo pogo-arial Milan Vincetič. ■A.SBA ^ETOMER: V soboto, 23. novembra, se bo ob ■ dri v Domu kulture začel koncert prvega slo-iškega pevskega društva Lira iz Kamnika. ^otroke JURSKA SOBOTA: V torek, 26. novembra, bo p '2. uri v grajski dvorani lutkovna predstava Frančiča Pravljice, kje ste. Gostuje Lutkov- J gledališče Maribor. o'uRSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 16.30 lahko ji}50c^v grajski knjižnici prisluhnejo pravljicam, ki p Pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. h° Pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače Jarjajo. delt OMER: Vsak ponedeljek se v otroškem od-j0 knjižnice ob 16. uri začne pravljična ura, ki rjpdi Branka Jasna Stoman. J^RITVE /URŠKA SOBOTA: V petek. 22. novembra, bodo sk Murska Sobota odprli razstavo del slikar-® kolonije Prekmurci na Dunaju. Svoja dela bodo javljali Nikolaj Beer, Marjan Gumilar, Zdenko । ^jan in Mirko Rajnar. Razstavo bosta predstavi-8()spod Jože Hudeček in mag. Anton Levstak, ha r?°r ^'ovenskega Kulturnega centra Korotan Soh -naju’ k* razstavo posreduje, odprl pa jo bo laht°^i župan Andrej Gerenčer. Ogledate si jo ■’ do 15. decembra. MURSKA SOBOTA: V torek, 26. novembra, ob 18. uri pa bodo odprli razstavo Irene Brunec Mala plastika, slike. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galerji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo del 2. slikarske kolonije Primoža Trubarja, kije bila v Moravskih Toplicah. Svoja dela razstavljajo Herman Gvardjančič, Štefan Hauko, Zmago Jeraj, Franc Mesarič, Franc No-vinc, Vladimir Potočnik in Vinko Tušek. Razstava bo na ogled do 24. novembra. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del slovenskih umetnikov Toneta Demšarja, Štefana Galiča, Rada Jeriča, Marjana Skumavca in Boža Petka. MURSKA SOBOTA: V Mladinskem informativnem kulturnem klubu (Kocljeva 7) si lahko ogledate fotografije Mateja Fišerja. MURSKA SOBOTA: V preddverju gledališke dvorane v soboškem gradu si lahko ogledate razstavo literarnih del udeležencev srečanja Oko besede ’96, ki jo je priprav^ Pokrajinska in študijska knjižnica. MURSKA SOBOTA: V soboški enoti LB Pomurske banke je na ogled razstava o denarju in varčevanju. Ogledate si lahko stare hranilne knjižice (najstarejša je iz leta 1878), hranilnike, numizmatično zbirko papirnatega in kovanega denarja ter drugo. Razstavo so pripravili člani Zgodovinskega društva iz Gornje Radgone. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate likovno razstava Silva Preloga. Razstava je posvečena spominu na domačega likovnega pedagoga. Ogledate si jo lahko do 1. decembra. PUCONCI: V občinski zgradbi si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Jožeta Horvata -Jakija MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda si lahko ogledate Bransbergerjevo razstavo slik. MORAVSKE TOPLICE: V prostorih Občine Moravske Toplice si lahko ogledate dela, ki so nastala na Počitniški likovni koloniji Kančevci ’96. ŠALOVCI: V prostorih Občine Hodoš - Šalovci razstavlja študent likovne pedagogike Jože Livijen. Svoja delaje naslovil Slike z motivi pravljičnih bitij in predmetov iz romskega sveta. ŠENTJUR: V knjižnici Šentjur si lahko ogledate likovno razstavo akademske slikarke Suzanne Ki-raiy - Moss. rja - protestantizmu. Za proučevanje reformacijske dobe je izredno pomemben vizitacijski zapisnik iz leta 1627. V knjigi je tudi prvi prevod tega zapisnika v slovenščino, ki je bil v originalu le v madžarščini in latinščini. Posebno poglavje je namenjeno romanski arhitekturi in naselitveni zgodovini Prekmurja. Omenja tudi spomenike, ki so v zgodovini propadli. Na primer cerkev je bila namenjena večji skupini prebivalcev, zato ta spomenik lahko priča o poseljenosti in kje so bila nekoč večja naselja. Piše tudi o stenskih tabernakljih v prekmurskih cerkvah, nekateri so se ohranili do danes (Grad, Martjanci, Murska Sobota, Selo in Sveti Jurij), ter o neohranje-nih, ki so dokumentirani v vizita-cijskih zapisnikih. Preberemo lahko o redovnikih v Selu in Murski Soboti, kjer med drugim zvemo o zelo starem oltarju iz selanske cerkve, ki ga hranijo v muzeju v Budimpešti. Piše o viteških redovih, med drugim naj bi bili tu križniki (križarji) ali latinsko cruciferi. V prispevku Doneski k prekmurski zgodovini podrobneje razpravlja o viteških redovih, ki so se naseljevali potem, ko je v VIII. stoletju nastopilo mirneješe obdobje na madžarsko-štajerski meji. Murska Sobota kot sedež arhi-diakonata in cerkveno upravna pripadnost Prekmurja v srednjem veku; Prekmurje seje takrat razdelilo, gornji del je pripadel Železni, dolnji del Prekmurja pa k Žalski županiji, v razpravah pa si lahko podrobneje preberete o mejah, odnosih, sporih in posameznih imenih. Podrobneje se ukvarja z imenom Totsag in sedežem belmurskega arhidiakona-ta. Madžari so Slovane ob prihodu imenovali s terminom Totin ozemlje Totsag, krajina Slove-nov. Piše tudi o soboški gotski cerkvi in kostnici. Tretji del je posvečen zgodovini prekmurskih župnij. In sicer piše o turniški župniji, ki je ena najstarejših v Prekmurju; o Do-manjševcih, kjer je cerkev, morda naj bi prva stala na tem mestu leta 1208, in je izreden umetnostni spomenik; o župniji Dobrovnik, kije obstajala v začetku 14. stoletja in morda že prej; o župniji Sv. trojice v Gornjih Petro-vcih ali Nedeli, kot je zgodvisko ime; o zgodovini tišinske župnije, kije nastala leta 1754, to območje je bilo že zgodaj naseljeno, število naselij v 14. stoletju naj bi bilo enako današnjemu; o zgodovini župnije Dolenci, katere najstarejši podatek o obstoju je iz leta 1331, ko naj bi stala prva cerkev; starejša zgodovina markovske župnije sega v srednji vek, o njenem nastanku pa kroži legenda o sami blaženi devici Marija, ki si je izvolila sedanje mesto cerkve; o zgodovini župnije Pečarovci, cerkev je nastala v srednjem veku, napadli pa so jo tudi Turki; potem je še fara Slovenske krajine Črenšovci, o kateri je bil prispevek objavljen leta 1933 v prekmurščini. Omenja tudi, katere cerkve in kdaj so prevzeli luterani. V četrtem delu knjige je Zgodovina Lendave, in sicer v obdobju od 8. do 20. stoletja. Posebej je omenjena doba Haholdov - Bann-fyjev, slavonsko-hrvaških banov, od njih so mesto prevzeli Este-rhazyji, piše o Turkih, ki so večkrat privihrali v to mesto, ter o drugih pomembnejših dogodkih v tem mestu. Peto poglavje je posvečeno nadvse zanimivi razpravi Turška oblast v Prekmurju. Piše, katere prekmurske vasi so opustošili, kdo jim je moral plačevati davek, omenja številne ljudi, ki so jih Turki odpeljali, katere cerkve so pogorele in o drugem. Večina njegovih spisov je opremljena tudi z zemljevidi in tabelami. Pomembno za njegove spise pa je tudi, da se naslanja neposredno na vire, na arhive v Budimpe- šti in Zagrebu. A. N. R. Foto: Jure Zauneker Za zeleni jezik (96) Med zadnjim zapisom o jezikovni podobi neodvisnega lokalnega časopisa Prepih (predstavili smo napake in slabosti na pravopisni in besedoslo-vni ravnini) in tokratnim se je na levem in desnem bregu Mure zgodilo marsikaj zanimivega. Tako je npr. v Murski Soboti 15. novembra v okviru Srečanja mladinskih pisateljev Oko besede 1996 potekal simpozij, na katerem so pisci literarnih del za otroke in mladino ter strokovnjaki za mladinsko književnost odgovarjali na osrednje simpozijsko vprašanje, ali so knjige lahko bolne. Sodelujoči v strokovni razpravi so si bili enotni, da niso bolne knjige, ampak da je lahko nekaj narobe kvečjemu v odnosu pisca do otroštva in do mladega naslovnika. Podoben odgovor se je izoblikoval tudi ob vprašanju, ali so knjige bolne, če so jezikovno in stilistično oporečne. Torej: nekaj je narobe kvečjemu s pisci, ki ne obvladajo svojega izraznega sredstva (jezika). Ali kot je zapisal že Fran Levstik: »Hočeš li biti pisatelj, moraš najprvo jezik imeti, kolikor je mogoče, pod svojo oblastjo.« Da to ne velja samo za pisce književnih del za otroke in mladino, ampak za slehernega, ki se odloči javno govoriti in pisati o postajah našega posamičnega in skupnostnega življenja, naj bi bilo razumljivo samo po sebi. Istega 15. novembra je izšla 49. številka Prepiha, v kateri se urednik skuša izmakniti jezikovni kritiki s preizkušeno metodo manipulacije bralca (zarota zoper časopis, zatiranje dobre ideje, namerno iskanje napak...). In kakšno je (po dveh letih izhajanja!) jezikovno stanje v 49. številki Prepiha? Nespremenjeno, alarmantno. Vse to žal dokazuje, daje krog tistih, ki jim je obvladovanje slovenskega knjižnega jezika kot sredstva za njihovo javno izražanje v Republiki Sloveniji razumljivo samo po sebi, tudi v pokrajini ob Muri relativno majhen. Zato bo treba še veliko prizadevanj strokovne ih jezikovnokulturno osveščene javnosti, da bi se jezikovno stanje (in stanje duha, ki oblikuje ta jezik) izboljšalo. Nadaljujmo torej s tem (včasih sizifovskim) delom. 3. Oblikoslovna ravnina 3.1. Nikalni rodilnik Pogosta napaka pišočih, prepihovcev in tudi drugih, je neupoštevanje rodilnika ob nikalnem povedku, npr.»/.../ to pa ni nič oviralo naše, najboljše (pravilno: naših najboljših), ki so skušali uresničiti svoje cilje« (str. 28). 3.2. Sklanjanje po I. moški sklanjatvi 3.2.1. Nekateri samostalniki, kijih sklanjamo po L moški sklanjatvi, daljšajo osnovo z j. To so tisti, katerih osnova se končuje na -r, -i ali -u, -o ali -a in na -e ter iz grščine in latinščine prevzete besede s končnicami -as, -es, -os, -us, -um, če je pred njimi samoglasnik (npr. Eneos - Enej). 3.2.2. Nekateri samostalniki vsebujejo od rodilnika naprej (razen v tožilniku, ko je enak imenovalniku) t. i. neobstojne samoglasnike, zaradi katerih še osnova skrajša. Nobeno od navedenih dejstev ni bilo upoštevano v naslednjem primeru s str. 28: »Prihod Igora Kranjeca (pravilno: Igorja Kranjca) kot najhitrejšega Slovenca pa je pomenil, da je on osvojil letošnji pokal KZS /.../« 3.2.3 V neknjižnem jeziku velikokrat slišimo sklanjanje tipa Marko-Markota, preberemo pa ga lahko v Prepihu (str. 17): »/.../ zlasti pa Dra-gotu (pravilno: Dragu) Ficku, ki nam je nenehno bil na razpolago«. V knjižnem jeziku pa sklanjamo Marko-Marka. 3.3. Primer, prav tako s 17. str., »Nabavljen je bil ves potrebni material, opravljene vse priprave in le tri dni so bila potrebna (pravilno: trije dnevi so bili potrebni) /.../« kaže na napačno izbiro sklanjatvenega vzorca: samostalnik m. sp. je namreč sklanjan po vzorcu za L srednjo sklanjatev. 3.4. Tudi naslednja primera, spet s 17. str., kažeta na naravnost osupljivo mešanje, le da ne pregibnostnih vzorcev, ampak kar različnih kategorij zaimkov. a) »/.../ saj takrat mora prositi in tudi plačati nekogar, da bi jo peljal«; b) »Dela pa je ‘nadgledal’ tudi Andrej Fišinger, kije nekakor skozi bil zraven ali v bližini V prvem primeru je nedoločni samostalniški zaimek pretvorjen v ne-določno-oziralnega, v drugem pa nedoločni načinovni v nedoločno-ozi-ralnega, kar je seveda svojevrstna novost v slovenskem knjižnem jeziku. Žal je avtor ne bo mogel patentirati, ker je neuporabna, saj v stoletjih dograjeni in danes uporabljani zaimkovni sistem zadošča za označevanje obdajajoče nas stvarnosti in njenih odtenkov. Torej je povsem dovolj: a) saj takrat mora prositi in tudi plačati nekoga, da bi jo peljal, b) dela pa je ‘nadgledal’ tudi Andrej Fišinger, ki je nekako skozi bil zraven ali v bližini. 3.5. Namenilnik/nedoločnik Pišoči se pri odločanju med namenilnikom in nedoločnikom pogosto napačno odločijo. Takšen je tudi primer iz Prepiha (str. 17): »/.../ leta 1980 pa je prišel k njej živeti (pravilno: živet) Polikarp Štefanič /.../« Namenilnik uporabljamo ob glagolih premikanja (npr. grem, hodim, peljem se), z njim pa izražamo še cilj drugih dejanj, npr. glagol dati in poslati (Matije dala sina študirat). Nanizali smo le nekaj oblikoslovnih spodrsljajev iz 46. številke Prepiha. Nanje smo opozorili zato, da bi se pišoči iz tega kaj naučili, in tudi v upanju, da nam bo morda v katerem od njih uspelo prebuditi odgovornost. Dovolj znano je namreč, da imajo mediji velik vpliv, ki mu nekateri preučevalci pravijo kar moč ali sila. S tem pa tvorci medijskih sporočil prevzemajo tudi odgovornost do naslovnika in do predstavljene predmetnosti. Na ravni informacije ta odgovornost predvideva čim objektivnejši prikaz predmetnosti ter izogibanje manipulaciji, na splo-šnokulturni pa vključuje doseganje in vzdrževanje ustrezne kulturne ravni, tudi jezikovne. Kakor mediji oblikujejo t. i. javno mennje, tako oblikujejo tudi vzorce (ne)kulturnega obnašanja, tudi jezikovnega. Upam si trditi, da ugotovljeno slabo jezikovno znanje mladih in manj mladih Slovencev ni le posledica slabosti v osnovno- in srednješolskem jezikovnem izobraževanju, ampak tudi jezikovne nekulture in jezikovnega neznanja v slovenskih medijih (so tudi častne izjeme, predvsem tam, kjer imajo izdelano jezikovno politiko in z ustreznimi strokovnjaki skrbijo za njeno uresničitev!). Kakor je npr. neki časopis bralcem kulturni, politični, gospodarski, športni, družabni informator, tako jim je nezavedno tudi jezikovni, še posebej tistim, ki niso imeli priložnosti, da bi se o jezikovnih vprašanjih podrobneje poučili. Jezikovna napaka v časopisu pomeni toliko potencialnih napačnih jezikovnih informacij, kolikor je njegovih bralcev. Zato so javno pišoči tudi jezikovno odgovorni, odgovorni za svojo besedo kot celoto. To je odgovornost javne besede, pred katero si sicer lahko zatiskajo (nekaj časa) oči, ne morejo pa se ji izogniti. FRANCI JUST Stric iz Amerike na ljutomerskem odru Ljutomerska gledališka skupina je pripravila delo Evalda Flisarja Stric iz Amerike. Premiera bo prihodnjo sredo ob 19. uri, prva repriza pa ob isti uri v petek. Da se boste ob humornem in grotesknem delu zabavali, je ob avtorju porok predvsem ljutomerski režiser Stane Kralj in seveda nepogrešljiv Ivo Žnidarič, ki bo nastopil v vlogi očeta. 12_________________________________________________________________________________________________________________________'__________________________vestnik, 21. november 1996 Jazz & Blues Joshua Redman - mladostna izrazna moč KUD Idijoti Najbolj prepovedana skupina Marsikaterega »moralista«, predstavnika oblasti na Hrvaškem, kar spreleti srh, ko sliši ime KUD Idijoti. Skupina prihaja iz Pulja in so jo že razglasili za najbolj prepovedano na Hrvaškem. Čeprav jim včasih resno grozijo, si upajo biti še vedno ostri in znajo prodreti v bistvo napak hrvaške vlade. Skupina deluje že petnajst let, v tej postavi pa deset, sestavljajo jo: pevec Tusta, kitarist in pisec besedil Šale Veruda, basist Dr. Fric in bobnar Ptica. Pravijo, da se poznajo že tako dobro, da se še skregati ne znajo pošteno. Ob pici sem se pogovarjala z Dr. Fricem. Joshua Redman spada med generacijo mladih glasbenikov, za katere sta značilna zelo hiter glasbeni vzpon in velika priljubljenosti tako med poslušalcih kakor tudi pri glasbenih kritikih. Svojo kariero je začel sicer nekoliko pred izdajo svojega prvega solističnega albuma iz leta 1993 z naslovom Joshua Redman. Za ta meteorični vzpon na jazzovsko sceno je veliko »kriv« tudi njegov oče Dewey Redman, prav tako tenor saksofonist, saj je sina že zelo zgodaj vpeljal v glasbeni svet in ga naučil marsikatere skrivnosti igranja na tenor saksofon. Njegov naslednji album z naslovom Wish ga je v trenutku proslavil kot izrednega umetnika. Dosegel je enkraten prodajni uspeh, enako kakor njegov prvenec, ter vsesplošno zadovoljstvo poslušalstva in kritikov. Album je bil leta 1994 izbran za album leta po izboru poslušalcev in kritikov revije Down Beat, naslov jazzovski umetnik leta pa je prav tako dobil njegov avtor Joshua Redman. Pri albumu so sodelovali prekaljeni glasbeniki kitarist Pat Metheny, basist Christian McBride in bobnar Billy Higgins. Album vsebuje poleg avtorskih skladb tudi nekaj predelav. Njegov naslednji album z naslovom Moodswing je vsekakor pomenil kakovostni padec, to pa ne pomeni, daje bila na njem slaba glasba. Enostavno nemogoče je bilo izboljšati takšno kakovost, s katero je Joshua postregel na albumu Wish. Moodswing je bil prvi album, na katerem Ampak prepričan sem, da bomo kmalu, saj razmere postajajo normalne.« Zelo hitro na stesi »pridobili« tudi neodobravanje oblasti? »Naša skupina je precej »za-smetala« vladajoči garnituri na Hrvaškem. Ker smo bili vedno Mogoče še Franci Blaškovič, naš istrski heroj. Drugi pa ne, vsi drugi so lepo na top listah, na televiziji, vsem vrtijo spote ... Posneli smo na primer dve novi ploči, pa v Heroini, največjem glasbenem časopisu, z nami ni bilo intervjuja. Z nami delajo, kot da smo skupina iz Srbije. Ve-rejtno bodo še srbske skupine prej uspele kot mi.« Kaj ste potem povedali, da ste se tako zamerili? »Kaj? Povedali smo, da nam je prej bilo bolje. Bolje je bilo 90 odstotkom prebivalcev, ti ljudje delajo v podjetjih in jih nihče nič ne vpraša. Nas pa so vprašali in mi smo jim tudi povedali. Mi smo glas naroda. Večini politikov gremo na živce, tudi veliki denar. Rokerjem se je vse to uprlo in pojavila se je druga fronta, ki je to sceno glasbeno napadala. Močni pa smo tudi zato, ker smo na marginalnem območju. To pa pomeni, da moramo biti petkrat boljši od zagrebških skupin, da bi nas opazili.« Kaj pa izkušnje predskupine monesov. »Igrali smo tudi kot predskupi-na Ramonesov. Moramo povedati, da so Ramonesi edina skupina na svetu, ki smo ji mi želeli biti predskupina. Oni so nam idejna šola ... jaz osebno sem začel igrati ravno zaradi te skupine. In k0 nas je Igor Vidmar poklical, smo bili pripravljeni tudi peš priti do Ljubljane. Ze samo, ko jih vidiš ... jaz sem o tem samo sanjal, mislim, daje bil to moj najpontf®' bnejši dogodi v življenju.« Pred kratki11' ste izdali ploščo Meg“-punk. »Da, to je najbolj politih plošča vseh časov. Je absulm-na kritika sistema in socrealistične ideolog je, ki jo vodi nas predsednik, maltretira lju® uničuje sred« sloj, S tem da nastaja tristo gatih ljudi in romno sirom kov.« . I Besedilol” foto: seje Joshua predstavil s svojo lastno zasedbo, ki so sestavljali pianist Brad Mehldau, bobnar Brian Blade in basist Christian McBride. Njegov naslednji izdelek je bil dvojna koncertna plošča z naslovom Špirit Of The Moment - Live At The Village Van-guard na kateri se predstavlja z enako ekipo kot na prejšnjem albumu. Zadnji album, ki gaje posnel Joshua Redman, se imenuje Fre-edom In The Groove in predstavlja novi korak v njegovi karieri. Album zveni dokaj moderno, glasbe nikakor ne moremo označiti za klasični jazz, ki je bil značilen za njegove prejšnje plošče. Tokrat se Joshua predstavlja s tenor, alt in sopran saksofonom, vendar pa je njegov zaščitni znak še vedno izreden zven prav tenor saksofona. Avtor vseh skladb je Joshua, v nakaterih skladbah pa uporablja celo tako imenovani groove ritem, na katerem gradi svoje značilne teme in solaže. V svojo tokratno skupino je poleg pianista Petra Martina, basista Christopera Thomasa in bobnarja Briana Blada vključil še kitarista Petra Bernsteina. Joshua Redman je vsekakor glasbenik, od katerega si lahko obetamo še veliko dobre in kakovostne glasbe. Že od vsega začetka precej gravitirate k Sloveniji. Snemate za slovenske založbe, nastopate pri nas ... »Že od začetka naše kariere smo bolj navezani na Slovenijo. Mislim, da smo po tem, ko je razpadla Jugoslavija, hrvaška skupina, ki najpogosteje igra v Sloveniji.« Malo je še skupin, ki igrajo punk že od takrat, ko je nastajal. »Mi smo punk generacija, in tista skupina, ki je začela punk resnično igrati iz duše. Ki ni igrala punka zato, ker se to trenutno v svetu igra. Zato to delamo še danes, ampak po desetih letih delamo to veliko bolj zrelo. To pa se vidi tudi na odru in glasbi, ki je veliko kompaktnejša kot od tistih mlajših.« Misliš na neopunkovske skupine. »Te skupine delajo kariero in služijo denar, ampak me ne motijo. Raje slišim melodični punk, pa čeprav je serijski, MTV-jevski ali kokakola sindrom, kot pa rave ali techno.« Zelo hitro ste se mednarodno uveljavili, vaša prva odskočna deska pa je bil festival v Subotici in potem Kalabriji? »Jaz tega ne bi imenoval kakšna slava. Poznajo nas v določenem predelu Nemčije okrog Stuttgarta, v vseh republikah nekdanje Jugoslavije, v Švici smo relativno znani pri punk publiki, tako da pride na koncerte tristo, štiristo ljudi. O veliki popularnosti pa lahko govorimo na primer v Srbiji, kjer pride na koncerte po deset tisoč ljudi.« Pa igrate v Srbiji? »Neee, zaradi te situacije ... Pred kratkim je v prometni nesreči v Chicagu umrl znani basist Oscar »Bobo« Brown III. Star je bil 38 let in je do takrat večino časa delal kot akustični in električni basist z glasbeniki, kot so Sugar Blue, Big Time Sarah, Valerie Vellington, Hug Masekela, najbolj znan pa je bil po sodelovanju z legendarnim Sun Rajem. Poučeval je tudi na chicaški glasbeni šoli za kreativne glasbenike. Prav tako v prometni nesreči je. po koncertu nedavno od tega umrl verjetno najbolj znani italijanski tolkalist Naco. Star je bil 35 let, njegovo pravo ime pa je bilo Giuseppe Bonaccorso. Delal je predvsem v Italiji z glasbeniki, kot so Franco D’Andrea, Enrico Rava in Tino Tranccana. Sodeloval je tudi s fusion superskupino Linea C. Iztok R. AUDIO - VIDEO - CD /Mshop 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 brez dlake na jeziku in smo od prvega dne, ko smo imeli priložnost kaj reči, tudi povedali. Mi smo bili do vsega, kar se je dogajalo, kritično razpoloženi proti sistemu. Ker so oni občutljivi na vsako kritiko, je bilo veliko prepovedi. Včasih smo bolj kritizirali socialne razmere. Danes pa gre za vprašanje življenja, saj so ljudi vodili na bojišča, da se borijo v njihovih vojnah. Ta kritika je preprosto v nas.« Kako cenzura vpliva na popularnost? »Nas ni na televiziji ne v časopisih, zato pa smo v klubih. Ravno v tem pa je kapital, lastnik kluba si želi, da mu skupina napolni klub. Mnogi na osnovi glasbenih oddaj vabijo goste, potem pa prodajo štirideset kart. Ko pa pokličejo nas štiri, marginalce, napolnimo dvorano. Na koncertih vsi pojejo z nami, torej ljudje poznajo naše skladbe in so jim všeč. Kajti v rock and rollu denar ne pada kar z neba, ampak ga imajo tisti, ki imajo publiko. To je tržna ekonomija.« Dobili ste tudi status najbolj prepovedane hrvaške skupine. »To je res. Drugi so vsi »rito-lizniki«. Mnogi se nikoli niso želeli opredeliti, vedno počakajo na zmagovalca in mu potem ploskajo. Mi smo bili vedno tisti, ki smo vzeli puško in šli v napad. večini glasbenikov, zato pa nas imajo radi preprosti ljudje.« Prepovedana pa je bila tudi skla-ba Turbo catolico? »To smo posneli z Blaškovi-čem, s katereim smo posneli tudi album Istra ti materina. To je besedna igra. Kajti Istra je v hrvaškem prostoru nekaj posebnega. Mi smo iz Istre in zato tudi smo takšni, kot smo.« V Istri je precej močna glasbena scena. »To je stara zgodba, še iz Jugoslavije. Pri nas je pojav, ki se imenuje turizem. In vsak, ki se nauči vsaj malo igrati, si s tem -služi kruh. Večina jih je končala na kakšni terasi, kjer so si služili V soboto bo na P0^’ teniških igriščih v Veržej velik festival Slo ero P°P rock, na katerem bodo na stopili Prijavo kazalište, BF lo dogme. Posodi mi jiirja ’ Royal Flash. Na svoj naci bo publiko zabaval Jonas NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. ONE OF US - Joan Osborne 2. DINNER WITH DELORES - Symbol 3. THIS IS A LIE - The Cure 4. THE NEW POLLUTION - Beck 5. IN T00 DEEP - Belinda Carlisle 6. DANCE INTO THE LIGHT - Phil Collins 7. LEAVING LAS VEGAS - Sheryl Crow PREDLOGI: BY NORTHERN LIGHT - Oyster Band THE GOT DANG SONG - Curtis Mayfield WHY SHOULD I ČARE - Toni Braxton LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. VRISKANJE IN JOK - Vlado Kreslin 2. MENTOL BOMBON - Zoran Predin in Šukar 3. DOLGA JE NOČ - Anja Rupel 4. DRAVSKI MOST - Bluegrass Hoppers 5. LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD - Avtomobili 6. TAKŠNA SEM - Neca Falk 7. VEČNA MELODIJA - Best Company MURSKO-MORSKA LESTVICA 1. Eros Ramazzoti: Piu Bella Cosa 2. Davor Radolfi in Ritmo Loco: Nočas oko tri 3. Jasmin Stavros in Alka Vujiča: Zrak, zemlja, zrak 4. Pupo: La notte 5. Fiordaliso: II mare piu'grande che c'e Predlog - Oliver Dragojevič: Kreni GLASUJEM ZA:_________________________________ Novice od tu... Tisti, ki si redno ogledujete glasbene police, ste na njih že gotovo zasledili novo kompaktno ploščo skupine Gimme 5, ki se imenuje Omni Mea Mecum Porto. Sedaj potrebujejo še nekaj fizične kondicije in takrat bodo zavzeli vse boljše slovenske diskoteke. V živo je le v živo. Tudi Drinkersi, čeprav so imeli nekaj težav - prometne nesreče, kadrovske menjave - vneto delajo naprej. Posneli so dve novi pivski skladbi Žeja in Liter vina. Med tem ko se bosta ti skladbi počasi prebijali po lestvicah navzgor, bodo posneli še druge skladbe za album, ki naj bi izšel spomladi. ... in tam Skupina Boyzone je nedavno izdala svoj novi album Adifferent Beat. Mala plošča s hitom Wor-dsje predelava skladbe, kije nastala leta 1968, in seje sedaj po dvajsetih leti začela znova dvigati po lestvicah. Nove skladbe novih skupin pa bi bile gotovo lepo presenečenje v prihodnjem letu. > * Skupina U2 se bo poleti podala na turnejo po Evropi. Skladbe z naslovom Super City Mania, Holy Joe in druge pa so že napoved za njihov novi album, ki ga vneto pripravljajo. Album bomo prav gotovo lahko kupili tudi v Sloveniji, manj verjetno pa je, da bomo pri nas videli tudi glasbenike. at w CL 3 g S PREDLOGI: OSTANI TAKŠEN, KOT Sl - Tatjana Dremelj SAJ TE PRIME ■ PA TE MINE - Adi Smolar ZVEZDA MOJE SREČE - Darko Kegl LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MAREL°f 1. SPOMIN NA PRLEKIJO - Štrk 2. HEJ PRIJATELJI - Alfi Nipič in njegovi muzikanti 3. NAŠE PLANINE - Ans. Franca Miheliča 4. OB ABRAHAMU - Ans. Braneta Klavžarja 5. PRAV V ZADNJO SLOVENSKO VAS - Ans. Roberta Praprotnika 6. DANES JE SREČEN DAN - Ans. Franca Potočarja 7. VAL SAVINJE - Fantje z vseh vetrov PREDLOGI: LJUBEZEN IN GORE - Ans. Zupan DOMOTOŽJE - Ans. Henček TA POLKA ŠMENTANA - Gašperji Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 28. novembra 1996, na naslov: Mursk' ’ val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice- — Kupon št. 47--------------------------------------------------- a cn id Glasujem za skladbo: ‘tuja:__________________ ‘domača:________________ ‘narodnozabavna:________ Ime in priimek ter naslov: vestnik, 21. november 1996 13 'dsevi mladosti Jaz pa mislim ...(o »frajerstvu«) dobro poskrbljeno za red, več pa bi ga moralo biti na WC-jih.« DARJAN BARDNAD, 6. razred OŠ Tišina: »Zdi se mi, da je na šoli še kar dobro pospravljeno in počiščeno. Pri malicah skrbijo za red reditelj, higie-ničar in učitelji. Moti pa me, da ni stojal za kolesa, zato prihaja tam do nereda. Morali bi imeti tudi boljše omarice za čevlje in oblačila, da nam stvari ne bi ven padale. Mislim, da nekateri preveč razgrajajo, ho- čejo biti glavni, potem pa je zaradi njih včasih prizadet ves razred, in to se mi ne zdi prav.« ZORAN HAŠAJ, L letnik SSTŠ M. Sobota: »Naša šola je zelo velika, v njej nas je skupaj z gimnazijci okrog 1800 dijakov, in glede na to je po mojem še kar dobro poskrbljeno za red. Doslej me ni motilo še nič, ničesar takega torej nisem doživel, da bi lahko govoril o neredu. Verjet- no so do takrat, ko še niso bile obvezne izkaznice, prihajali na našo šolo tudi drugi dijaki ah nepovabljene osebe in bilo je več problemov.« J. G. Eden od pomembnih dejavnikov vzgojne funkcije šole je tudi šolski (ne)red. Kako je torej poskrbljeno za disciplino, čistočo, varnost...? FRANC LEBAR, 2. letnik Srednje strojne in tekstilne šole M. Sobota: »Mislim, da ni dovolj reda v delavnici, jedilnici in po hodnikih, in to zlasti med odmori. Po mojem bi moralo biti več dežurnih učiteljev. Dobro pa je, da je poskrbljeno za posebno varnostno službo, torej da so na šoli tudi varnostniki. Prav tako se mi zdi koristno, da imamo vsi dijaki izkaznice, tako da se ne morejo pomešati med nas drugi, delati škodo, krivi pa bi bili mi.« MIHAELA ČRNKO, 8. razred OŠ Tišina: »V tem šolskem letu smo se odločili, da bodo opra-vljali dežurstvo samo tisti, ki so dovolj re-sm in sposob-ni za to nalogo- Mislim, da je tako boljše. Prav tako smo se dogovorili, da ne sme os-tati prikrito, če bodo koga prizadeli nasilne-zi> ne da bi se zvedelo, kdo Je »ven« pove-_______________ dal. Strinjam se tudi, da ne smemo med poukom v trgovino in da se v okolici šole ni varno r°lkati. Mislim torej, da je na naši šoli še kar Najljubši kotiček ^sak človek ima neki prostor, lerje najraje, kjer se počuti prijet-jn varno. , Doma za hišo sta bili veliki ja-ani. Imeli sta sočne sadeže. Do-'srat pa sem očeta prosil, naj mi vredi na eni od jablan gugalnico. 1 nti hotel uresničiti te želje, zato setn se odločil, da si jo naredim ^ni- Poiskal sem dolgo vrv, a ni-. >n vedel, kako bi z njo prišel na , lano. Odločil sem se, da bom eZal. Na začetku je še kar šlo, ko asem bil malo višje, sem dobil .noglavico Bilo meje zelo strah. /"Pak želja, da bi se gugal, je bila (j^nejša. Končno sem priplezal v Zeljene veje in nanjo privezal s ■ Ko pa sem zagledal, kako vi-kat Sem’ me Je sPet Prevze' straP’ 0 naJ pridem dol. Prijel sem se v Vrv in se po njej spustil na tla. »sem privezal na vrv sedež in d Sem se lahko gugal. Naslednji Je Prišel k meni prijatelj. Poka-Sv Sem mu gugalnico in od takrat a se večkrat oba gugala. escni, ko so zorela jabolka, je bilo še prijetneje. Nekega dne pa sva si upala preveč, zato se je vrv naenkrat strgala in oba sva padla po tleh. Prijatelj se je bolj poškodoval kot jaz. Takoj je odšel domov. Ko so starši zvedeli, kaj se je zgodilo, sem bil tepen. Bližal seje moj rojstni dan. Oče TUDI MI SMO BILI V PARLAMENTU - Nekega dne, ko je bila sejna soba, v kateri zaseda slovenski parlament, prazna, so se v njej posedli učenci 6. razreda OŠ Mala Nedelja. Ogledali so si tudi prostore, v katerih predstavniki vlade sprejemajo tuje delegacije. Zanimivo pa je bilo tudi ob prihodu, ko so morali iti skozi »carino«. Vse to jim je omogočila poslanka Vika Potočnik, ki je njihova domačinka. Nekateri so sklenili, da bodo tudi oni kandidarili za poslance, ko bodo veliki. mi je obljubil, da mi bo pripravil presenečenje. In res sem bil presenečen, ko mi je pokazal gugalnico. Kasneje je naredil še eno za prijatelja. Včasih si želim, da bi se spet vrnil v tista leta. No, gugalnici še danes visita na jablani in čakata, da ju kdo zaguga. STANKO MENCIGAR, 7. b OŠ Sveti Jurij Pozdravljena, Amerika! Moja sestra Suzana, ki dela kot zdravnica v Ameriki, nas je predlani povabila tja na počitnice. Živi v državi Texas v mestu Galviston, ki je pravzaprav pred-metje Houstona. Tega povabila sem bil zelo vesel, presrečen. Najbolj sem se bal, kako bomo prišli tja. Na dan odhoda nas je tetin stric iz Apač odpeljal na letališče v Gradcu. Tam smo spoznali znanega slovenskega košarkarja Jureta Zdovca, ki je prav tako potoval v Houston. V letalu nas je bilo 550 potnikov in en pes. Imeli smo veliko hrane in pijače, slušalke za poslušanje glasbe in velike ekrane, kjer so nam prikazovali položaj letala in vrteli zabavne filme. Potovanje je bilo zame kljub vsemu naporno, ker nisem nič spal. Pri izhodu z letališča v Houstonu nas je počakala moja sestra Suzana. Vsi smo bili veseli in srečni. Že na poti proti avtu Pevske vaje na Petje je res nekaj lepega, če imaš dober posluh in tudi sam rad zapoješ. Na naši šoli imamo dobro učiteljico, ki vodi pevski zbor. Tako kot lani nas je tudi letos popeljala na intenzivne pevske vaje na Glažuto. Tukaj nam je zares lepo. Veliko prepevamo, se učimo plesati naradne plese in precej časa preživimo na svežem zraku v okolici doma. Danes je torek in za nami je naporna pot na Areh. Kljub temu smo še naprej živahni in razigrani. Tukaj se res zabavmo. Žalostna sem, ker sem z zborom tukaj zadnjikrat. Teh trenutkov na Glažuti ne bom nikoli pozabila. ALENKA FORJAN, 8. a Na Glažuti mi je ostal najbolj v spominu večer v disku. Pesmi so bile živahne, zato smo plesali lepo in hitro. Plesali smo v krogu ali po dva para skupaj. Tudi učiteljice so plesale z nami in se čudile, kako lepo plešemo. Ko je bilo diska konec, smo šli spat. smo občutili, kako je v Texasu vroče. Včasih se temperature dvigneje tudi do 50 stopnij Celzija. Ko smo prispeli do sestrinega doma, smo spoznali njenega moža, ki mu je ime Sriram, in psičko Lizzi, s katero sva takoj postala prijatelja. Nato smo se pogovarjali, kako je tam, v Ameriki, in kakšno je stanje pri nas ter sploh v Evropi. Bili smo zelo utrujeni, zato smo kmalu odšli spat. Bilo je tako vroče, da bi se zadušili, če ne bi imeli v stanovanju klimatske naprave. Ker je sestrina hiša le petsto metrov oddaljena od obale Mehiškega zaliva, sva se z očetom hodila prve dni kopat. Valovi so zelo visoki in nosijo na obalo veliko trave in peska. Ko nam je sestra pokazala, kakšne meduze prinaša morje na obalo - velike kot otroška glava se nisva več kopala, ampak smo se ob večerih vsi skupaj sprehajali ob obali. Med našim bivanjem v Ame- Glažuti Bili smo zelo utrujeni. Učiteljice so bile z nami zadovoljne. Imeli smo se lepo. MATEJA KERČMAR, 3. b Človek lahko počne v življenju mnogo stvari. Nekateri so tako neumni, da se prepirajo, vojskujejo, uničujejo ... Jaz pa sem odkrila, da je na svetu najlepše peti, še posebno na Glažuti, kjer se lahko v teh lepih gozdovih popolnoma posvetimo petju. Poleg tega smo se ukvarjali tudi s Je zdravje mladih ogroženo? Droge, kot so cigarete, alkohol, razna poživila .... so to uničevalci zdravja današnje mladine? Vsi vemo, da mnogi otroci poskusijo cigareto. Nekateri jo zavržejo, drugi nadaljujejo s kajenjem, ki jim postane vsakdanja razvada. Zdravniki, učitelji, starši, televizija in druga sredstva obveščanja pa so polni podatkov o tem, kako škodljiva je cigareta. Ne vem, zakaj se nekateri ne dajo prepričati. Sploh ne razumem, kako lahko uživajo v smrdečem cigaretnem dimu. Prekupčevalci droge hočejo mlade zvabiti, da bi postali njihove stalne stranke. Droga je draga stvar, a ko jo začneš uživati, se težko odvadiš; včasih celo ni več poti nazaj. Morda se v trenutku obupa zdi, da se svet podira, vse postane mračno in nimaš drugega zavetnika kot drogo. Nekateri pomislijo celo na smrt. Primeri samomorov med mladimi žal niso več redki. Pa so okrog nas tudi prijazni ljudje in strokovnjaki. Treba je poiskati njihov nasvet, ne pa iskati utehe v mamilih - navideznem zavetniku in najokrutnejšem rablju. Marsikateri otroci in njihovi starši vedo, kaj je alkohol. Zaradi njega imajo mnoge družine probleme. Otroci, ki vidijo odvratnega pijančka, verjetno premislijo in zavrnejo alkohol. Moti pa me, ko slišim, kako se nekateri hvalijo, koliko in kaj vse so popili. Zakaj ni zabav in srečanj mladih brez alkohola in drugih škodljivih reči? Iz tega lahko nastane še kaj.hujšega, kot so tatvine in druge oblike kriminala. Prvi korak je narejen, ne da bi se tega zavedali. Mislim, da s kajenjem cigaret, uživanjem alkohola in drugih drog nisi starejši ali celo »frajer«, kot si nekateri domišljajo. Kaj kmalu si lahko uničen in ponižan, potreben zdravljenja in pomoči drugih -morda ravno tistih, nad katere si se v svoji domišljiji vzpenjal in jih skušal prepričati, da si veliko večji »frajer« kot oni. KRISTJAN KUKEC, 6. a, OŠ II M. Sobota riki je potekalo svetovno prvenstvo v nogometu in finale NBA-lige. Ker nismo dobili vstopnic, smo si vse tekme ogledali po televiziji. Tam lahko gledajo se-demdset programov. V Ameriki živijo ljudje različnih ras. Spoznal sem soseda, ki je iz Venezuele in je črne polti. Ime mu je Jam in je star sedem let. Večkrat sva se igrala s psičko. V kinu smo si ogledali tridimenzionalni film. Ob gledanju imaš občutek, da sodeluješ v filmu. V navadnem kinu pa smo si ogledali risanko The Lion King. Šli smo tudi na celodnevni izlet v San Antonio, kjer smo videli dresirane morske pse, delfine, dinozavre ... V Houstonu pa smo si ogledali Nasin center. Prikazovali so tudi film o prvem človeku na Luni. V Ameriki sem videl še marsikaj zanimivega in lepega. Bilo je tudi zabavno. GORAN RADULOVIČ, 6. b OŠ II M. Sobota športom in dvema črnima psičkoma, ki sta znala dobro krajšati naš prosti čas. Bivanje na Glažuti pa so nam popestrili še dogodki, kot so padci s postelj (seveda brez poškodb) in številne šale, ki smo si jih pripovedovali ob večerih, ko nismo mogli zaspati. Seveda so tudi delavci počitniškega doma na Glažuti dobro poskrbeli za nas. Pravzaprav so naredili več, kot smo pričakovali. Drugo leto bi se z veseljem vrnila v ta osamljeni kraj na najlepšem delu Pohorja. MIHAJELA ČRNKO, 7. b OŠ Tišina ^°gled skozi okno moje sobe Šolnini pred oknom v svoji 'in se poskušam učiti. Moje luPa so zunaj, v naravi. Kma-E^egnejo tja tudi oči. Ii|.g °j ob poti stoji srednje ve-t J sl'Va. Na njej visi le še tu in pa kak listič, ki se močno okle-. VeJe, da ga mrzel jesenski ve- ter ne bi odpihnil na tla. Nato opazim kričeče rdeče jabolko, ki visi na oddaljeni jablani. Kako zvesto čaka, da bo kdo prišel in ga utrgal! Vendar imam občutek, da izgublja to upanje, kajti vsa druga jabolka je kmet že pobral. Opazujem dalje. Drevesa 3li veste? b (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica UBRA KNJIGA M. Sobota) tlak o^govoroni na 8. vprašanje (Kaj je to podzimek?) seje inJ. Je odrezal SEVERIN ČOLNIK iz Radenec (Korotanska 4) si seveda zaslužil tudi našo nagrado. Čestitamo! No in kakije odgovor? Na kratko rečeno je to pozna jesen. kupon st. io - ali veste? . Ali veste, kako je pravilno: a) četrtjina, b) četrtina? Odgovore s kuponi) zbiramo najkasneje do 27. tega meseca. se mi zdijo nekako potuhnjena kot bi se česa bala. Mogoče zime? In nato opazim zelo visok kostanj. Videti je ukazovalen nad majhnimi starimi jablanami. Kot da bi bil kakšen velik strah. Gotovo se ga boje. Še nekaj čudnega je na tem kostanju. Drugim drevesom so odpadli skoraj že vsi listi, s tega velikana pa skoraj še nobeden. Mogoče jih je strah pasti na mrzla jesenska tla. Prej ali slej pa bodo tudi oni odpadli. Na obeh straneh sadovnjaka stojita hiši. Vzhodna mi kaže svoj hrbet, zahodna pa obraz, ki ni prav nič vesel, kot je bil poleti. Na okenskih policah ni yeč rož. Ostale so samo tri lončnice, ki dajejo od sebe komaj kaj življenja. Narava se mi je zdela tako utrujena, da sem se začela spet učiti. JASMINA ČERNELA, 7. a OŠ Bogojina 14 vestnik, 21. november 1996 z naših krajev ■ PUCONCI - Občina Puconci je nosilec priprav na raziskovalno nalogo o razvojnih možnostih kmetijstva na Goričkem. V ta namen so ustanovili projektni svet, v katerem so predstavniki sedmih goričkih občin. V okviru državnega gibanja Celostni razvoj podeželja in obnova vasi bodo izdelali vizijo razvoja in predvideli panoge, ki naj bi imele prednost. Te pa so, glede na naravne danosti, sadjarstvo, vinogradništvo in živinoreja. (J. K.) Naši kraji in ljudje Moščanci - nekdaj in danes | SVETA TROJICA - Tajnik KS Sveta Trojica v Slovenskih ____I goricah Kamil Kirbiš je zelo ugodno ocenil delovanje tamkajšnjega turističnega društva, saj le-to čez leto izvede več akcij in prireditev. Kraj je nedvomno zanimiv, saj ima znamenito cerkev Svete trojice, jezero, v kraju se je rodilo več znamenitih Slovencev itd. K večjemu obisku kraja pa prispevajo seveda tudi posodobljene ceste. V novejšem času so asfaltirali 1.000 metrov dolge cestne odseke v Gočovi in Oseku. (J. Ž.) I KAPELA - Na nedavne volitve članov svetov krajevnih ____I skupnostih v Radencih in Kapeli je prišlo na volišča 2.150 od skupno 4.308 vpisanih volivcev. V KS Radenci so izvolili na devetih voliščih 15 članov sveta, v KS Kapela pa so na petih voliščih izbrali devet »svetnikov«. Sveta v obeh KS sta se medtem sestala na sejah in pogumno zastavila delo. (F. KI.) ■ LIPOVCI - Akcija ocenjevanja urejenosti domačij, ki so se je domislili v domačem turističnem društvu, se je dobro »prijela«. V zadnjem (tretjem) ocenjevanju so v najožji izbor prišle tri domačije. Končno pa je tudi padla odločitev o naj... urejeni kmetiji v Lipovcih: to je domačija Alojzije in Vilija Slavica, Lipovci 238. Rezultate so objavili na slovesnosti v vaškem domu. Priznanje in nagrado je podelila predsednica TD Elica Horvat. Drugo mesto je pripadlo domačiji Štefana Baligača, Lipovci 36, na tretjem mestu pa je po urejenosti domačija Janka Bezjaka, Lipovci 265. Čestitamo! Kdo pa bo zmagal prihodnje leto? (J. Ž.) | GORNJA RADGONA - Planinsko društvo Radgona je 35-____I letnico praznovalo v planinski koči na Gorah pri Hrastniku. Tja se je podalo kakih 50 planincev, od katerih je bila najmlajša 3-letna Tinita B., najstarejši pa 81-letni Franc P. V prijetnem okolju so izvedli priložnostni kulturni program, o nastanku in delu društva pa so govorili prvi predsednik Ivo Bombek in sedanja predsednica Elica Koroševič ter nekateri starejši člani, med njimi tudi monsignor Franc Puncer, dolgoletni gornjerad-gonski župnik. Ob koncu uradnega dela je predsednica društva podelila srebrne in bronaste planinske znake ter priložnostna darila. Prejeli so jih: Ivo Bombek, Franc Puncer, Marija Cimerman, Danica Žunič, Anica Slavič, Martin Žnidarič, Konrad Kovačič in Lojzka Cigut. (O. B.) I LJUTOMER - V Skladu stavbnih zemljišč Občine Ljuto-____I mer se bo letos predvidoma nabralo več ko 30.000.000 tolarjev. Člani občinskega sveta so nedavno tega določili, da v vsej občini poslej obračunavajo točko po 0,60 tolarja. Doslej tega prispevka niso plačevali v krajih, kjer so imeli krajevne samoprispevke. (F. KI.) I DOBROVNIK - Tik pred Dobrovnikom, če se pripeljete ____I po regionalni cesti iz smeri Moravskih Toplic, je čez potok Bukovnica lesen most. V novejšem času je tudi po tej cesti izredno gost promet pa tudi marsikak tovornjak je težji od osem ton, kolikor naj vi vzdržal most, zato ne preseneča, da je več »prosnic« (plohov) polomljenih, pojavile pa so se tudi luknje in s tem nevarnost za nesrečo. Morda pa se bo kmalu našel denar za obnovo mostu, morda celo za gradnjo bolj vzdržljivega betonskega mostu. (J. Ž.) I CANKOVA - Na območju občine Cankova-Tišina je treba ____I kaj več postoriti za ureditev krajev in popularizacijo določenih turističnih zanimivosti. Omenimo naj le nekatere: Leda-vsko jezero, gozdno učno pot Fuks Graba, koruzne dneve na Kraščih, dneve mošta, vina in kostanjev v Gerlincih in tako naprej. Pred kratkim so ustanovili turistično društvo, ki ima precej nalog pri uskladitvi urnika prireditev, izboljšanju turistične ponudbe, lepši ureditvi domačij, vaških središč in ulic; postaviti bo treba kažipote, izdati razglednice krajev, ustanoviti aktiv kmečkih žena in deklet ... (F. Ku.) ■ LASTOMERCI - Kolo na nekdanjem Lenčevem mlinu na Ščavnici se bo spet vrtelo. Mlinar Lovrenc Kramberger izdeluje kolo! S tem uresničuje zamisel, ki ga je spremljala več let aktivnega dela, da bo, ko se bo upokojil, postavil kolo, kakršno je bilo pred 35 leti! Kolo, ki gaje medtem že začel graditi ob pomoči prijateljev, bo imelo pet metrov premera, lopatice bodo široke 0,70 metra, zanj pa bo porabil devet kubičnih metrov hra-stovine. Veseli se skorajšnje otvoritve! (L. Kr.) ■ MOŠČANCI - Zasebni tv-kanal Bruli ima skupni interni kanal, ki je povezan s štirimi kabelskimi sistemi v Občini Puconci. Kmalu bodo na sporedu oddaje z naslovom Moj kraj, v katerih bodo prikazali življenjski in delovni utrip naselij v občini. Odveč pa ne bi bile tudi domače oddaje o narodnozabavni glasbi oziroma domačih ansamblih, da bi tako prišli na svoj račun tudi starejši gledalci oziroma poslušalci. (J. K.) Mar vas postopoma izumira? » Vas Moščanci na nadmorski višini 260 metrov šteje 284 prebivalcev, ki živijo v 79 gospodinjstvih. Pretežni del prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom, vendar so to večinoma mešane kmetije. Številne so prevzele sodobne agrotehnične norme v pridelovanju poljščin, določene kmetije pa imajo organizirano oziroma farmsko rejo. Dve gospodinjstvi sta usmerjeni v organizirano rejo prašičev, eno pa v rejo brojlerjev z zmogljivostjo 11.000 kosov v enem turnusu. Preostali del kmetijske dejavnosti je usmerjen v govedorejo: mlekarstvo, pitanje plemenskih telic in govejih pitancev. Številni so obnovili vinograde in pridelujejo kakovostna vina. Pospešeno se uveljavljajo tudi obrtne dejavnosti: predelava plastike, cvetličarsko-vrtnarska dejavnost, foto-video studio ...» beremo v brošurici Moščanci - nekdaj in danes, ki jo je izdalo novoustanovljeno Kulturno-turistično društvo Moščanci, uredil pa jo je Dezider Obal. Vasica iz več zaselkov Moščanci leže v dolini Mačkovskega potoka na površini 274 hektarjev obdelovalnih in 48 hektarjev gozdnih površin. Kot marsikatero drugo vas sestavljajo tudi ta kraj zaselki: Vrej, Breg, Gorčica in Petkočov Breg ter središče vasi, imenovano Varaš. Od skupnega števila prebivalstva (284) jih je zaposlenih 83, od teh 9 v tujini. Starostna sestava prebivalstva ni ravno ugodna: v Moščancih je le 44 krajanov, starih do 15, 48 jih je starih med 16 in 25 let; največ, in sicer 75 ljudi, je starih med 26 in 45 leti, 71 krajanov je v starostni dobi 46 do 65 let in 46 Moščančanov je starih nad 65 let. V času od 1. januarja 1991. leta do sredine leta 1996 je naravne smrti umrlo 19 krajanov, narodilo pa se je 12 otrok. Torej več umrlih kot rojenih! Najstarejša vaščanka Moščanec pa se počasi bliža 100 letom! Gre za Terezijo Horvat, ki se je narodila 3. marca 1907. leta in se kljub visoki starosti še kar dobro drži. Nekoč policijska postaja »V svoji polpretekli zgodovini so bili Moščanci pomembno politično središče. Osnovna šola je bila zgrajena 1878. leta po zaslugi pridnih in zavednih krajanov Moščanec, Doline in Dankovec. Nad 100 let je šola vzgajala mladi rod ter dajala pečat kulturnem življenju na vasi in okolici. V Moščancih so delovali notariat, pošta in policijska postaja. Za časa obratovanja železnice je bilo tu pomembno železniško postajališče; uspešno je delovala kmetijska zadruga in še bi lahko naštevali,« je zapisal Dezider Obal. Moščančani se lahko ponašajo z dobro razvito telefonijo. Omrežje so začeli graditi leta 1978, ko je dobilo telefone 25 naročnikov, leta 1982 pa nadaljnjih 25. Pozneje so se vključila v omrežje še druga gospo- Čmo-bela preteklost NAPREDEK, A TUJEK SREDI LJUTOMERA, bi lahko zapisali za Vesnino blagovnico, ki so jo odprli nevem-bra 1971. leta. Prav te dni praznuje prva največja ljutomerska blagovna hiša 25-letni-co delovanja. In v teh letih se je marsikaj spremenilo. Arhitekti so si danes edini v ugotovitvi, da tovrstna arhitektura ne sodi v staro mestno jedro, in so v zadnjih letih obnovili nekatera pomembna poslopja v njihovi prvotni obliki. Pričujoča fotografija je zanimiva tudi zaradi avtomobilov, parkiranih na ljutomerskem Glavnem trgu pred dvema desetletjema in pol. Pozorno si oglejte to razstavo jeklenih konjičkov in porekli si boste, da gresta čas in razvoj hitro naprej. F. Štefanec dinjstva in tako ima danes telefon kar 85 odstotkov aktivnih gospodinjstev. Leta 1982 so v Moščancih zgradili novo mrliško vežico in elektrificirali zvonove v kapeli. Makadam vse bolj izginja V novejšem času, leta 1992, so bile vse sile usmerjene v posodobitev občinskih cest Mo-ščanci-Kuštanovci in Moščan-ci-Košarovci, dolgih 3.050 metrov. Krajani so prispevali 5 odstotkov od predračunske vrednosti. Leta 1993 so položili svetljave. Priključiti se nameravajo na soboški vodovod, načrtujejo še obnovo kapele in preureditev mrliške vežice. Kako pa gasilci? Gasilsko društvo v Moščancih je eno najstarejših v Prekmurju, saj deluje že 72 let. Leta 1970 so zgradili gasilski dom, čez sedem let so kupili 800-litr-sko brizgalno Ziegler, dve leti pozneje orodno vozilo IMV, leta 1981 so razvili društveni prapor ... 1987. so moščanski gasilci dobili gasilsko avtocister-no, ki jo je seveda mogoče uporabljati tudi za dovoz vode v sušnih obdobjih. Gasilski dom je postal naenkrat pretesen, in zato so 1992. leta zgradili prizidek v velikosti 8 krat 10 metrov. V spodnjih prostorih sta garaži za gasilski vozili in opremo, nad njima pa oder z garderobo. Leta 1994, ko je društvo praznovalo 70-letnico, so dali asfaltirati prostor pred gasilskim domom. To je nekaj povzetkov o delu prostovoljnega gasilskega društva, o katerem je pisal sekretar Milan Filo. V začetku avgusta letošnjega leta je v Moščancih po 15 letih dokaj uspešnega dela nehalo kmečkimi dobrotami na razlik nih prireditvah. Združili smo tn sekcije, tri na videz različne, oblike društvenega dela, a v pre’ pričanju, da se dejavnosti med seboj dopolnjujejo, vse pa stremijo k istemu cilju: urejena, l®Pa in prijetna vas, ki jo občasno popestrijo prireditve, družabno5 in promocija na ustrezni ravni ter izobraževanje na področju1’ ki so vaščanom najbližja.« Ni kaj, Moščanci so prijazna vasica, katere del je ob regionalni cesti Murska Sobota-Hodoš. Ko so modernizirali to cesto, je vas dobila pločnike , nekatere domačije pa tudi varnostne ograje. - Fotografija: Š. S. 1.216 metrov asfalta v zaselku Vrej, uredili so dovozno pot na pokopališče in dali tlakovati obredni prostor pred mrliško vežico. V 1994. letu so asfaltirali več cestnih odsekov v skupni dolžini 1.088 metrov, lani pa so asfalt položili v dolžini 419 metrov. Velika pridobitev je nedvomno modernizirana regionalna cesta Murska Sobota-Hodoš, saj pelje tudi skozi Mo-ščance. Hkrati s cesto so uredili tudi pločnike in varovalne ograje pred nekaterimi najbolj izpostavljenimi hišami. V Moščancih imajo omrežje kabelske televizije. Pa načrti? Morda še letos bodo modernizirali cesto v dolžini 500 metrov v Podlog in tako imenovano Balekovo cesto. Čimprej bi radi zgradili avtobusne čakalnice in začeli s pripravami na gradnjo ulične raz- delovati Kulturno-umetniško društvo Žarko Klanjšček in ustanovili so Kulturno-turistično društvo Moščanci. Zakaj? Kulturno društvo se predstavlja »Kulturno dejavnost smo razširili, društvu smo dali novo vsebino in delo poteka v treh sekcijah: kulturni, turistični in aktivu kmečkih žena. Kulturne prireditve, nastopi, skrb za kulturno izobraževanje mladih, folklorna skupina ... za vse to bo skrbela kulturna sekcija. Skrb za urejenost okolja, za promocijo vasi, za lep videz kraja, domačij, vaških objektov, skrb za ohranjanje tradicij tega območja ... bo delo turistične sekcije. In aktiv kmečkih žena? Izobraževanje v kulinariki, urejanje okolja, družabnost in sodelovanje s Mij ešče telko mamo, ka von damo Jim bo uspelo? Vse kaže, d8 bo, saj so še v istem mesec11 (25. avgusta) pripravili Prir. tev Preživite nedeljo v cih. Najprej je bila tradicionalna nogometna tekma veterane Vreja in Brega, potem športno zabavno tekmovanje kulturp° turističnih društev Občine r conci. V popoldanskem času J v Moščancih nastopil PeVS zbor Občine Puconci pod v° stvom prof. Jožeta Vukana, P tem so predstavili glasilo M ščanci - nekdaj in danes; o* kovalci so prisluhnili Gorič Ki klantošem, potem pa je bilo t bavno popoldne. r. Naslednja prireditev Ku' nega društva Moščanci pa Je “ .j 11. oktobra. Z njo so obu«' nekdanje načine dela na_P° ročno trganje in poznejše l černo) ličkanje koruze. Na . so (po)vabili v letakom v mivem domačem narečju ” drugim so zapisali: »Pa nej Ka slučajno piti pa gesti seuf t10^ mij ešče telko mamo, ka damo. Samo delate de trbel°’ ešče popejvale mo, kak smo da, če do non glase fkuf P le.« In res je bilo tako! t Članice aktiva kmečkih z iz Moščanec so skupaj s P stavniki Sadjarskega dru Pomurja dobro odrezale tu razstavi v Portorožu. TafU v predstavile pekarske izdel ; katerih je bilo uporabljeno sa denimo sadni kruh. sj. Tako torej v Moščancih, ci, 12 kilometrov oddaljen Murske Sobote. Od tam Je tudi geograf, publicist in tuf ni delavec Bela Sever. Kako so se kopala dekleta? Za konec pa morda še n iz spominov najstarejše K Tj ke. Zapisala jih je Irena Gr* »Ob zimskih večerih sna j dili ,čejsat perje’. Na y®sobje-dekleta niso smela PrltI so čena kakorkoli. Tudi frizU v3-bile drugačne. Dekleta so dno imela spleteno kito. lice so morala priti do P°1 t0. Dekleta so se kopala v (v P ku) v kratkih hlačah, kop 'ji ni bilo. Koline so bile p011 enkrat letno ...« , š. SOB^ s « I 1 N S V Dokležovju za plinifikacij0 Krajevna skupnost Dokležovje je v svojem programu dela kakor tudi v referendumskem programu za obdobje 1996/2002 opredelila kot eno pomembnih nalog gradnjo plinovodnega omrežja v naselju Dokležovje. V zvezi s tem je bilo v letošnjem programu predvideno, da naj bi beltinska občina naročila izdelavo idejne študije o možnosti izvedbe tega projekta. Ker pa občinski proračun tovrstnega dohodka ni predvidel, je razumljivo, da občinska uprava omenjene idejne štu- dije ni naročila. Sicer pa so v KS Dokležovje že julija izvedli laično anketo. Anketni list z naslovom Plinifikacija je dobilo sleherno gospodinjstvo. Anketni vzorec je zajel približno 220 gospodinjstev, ker pač vseh ob izvajanju ankete ni bilo doma. Pritrdilno je odgovorilo 141 gospodinj- štev, to je 64 odstotkov anketiranih. Sicer pa so projekt plinifikacije hoteli izdelati hkrati s projektom kanalizacije. Kot ugotavljajo, jim to kljub prizadevanjem ni uspelo, hkrati pa menijo, da se bodo operativna dela na terenu glede kanalizacije začela predvidoma šele leta 1998. Po opravljenih uV. jZya' pogovorih z morebitnid^jo jalci sklepajo, da je plim 1 eCjh-mogoče izvesti v 18 lT,e Zato menijo, da je glede liščine za plinifikacijo naJP bi nejše leto 1997, pri bila tudi finančna obreH1^^. gospodinjstev enakom® ^ci' Pri tem pričakujejo, da 6°,^ pn skavtov. tkve Je je bilo nedaleč od ce-l'. Benedikta, kjer so os- V^e Mikloša Kuzmiča. *at0 V()dnega programa je bil \jina.menjen predstavitvi Nrcg 'n Pomembnih Prek-' v ’ ki so živeli ali delovali Njitip^cilt in okolici, udeleženci, ki se ^jic Jej° volčiči in volj-'1 [et ’ s° bili stari od 7 do ^starejši roverji in tj.PNe ter skavtski vo-t-Pr -,a So imeli 20 in več 'su so iz vseh krajev v Ji: kjer delujejo ska- Izvidniki in vodnice (skavti, stari od 12 do 16 let) so imeli na voljo več aktivnosti in vsak si je izbral nekaj. Pri mojstru g. Baumanu v Tešanovcih so se preizkusili v lončarskih sposobnostih; ob pomoči družin Smodiš in Žižek iz Lipovec so se učili delati izdelke iz slame go preživetja«. Pot, ki je vodila mimo rotunde v Selu, je bila polna raznih ovir, plezanj in drugih nadlog. Nekaj skavtov in skavtinj je postavilo križ in oltar za mašo na prostem, s katero smo potem sklenili Štrkov jam. Najbolj spretni izvidniki in vodnice iz vsakega kraja pa so se pomerili v tekmovanju v postavljanju šotorov za osem ljudi. Med ekipami, ki so štele pet članov, so bili najboljši Korošci, Beltinci pa so zasedli drugo mesto. Roverji in popotnice (starost od 17 do 21 let) so se tudi ukvarjali s folkloro in pletenj- Mladi v stiski in zasvojenost. Približno uro in pol .je trajal, udeležilo pa se ga je več kot 50 skavtinj in skavtov. Bil je prijeten in koristen, kajti smisel in cilj skavtstva je vzgoja mladih. V sodelovanju z Zvezo radioamaterjev Slovenije in Radioklubom Pomurja so lahko vsi udeleženci Štrkovega jama sodelovali pri dveh svetovnih akcijah, ki sta potekali tisto soboto: JOTA (Jamboree in teh air) in JOTI (Jamboree on teh Internet). Pri teh akcijah se skavti z vsega sveta pogovarjajo prek radioamaterskih ozi- V odboru za družbene dejavnosti Občine Beltinci so dali pobudo, da v občinskem okviru Romom v Dokležovju čimprej priskrbijo parcelo, kjer bi si lahko v miru zgradili svoje domove. O romski problematiki v Dokležovju so že razpravljali na sestanku, na katerega so bili povabljeni vsi lastniki parcel, kjer imajo Romi svoja bivališča. Sestanka pa se je žal udeležila le peščica Romov in predsednik Krajevne skupnosti Dokležovje. Romi so za izselitev postavili tri pogoje, in sicer, da se jim zagotovijo stanovanja, da se Romu Naciju preseli materin grob in da se jim izplača odškodnina za vsa leta, ki so jih preživeli v Dokležovju. Po tem sestanku si je beltinski župan Jožef Kavaš ogledal bivalne prostore Romov. Ugotovil je, da so le-ti brez elektrike (svetijo si s svečami), barake so zelo nestabilne, sredi naselja pa imajo eno vodovodno pipo. Kot je povedal župan, je res, da je občina obljubila določena sredstva oziroma material kot pomoč tistim Romom, ki si bodo sami zgradili oziroma uredili svoja bivališča. Poudaril pa je tudi, da Krajevna skupnost Dokležovje o tem noče ničesar slišati. Zato bi Občina Beltinci zemljišče odkupila in ga urbanistično uredila, s čimer bi si Romi lahko na legalen način zgradili hiše. Za odkup je predvidenih 8 arov zemljišča, lastnikov pa je 11. Hkrati je župan naslovil na Ministrstvo za okolje in prostor ter na Urad za narodnosti dopis o romski problematiki v Dokležovju. V njem se je zavzel za čimprejšnjo rešitev tega problema. M. JERŠE ■ ŠALOVCI - Cestno podjetje Murska Sobota je končalo z modernizacijo 1,5 kilometra dolgega cestnega odseka Šalovci-Domanjševci, katerega vrednost ocenjujejo na okrog 30 milijonov tolarjev. Prav tako potekajo pripra- ve na začetek asfaltiranja približno kilometer dolgega cestnega odseka v Dolencih. Tudi ta dela bodo izvajali delavci soboškega cestnega podjetja, predračunska vrednost naložbe pa je 22 milijonov SIT. M. J. Veržeja, s Ptuja, iz ^rik Gornje Radgone, 'jic o?ra’ Slovenskih Ko-^'^oVenske Bistrice in Itjjj J Gradca. Najštevilč- Pa smo bili gostitelji -^vj^atorji prireditve -*<>vecl ‘z Beltinec in Čren-Nal Inkovem jamu se je marsikaj. Volčiči in ^0J'Ce so se odpravili na '0V' S£veda n's0 M^li prijaznih ptic, am-^m. ^ševali ubogega »štr-Si m si Je zlomil Perut kt ^ogel najti svojih star- ! Vepr.av je bil Bilko iz papigo r aajmlajši skavti vzeli igro %Qesn° in vse skupine so us-pte,°Pravile svoj pohod sko-^^Ursko džunglo in ran-rešile. Pri postavljanju šotora so bili najboljši Korošci, skavti iz Beltinec pa so zasedli drugo mesto. - Fotografija: R. M. in mnogi so si naredili lične spominke. Folklorna skupina iz Beltinec je skavte naučila zanimivih plesov. Posebno všeč jim je bil čardaš. Najpogumnejši so se odpravili na »pro- em iz slame, poleg tega pa so pomagali pri delu v Domu duhovnosti sv. Benedik Kanče-vci. Za njih in za voditelje je bil tudi pogovor z dr. Eriko Zelko iz Beltinec na temo e. roma računalniških zvez. Izredno dobra radioamaterska oprema v Kuštanovcih, ki jo je dal na voljo g. Stanko Hari, je nekaterim mladim omogočila nepozabno doživetje. S pomočjo prenosnega računalnika in radioamaterske opreme iz Maribora smo se naposred-no iz Kančevec povezali tudi s svetovnim računalniškim omrežjem Internet in z računalniki drugih skavtov s celega sveta. Vsi skavti in skavtinje, ki smo se udeležili Štrkovega jama, se najlepše zahvaljujemo predstavnikom Doma duhovnosti in družini Ča-huk, ki so nam pomagali pri pripravi prostora, in vsem, ki ste nam omogočili lepo doživetje, še posebno Uradu R Slovenije pri MŠŠ, občini Moravske Toplice, občini Beltinci, Telekomu, p. Murska Sobota, trgovskemu centru Merkur iz Murske Sobote in trgovini Keko Šport iz Murske Sobote. ROBERT MEOLIC BISEROPOROČENCA HORVAT IZ TURNIŠČA - Pred 60 leti sta se v znameniti romarski turniški cerkvi Marije Vnebovze-te poročila Štefan in Barbara Horvat. Pred kratkim - šest desetletij pozneje - sta si v isti cerkvi, le da tokrat pred župnikom Lojzetom Ratnikom, vnovič obljubila zvestobo in vsestransko pomoč. V zakonu se jima je rodilo troje otrok: Lujzek, Jožek in Danica. Vesela sta svojih sedmih vnukov in enega pravnuka. Tem tudi večkrat pripopvedujeta, kako je bilo nekoč. Dedek oziroma pradedek ve tudi povedati, kako je čevljaril, babica oziroma prababica pa je z njim tu in tam šla na sejme, drugače pa je gospodinjila in vzgajala otroke ter kmetovala na 7-hektarski kmetiji. In kje sta se »srečala«? Pa še letnici rojstva biseroporočen-cev: Štefan se je rodil 1915. leta, star je torej dobrih 80 let, Barbara pa se je narodila 1914. leta in je zato leto dni starejša od moža. - Fotografija: J. Žerdin. 16 vestnik, 21. november 1 eportaža Srečanje mladinskih pisateljev Oko besede ’96 Letos so v Prekmurje povabili slovenske mladinske pisatelje. Povabili so jih zato, da bi se družili, predvsem pa da bi ob koncu sklenili nekaj misli. Pripravili so simpozij o tem, ali so knjige lahko bolne, s katerim so želeli opozoriti na nekatera aktualna vprašanja književnosti za otroke in mladino, pripravili so delovno srečanje avtorjev z uredniki mladinske periodike, mnoge pisatelje so povabili na šole in po vsem tem napornem in ustvarjalnem koncu tedna so jih popeljali še po Prekmurju. Eno od večjih presenečenj pa so prav gotovo pripravili otroci iz Vzgojno-izobraževalnega zavoda Štefana Kovača in četrti razred OŠ I, ki so narisali portrete sodelujočih pisateljev. In če je bilo vodilo tega srečanja, ugotoviti bolne točke m skega pisateljevanja, naj ne bo narobe, če še mi Povzarn^j0vih6 tualen zapis, kije o pisateljih in pesnikih izšel v časopisu 20. novembra 1927: »Pisateli i pesniki so liidje velikoga razuma, navadno d W srca i občiltlive duše, šteri posebno dobro vidijo i razmijo dela, napake, nevoule i potrebe. Majo pa poleg vsega po$e boči, da znajo svoje misli i svoje občutke z jako lej plenire lej poj formi spisati. Tak čtejo liidje za njimi lejpe pripovist1 pesmi i ščejo tildi, da bi njilvo živlenje tak lejpo bilo kak & vest, štero čtejo. Kakpa da se najdejo med temi pisateli i Pes božni liidje, šteri svoj lepi dar od Boga rabijo v to, da z lejpl^-Uidi na slabo pot spravlajo. Zato je dobro ijako potrejbno, « mo prave i poštene pisatele i pesnike, kak tildi njilva dela, a na te način znali ločiti dobro od bočnega.« inO1”* Tudi po sedemdestih se ta resnica prav gotovo P°P° ujema z današnjo. ^dif*' In če se nekoliko sprehodimo po zgodovini slovenske ske književnosti, bomo prve začetke našli ob koncu 18-. s prevodi nemških razsvetljenih pesmi. Seveda ti nisoP Prekmurja. V sredini 19. stoletja pa je začela nastajat* slovenska književost za mladino. Ti začetki so povezan* jpii nom Martinom Slomškom, kije leta 1842 napisal » p^lt Nežica v nedelski šoli, in s sestavki za otroke v almanahu niče, ki je izhajal v letih 1846-1901, ter s prvim mladinskim časopisom Vedež, ki je izhajal v času od 1850. oP^ Danes se mladinska književnost na Slovenskem z vs stjo pojavnih oblik primerja z evropskim in svetovnim h . j# prostorom. Zanimivo pa je tudi, daje kar nekaj mladinsK Jjii1 teljev iz naših koncev, prav enakopravno pa lahko ob P stopajo tudi pisateljice. Prekmurje je letos zapustila že druga skupina pisatelj®v’ bo po vsej verjetnosti prihodnje leto prišla tudi tretja. ki se radi vedno znova vračajo v naše kraje. Glede nat0’jgat^’ srečanje pisateljev že »prijelo«, da nekaj pomeni, tudi za naj bi prihodnje leto v Murski Soboti na srečanju Ok založniško podjetje Večer, založba Franc Franc ter in knjiga podelili nacionalno nagrado za mladinsko ku Predvsem pa so se ti naši pisatelji v teh treh dneh ve J®* žili, pogovarjali, razpravljali ter razmišljali, da je temelj 0 mladinske književnosti tudi v tem, da ne pozabiš biti otr naj v mladinskem pisatelju oživi otrok! . juh*10 Aleksandra Nana Rituper, foto: Nat»sa vestnik, 21. november 1996 17 ronika Ob mesecu brez zasvojenosti Država pa se igra z lego kockami Pred nos so jim spet nalepili plakate, namenjene mladim ob mesecu zasvojenosti. Z morbidnostjo na eni strani ter moraliziranjem na ^gi se mi je, ko sem z očmi drsela od enega do drugega plakata, vse to “Phalo. Bilo jih je za venček in prijelo me je, da bi jih skrivaj potrgala, venčke naukov, s katerimi so polepili šolsko steno. Pobrala bi še letele, zloženke, barvanke in drug »vzgojni material«, ker me jezi njegova staromodnost, vsebina, prepojena s pridigarskim moralističnim tonom, tef Prikazovanje življenja v črno-belem, na eni strani smrt in trpljenje z flr°go, na drugi življenje brez opoja Kupi potiskanega papirja, ob katerem je nekdo mogel dobro ^služiti, in potem morje besed, ki se je v tem mesecem usulo na glave mladih, saj so v »posveče-nem« mesecu morali poslušati Predavatelje, ker je to pač del šolskega in zdravstvenovzgojnega Programa - do tega sem kritična. n mladi? Vprašajte jih! Zasvojenost, droga, alkohol, rigav problem je pravzaprav to? Nas odraslih, ki s pozicije meh-kega fotelja, s toplimi copatami ?a togah ter okusnim prigriz-arn pred seboj gledamo na svet “koli sebe ter delimo nauke, da 'Lil svet boljši in obvarovan zla s“dobnega časa? Ali pa je to pro-mladih generacij, ki stojijo p številnimi neznankami o z"1, kakšno bo njihovo življenje. ?svojenost je problem vseh, in ete tako, potem dovolimo, da ’ reševanja problema lotijo tudi 'adi sami. Sami v sebi, s svoji-mislimi in odločitvami, s svo-™ Pogledom. Imajo svojo pa-ct' zato ne potrebujejo modro-v Pia in ukazov odraslih. Le njih H,l oporo, razumevanje in *ezen. kot sam raj na zemlji. nilo veliko takih, ki vidijo predvsem sebe in zaslužek. Pa vendar se premika, ker tako obnašanje opuščajo resnični prijatelji mladih in otrok. »Spomnil sem se priložnosti, ko sem bil na šoli v Mali Nedelji. Šola je tri dni namenila učenju za boljše medsebojne odnose. Meni je bilo čudovito, ko so učenci predstavili svoje raziskovalne naloge. Zanimivo mi je bilo, kako so učenci to z zavzetostjo spremljali. Skozi tako delo je mogoče podati nekaj, kar na tak to, kar mladi potrebujejo, da dobijo zdravo samozavest, samospoštovanje in dovolj realno samopodobo. Moje izkušnje temeljijo na tem, da se mladostnike da pritegniti v dejavnost, če gre za majhno skupino, če jih narediš aktivne, če je to, kar oni počnejo, za njih pomembno, da vidijo, da imajo od tega neko korist, izkušnjo ali kar je povezano z njihovim vsakdanjim življenjem, potem ni problema. Ta dejavnost tudi ne sme biti tekmovalna, vsaj na začetku ne, ampak naj vključuje vse možnosti umika in prostovoljnosti,« je o izkušnjah o delu z mladimi povedal Boris Šunko. Komu potem koristi trditev, da današnje mladine prav nič ne zanima, da ji je vse »brez veze«, še posebno sodelovanje v skupin- b °eseda - v prazno jtt^reventive na ustih imamo K'n° VeHko. Govoričenja, go-^tenja o tem, kaj bi bilo potreb-v ’Je veliko in tisti, ki veliko go-pr° prevent‘v>- nimajo prave PraStave’ znanJa 0 tem’ kako se v Va Prevetiva dela,« je v pogoji dejal Boris Šunko. »Prava ^ih6t'Va pr' otroc>h, mladih je 'o, da se naučijo živeti s .riziki, ne da bi posegali ali da bi zmanjšali to možnost, dt Pr'de do pretirane uporabe p. • živ]. Pnčana sem, da mladi o Polkih vprašanjih ne želijo iatQ^at' Predavanj preprosto He> ’ ^r življenje želijo živeti, šli 4 er'so zato že zdavnaj pri-Pri 0 sPoznanja, da predavanja, tj 5ay*jena za mlade, ne na pra-Ittjj 'n ‘n ne na pravem mestu, ° v Prazno- Sicer .pa, kdo vse ^it°h.sprašuje o njihovi učin-°sti, mar država, ki jih vz-0 Postavlja kot nalogo v svo-WVentivnem delovanju ter ^ita, Vsako leto finančno po-ko ^ar tisti predavatelji, ki ^JPtavijo svoje delo, ker so k Mij ’ Primernem honorarju, ^HaP$ZVani ali pa jim je to služili. a°lžnost? K državnemu kori-^lefnu’ ki napaja preventivne a>ne zoper odvisnost, seje zri- način najde čisto drugo mesto. To je bil zame lep zgled prave preventive,« je povedal Boris Šunko. Kaj je preventila -učenje življenja ^Izkustveno učenje v neposredni interakciji s socialnimi igricami, učenje komuniciranja, boljše^ ga zaznavanja svojih čustev, sodelovanja z drugimi, reševanja konflikotov ... gre za učenje socialnih veščin, spretnosti, da se laže znajdemo v medosebnih odnosih, da se laže uveljavljamo, skupaj z drugimi laže zadovoljujemo svoje potrebe ne v škodo drugih in ne v svojo škodo. Torej skem delu? Je obrambno ogrinjalo in rabi kot opravičilo tistim, ki si do mladih niso znali utreti poti ali pa tega še poskušali niso? Sicer pa, iti se preventivo s pisanjem programov, sestavljanjem zloženk in pripravljanjem predavanj, z nastopanjem z vrha v salonskih čevljih je namreč nekaj povsem drugega kot stopiti na tla realnega življenja. Ko se spustiš na zemljo, si gledaš iz oči v oči, enakovredno ob spoznanju, da se na zemlji čevljev včasih oprime tudi blato. Ljutomer - Pij malo, pij dobro! Pod tem geslom je bila Vl" družabna prireditev, ki sojo pripravili v društvu upokojencev Tam pa niso le Ustili m°šta. ampak tudi zapeli pre-Man .er° “Pivsko« pesem, denimo Sezidal si bom vinski hram ... PosiJ n' seveda tudi harmonikar. Z družabnega srečanja so se SevecjV|' z geslom prijateljev dobrega vina (in teh med upokojenci io^ ne manjka). ki se glasi: Pij malo, pij dobro, kajti vino ni samo ■L z" zdrava pijača, temveč tudi hranilo in zdravilo! (F. Fe.) ■ Hodoš - Delegacija Občine Hodoš - Šalovci in župan kli|t ^eksanrier Abraham so nedavno obiskali člane Slovenskega leto h nesa društva Mura iz Voralberga v Avstriji, ki bo prihodnje 1$. Praznovalo 20. obletnico delovanja. Dogovorili so se, da bodo si^ arca Prihodnje leto v omenjenem avstrijskem mestu pripravili he 2 0 Prireditev, na kateri se bodo predstavile tudi kulturne skupi-nase strani meje. M. J. Poti V Sloveniji poznamo že vrsto programov in oblik dela z mladimi, ki so se v letih izvajanja pokazali kot uspešni in dobri. »Ena oblika so naravoslovni dnevi, ki so namenjeni komunikaciji in učenju socialnih veščin. Izvajamo jih na šolah za se-dmošolce in osmošolce. Tu se ne govori dosti o drogah, ampak je govora o zdravem načinu življenja. Potem so mladinske delavnice, ki so se najbolj uveljavile tudi pri nas že od leta enaindevetdeset. Mislim, da so mladinske delavnice dober prevetivni program, kije namenjen sedmošol-cem in osmošolcem in se dogajajo vse šolsko leto. Vsaka delavnica ima svojo temo, svoj smisel in različne teme komunikacije: neverbalna komunikacija, odnos do staršev, šole, vrstnikov, moralne vrednote. Torej tista bistvena področja, ob katerih otrocih odraščajo in morajo vzpostaviti odnos do staršev, vrstnikov, dela, šole,« je delo mladinskih delavnic predstavil direktor ljutomerskega Centra za socialno delo Boris Šunko. Za mladinske delavnice ni denarja Mladinske delavnice so se uveljavile in v zadnjih letih dobro tekle, saj so jih sprejeli mladi in tudi šole. Ampak sedaj naenkrat država zanje nima več denarja. Sploh ne gre za velik denar, ampak za prispevek, s katerim bi se kot doslej plačali osnovni stroški ter mentorjem priznale manjše nagrade za njihovo delo. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so letos na grobo odrezali ta vir financiranja dejavnosti mladinskih delavnic. Privoščili so si še to, da so nemalo denarja za delo mladinskih delavnic namenili ljubljanski regiji ter za strokovno združenje, ki opravlja izobraževanje in supervi-zijo za mladinske delavnice, medtem ko za delo delavnic po regijah ni niti tolarja. »Tu res ni šlo za ne vem kak denar. A za nas je bolj kot denar pomemben odnos države do preventive in do nas, ki smo se trudili. Na ta način je država naše dosedanje delo razvrednotila. Kot da to ni pomembno, kot da to ni nič in kot da je vseeno, ali se pri nas na tem področju kaj dogaja ali pa ne. To nas je razočaralo,« je povedal Boris Šunko. Delo z ljudmi, oblikovanje mladinskih delavnic ni zlaganje lego kock, da ko se spomniš, jih pač razdereš in začneš znova. Za to, da so mladinske delavnice zaživele in da so bile sprejete, je bilo treba razdati ogromno človeške energije. Pretrganje njihovega dela zato pomeni, da se sesuje vse, kar je bilo grajenega skozi obdobje. »Mi vendarle razmišljamo o tem, da bi z delavnicami nadaljevali. Zato se bomo dogovarjali s šolami, da bi poravnale minimalne stroške ter da bi v tem šolskem letu prilagojen program delavnic vendar izvedli,« je povedal sogovornik. Življenje je težko Nespametno je govoriti o problemu droge in zasvojenosti iztrgano ali ločeno od življenja. Je del življenja, življenje pa je, kot je zapisal znani pisec M. Scott, težko. Naučiti se ali znati živeti v zapletenosti medsebojnih odnosov in uspešno premagovati številne ovire, je umetnost. Toda vsi nismo umetniki in vsi nimamo enako dobrih učiteljev za to, da obvadujemo svet in rešujemo probleme sebi v prid. To grizenje s problemi človeka, ki je pri tem neuspešen, odmakne od cilja. Otroci s psihosocialnimi težavami v šoli naznanjajo, da so jim problemi življenja pretežki in da jih v dobro zase težko rešujejo. In teh otrok je dosti in vedno več. Stopiti do njih, jim postati prijatelj, sopotnik in pomočnik, da laže rešujejo probleme, to je tisto, kar bi lahko postavili prav na vrh preventivnega dela. Kajti čim bolj je otrok neuspešen v šoli, v okolju, tem večja je možnost, da mu bo pot v odvisnost prijazna. Že to, da otrok izboljša svoj učni uspeh, je zanj kot zdravilo za njegovo duševno zdravje in jamstvo za uspešnejšo prihodnost. Na ljutomerskem Centru za socialno delo pa ugotavljajo, «... da je tako psihosocialno pomoč otrokom, družinam mogoče organizirati in izvajati. Seveda pa bi bilo dosti bolje, če bi to lahko izvajali kot projekt, kar bi temu delu zagotavljalo večjo varnost.« Doslej so ga namreč opravljali v okviru javnih del. MAJDA HORVAT Zgodilo seje... Policija preizkuša mercedes Pred kratkim smo poročali o novem kombiniranem VW-vozilu, ki gaje dobila tudi soboška postaja prometne policije. Zdaj pa so nam z ministrstva za notranje zadeve sporočili, da bodo v naslednjih šestih mesecih preizkušali kombinirano vozilo Mercedes Benz Vito, ki gaje za nove potrebne slovenske policije preuredil zastopnik Mercedesa (Avtocommerce Ljubljana) v sodelovanju s koprskim podjetjem (Proavto). Najprej ga bodo preizkušali na območju UNZ Ljubljana, pozneje pa še drugje, tudi pri nas v Murski Soboti. Vozilo je preurejeno tako, daje primerno za policijske intervencije. Je nekoliko manjše od intervencijskih vozil Citroen Jumper, kijih sicer uporablja slovenska policija. Vozilo Vito, model 113, ima 1998-ku-bični motor, katerega moč je 95 KW oziroma 129 KM. Iz Ljubljane je tudi tale novica: Pred kratkim se je policija opremila z novimi elektronskimi alkotesti Draeger, model 7410 plus. Prednost tega modela je med drugim tudi, da shranjuje približno 210 meritev. Tanki na meji v Dolgi vasi V zabojnikih (kontejnerjih) na tovornjaku s slovaško registrsko tablico so predzadnji torek madžarski cariniki na prehodu Redic -Dolga vas našli dele za dva tanka T-55 in T-72. Namenjeni so bili doslej menda neimenovanemu oziroma neodkritemu slovenskemum podjetju. Tovor so zasegli, voznika (bila sta dva) pa so priprli ter uvedli preiskavo. Tudi pri nas v Sloveniji skušajo ugotoviti, komu so bili namenjeni tankovski nadomestni deli. Nesreča na Ptujski Cesti V preteklem tednu in v prvih dneh tega tedna k sreči ni bilo veliko prometnih nesreč, v katerih bi se ljudje huje ali laže poškodovali. Bilo pa je na ducate nasreč, kjer je nastala manjša gmotna škoda. O tem pa praviloma ne pišemo. Večja prometna nezgoda se je zgodila v četrtek, 14. novembra, ob 16.35. Otrok P. K. seje peljal s kolesom po lokalni makadamski cesti v naselju Ptujska Cesta iz smeri Stavešinec v smeri lokalne ceste Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci. Ko je pripeljal v križišče s prednostno cesto, se s kolesom ni ustavil pri znaku, ki to določa, temveč je zapeljal na prednostno cesto. V tem trenutku pa je s kolesarjeve leve strani iz smeri Gornje Radgone pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Andrej S. Prišlo je do trčenja; kolesarje padel in se hudo poškodoval. Vlomilec v Cerkvenjaku Policisti poizvedujejo za nepridipravom, ki je pred kratkim vlomil v poslovne prostore lenarške kmetijske zadruge v Cerkvenjaku. Ukradel je dve motorni žagi in motorno kosilnico na nitko. Vsi predmeti so znamke Hasquarna in so vredni 200.000 tolarjev. Š. S. Obsojamo Komu je napoti Copekov mlin? Če bi se Štefan Smej ne podvizal in poskrbel za revitalizacijo znamenitega Copekovega mlina na potoku Črncu v Mali Polani oziroma zaselku Mačkovci, bi mlin verjetno že povsem propadel. Objekt bi delil usodo kolišča Bobri in vinogradniških brunaric v Novem Tomažu v Lendavi. Po njegovi smrti svojci želijo, da se mlin ohrani in deluje in da se sklenejo načrtovana dela. Za to so zainteresirani tudi v Veliki Polani. Vsaj tako je povedal predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev občine Velika Polana Štefan Prša, sicer samostojni tiskarski podjetnik. Copekov mlin, ne glede na to, kdo je njegov formalni upravljalec, bodo vključili med pomembnejše regionalne lokalne etnološke danosti in jih posebej priporočali za ogled. Seveda bo nova občina Velika Polana tudi pomagala pri ohranjanju tega edinstvenega spomenika graditeljstva. Potočni mlin je v uporabnem stanju: občasno se zavrti mlinsko kolo in požene mlinske kamne, nakar zadiši po sveži moki. Z zapornic Copekovega mlina v Mali Polani je nekdo odvil in odpeljal (odnesti ni mogel, ker ni lahka) eno od dveh traverz, na katerih je (bil) pritrjen mehanizem za dviganje desk, s katerimi se zapira dotok vode. Kdo naj bi z dejanjem omadeževal večletni trud obnovitelja mlina? - Foto: Š. S. Do sem torej vse lepo in prav. Kaj pa madež? Pred nekaj dnevi je nekdo odvil z vijaki pritrjeno eno od sicer dveh traverz, postavljenih čez jez na potoku Črncu, na katerih je (bil) s pomočjo zobnikov pritrjen mehanizem za dviganje vodne zapornice. Policija za storilcem sicer poizveduje, odkrila pa ga še ni. Postavlja se tudi vprašanje, čemu bo »nočnemu tiču« (predvidevamo, daje kradel ponoči) traverza, ki bi jo sicer lahko dobil za malo denarja na Dinosu? Gre bolj za objestnost, zato tudi vprašanje: Komu je v napoto Copekov mlin, ki noče biti razvalina, ampak privlačna turistična točka? Š. S. 18 vestnik, 21. november 1996 ima teUM/aks: (069) 22 130 in (069) 22 125 (int. 205) MLADIIN MLADI STE SE ODLOČILI ZA POTOVANJE? POTOVATI - SAMI ALI V DRUŽBI S PRIJATELJI PO EVROPI ALI ZUNAJ NJE! STE ŽE UGOTOVILI, KOLIKO VAS BO STAL PREVOZ? STE UGOTOVILI, KOLIKO BOSTE ODŠTELI ZA PRENOČEVANJE? ČE NISTE, SMO PRAVI NASLOV ZA VAS! Pri nas dobite podatke o velikem številu mladinskih prenočišč (YOUTH HOSTELS) po vsem svetu. Cene so primerne za žepe dijakov in študentov pa tudi za družine z otroki. Nikar ne pozabite na IZKAZNICO POČITNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE, ki vam bo odprla pot v največjo verigo prenočitvenih objektov na svetu, ali izkaznici ISIC in FIVTO, s katerima imate različne popuste pri ogledih in prevozih. PRIPRAVLJAMO: IZLETE, POTOVANJA, ZIMOVANJA, LETOVANJA, EKSKURZIJE, ZAKLJUČNE OZ. MATURANTSKE IZLETE, OGLEDE KONCERTOV in druge oblike aktivnega oddiha. Če nimate časa ali študirate v Mariboru ali Ljubljani, nas pokličite. Želeni program ali ponudbo vam bomo poslali na vaš naslov. POZIVAMO VSE PO LETIH STAREJŠE, VENDAR MLADE PO SRCU, DA SE OGLASITE PRI NAS ALI POKLIČETE, POSLALI VAM BOMO NAŠO ZIMSKO PONUDBO: *smučišča v Sloveniji, Avstriji, Italiji * zdravilišča * silvestrovanje (še NEKAJ PROSTIH MEST za silvestrovanje v Budimpešti, Pragi, Rimu ter v hotelih na slovenski in hrvaški obali) * pripravljamo različne programe IZLETOV, LETOVANJ, OGLEDE SEJMOV... IN NAVSEZADNJE: PONUJAMO VAM UGODNE MOŽNOSTI PLAČILA! E E VAŠA SMUČ^SKA M. SOBOTA, Ulica Arhitekta Novaka 4, (069) 31 429 Z RELAXOM • fTAUSTA »PREMA RKS POPO Za smučarijo potrebujete smuči, palice, smučarske čevlje, rokavice in primerno obleko. Pa je to res vse? Pravi smučar se bo prav gotovo opremil še s smučarskim zavarovanjem Zavarovalnice Triglav. 96f97 DOMA: ROGLA KOPE KANIN BOHINJ (smučišča na KOBLL VOGLU, SORIŠKI PLANINI in POKLJUKI) NA? Smučarsko zavarovanje vas varuje na poti do smučišča, med smuko ter na povratku; zavarovani boste v primeru nezgode, ki se pripeti vam, pa tudi, če boste sami nehote povzročili škodo drugim. Zavarovalnica vam bo povrnila škodo zaradi ukradene smučarske opreme. Lahko se vam pripeti, da boste nenadoma morali prekiniti dopust ali pa ga zaradi nezgode podaljšati: v obeh primerih vam bo Zavarovalnica Triglav povrnila škodo. Smučarsko zavarovanje lahko sklenete za izbrano število dni, smučarsko sezono ali celo leto. Smučarski dopust je čas za oddih in sprostitev; s smučarskim zavarovanjem Zavarovalnice Triglav ga boste lahkp res brezskrbno uživali. SMUČARSKO ZAVAROVANJE N U < 0) *0 ra O) mi \ i F t > \ e h ' ! M I / l J SHUMt O H V k M I h I S 1.1. KUITit SIL'U'TČ.0 C E LUViNUH JEZO- i iv/ n J UGODNO IN ATRAKTIVNO SILVESTROVANJE VISTAMBULL' 5 ali 8 dni IZRENDO UGODNE MOŽNOSTI PLAČILA (plačilo s čeki, posojilo na 6 oz. 10 mes.; TOM + 0 od 2.200,00 do 2.800,00 S1 ROGLA KOPE KANIN VOGEL KOBLA 2.100 ,00 SIT 28 do 30 DEM DEM DEM od od 30 25 vestnik, 21. november 1996 19 ... poje pesem Andreja Šifrerja. In v deželi ob Muri jih je veliko. Pogled skozi Vestnikovo okno je sicer jasen, vendar pove premalo. Zato je potrebno vstopiti in si privoščiti trenutke sproščenosti... PRIČAKUJEMO VAS! m^iliancu Tišinska 14, 9000 Murska Sobota, tel.: (069) 21 505 Ostanete čez novoletne praznike doma? Praznovanje kje drugje? NIČ HUDEGA! STREŽEMO DO 350 OSEB GOSTILNA ★ ★★★★ HORVAT-LOVENJAK HORVAT - LOVENJAK, Polana 40 pri Murski Soboti, tel.: (0«9) 23 2« * ČUDOVITA LOKACIJA TIK OB CESTI * PRAZNOVANJA ZA SKUPINE DOBRODOŠLI V GOSTILNI S TRADICIJO! SP. ŽEBJ&VCf 77 2230 LEHART Tel. :(062) 724-121. Tel.Fo«(Ott) 723-800 IZJEMNA GOSTINSKA PONUDBA-TRADICIONALNE JEDI GOSTILNE ELBL: srnjakov golaž s cmoki, nadevana telečja prša, krvavice z bajto repo, pečenice s kislim zeljem, morske specialitete .... PRAZNOVANJA OB IZTEKU STAREGA LETA -ZA VEČJA IN MANJŠA PODJETJA, - ZA ZAOKROŽENE DRUŽBE IN SKUPINE. * KULINARIČNE SPECIALITETE MORSKE IN PREKMURSKE KUHINJE * VRHUNSKA BUTELJČNA VINA kjer vam pripravljamo ples s popularno narodno-zabavno skupino in izbran silvestrski meni; REZERVACIJE sprejemamo po telefonu, številka je (062) 724 121. družinska in nedeljska kosila, kosila za majhne in velike skupine, slovesna kosila ob porokah in podobnih trenutkih, jedi po naročilu, ribje specialitete, pice, sladice ... SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE! Tel.: (069) 65 996 POSTANITE IN OSTANITE NAŠ GOST-VESELIMO SE VAS IN VAS PRIČAKUJEMO’ VABLJENI NA SILVESTROVANJE 28.DECEMBRA V GOSTILNO HORVAT - LOVENJAK - prijetna glasba, - med prijaznimi ljudmi, r v prijetnem domačem okolju. RESTAVRACIJA VIKEND Družini-UBL ■ PETELIN GOSTILNA RAJH, Bakovci GOSTILNA S STOLETNO TRADICIJO, KJER NE POZNAJO: »Nimamo!« V pokrajini ob Muri, po Sloveniji in tujini slovi po dobri hrani, izbranih vinih, prijazni postrežbi in prijetnem okolju. Prekmurske, slovenske in mednarodne jedi so pripravljene po klasičnih receptih, le začinjene so po “ ■—™ Rajhovo - z veliko kulinarične domišljije, spretnosti in okusa. Nič ne prepuščajo naključju, vsak gost je dobrodošel. V družbi prijateljev, sorodnikov ali poslovnih partnerjev je vsak obisk pri Raj-hovih novo doživetje. Odprto od 10.00 do 23.00, ob nedeljah od 10.00 do 17.00, v nedeljo zaprto. Gostilna RAJH, Bakovci, telefon 43 098 DOBRODOŠLI! MARTIN IN ZDENKA DOMA Franc & Silva KUPLEN Rndcnci * dobra hrana, okusna pijača, prijazni ljudje .. ZA VAS PRIPRAVLJAMO * HIŠNE SPECIALITETE * JEDI VSEH VRST * ZABAVA * DOBRA KAPLJICA ZAOKROŽENE SKUPINE VABIMO, DA SE PREJ NAJAVIJO (osebno ali po telefonu)! Vabljeni! PENZIONU ELBL- PETELIN, BENEDIKT HBiH •&LB1 vestnik, 21. november 1996 20 V družbi prijateljev, poslovnih partnerjev ali svojih najbližjih, ob dobro obloženi mizi in izbrani kapljici boste pozabili na vsakdanje tegobe. Zdravje iz morja MENCIGAR Ponujamo specialitete - meso z žara - domače hišne specialitete - razne sladice... Sprejemamo naročila zaokrožene družbe! R^statureLcijaL TEl.069/79-147 OD BOŽIČA DO 1. JANUARJA ’ 97: SILVESTROVANJE OB PRIJETNI GLASBI (REZERVACIJE). Gostilna Krajna 58 tel.: 46 390 vosti Ina Pri uescli SoričanM žadraucc - Dcruarič Dragica Radom 27 69264 GRRD Telefon: 069 53 016 PONUJAMO: ♦KOSILA IN VEČERJE ♦PRAZNOVANJA ZA SKUPINE ♦SILVESTROVANJE - 31 .decembra in 1.januarja '97 glasba - domače specialitete - rezervacij NI A TO NI VSE! Če nas obiščete, vam bomo v TRGOVINI S KMETIJSKIMI IZDELKI postregli z vsem, kar v kmetijstvu potrebujete: KRMILA, MLEVSKI IZDELKI, MOKA, GRADBENI MATERIAL, PIJAČA KMETJE! V MENJALNICI lahko pšenico, koruzo, ječmen ... ZAMENJATE za vse drugo! VESEL! BOMO VAŠEGA OBISKA! GOSTILNA Žižki 78. 69232 Črenšovci Tel.: 069/70-782 ŽABE SVATBO SO IMELE ... ... SEDAJ NE VABIMO NA SVATBO, VABIMO VAS NA SILVESTROVANJE glasba in ples s skupino MODRI VAL, * silvestrski meni, * za silvestrovanje REZERVACIJE, na novoletno zabavo (1. januarja) VSTOP PROST! Zaokrožene skupine vabimo, da rezervirajo čas za PREDNOVOLETNE ZABAVE! Se priporočamo! - morske specialitete (med drugim bele ribe in morski sadeži) - mesne specialitete na več načinov VABLJENI NA družinska kosila, *praznovanja, Lendavska 39e, 9000 Murska Sobota tel.: (069) 31 281 S temenu *praznovanja za zaokrožene skupine (REZERVACIJE). Ste pozabili na lepote Prekmurja? GOSTILNA JL . Helena Povše DOBROVNIK 277 OBIŠČITE NAS! Neokrnjena narava - v neposredni bližini Bukovniškega BBSaiHMal jezera PLES IN ZABAVA J SIVESTROVANJE? 31. DECEMBRA ’96 ALI L 1. 97 Pokličite - rezervirajte! ( SILVESTRSKI MENI * z DUOM MATEJ BAND zaplešite v NOVO LETO £ RANCI tel.: (386) 069 71 023 SLOVESNIH PRILOŽNOSTIH ZA VEČJE IN MANJŠE SKUPINE ZA DRUŽINE Veselimo se vašega obiska! ^Mnik, 21. november 1996 - svinjska pečenka iz krušne peči - ajdovi krapci, kvasenice, prleška gibanica in zemljina pogača CENTER NorŠinska 6 9000 M.Sobota Slovenija Tel.069 _ 31-775 [ TENIS , ' Gostilna * Gasthaus EMILI Emilija Horvat 9000 MURSKA SOBOTA, Vrazova 12 S 100386 69) 23 495 Izbrane gostilne m njihovo osebje vas pričakujejo! unia ponumu: domače prekmurske jedi, grill in ribje specialitete, jedi iz divjačine, vegetarijansko hrano, pizze, razne pijače ______________in odlična vina. * malice * kosila praznovanja za večje in manjše skupine SILVESTROVANJE -konec starega leta bomo skupaj PROSLAVILI ŽE 21. DECEMBRA - glasba s plesom, - silvestrski meni, - prijetna družba ... PRIDRUŽITE SE NAM ■ POKLIČITE 23 495! [ Najboljša kulinarična ponudba ! v Murski Soboti CENTRAL S I N C E 19 3 7 (restavracij) (pivnica) Ko se boste sprehajali v osrčju M. Sobote, se ustavite v restavraciji in pivnici CENTRAL. Tam lahko poleg vsakodnevne ponudbe malic, pic in kosil na novo izbirate med bogato ponudbo mehiške hrane. V CENTRALU vam bomo predstavili del Mehike z žgočimi okusi izpod vročih žarkov mehiškega sonca. V CENTRALU vas bomo rešili zadrege ob praznovanjih vaših najmlajših. Brez skrbi se boste prepustili zabavi z otroki, saj boste delo in pripravo za praznovanje prepustili nam. Poskrbimo pa tudi za odrasle. Pripravili vam bomo zabavo za manjše ali večje skupine ob različnih praznikih in drugih priložnostih. Osebje restavracije in pivnice Slovenska 41 ■ 9000 Murska Sobota ■ Slovenija CENTRA L vas pričakuje. leL ++ 386 37 030'fax ++ 386 M89 37 031 Turistična kmetija »PRI JURESU« Globočki Vrh 14, pri Ljutomeru telefon: 81 747, 83 403 tna izletniška točka s kalnico grozdja iz leta 3 v osrčju Ljutomer-_____________________________________goric. Na voljo so tudi turistične sobe A-kategorije, možnost pol- ali polnega penziona, za zaokrožene skupine pa prostor za 60 gostov. - nadeta svinjska rebra in piščanec - dušeno zelje z vinom - meso iz tunke, domače klobase Na kmetiji pridelujejo vrhunska vina, možnost poskušnje in nakupa. Posebnost med njimi je TRAMINEC letnik ‘95, ŠTAJERSKI PRVAK. ‘Bistro ‘Veržej telefon: 87 842 Tonujamo vam: - vsak dan tople malice -vampe, golaž, kislo juho ... - specialitete z žara iz telečjega in žrebčevega mesa -jetra z žara - meso, klobase in jezike iz tunke - narezke in pečeno meso za razne priložnosti Toseben prostor za manjše skupine ‘klet iz leta 1837) Priporočamo se! IfCE NA ENEM VSE MESTU TENIS dvorana ©SOASH ©PIKADO ©BILJARD ©MALICE ® NAPITKI © sprejemamo naročila za večje skupine TENIS CENTER MESIČ Norsinska 6, M. Sobota IŠČETE MIREN, PRIJETEN, SODOBNO UREJEN KRAJ, KJER BI RADI DOSTOJNO PRAZNOVALI SVOJ OSEBNI PRAZNIK, POGOSTILI POSLOVNE SODELAVCE ALI IMELI NEDELJSKO KOSILO V DRUGAČNEM OKOLJU KOT OBIČAJNO? POLEG TEGA BI RADI GostHna S DRENOČiŠČi IZBRANO JEDLI, PILI IN SE PRIJETNOr POČUTILI .. #7 t*Lo6()lq2-22rj 42-243 »ŠTO IŠČE, TEJ NAJDE!« TUDI VI BOSTE NAŠLI - KO SE BOSTE ODLOČILI ZA NAŠO »PREKMURSKO IŽO«! Poleg najširšega izbora vsakovrstnih jedi vam ponujamo: - PREKMURSKE SPECIALITETE (od bograča, bujte repe, domačega narezka ...) - HIŠNE SPECIALITETE (zavitek in ploščo »Prekmurska iža«, gibanice, palačinke ...) -VELIKA IZBIRA JEDI IZ RIBJE KUHINJE (sladkovodne in morske ribe, škampi, lignji...) - BUJRAŠKE JEDI (pečeni biijraški krumpli, biijraška južina, biijrašja pojedina ...) NAŠA KLET PREMORE IZBRANA ODPRTA IN BUTELJČNA VINA, VEČ VRST PIVA TER BREZALKOHOLNIH NAPITKOV. 22 vestnik., 21. november 1996 e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo Letala gredo dobro v OVEN Ona: Vse prehitro se boš odločila, vprašanje pa je, ali bo tvoja odločitev tudi pravilna. Nekdo se ti že dalj časa skuša približati, zato kar dobro poglej okoli sebe, da ti ne bo kasneje žal. On: Uspelo ti bo, da si boš ustvaril odlične mož- nosti za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer si nekoč že pogorel. Naj te stari neuspehi nikar ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače - predvsem boljše. BIK Ona: Stvari se bodo nepričakovano zapletle in kar naenkrat se boš .znašla sredi kopice težav. Uspelo ti bo razočarati nekoga, ki ti želi samo dobro. Raje se za nekaj časa potuhni in čakaj ugodnejši trenutek. On: Misel, da bi si ohranil trenutno razmerje, je sicer izredno prijetna in mamljiva,-toda vse težje uresničljiva. Delo te priganja z vseh strani in le še vprašanje časa je, kdaj te bo vse skupaj odneslo s seboj. denar DVOJČKA Ona: Uspelo ti bo izpeljati nekaj, kar imaš že dolgo v načrtu, pri tem pa boš prišla navzkriž s sodelavci, ki so načrtovali nekaj povsem podobnega. Nikar se ne pusti zmesti, ampak raje poberi smetano, dokler je je še kaj. On: Ne bo odveč, če boš malce pokazal svoje zobe, saj te bodo v nasprotnem primeru potisnili ob zid. Zaljubil se boš, vendar se boš še vedno spraševal, ali je to tisto pravo. Raje se kar prepusti občutku. RAK Ona: Že mogoče, da se počutiš zrelo in izkušeno, vendar ti vse to v nastalem položaju ne bo prav nič pomagalo. Še najbolje je, da se prepustiš občutku; čustev pač ne moreš zatajiti in igrati nezainteresirane osebe. On: Nenadne spremembe v tvojem poslovnem življenju bodo predvsem posledica tvojega prevelikega razsipavanja z denarjem. Poskusi se malo obrzdati in kaj kmalu ti bo postalo jasno, kako neumno si ravnal v preteklosti. LEV Ona: Ne kaži tako očitnega zanimanja za svojega novega sodelavca, saj mu lahko to še stopi v glavo. Ugodnosti se bodo podvojile in prav z lahkoto ti bo uspelo tudi tisto, česar sploh nisi nameravala. On: Ni se ti treba bati nobenih posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boš odrekel statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot si ti. DEVICA Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar te lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepričakovanega dobitka - predvsem v ljubezni. Prijateljice ti bodo poskušale nekaj podtakniti... On: Sodelavec se bo sicer uklonil tvoji avtoriteti, toda potihem in skrivaj bo še vedno delal popolnoma po svoje. Toda tudi takšno početje ti bo prineslo samo koristi, zato se nikar ne trudi z njegovo neumnostjo. TEHTNICA Ona: Zaman boš čakala svojega princa iz sanj, saj takšni princi obstajajo samo v pravljicah. Še vedno pa ti bo ostal nekdo, ki sicer ni ravno princ, pa je zato njegova ljubezen toliko bolj iskrena in resnična. On: Še vedno ti ne bo uspelo pozabiti nje, ki ti je v preteklosti ogromno pomenila. Nastalo praznino boš sicer poskušal zapolniti z občasnimi avanturami, vendar tiste prave enostavno ne boš uspel najti. ŠKORPIJON Ona: Prihodnji teden se bo nekaj premaknilo, pa najsi to zadeva tvoje ljubezensko življenje ali poslovnost. Vsekakor bodo spremembe vplivale predvsem na tvoj odnos do partnerja, ki bo nad tem nemalo presenečen. On: Še vedno se nisi popolnoma izvlekel iz kritičnega poslovnega položaja, zato je potrebno paziti na sleherni korak konkurence. Naložba se bo povrnila šele sčasoma, zato samo brez panike. STRELEC Ona: Prijatelj te že dalj časa pozorno opazuje, a si preveč zavarovana v svoje delo, da bi to tudi opazila. Stopi mu vsaj korak naproti in mu tako olajšaj delo. Odkrila boš nekaj povsem novega in nepričakovanega. On: Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, ne da bi vsaj poskusil odpreti svoje srce in prijateljici pokazal svoja čustva. Je že res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boš tega kaj hitro naveličal. KOZOROG Ona: Kar nenadoma te bo obšlo, da se ti godi velika krivica. Kar brez skrbi, saj se ti ni treba bati prav ničesar. In nikar se ne pritožuj, saj niso drugi prav v ničemer na boljšem, kvečjemu obratno ... On: Malo si zanemaril družabno življenje, zato se nikar preveč ne brani povabila, ki ga boš dobil v prihodnjih dneh. Zabava ti lahko le pomaga uresničiti tvoje poslovne pa tudi povsem zasebne načrte. VODNAR Ona: Nihče ti ne želi ničesar slabega, zato se nikar ne izogibaj družbi, ki te že kar precej pogreša. Ob koncu tedna se ti obeta prijetna avantura, ki pa ti lahko prinese še kaj več kot le eno prijet- no noč ... On: Spoznal boš, da niso vse predstavnice ženskega sveta iz istega testa, kajti srečal boš njo, ki te bo popolnoma očarala. Ne smeš se preveč prenagliti, saj se ti lahko sicer ugodna priložnost sprevrne v katastrofo. RIBI Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznala tudi nekoga, ki si ga že dalj časa zaman poskušala ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost - ne bo ti žal! On: Odločitev bo ostala predvsem na tvojih ramah, zato pazi na vsako izrečeno besedo. Nekdo ti že dalj časa koplje jamo, čeprav se ti predstavlja kot prijatelj. Pozornost in previdnost ti vsekakor ne bosta škodili. Vojaška industrija stopa naprej z velikimi koraki. Vsako lenarjenje v tako močni konkurenci pa se hitro pozna. To dobro vedo tudi pri British Aerospa-ceu, kjer niso dolgo čakali s predstavitvijo prototipa vojaškega letala nove generacije. Koliko bodo taki eurofighterji stali, je za zdaj še skrivnost, goto- vo pa bodo izdelovalci z njimi dobro zaslužili. Sicer pa se v firmi ne morejo pritoževati, letos so dobiček že povečali za 38 odstotkov. Vino v kameni dobi Nenavadno odkritje arheologov je potrdilo, da so se že ljudje iz mlajše kamene dobe, ki so živeli pred sedem tisoč leti, radi poveselili z dobrim vinom. Med izkopavanji pri Kaji Tirazu Tepi, zaselku med iransko planoto in dolinama Evfrata in Tigrisa, so naleteli na lončen vrč s sledovi vinske kisline. Raziskave so pokazale, da izvira iz obdobja prve stalne naselitve Irana. Takrat so se ljudje ukvarjali predvsem z živinorejo, poljedelstvo pa je bilo v povojih. A očitno so že obirali divjo trto, ki je je bilo na pretek. Znanstveniki domnevajo, da so po naključju pustili vreti grozdni sok in tako dobili vino. Vino iz Irana pa ni edina znana alkoholna pijača starih kultur - pivo so varili že v Egiptu in pred kratkim je arheologom na podlagi usedlin v vrčih, najdenih v grobnicah, uspelo sestaviti izvirni recept za egipčansko pivo. Nemre pozabiti Bela tej volitef, štere so bile glij na Martinovo nedelo. V soboto so ga tak krstili, ka je mislo, ka se z nouvin ešče moutnin vinon zaljčjo, te so pa drujgi den ešče vsi voumotni Belekova sousida si je po pouti na volišče pa de volila toga, ka ga je vidla na ditetori. Malo so jo nej skoze pobile, tak lubezen do diteta v srce segnola. vzori svojega popejvo: sousida ešče teden Hm, ta draz hm, ta dra, z mošta je vin' postal, šli volit, premislila plakati z njoj je ta Bela si je pa po dni po Martinovon prejšnja nedela, 'ma pa dva dela: Prvi je del človeku še brat, drugi del - alkohol - je za zaklat. Dosti duhovnov naenkrat zdaj dela, vsak sod ma botra, ki z mošta vin' dela* prvi del vina je z vode nastal drugi del - alko - je z mošta postal. Brat Džouži Naš je ta alkohol res vsemogočen, naglo se prazni sod, kot da je počen, če pa volitve med pitjem so vmes, se volja Slovencev pokaže zares. Hm, ta dra, hm, ta dra, tak' se to dela, taka je pač od Martina nedela; tak' zdaj ta nova sveža oblast, zvoljena b'la je Martinu na čast. Titanic bodo dvignili vali neposredni prenos Pota^?i nekdanjega vesoljca Buzza Al . ki bo v podmorskem plovilu 11 le obiskal Titanicove razbiti116' tapljači naj bi med drugim P°s jC li rešiti nekaj od 12.000 ste piva Bass ale, ki sojih imeli na® luksuznega parnika. Med a bodo gostom na križarjenju P gli z originalnimi jedilnikis P se pljene ladje. Tullochove stran bodo udeležile tudi zgocioV1jeSet operacije dvigovanja nekaj ton težkega dela ladijskega t P Akcijo spremlja neverjete dijski pomp. Zgodovinskega -dka se bodo udeležili tud* preživeli s Titanica, med nJ1 letna Angležinja Edith Haze Ameriški poslovnež George Tul-loch si je omislil nenavadna križarjenja za petične rojake. Ta nekdanji trgovec z dragimi avtomobili prireja nekajdnevna potovanja iz New Yor-ka in Bostona na kraj, kjer seje 14. aprila leta 1912 potopila slovita potniška ladja Titanic. Izbranci bodo lahko prek tv-ekranov opazo- »'»m; AArACO Srbska družina iz Šabcaje odšla na dopust na črnogorsko obalo. Nič nenavadnega, bi rekli, če nas ne bi pritegnila njena posebnost. Ker je bila hrana v Budvi, blizu katere je taborila, predraga, je ravnala na počitnicah po načelu samooskrbe in s seboj na morje pripeljala tudi štirinajst živih kokoši. Tako so dopustniki prve dni uživali ob svežih jajcih, pozneje pa so si privoščili pečeno perutnino. Elektrika »po domači' V Pakistanu si nekaterLcd trifikacijo predstvaljaJ0 P ji »po domače«. Priključuj kar na najbližji električni e p žice napeljejo do svoje tem, kako nevarno je tl’ tje, ne gre zgubljati bes^^pj stansko elektrogospoda * sj ostane brez dohodka. pristojni sklenili nared11 taki kraji elektrike. Sam0 . ci Karačija so odkriliv®'piše ilegalnih priključkov, vodili sarmj v zasebn (t Brezplačno seje z ele^,.,^ krbovalo tudi sedem ma< SMO W /7 MoV /aj'PA se I/A&I ACA< vrtijo ‘ PA □C OBCMrt- /A/ AAAA/O ...ZAPOVOl-- r/zi’ miviih *!«■ MAC A mlAkA- 23 6 vestnik, 21. november 1996 ,a vsakogar nekaj Predadventni čas i« i, t y C e o y i t r j )• Saj res, prav blizu adventa smo! V floristiki je to najlepši čas Zaoblikovanje. Zato seje zbralo “a martinovo nedeljo v podjetju Contrast v Miklavžu na Dravskem Polju veliko Aoristov. Ni jim vsee-kakšne izdelke bodo ponudili Jojim kupcem, kajti prav vsi Iju-Mi cvetja niso tudi vsi ljubitelji zato so se raje odločili za Prvo. Cvetoči prostori, lebdeče-dina-®ični advent in božič 1996. Nemajhen šotor je bil poln gledalcev, ga napolnili do zadnjega ko-'^ka. To je znak, da obstaja ži-Vahno zanimanje za nove obliko-'Jlne variacije, namesto da bi se skrivali za lastnimi pulti. Vrhun-J1 holandski, nemški in slovenski ®isti so pri publiki vzbudili ve-'b adventnega razpoloženja. Trend 1996 se oddaljuje od ““vencialnega, kompaktnega stro-oblikovanja. Predmeti, ki so '“Predstavljeni, kažejo igrivo ve-. “besnost. Oblikovanje je na splo-““svobodnejše. Zavihani, vejnati , 'hgranski materiali vnašajo svoje ^ učinke. Materiali, ki se upo- Mjo, so izjemno naravni, umet-j za malenkostne dodatke. se prazničnost in vrednost '“metov stopnjujeta, ker pred-trirtl’-^°tso storži, razni iglavci, “jo do polne veljave. Tudi do-o|.ne dišave, delno kot eterična Unesene na predmete, ali di-rin'padeži Povečajo praznični ut-u, ““brneti so močno povezani z ^"beasom - bršljan, srobot, le- Vrba >n dresen. Z uporabo og-h m ovitih vej dobijo predmeti tčno sklenjenimi oblikami kot venci in božične piramide ino°V*to transparenco in lahko-st’katerih bogastvo detajlov vabi k daljšemu opazovanju. Ideje so bogastvo domišljije posameznika, ki ne pozna meja. Ideje so plod spontanih utrinkov in navdiha pa tudi dolgotrajnejših procesov, miselnega dela in izkušenj. Dana je prosta ureditev predme- tov in z njo imamo neomejeno možnost oblikovanja. Trend v adventni floristiki ni prisiljujoč, predmeti nastajajo sproti pri oblikovanju. Vsak Aorist ima svoj stil. Tako je bilo o bogati paleti predmetov in oblikovanih variacijah za vsakega nekaj. Drugič pa o trendu barv in še čem. Olga Varga Jerina - staro farsko kujalo ‘e °hlapno, široko kro-hiih je oblačilo z rokavi ali k' se spredaj zapenja in %eva^no d° kolen, b°kov ali Haht Ob’eaino ima tudi kaPu' %pa. 0 je brez ovratnika, pogo-Nnikn'a-Visok trd ab zavihan Utoj k' se8a d° ramen. Sredi Slo ,ie bila pelerina modno Vejalo. Razvila seje iz sta-a rskega ogrinjala, ki je bilo M ,t a‘jše, zadaj pa je običajno Pasu'Pelerino s0 nosi“ S oblačilo, bila pa je iz vol-Mij ru8ih toplih tkanin. Zelo a je bila proti koncu 19. 20. stoletju, predvsem , '‘“tih. Rdečilo in značaj Malo za šalo in malo so ameriški psihologi vzeli pod drobnogled črtala za ustnice, ki jih nosijo ženske v svojih torbicah. Pravijo, daje način, kako so uporabljena, za lastnico prav izdajalski. Poševna konica kaže na močno in odločno žensko, ki se brez obotavljanja spopada s težavami, in spopad se po navadi konča njej v prid. Odlikujeta jo dober spomin in odprtost do najrazličnejših mnenj, zna poslušati in svetovati. Z dveh strani prišiljeno črtalo imajo ekstravagantne ženske. Rade so v središču pozornosti, hitro postanejo ljubosumne na vse, ki jim »odjedajo« poglede v družbi. Rade se oblačijo drago in vpadljivo. Ne prenašajo utesnjevanja, ob moškem, ki pušča dovolj svobode, ki ne skopari s komplimenti in občudovanjem, bo lastnica prisiljene šminke najbolj srečna. Okroglo črtalo - ženska, ki stoji na realnih tleh. Ve, kaj hoče in kako do česa priti. Njeni cilji ne bodo nikoli postavljeni v oblake, saj ve, da je neumno izgubljati energijo v čakanju na čudež. Vbočena, prišiljena konica kaže na varčno lastnico, ki vsako stvar do konca premisli. Ne pričakujte od nje domišljije in romantike. Zadržana je, temeljita in nadvse občutljiva. Ne mara površnih ljudi niti površnih odnosov. Ko se vam zapiše, se vam zapiše za vse življenje. zares Kuhajte z nami Shranjevanje peciva Namerno ne uporabljam izraza »sladica«, ker zlasti na podeželju pripravljajo gospodinje mnogo dobrih preprostih vrst peciva, ki ne vsebujejo pretirane ali vsaj velike količine sladkorja in maščob, ker s tem močno zvišajo njihovo kalorično vrednost, to pa v sodobni in predvsem zdravi prehrani ni zaželeno, vsaj pogosto ne. Mislim predvsem na shranjevanje peciva, ki si ga gospodinja pripravi »enkrat za dvakrat«. Tak način je lahko zaposleni gospodinji v veliko pomoč ob vsakdanjem delu. Pogoj je, da gospodinjstvo premore zamrzovalnik in da obvladamo osnovna pravila zamrzovanja ter pravilno izbiro in pripravo peciv, ki zamrzovanje dobro prenašajo. So tudi redke izjeme, ki zato niso primerne ali pa ostanejo sveže le zelo kratek čas - nekaj dni. Dobro se držijo peciva iz krhkega testa z raznimi dodatki, kvašeni zavitki, rogljiči in pogačice. Primernejše je polnjenje z marmelado kot s kremo ali celo s smetano. Različne vrste peciva, ki nam ostane ob večjih družinskih praznovanjih, skrbno zavijemo v alu folijo ali, še bolje, zložimo v pločevinaste dobro zaprte škatle, vendar vsako vrsto peciva posebej, sicer se navzamejo različne vrste skupnih arom. Zapakiramo že narezano pecivo (vsaj en del), ker se ob uporabi hitreje odtaja. Seveda pa posamezne kose ali zvitke potic, rulad in podobno lahko zavijemo cele in računamo z daljšim časom odtajanja. Odtajamo vedno zavito pecivo (enako tudi kruh), ker se na zraku zaskorji. Pomnimo: a) Peciva, ki je že bilo zamrznjeno in odtajano, ponovno ne smemo več zamrzovati. Njihova kakovost bi se občutno poslabšala. Izjema: Pecivo, ki smo ga spekli iz zamrznjenega testa, lahko zamrznemo! b) Kolače in drobno pecivo zamrznimo v majhnih količinah, kolikor pač enkrat porabimo. c) Čim krajši čas je pecivo zamrznjeno, okusnejše je. Staranja živila ne prepreči noben zamrzovalnik. Cilka Sukič Ce SO na nožih strjeni ostanki živil ali jedi, jih najprej za nekaj minut namakajte v vroči vodi in šele potem zdrgnite z gobico. Pri čiščenju rib ali pri rezanju čebule se oster vonj zaje tudi v nože; odpravite ga, če nekajkrat prerežete debel koren. Nože, ki rjavijo, takoj po uporabi zdrgnite s papirnato servieto, madeže z nerjavnih pa odstranite z alkoholom. Za lepe trepalnice Kdo si ne želi imeti dolgih in gostih trepalnic? Najgostejše in najdaljše imajo otroci, žal se z leti zredčijo. Na gornji veki imamo od 150 do 200 trepalnic, na spodnji pa 75 do 100. Ženske imajo po navadi daljše; z daljšimi trepalnicami so obdarjeni južnjaški narodi, enako velja za obrvi - njihovo oko namreč potrebuje večjo zaščito pred soncem. Trepalnice so zdrave tako dolgo, dokler je zdrav rob vek. Pri ljudeh, ki imajo težave z lasiščem in kožo na obrazu, se Malčki v živih barvah Tako kot smo starejši radi lepo in modno oblečeni, so radi lepi tudi naši malčki. Zato gotovo ni nepomembno, kako jih o-blačimo. Garderoba naših najmlajših mora biti sestavljena iz udobnih in seveda čistih oblačil. Starši morajo vedeti, da se tudi otrok v kakšnem oblačilu neprijetno počuti, zato včasih trmoglavi in noče obleči kakšnih hlač in jopiča ali krila. Na otroka vplivajo tudi barve oblačil. Temne, predvsem pa črna barva, vplivajo na otroka neprijetno, zato otroku oblačil v temni barvi ne oblačimo ali pa le izjemoma. Če pa že, potem kombinirano s svetlejšimi oblačili ali dodatki. Otrokom se podajo svetle in ži- C ®He rabljenih avtomobilov f I C*j° so na sel®u rabljenih avtomobilov v Murski Sobo-a i 31 avtomobilov, prodali pa štiri. |C^amaral,35 V;e «ra 1,6 GL Can,pus V.^voht 135 L M'Swift GT W Po"y Č5 GLS M »RT jk 5 Koral Letnik 1993 1991 1991 1992 1994 1990 1993 1993 1991 Prev, km 32.000 103.000 81.000 38.000 31.000 57.000 13.500 59.000 64.000 Cena 6.400 DEM 14.800 DEM 7.500 DEM 600.000 SIT 11.800 DEM 8.600 DEM 13.000 DEM 16.800 DEM 4.300 DEM ve barve: močno rdeča, močno rumena, modra, svetlo zelena in druge. V teh barvah se otroci počutijo prijetno in razigrano. mo zdrave? Če se rado dogaja, ce krhke in lomljive. S krtačo, ki da se nam zvečer ne ljubi od- jo pomočimo v ricinusovo olje, straniti tuša, postanejo trepalni- si vsak večer pred spanjem na- pogosto pojavijo na robovih vek drobne luskice, trepalnice pa se zredčijo. Kako jih ohrani- mažemo dlačice - postale bodo mehke in gostejše. L-ahko pa v decilitru vode s-kuhamo pest kopriv in žlico ricinusovega olja. Po petih minutah ohladimo in precedimo ter zvečer namaže-motrepalnice. Cene sadja in zelenjave Tržnica Zelenjava M.Sob. G. Rads Ljutomer jabolka 60 90 50 pomaranče 210 220 250 banane 150 120 130 hruške 170 - 200 grozdje 236 300 280 limone 260 300 290 orehova jedrca 960 1000 990 paradižnik 315 300 280 paprika 340 300 250 kaki 197 250 200 krompir 28 35 25 solata 160 160 180 korenje 80 200 150 rdeče zelje 100 100 100 čebula 60 100 60 fižol v zrnju 321 450 280 jajca 20 22 zeleno zelje 30 50 50 česen 420 380 450 kitajsko zelje 80 80 rdeči radič 180 300 250 kivi 250 300 340 cvetača 200 200 150 jagode 870 650 suhe fige 800 800 680' suhe slive 800 600 mandarine 197 220 200 hren 320 400 400 kislo zelje 154 200 200 AVTOR Stefan HAJDINJAK JRGOVEC S CENENIM BLAGOM UREDNIK DNEVNIKA MESTO V JV TURČUl APARAT ZA ODKRIVANJE KRAJ PRI KOČEVJU KRAVJA MLEČNA ŽLEZA ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI MESTO V sv SRBIJI TRAK IZ NABOJEV. NABOJNIK CERKVENO IZOBČENJE iMllTT C MODNE REVIJE VZHODNO-INDIJSKO ŽGANJE GRŠKI FILOZOF ŽENSKA. Ki SKRBI ZA TUJEGA OTROKA SRBSKO MOŠKO IME KONEC POLOTOKA TEŽA EMBALAŽE MEDVEDEK VREČAR VESTNIK ČRNI PTIČ PEVEC IGRA Z LOPARJI NASPROTJE PRAKSE f GRŠKA ČRKA KOSITER ZNAMENJE HOROSKOPA AFRIŠKI VELETOK TRAČNICA ČUŠIN SILVA OBLIKA POJAVA ALI STVARI SKANDIJ BITJE SPAČENEGA VIDEZA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - TREMOLO, LITERAT, AVATA-RA, KANONIR, ALOD, FU, LISA, IV, STRD, GASTEIN, ALLIA RAA, REP, KISLINA, ASTENIK. vestnik, 21. november 19^ 24 port Prva državna nogometna liga As Beltinci: SCT Olimpija 1: 2 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.500. Sodnik: Vidali (Kubed). Strelci: 0 : 1 Gajser (17), 1 : 1 Gajser (69), 1 : 2 Knaus (89). As Beltinci: Starovasnik, Godina, Tratnjek, Šabjan, Neiman, Šarkezi, Baranja (Gutalj), Gajser, Cvikl, Džafič (Vidovič), Komar. Rdeči karton Lukič. Publikum : Mura 3 : 2 Celje - Igrišče na Skalni kleti, gledalcev 800. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelci: 0 :1 Breznik (28 - 1 Im), 1 : 1 Sešlar (45 - 1 Im), 2 : 1 Sivko (53), 2 : 2 Cirkvenčič (73), 3 : 2 Goršak (88). Mura: Černjavič, Kokol (Cirkvenčič), Belec, Alihodžič, Ščulac, Dominko, Brezič, Dvoršak, Bakula, Vučičevič, Breznik. Druga državna nogometna liga Nafta : Šentjur 2 : 0 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Bohinc (Škofja Loka). Strelca: 1 : 0 Hozjan (38), 2 : 0 Bedo (54). v Nafta: Magdič, Baša, Gaševič, D. Novak, Hozjan, Drvarič, T. Novak, Hranilovič (Varga), Bursač, Utroša (Zver), Bedo (Tompa). Tretja državna nogometna liga Pertoci Bakovci: Aluminij 2 :1 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Krajnc (Gornji grad). Strelci: 1 : 0 Erniša (24), 2 : 2 Cipot (49), 2 . 1 Zemljič (57). Pertoci: Bakovci: Šiftar, R. Berendijaš, Papič, Ošlaj, Buzeti, Ben-cak (Žekš),' Gabor (Kerčmar), Cipot, Fras, Kokaš, Erniša (B. Berendijaš). Rdeči karton Kokaš. Odranci: Turnišče 1: 2 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 350. Sodnik: Krajnc (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Titan (8), 1 : 1 Albin Lackovič (57), 1 : 2 Litrop (78). Odranci: Marič, Pozderec, D. Krerslin, Cener, Zver, Stanislav Ka-vaš, Ulen, Sebastjan Kavaš, Titan, Radikovič, B. Kreslin (Kerčmar). Turnišče: Dominko, Ternar, Albin Lackovič, D. Pucko, J. Pucko, Toplak, Albert Lackovič, Škafar (B. Lebar), Markoja, S. Lebar (Kovač), Litrop (J. Lebar). Brunšvik : Goričanka 1:1 Rače - Igrišče Brunšvika, gledalcev 100. Sodnik: Šegula (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Žilavec (19), 1 : 1 Lončarič (55). Goričanka: Nemec, Kren, Horvat, Kolar, J. Šalamon, Smodiš, Ko-sednar (Šuša), Poredoš, Žilavec, A. Šalamon, Vogrinčič (Husar). Steklar: Črenšovci 0 :1 Rogaška Slatina - Igrišče Steklarja, gledalcev 100. Strelec: 0 : 1 Hartman (86). Črenšovci: Karoli, Vučko, Hartman, B. Horvat, Graj, Virag, Pucko (Zelko), Vdroš, Lipič, Vori, D. Horvat. I.SNL Aluminij 13 10 1 2 37:9 31 Rezultati - 16. kolo Pohorje 13 8 3 2 25:8 27 Publikum : Mura 3 : 2 Črenšovci 13 9 0 4 27:13 27 As Beltinci: Olimpija 1 : 2 Paloma 13 8 2 3 21:13 26 Primorje : Rudar 2 : 0 Bakovci 13 7 4 2 31:10 25 Korotan : Maribor 0 : 1 Unior 13 5 5 3 14:10 20 Koper: Gorica O : 0 Turnišče 13 5 4 4 23:24 19 Primorje 16 10 4 2 34:9 34 Kovinar 13 5 3 5 16:17 18 Maribor 16 8 5 3 33:14 29 Dravinja 13 4 2 7 16:30 14 Gorica 16 6 6 4 22:17 24 Goričanka 13 2 5 6, 11:17 11 Publikum 16 6 5 5 27:23 23 Steklar 13 3 1 9' 14:33 10 Rudar 16 6 5 5 16:20 23 Kungota 13 2 4 7 13:32 10 Olimpija 16 5 5 .6 21:20 20 Odranci 13 2 2 9 16:27 8 Mura 16 5 5 6, 20:26 20 Brunšvik 13 2 2 9 15:36 8 As Beltinci 16 5 3 8- 18:31 18 Korotan 16 3 5 8 10:22 14 MN - veterani — asfalt Koper 16 3 3 10 11:30 12 Swing 9 9 0 0 55:16 18 II. SNL Rezultati - 14. kolo Nafta : Šentjur 2 : 0 Vevče : Drava 3 : O Domžale : Dravograd 0 : 1 Naklo : Zagorje 1 : 2 Šmartno : Piran 5 :1 Rudar: Jadran 2 : 1 Železničar: Črnuče 5 : 0 G. opekarne : Ljubljana 3 : 1 Panonska Lipovci Šum Kerenčičeva VK 19 Tempo Sodar Mladost Slovan 9 9 9 9 9 9 9 9 9 5 6 2 0 5 1 2 4 3 3 1 0 5 1 2 1 1 1 2 3 3 2 4 4 5 7 8 48:26 12 30:16 12 34:35 27:24 44:47 23:27 36:42 21:41 29:73 11 9 9 8 7 3 Območna nogometna zveza Lendava Jesenski prvak znan pred koncem Jesenski del prvenstva v lendavski prvi medobčinski nogometni ligi je minil brez posebnih težav. Naslov jesenskega prvaka so si že pred koncem prvenstva presenetljivo, vendar zasluženo zagotovili nogometaši Rankovec. Presenetljivo zato, ker so se nekatera druga moštva precej okrepila, medtem ko je Renkovce zapustila več kot polovica igralcev. Kot kaže, pa so v klubu pridno delali in rezultati niso izostali. Zanimivo je, da so Renkovci edini poraz doživeli v zadnjem kolu na Kobi- lju. Svojega naj večjega nasprotnika za naslov prvaka so imeli v Opel Horserju iz Lakoša, ki je sicer edino neporaženo moštvo, vendar pa je kar pet tekem igralo neodločeno. Tudi v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva je verjetno iskati prvaka med Renko-vci in Opel Horserjem. V boj za ta naslov bi le ob zelo dobrih igrah lahko posegli še Dobrovnik, Ne-delica in Panonija. Zaostaja predvsem Mostje, ki se bo težko rešilo izpada iz lige, pa tudi od Čenti-be in Hotize je bilo več pričakova- ti. Najučinkovitejši sta bili moštvi Renkovec in Dobrovnika, ki sta dosegli po 38 golov, najmanj 12 pa Kobilje. Največ golov (45) so dobili nogometaši Mostja. Najbolj discipliniramo je bilo moštvo Renkovec z 59 kazenskimi točkami pred Čentibo, 63, in Dobrovnikom, 66 kazenskih točk. Daleč najbolj nedisciplinirano moštvo je bila Olimpija iz Dolge vasi s 122 kazenskimi točkami pred Bistrico, 83, in Kobiljem, 78 kazenskih točk. V jesenskem delu prvenstva je bilo dosojenih 30 enajstmetrovk, od katerih so nogometaši realizirali 28, tako da sta ostali nerealizirani le 2 najstrožji kazni. Feri Maučec 1. MNL Lendava 1996/97 - jesen 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. Renkovci 0:0 5:1 2:0 2:0 4:0 3:4 2:2 7:0 4:3 3:1 6:0 2. Opel Horser 0:0 2:1 1:1 1:1 1:1 1:0 2:0 1:1 3:0 4:1 6:1 3. Dobrovnik 1:5 1:2 3:1 5:1 3:1 0:0 4:2 1:3 3:3 5:1 12:1 4. Nedelica 0:2 1:1 1:3 2:3 1:0 2:0 3:1 3:1 4:1 0:3 3:1 5. Panonija 0:2 1:1 1:5 3:2 1:2 1:2 3:1 3:2 1:0 4:1 2:0 6. Polana 0:4 1:1 1:3 0:1 2:1 0:0 1:0 4:1 1:1 1:1 2:0 7. Kobilje 4:3 0:1 0:0 0:2 2:1 0:0 0:1 1:0 2:3 1:1 2:2 8. Bistrica 2:2 0:2 2:4 1:3 1:3 0:1 1:0 2:2 1:1 5:1 5:2 9. Olimpija 0:7 1:1 3:1 1:3 2:3 1:4 0:1 2:2 2:0 2:2 3:2 10. Hotiza 3:4 0:3 3:3 1:4 0.:1 1:1 3:2 1:1 0:2 2:1 0:2 11. Čentiba 1:3 1:4 1:5 3:0 1:4 1:1 1:1 1:5 2:2 1:2 4:3 12. Mostje 0:6 1:6 i 1:12 1:3 0:2 0:2 2:2 2:5 2:3 2:0 3:4 MN - veterani - trava TMK Črnci 9 9 0 0 53:20 18 Kupšinci 9 8 0 1 42:22 16 M-SOD-M 9 7 0 2 44:21 14 Sebeborci 9 5 2 2 21:19 12 Rakičan 9 5 1 3 40:27 11 Bakovci 9 4 1 4 51:30 9 Vidonci 10 4 1 5 34:44 9 Petanjci 9 4 0 5 27:32 8 Gradišče 10 3 2 5 21:29 8 Mačkovci 9 2 1 6 20:43 5 Nemčavci 10 2 1 7 17:53 5 Dokležovje 9 1 1 7 18:31 3 Šalamenci 9 1 0 8 15:32 2 MN - Puconci A Prosečka vas Šalamenci Puževci Predanovci Otovci (-1) Dolina 9 9 9 9 9 9 Moščanci (-2)9 Bodonci Beznovci Lemerje 9 9 9 7 6 6 5 5 4 4 2 2 0 1 2 2 1 2 0 0 0 o o 1 1 1 3 2 5 5 7 7 9 56:17 47:20 35:15 35:12 15 14 14 11 31:23 11 21:29 28:26 13:31 18:41 11:81 8 6 4 4 0 MN - Puconci B Izvir Vidonci Zenkovci Vadarci (-1) Breza Inter Strukovci Poznanovci 9 9 9 9 9 9 9 9 Košarovci (-1)9 Dankovci 9 6 5 5 5 5 4 3 3 2 0 2 2 1 2 0 1 2 1 2 1 1 2 3 2 4 4 4 5 5 8 20:6 22:17 31:13 25:11 18:17 19:23 19:23 13:17 13:28 6:36 14 12 11 11 10 9 8 7 5 1 Predstavljamo vam ------------------------- Romah jesenski prvak brez poraza Nogometni klub Romah Borejci -Vanča vasje bil ustanovljen leta 1970 in vrsto let uspešno tekmoval v pomurskem prostoru. Zaradi finančnih in drugih težav pa so pred petimi leti prenehali tekmovati. Ves čas pa je bila med tamkajšnjimi nogometaši velika želja po ponovni oži- zlasti predsednik® I. Cenerja, trenerja Milana Grabenarja, tehničnega vodje Kristjana Cenerja in drugih, ter vključitev novih igralcev in njihova zavzetost so pripomogli, da je moštvo Romaha končalo jesenski del prvenstva v Drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota na Drava Nafta Dravograd Vevče 14 14 14 14 G. opekarne 14 Šentjur Rudar Črnuče Zagorje Železničar Šmartno Domžale Naklo Jadran Ljubljana Piran 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 8 8 8 7 7 7 6 6 5 5 5 5 2 2 1 2 4 4 2 4 3 3 3 3 4 3 3 3 7 3 5 2 2 2 4 3 4 4 5 5 5 6 6 6 5 9 8 10 23:11 22:15 17:14 19:10 20:12 19:16 17:14 13:15 16:14 19:13 23:19 17:15 12:15 11:27 9:23 6:30 28 28 26 25 24 24 21 21 19 18 18 18 13 . 9 8 8 III. SNL vzhod Rezultati - 13. kolo Odranci: Turnišče 1 : 2 Brunšvik : Goričanka 1 : 1 Steklar: Črenšovci 0 : 1 Bakovci: Aluminij 2 : 1 Unior: Dravinja 1 : 2 Kovinar: Paloma 1 : 1 Kungota : Pohorje O : 0 Hokejisti Leka iz Lipovec - jesenski prvaki v državni članski ligi. Stojijo od leve: B. Gomboc (teh. vodja), A. Forjan (trener), A. Tivadar, S. Forjan, Rajnar, P. Forjan, S. Tratnjek, Mujdrica, I. Gomboc, R. Tratnjek, B. Tiva-dat, D, Maučec, F. Maučec, Gabor, F. Maučec (predsednik); čepijo: R. Mesarič, Š. Mesarič, M. Mesarič, Sraka, Kerman in Kavaš. Fotografija: J. Zauneker Strelci 1. MNL Lendava 9 golov: Andrej Jelen (R® kovci), Laszlo Horvat (0-Horser), Dejan Kustec (Bistrica); 8 golov: Simon Danč (Dobrovnik), Simon Bojnec (R® kovci); 7 golov: Ivan Balažič (Renkovci); 6 golov: Robert Lackovič (Polana), Bojan Hozjan (Hotiza), Tibor Nag}' (Dobrovnik); 5 golov: Boris Lutar (Nedelica), Simon 1* Alen Piberčnik (oba Dobrovnik), Jože Koren (Renkovci), Ladislav Suč, Denis Sakač (oba Panonija); 4 goli: Cvetko Gavrič (Bistrica), Tibor Oi ber (Polana), Gyula Dudo® (Panonija), Dejan GyurtaS (Opel Horser), Rudolf P«r^ Kristjan Vida (oba ČentW Andrej Biro (Mostje), Štefan Prša (Nedelica); 3 goli: Mar' jan Ferencek (Kobilje), Avgust Horvat (Dobrovnik), D^ go Vinčec, Janez Tratni6 (oba Renkovci). Boris P«*6t (Nedelica), Jože Jakap stje), Igor Baranja, Jože ”a (oba Olimpija), Ignac Ciga (Hotiza), Roman Kolenko!* strica); 2 gola: Leon ImreT0 hard Litrop (oba Hotiza), ”e jan Prendel (Panonija), Žalik, Miran Bukovec, D6 Lebar (vsi Opel Horser), L« slav Bogdan, Ladislav Vi (oba Čentiba), Franc,Kuse' Mihael Prša, Milan $ -6 j (vsi Olimpija), Peter C« (Mostje), Boris Ternar, D slav Škraban (oba Ned«!'6« ’ Ivan Zadravec (Renkovci), bert Car, Franc Varga. At Kovač (vsi Dobrovnik), ’ vko Maučec (Kobilje). jjdd so v jesenskem delu tekmo segli 50 golov, kar jc dalec Trenutno imajo na voljo-računajo pa, da se bodo v času okrepili še z dvema igralci z namenom, da tud> )OiH tekmovanja zasedejo prvo m se uvrstijo v prvo 0 medobčinsko nogometno drugouvrščeno Čardo iz J* >1 15 h Nogometaši Romaha iz Borejec - Vanče vasi so jesenski prvaki. Stojijo od leve: M. Baranja (podpredsedn1^ w (predsednik), M. Grebenar (trener), Z. Bogičevič, Z. Bogičevič, D. Kovač, D. Pestner, L Cener, J- y k R. Horvat, K. Cener (teh. vodja) in L. Baranja (fizioterapevt); čepijo: M. Grebenar, I. Baranja, D. I 0 Fotografija: Nat« » imajo prednost šestih lepo izhodišče za nada venstva. ranja, Djukanovič, K. Horvat, D. Baranja, E. Horvat in R. Horvat. vitvi kluba in vključitvi v tekmovanje. Tako so se po petih letih mirovanja zopet vključili v tekmovanje druge murskosoboške medobčinske nogometne lige. Pred tem pa so si morali urediti igrišče, ograjo in klubske prostore, kar je zahtevalo veliko požrtvovalnega dela in tudi denarja. V ta namen so sicer dobili dotacijo Občine Cankova - Tišina v znesku 100.000 SIT, kar je bilo zdaleč premalo, saj so jih dela stala okrog 600.000 SIT. Nekaj prepotrebnega denarja so dobili od pokroviteljev, nekaj pa so zbrali z raznimi prireditvami. Upajo, da bodo v prihodnje deležni večje finančne podpore, zlasti od občine, tako da bodo lahko poravnali dolgove, ki jih še imajo. V letošnje tekmovanje v drugi murskosoboški medobčinski nogometni ligi so vključeni s skromnim številom igralcev, zato so si želeli uvrstitev v sredini lestvice. Toda zavzeto delo vodstva kluba, prvem mestu brez poraza. Le dvakrat so igrali neodločeno, in to s Čar-do v Martjancih in z Gradom doma. V moštvu imajo odlične strelce, saj ?• s s s' Sl Judo - V Slovenj Gradcu je bilo srednješolsko prvenstvo v pila11 p je 130 tekmovalcev in tekmovalk. Od pomurskih predstavnikov5 spešnejša dijaka soboškega srednješoslega centra Milena Mesari (jkL je zasedla tretje mesto, in Gorazd Recek (nad 78 kg), ki je bd Py Rokomet - V Radencih je bilo srednješolsko prvenstvo Pomurja za ženske. Med šestimi ekipami je zmagala SETUAŠ Murska 5 # finalu premagala soboško gimnazijo s 7 : 6 in ljutomersko gin’11 .f ter zasedla prvo mesto. Druga je bila ekipa soboške gimnazije, K la ljutomersko gimnazijo z 9 : 4. (Z. Tibaut) JO Odbojka - V tekmovanju tretje državne moške odbojkarske lig6 jO gosteh premagali Topolšico s 3 : 0. , y Nogomet - V Gaberju je bil mednarodni nogometni turnir za jp « let). Med šestimi moštvi je zmagala prva ekipa ZTE pred Na « ekipo ZTE in Dobrovnikom. (FH). j Igra z zvenečo žogo - V Celju je bilo prvo kolo tekmovanje žogo. Murska Sobota je premagala Koper z 10:3, Kranj s 5 • - , j : 5 ter izgubila z Zmaji 1 : 2, Ljubljano 2 : 3 in Celjem 3 : 4. je Murska Sobota (Potočnik, Vogrinčič, Maučec, Golob) z mesto. (T. Kos) . Košarka Nesrečen poraz Sobočank v devetem kolu prvenstva v prvi •bžavni ženski košarkarski ligi je ®Pa Cometa iz Slovenskih Konjic ’Murski Soboti nepričakovano gagala ekipo Pomurja Skiny z 10 G9 (37 : 42). Sobočanke so Vesprvi polčas vodile, nekaj časa Jdj za 16 točk, vendar so v na-^hvanju popustile in dovolile, da SoŽOStje rezultat izenačile na 46 46. O zmagovalcu so odločila prosta mesta v zadnji minuti igre. Najboljša igralka Cometa Račičeva je izkoristila obe, Pušenjakova pa samo eno. Tako so Sobočanke tekmo nesrečno izgubile. Strelke za Pomurje Skiny: Drožinova 27, Kazminova 22, Zadražnikova 13, Cerova 10, Orijeva 4, Horvatova 2 Poraz Radenske v Ljubljani V devetem kolu prvenstva v slovenski košarkarski B-ligi je ekipa Janče v Ljubljani nepričakovano premagala Radensko z 69 : 59 (33 : 29). Ra-denčani so igrali premalo resno. Strelci za Radensko: Ulaga 17, Želj 16, Ojsteršek 12, Bratkovič 8, Banič 4 in Pavlin 2. (BG) Moravec in Rauter v reprezentanci O1 c |H jf Ji O 'J •c V slovenski košarkarski ligi za st. dečke je Creativ Murska Sobota premagal Elektro s 67 : 60 (Moravec 27, Rauter 19, Čer 19), Pivovarna Laško pa Creativ s 50 : 47 (Moravec 18, Bojnec 11, Rauter 8, Hari 7). V tekmovanju druge slovenske košarkarske lige za kadete je Creativ Murska Sobota prema- SK Gornja Radgona --------- gal Ptuj s 83 : 65 (Ismajlovič 27, Raduga 16. Turk 14. Ščavničar 12). V reprezentanco Slovenije (letnik 1982) sta se uvrstila Simon Moravec (210 ccm - center) in Samo Rauter (185 cm - branilec), kar je gotovo rezultat načrtnega in uspešnega dela pri KK Creativ Murska Sobota. Sejem zimskošportne opreme Smučarski klub Gornja Radgona organizira v soboto, 23. novembra 1997, od 9. do 13. ure tradicionalni sejem zimskošportne opreme. Sejem bo v gasilskem domu v Gornji Radgoni. Na njem bo mogoče pro- Karate ............ dati ali kupiti smučarsko opremo, opremo za drsanje in sankanje. Obiskovalci bodo imeli strokovno pomoč pri prodaji in nakupu. Vpisovali bodo tudi nove člane in kandidate za smučarski tečaj. Soboška prva osnovna šola in Puconci V Puconcih je bilo tretje pomursko prvenstvo osnovnih šol v karateju (katah in borbah). Sodelovalo je 153 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 osnovnih šol. Zmagovalci v katah - dečki: Karakatič (OŠ III), Kučan, Mauko (oba Apače), Kovač (Prosenjakovci), Rožman (GR), Smisel (Radenci), Kaštrun (Bogojina), Trajbarič in Škandali (oba OŠ I), Pala-tin (Puconci); deklice: Benkičeva (OŠ I), Bejekova (OŠ II), Meoličeva (Krog), Reckova (Kuzma) in Muhičeva (GR). Borbe - st. dečki: 40 kg: 1. Kaštrun (Bogojina), 2. Huber (OŠ I), nad 40 kg: L Voroš (Beltinci), 2. Trstenjak (Radenci); ml. mladinke: 1. Huberjeva (OŠ I), 2. Tapajne-rjeva (Radenci); ml. mladinci: do 45 kg: 1. Palatin, 2. Šebjanič (oba Puconci), do 50 kg: 1. Sočič (Puconci), 2. Keuc (Negova), nad 50 kg: 1. Škandali (OŠ I), 2. Bunderla (Kuzma). V katah je zmagala OŠ I. pred Radgono in Apačami, v borbah pa OŠ Puconci pred OŠ I. in Beltinci. (D. Škandali) I *4tjen) ^nstvene tekme prve državne ženske košarkarske lige med Po-; 'Hilj f,ln^ ln Cometom v Murski Soboti, ki so jo Sobočanke nesrečno • fotografija: J. Zauneker Set -------------------------------------------- Pomurke v zadnji minuti n016111 kolu prvenstva v 1. moški rokometni B-ligi je Drava na BaN-183'3 Pomurko iz Bakovec s tesnim izidom 28:27 (13: ko °V^ani so bili večji del tekme boljši nasprotnik in tri minute 501 vodili z golom prednosti, a so ostali praznih rok. Strelci j 0: ^vernik 9, B. Kavaš 8, Husar 5, J. Buzeti 2, S. Buzeti 2 ^agi Radgone in Kroga NN601 kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je hL® PremagaIa ek’P° Angela Besednjaka iz Maribora z visokim p6 24 : 20 (14 : 9). Strelci za Radgono: Trbuc 8, Smolko 7, %ti p Pe 5, Vajngerl 5, Žunkovič, Fartek in Bolčina po enega. S0 PremagaH Ormož z 20 : 18(12: 10). Najboljši No t Kepe z 9 goli. Rokometaši Kroga pa so premagali Veliko : 20 G3 : 9). Strelci za Krog: Meolic 9, A. Kolmanko 5, E ’ A. Sapač 3, Hegeduš 3 in Kovačič 1. Hix premagal Škocjan NeN1111(0111 jesenskega dela prvenstva v drugi državni ženski Nn Plligi Je ek‘Pa Mobixa iz Črenšovec v gosteh premagala % 5 : 17(10: 6). Strelke za Mobix.Črenšovci: A. Pintarič 6, Pintarič 4, P. Smej 2 in Horvat 2. Huber, Pregelj in Mlinaričeva V Ljutomeru je bilo pokalno tekmovanje v karateju za dečke in deklice. Sodelovalo je 193 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 klubov. Med pomurskimi karateisti je bil v katah najuspešnejši Huber (Mu-raken), v borbah pa Pregelj in Mlinaričeva, saj so zasedli prva mesta. Rezultati - kate - dečki: 1. Huber (Muraken), 2. Pregelj (Ljutomer); deklice: 2. Mlinarič (Ljutomer), 3. Huber (Muraken). Ekipno: 2. Muraken. Borbe - ml. deklice: 2. Besek (Muraken); st. deklice: 1. Mlinarič (53 kg), 3. Lazarevič (45 kg), obe Ljutomer, 3. Huber (53 kg) Muraken; ml. dečki: 1. Pregelj (nad 50 kg), 2. Smolkovič (45 kg), 3. Kovačič (50 kg), vsi Ljutomer. (N. Šoštarič) VeržeJ ki si je v prejšnjih letih zgradilo tri te-V?r'šč S ^bskimi prostori, seje lotilo še ene zahtevne naloge. Te-Po S° P°kr'b s Posebno ponjavo, ki omogoča igranje tenisa tudi V' Va S str°jnim delom, gorilnikom in agregatom je stala 'lN. ka • P°leg te8a so dodatno zgradili osem prsnih kabin in dve kNon.(rJe sta'° 2'5 milijona SIT, ter uredili gretje, kar je stalo okrog Pl?0 Po 1 Da so lahko uresničili tako zahtevno naložbo, so najeli B.'ltošL_ug°dni obrestni meri, ki ga nameravajo odplačati v 4 letih in VOHU UIVO, IV. ----- „ in elektrike pa bodo plačevali s sredstvi od raznih športni objekt, ki je prvi te vrste v Pomurju, je poza ljubitelje tenisa. Za rekreacijsko igranje tenisa v šir-je izredno veliko zanimanja, saj so zmogljivosti Feri Maučec, fotografija: Jure Zauneker Šport od tod in tam Košarka - V osmem kolu tekmovanju SKL za st. deklice je Pomurje Skiny premagalo Maribor z 49 : 47. Strelke: Svetinova 24, Matejeva 17 Kerečeva 6 in Pušenjako-va 2. S to zmago so si Sobočanke priigrale prvo mesto. (Z. Tibaut) Rokomet - V prijateljski mednarodni rokometni tekmi je Polet iz Murske Sobote v Sombotelu na Madžarskem premagal ekipo TK Sombotel s 27 : 22. Strelci: Lovenjak 9, Merica 9, Murgelj 3, Sla-mar 3, Maje 2 in Cvetko L V ekipi Poleta sta prvič igrala Maje in Cvetko. Karate - V soboto, 23. novembra, bo v Murski Soboti finale državnega prvenstva v borbah. Sodelovali bodo najboljši slovenski karateisti, med njimi tudi pomurski tekmovalci, ki računajo na dobre uvrstitve. Kegljanje - V 7. kolu tekmovanja v tretji državni moški kegljaški ligi je druga ekipa Konstruktorja iz Maribora premagala Nafto iz Lendave s 6 : 2 (5197 : 5109). Za Nafto sta zmagala: Radakovič, 896, in Peric, 895. Tekmovali pa so še: Horvat. 855, Felšo, 844, Žalik, 821, in Levačič, 798 podrtih kegljev. V 5. kolu tekmovanja v tretji državni ženski kegljaški ligi je tretja ekipa Miroteksa iz Celja premagala Nafto s 6 : 2 (2333 : 2237). Za Nafto sta zmagali Vargova in Utro-ševa. Tekmovale pa so še: Novakova, 397, Staničeva, 366, Žalikova, 355, in Ščapova, 335 podrtih kegljev. (M. Žalik) Namizni tenis - Na 25. odprtem prvenstvu Varaždina so med 300 tekmovalci iz treh držav sodelovali tudi igralci Moravskih Toplic Sobote. V konkurenci dečkov seje ekipa uvrstila v med osmerico, pri ml. dečkih pa med šestnajsterico. Med posamezniki je bil v konkurenci dečkov najuspešnejši Zavec, ki se je uvrstil med šestnajsterico, Ropoša, Roudi in Ferenčak pa med dvaintrideseterico. (M. U.) Badminton - Na Ptuju je bil drugi C-turnir v badmintonu za jakostno lestvico. Sodelovali So tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh. Pri moških je zmagal Danijel Novak, Jernej Novak je bil šesti, Sandi Torok pa deveti. Med ženskami je zmagala Mirjana Na-gy pred Renato Gyurkač in Martino Bukovec. (B. S.) SKL - ženske ---------------- Ježica Celje Ilirija Sežana Maribor Odeja Pomurje Comet 9 9 9 9 9 9 9 9 9 7 6 4 3 3 2 2 0 2 3 5 6 6 7 7 885:543 722:585 710:602 682:700 641:640 586:648 536:709 535:771 18 16 15 13 12 12 11 11 Odbojka - 1. A moški Salonit Olimpija Maribor Fužinar Pomgrad Krka Bled Izola 9 9 9 9 9 9 9 9 9 7 5 4 4 3 3 1 0 2 4 5 5 6 6 8 27:1 23:9 17:18 16:16 15:19 14:21 12:20 5:25 18 14 10 8 8 6 6 2 Odbojka 1. B moški Šoštanj Kamnik Žužemberk 9 9 9 Termo Lobnik 9 Ljutomer Granit Žirovnica Črnuče Odbojka Sobota Kaepa ŠOU Ptuj Tabor Prevalje LIK Tilia Gorica 9 9 9 9 8 8 8 7 8 7 8 9 8 5 4 4 4 2 0 0 1 4 5 5 5 7 9 27:4 24:4 17:18 19:17 16:17 16:19 7:23 3:27 18 16 10 8 8 8 4 0 1. B ženske 7 5 5 3 3 2 2 1 3 3 4 5 5 6 23:5 19:17 16:14 11:14 12:17 10:16 7:20 14 10 10 6 6 4 4 Rokoborba Nepričakovan poraz Murske Sobote V Murski Soboti je bil tretji turnir za ekipno državno prvenstvo v rokoborbi. Presenečenje je pripravila ekipa Keorja iz Razvanja, ki je premagala še neporaženo Mursko Soboto z 18 : 15. Za Mursko Soboto so zmagali: Nasevski, Bačič, Zec in Vukan. Miholič pa je osvojil točko. Murska Sobota je premagala Mlekopromet Ljutomer z 21 : 19. Zmagali so: Miholič, Nasevski, Bačič, Žec in Vukan, točko pa je osvojil Godvajs za Mursko Soboto ter Možina, Žnidarič, Lukašev, Horvat in D. Pihlar za Mlekopromet Ljutomer. Keor Razvanje je premagal Mlekopromet Ljutomer z 21 : 19. Za Mlekopromet so zmagali: Možina, Lukašev, Vogrinec, Sagaj in D. Pihlar, točki pa sta osvojila Žnidarič in Horvat. Vodi Murska Sobota s 15 točkami pred Keorjem iz Razvanja, 10, in Mlekoprometom iz Ljutoemra, 5 točk. Sobočani drugi, Ljutomerčani četrti Rokoborski klub Murska Sobota je bil organizator prvega mednarodnega rokoborskega turnirja v grško-rimskem slogu za dečke. Sodelovalo je kar 82 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha so imeli mladi rokoborci iz Sombotela iz Madžarske, ki so ekipno zasedli prvo mesto pred Mursko Soboto, Keorjem iz Razvanja in Mlekoprometom iz Ljutomera. Med posamezniki so Sobočani osvojili šest prvih in tri druga mesta, Ljutomerčani pa eno prvo, dve drugi in štiri tretja mesta. Prva mesta so zasedli: R. Miholič (33 kg), Krojs (38 kg), Davidovski (41 kg), Kuhar (45 kg). Lukašev (50 kg), vsi iz Murske Sobote, ter Horvat (30 kg) iz Ljutomera. Drugi so bili: Potočnik (27 kg), Črnko (30 kg), Potočnik (33 kg), vsi iz Murske Sobote, ter Karlovčec (55 kg) in Horvat (42 kg), oba iz Ljutomera. Tretja mesta so zasedli: Bibijanko (30 kg), Vunder (38 kg), Mermin (50 kg) in Možina (47 kg), vsi Ljutomer. Ekipni vrstni red: 1. Sombotel 47, 2. Murska Sobota 33, 3. Keor Razvanje 23, 4. Mlekopromet Ljutomer 20, 5. Kaposvar 17, 6. Budimpešta 4, 7. Zagreb 4, 8. Sodinger 2, 9. Maribor 1 in 10. Ljubljana brez točke. Šah Radenska Pomgrad državni prvak, a izpadla Na Bledu je bilo ekipno državno prvenstvo v šahu. Med osmimi ekipami je sodelovala tudi ekipa ŠD Radenske Pomgrada iz Murske Sobote in dosegla svoj največji uspeh v zgodovini kluba. Sobočani so namreč v članski konkurenci z 12 (26) točkami zasedli prvo mesto in postali državni prvaki ter se uvrstili v evropski pokal. Žal pa so zaradi slabšega učinka v ženski in mladinski konkurenci v skupni uvrstitvi z 2 (36,5) točkama zasedli predzadnje mesto in izpadli iz prve državne lige. Očitno gre za nesmisel takšnega tekmovalnega sistema, zato so naslednje leto že napovedali spremembe. Rezultati - Radenska Pomgrad : Piramida Maribor 3,5 : 7,5 (zmagala sta Cigan in Kovač, remizirali pa Hulak, Zupe in Gabor). Radenska Pomgrad : Iskra Tolmin 7,5 : 3,5 (zmagali so Hulak, Zupe, Cigan, Kovač, A. Kos in Se-donja, remizirali pa Gruškovnjak, Tompova in Maričeva), Radenska Pomgrad : Nova Gorica 5 : 6 (zmagali so Kovač, I. Kos in Gomboc, remizirali pa Hulak, Zupe, Cigan in Gruškovnjak), Radenska Pomgrad : Ptuj 5 : 6 (zmagala sta Kovač in Gruškovnjak, remizirali pa Hulak, Zupe, Cigan, Gomboic, M. Kovač in Maričeva), Radenska Pomgrad : Tomo Zupan Kranj 5 : 6 (zmagali so Hulak, Zupe, I. Kos in Tompova, remizirala pa Cigan in Gruškovnjak), Radenska Pomgrad : Ljubljanski ŠK 5 : 6 (zmagali so Hulak, Zupe, A. Kos in Tompova, remizirala pa Cigan in Gruškovnjak), Radenska Pomgrad : Triglav Krško 2,5 : 8,5 (remizirali so Hulak, Gruškovnjak, Gabor, Gomboc in Maričeva). Odbojka Olimpija premagala Pomgrad V devetem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je A-banka Olimpija v Ljubljani premagala Pomgrad Pomurje iz Murske Sobote s 3 : 1 (15 : 11, 15 : 8, 6 : 15, 15 : 5). Ljubljančani so se tako oddolžili za poraz v Murski Soboti. Pomgrad Pomurje: Berdon, Br. Marič, Janža, Kerec, Bačvič, Čeh, Bo. Marič, Novak, Topovšek, Poredoš, Bakovič. Poraz Ljutomera v Škofji Loki V devetem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je ekipa Termo Lubnika v Škofji Loki premagala Ljutomer s 3 : 1 (13: 15, 15 : 9, 15 : 9, 15 : 8). V tekmi za pokal Slovenije pa je Abanka Olimpija v Ljubljani premagala Ljuotmer s 3 : 1 (15 : 3, 15 : 6, 13 : 15, 15 : 3). Ljutomer: Rajnar, Primec, Šmauc, Belec, Dobošič, Kraljič, Pirher, Onišak, Belec. (NŠ) Prvi poraz Sobočank V devetem kolu prvenstva v državni ženski odbojkarski I. B-ligi je ekipa Marsela s Ptuja v Murski Soboti presenetljivo premagala domačo Soboto s 3 : 2 (12 : 15, 15:4,5: 15, 16: 14, 11 : 15). Tojebil prvi poraz Sobočank, ki pa so nastopile oslabljene brez Morečeve, Novakove in Šlebingerjeve. Sobota: Osipčnik, Drevenšek, Zver, Resa-novič, Kuhar, Draš, Časar, Cipot. - Newyorški maraton -------------------------- Jožica Šiftar 15. v svoji kategoriji Na 27. tradicionalnem newyorškem maratonu je sodelovalo okrog 30.000 tekačev iz 103 držav. Med desetimi tekači in tekačicami iz Slovenije je bila tudi 43-letna Jožica Šiftar iz Radenec kot edina iz Pomurja in se lepo odrezala. V svoji kategoriji (40 do 50 let) je bila 15., v ženski konkurenci 68., v absolutni kategroiji pa 1.478. Jožici Šiftar, ki seje že lani prijavila za sodelovanje na newyorškem maratonu, a ni bila sprejeta, seje tako kot vsakemu maratoncu izpolnila velika želja. Najboljša pomurska maratonka seje iz New Yorka vrnila s prijetnimi občutki, saj meni, da seje ob množici tekačev in velikem bodrenju ob progi ter odlični organizaciji dobro počutila. 26 vestnik, 21. november 19^6 elevizijski spored od 22. novembra do 28. novembra PETEK 22. NOVEMBRA k_________ TV SLOVENIJA 1 9.3 5 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 9.50 Pasje mesto, kanadska nanizanka 10.10 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.10 Ljubezen do polnoči,, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.20 Galerija opernih značajev 16.00 Baragova Amerika 17.00 Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.35 Risanka 18.40 Hugo 19.30 Dnevnik 20.00 Forum 20.25 Prometni kviz - rondo 20.45 Planet In 22.30 Dnevnik 23.05 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.50 So leta minila, angleška nanizanka 0.20 Ubijte sestro George, ameriški film TV SLOVENIJA 2 10.35 Poslovnaborza 10.45 Korenine slovenske lipe 11.10 Pisave 1 2.00 Samota, španski film 13.45 Tenis, finale ATP-turnirja 1 6.05 Kvantni skok, ameriška nanizanka 1 6.55 So leta minila, angleška nanizanka 17.25 Alpe-Jadran 17.55 SP v alpskem smučanju, veleslalom (m.), 1. tek 18.50 Koncerti za mlade 20.00 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka, 5/23 20.45 Šport 20.55 Veleslalom, 2. tek 21.45 Večer albanske TV 0.15 Videošpon 0.45 Podelitev Bloudkovih nagrad 1.00 Tenis, finale ATP-turnirja POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Sedma sila -12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 Roseanne - 13.30 Jane Eyre, film - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci! - 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka -17.30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz, nanizanka - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca, nanizanka -21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Puščavski vrag, film - 23.30 Lovec na glave - 0.30 24 ur, ponovitev - 1.00 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poročila - 13.55 Izobraževalni program - 14.55 Za otroke in mladino - 15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.05 Danes v skupščini -17.35 Govorimo o zdravju - 18.10 Kolo sreče - 18.40 Obnova Hrvaške - 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -19.30 Dnevnik - 20.15 Show program -21.15 Pol ure kulture - 21.45 Velebit v Andih, dokumentarna oddaja - 22.15 Opazovanja - 22.45 Klub, d. d. - 23.00 Živi planet, serija - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.50 Koledar - 14.00 Seinfeld, serija -14.25 Profit, serija - 15.25 Grozljivka -16.25 Fliper, ameriški film - 17.55 Smogo-vci, otroška serija - 18.35 Hugo - 19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu, serija - 21.05 Teror v noči, ameriški film - 2,2.35 Srce zahoda, humoristična serija - 23.30 Premlad za smrt, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Vsi pod eno streho - 9.35 Earth - 10.20 Dogodivščine družine Robinson v divjini - 12.00 Confetti-TV - 13.05 Z Vilijem v središče Zemlje -14.55 Naša mala farma - 16.30 Earth 2 -18.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Klinika pod palmami - 21.45 Izza odra - 22.05 Jekleni človek, film -23.40 Čas v sliki - 23.45 Hiša pozabe -1.45 Čas v sliki - 1.50 Schiejok vsak dan -2.50 Dobrodošli v Avstriji - 4.40 Nevarna srečanja TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes - 13.00 Cas v sliki - 13.15 Dovoljeno uživanje - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Soncu naproti - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Primer za dva - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.05 Gunkl -0.05 Beatlesi - 1.35 Videonoč RTI 5.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila -7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dekleta - 11.00 Vroča nagrada - 1 1.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, kako razbija! -13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mini playback šov - 21.15 Oslovski brat -22.15 Sedem dni - sedem glav - 23.15 TV-cesar - 0.00 Dnevnik - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.25 Zlata dekleta TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.10 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Julijin program - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes - 16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno -18.55 Pravljica - 19.15 Mojstrovine -19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Dallas, serija - 21.25 Desert - 22.35 Umazani Harry, kriminalka - 1.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.00 D.O.A., ameriški film (č.-b.) - 16.30 Barvna lisa - 16.40 Krtačni odtis - 17.20 Liszt - 17.30 Regionalni program - 18.00 Skippyjeve dogodivščine -18.30 Vesoljske igre - 19.05 Popotnik -19.55 Klip mix - 20.05 Kino na Kitajskem, dokumentarni film - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Kviz - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Naša revolucija, dokumentarna serija SOBOTA 23. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.15 Radovedni Taček: Kristal 8.35 Jakec in čarobna lučka 9.00 Pod klobukom 9.45 Zgodbe iz školjke 10.15 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 10.30 Letni koncert orkestra Srednje glasbene šole 11.10 Svet dinozavrov, ameriška serija 1 1.40 Analitična mehanika 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.25 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.10 Kinoteka: Prijeti desetar, francoski film 17.00 Dnevnik 17.10 Boj za obstanek, angleška serija 18.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.35 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.50 Utrip 20.10 Jesenska Marjanca 21.10 Za tv-kamero 21.30 National Geographic, ameriška.serija 22.30 Dnevnik 23.00 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.45 Večni sanjač, ameriška nanizanka 0.10 Svenova skrivnost, nemški film TV SLOVENIJA 2 9.20 Planet In 10.50 Mostovi 11.20 Slovenski utrinki 11.50 Zgodovinska kitajska mesta, ameriška serija 12.45 Skrivnostni svet A. Clarka, angleška serija 13.10 Prometni kviz - rondo 13.30 Tenis, polfinale ATP-turnirjev 17.55 SP v alpskem smučanju, slalom (ž ), 1. tek 18.50 SP v smučarskih tekih 19.30 V najboljših družinah, norveška nadaljevanka 20.05 10.000 obratov 20.55 Slalom, 2. tek 21.45 Peklenska stolpnica, ameriški film 0.20 Sobotna noč POP TV 8.00 Mož pajek - 8.30 Junak akcije, mladinska serija - 9.00 Zvezdne steze, risane serija - 9.30 Kje je Wally, risana serija - 10.00 Max glick, risana serija - 10.30 Jama zlate vrtnice, nadaljevanka - 12.00 Lois in Clark, nanizanka - 13.00 Rio bravo, film - 15.30 V družinskem krogu - 16.00 Hokej, reportaža -16.30 Svet športa - 17.30 Vesoljski bojevniki, nanizanka - 18.30 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Varuška, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Carlitov zakon, film - 22.30 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.30 Nori Max - 1.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.50 Poročila - 8.55 Risanka - 9.20 Spa-nish Main, ameriški film - 11.00 Prizma -12.00 Dnevnik - 12.20 Morje - 12.50 Živi planet, serija - 13.40 Evropa 2000 -14.10 Kazan, kanadsko-francoski film -15.40 Filipovi otroci - 16.10 Skupaj v vojni, skupaj v miru, informativno-politična oddaja - 16.40 Poročila - 16.45 Televizija o televiziji - 17.15 Dokumentarna oddaja -18.05 Pogovor s sencami - 19.30 Dnevnik - 20.20 Dan norosti, ameriški film - 22.10 Opazovanja - 22.40 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 15.50 Koledar - 16.00 Vrtnar na balkonu -16.40 Zakon v Los Angelesu, serija -17.15 Mladi Indiana Jones, ameriška nadaljevanka - 18.00 Alpe-Donava-Jadran -18.30 Za nami potop, dokumentarna serija - 20.15 Grozljivka - 21.15 Neskončno potovanje, serija - 22.15 Dosjeji X, serija -23.05 Zlati gong, glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti-TV - 9.50 Sobotna igra -12.05 Noterdamski zvonovi - 13.15 Življenje in jaz - 13.10 Življenje in jaz - 13.40 Čudovita leta - 14.05 Blossom - 17.15 Melrose Plače - 19.30 čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Višinska vrtoglavica, film -21.55 Šport - 22.10 Šport - 22.20 Dou- ble Cross, film - 23.45 Tihi dnevi v Clichyju - 1.35 Maščevalec iz New Yorka, film -2.25 Kalifornijski klic v sili - 3.40 Melrose plače TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo Avstrija, halo Dunaj - 9.30 Klinika pod palmami - 11.00 James Bond - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Barringovi - 14.50 Solni baron - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.35 Religije sveta - 18.30 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Svetloba v temi - 22.20 Vse je ena sama komedija - 0.00 Čas v sliki -0.10 Mesec nad Plymouthom RTL 5.20 Otroški spored - 8.30 Disneyev team - 10.25 Risanke - 10.25 Disneyev klub -10.50 Na krilih pravičnosti - 11.15 Power Rangers - 11.45 Maskirani jezdec - 12.25 Polna hiša - 13.20 Življenje in jaz - 13.50 Princ iz Bel-Aira - 14.40 Grozno prijazna družina - 16.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.1.5 Boks, Henry Maske vs. Virgil Hill - 0.00 Težki časi, film - 3.50 Beverly Hills TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 10.00 Friderikus -11.40 Glasba - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve - 14.45 Odgovarjamo na telefone - 14.55 Popoldne z Disneyjem - 17.00 Osamljeni planet - 17.30 Hotel Narobe -18.05 Millecentenarij - 18.10 Deklamacija - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče -18.55 Pravljica - 19.15 Za boljši jezik -19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Satelit, T. Selmeczi - 21.10 Pokaži kaj znaš, gala (do 0.50) TV MADŽARSKA 2 7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje - 10.05 Za otroke - 11.10 Veliki zid, serija - 12.00 Poje Laszlo Lovay -12.30 Na povabilo - 13.00 Prometna varnost - 13.05 Borilni športi - 13.35 Kratki filmi - 15.05 Stiki brez meja - 15.30 Trend - 16.00 Kviz - 16.30 Horizont - 17.00 Šport - 19.05 Familija - 20.00 Tema -20.30 Šifra Smaragd, ameriški film - 22.05 Spored Andreje Szenes - 22.45 Samozavest - Kitajec, tv-igra NEDELJA 24. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.50 Živžav 9.40 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 10.05 Koncerti za mlade 11.05 Vsi smo ena družina, japonsko-kana-dska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 1 2.30 Mednarodno zborovsko tekmovanje 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Jaz, šef, nemški film 17.00 Dnevnik 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.40 Po domače 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 ZOOM 21.15 Očetje in sinovi 2 2.15 Dnevnik 22.25 Šport v nedeljo TV SLOVENIJA 2 9.05 Kekec, slovenski film (čb) 10.35 Videošpon 11.05 Tok, tok, kontaktna oddaja 1 1.50 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 12.20 10.000 obratov 13.10 Kvantni skok, ameriška nanizanka 14.00 Tenis, finale ATP-turnirjev 16.30 Košarka NBA 17.00 SP v smučarskih tekih 17.55 SP v alpskem smučanju, slalom (m.), 1. tek 19.00 SP v plezanju 19.30 V najboljših družinah, norveška nadaljevanka 20.05 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka, 5/6 20.55 Slalom, 2. tek 21.50 Kavarna Astoria, slovenski film 23.30 Novice iz sveta razvedrila POP TV 8.00 Pink panter - 10.00 Reboot, risanka -10.30 Detektivka in pol, nanizanka - 11.00 Radovedna Nancy - 11.30 Kuharske mojstrovine - 12.00 Argument - 12.30 Razprtije, nanizanka - 13.30 Svet športa, ponovitev - 14.30 25 maxi let - 16.00 Teksaški mož postave - 17.00 Zoya - 18.00 Zvezda, film - 19.30 24 ur - 20.15 Arthur 2, film - 0.30 Na sever - 1.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA! 9.15 Poročila - 9.20 Skrivnostni svet A. Clarka, serija - 9.50 Kviz - 10.15 Otroci, radost, pesem - 11.30 Radio Njanja 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja -13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobrota - 14.15 Opera Box - 14.55 Oprah Show - 15.30 Film - 17.05 Poročila -17.15 Družinski glasbeni kviz - 18.40 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nagrada Hrvaškega gledališča - 22.00 Opazovanja -22.30 Vodnik za dober seks, serija -22.55 Gospodar muh, ameriški film - 0.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.50 Koledar - 10.00 Nedeljska maša -11.10 Dosjeji X, serija - 12.00 Polnočna premiera, ponovitev - 15.40 Zlati gong, glasbena oddaja - 16.25 Neskončno potovanje, serija - 17.25 Samoborska glasbena jesen - 18.25 Najbolj divja plemena, serija -19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim -21.15 Športna oddaja - 22.30 Zakonski pristan, serija - 22.55 Kontakt, glasbena oddaja TV AVSTRIJA! 6.25 Confetti TiVi - 11.05 Disneyev festival - 12.20 Euro dnevi - 12.40 Šport -13.25 Banda cmokov, film - 15.15 Super-man - 17.30 Kidy contest - 18.00 Srček - 18.25 Kuharske mojstrovine - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grad hotel Orth - 21.10 Naš učitelj dr. Specht - 21.55 Čas v sliki - 22.05 K stvari - 23.20 Vizije - 23.25 Claudio Abbado, film - 0.25 Filmski kazino - 1.55 Tihi dnevi v Clichyju - 3.55 Nevarna srečanja - 5.05 Vesoljska ladja Enterprise TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Kulturni teden -9.30 Prenos iz Petrove bazilike v Rimu -11.45 Strast - 12.00 Visoka hiša - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati -14.15 Divje življenje - 15.05 Cesarjev kurir - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lindenstrasse - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki -18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Sam doma, film - 21.55 Šport - 22.05 Ta-tort - 23.40 Avalno, film RTL 5.35 Otroški spored - 9.00 Klasične risanke - 9.50 Disneyev Aladin - 10.45 Clever & Smart - 11.15 Alaska - 12.05 Disneyeva filmska parada - 12.30 Zadnja meja, film - 14.05 Noterdamski zvonovi -16.05 Herkules - 17.45 Živali iščejo dom - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili -20.15 Film Stephana Kinga, Langoliers -22.15 Spieglov tv-magazin - 23.50 Prime Time - 1.50 človeški faktor - 4.15 Hans Meiser TV MADŽARSKA! 6.00 Studio Szeged in Pecs - 7.30 Za otroke - 9.00 Leporelo, nedeljski magazin -11.00 Studio Szeged - 12.00 Poročila -12.30 Melodije - 13.00 Skrivnosti peska -15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.05 Jani gre na dom - 18.00 Vinska pesem - 18.30 Kolo sreče - T9.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.20 Filmski program - 22.25 Brandenburški koncert - 22.40 Iren Psota - 23.40 Stiki TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Moški spol - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Računalništvo - 10.00 Studio Pecs - 11.00 Šport - 13.00 Tehnika - 13.30 Michael Douglas, portret - 14.00 Družinski magazin - 14.30 Za mladino - 15.05 Od mize in postelje, serija - 16.00 Studio Szeged in Pecs - 17.05 Gimnazija strtih src -18.00 Dobrodošli - 18.30 Po poti - 19.00 Nezreli, serija - 19.30 Pravljica - 19.45 Zgodbe o nastanku narodov - 20.05 Studio Pecs in Szeged - 21.35 Telešport - 23.05 Okolje - 23.10 Pregled tiska - 23.15 Nočno zatočišče, okrogla miza PONEDELJEK 25. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.55 Norčije v gledališču 10.55 Mladinski zbori 11.20 Kavarna Astoria, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 1 3.50 Utrip, Zrcalo tedna 14.20 Za tv-kamero 14.40 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Očetje in sinovi 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Vozilo 17.25 Očividec, angleška serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Lingo 19.20 Žrebanje 3 x 3 19.30 Dnevnik 20.00 Parlamentarna križpotja 21.25 Roka rocka 22.25 Dnevnik 23.00 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.45 Noro zaljubljena, ameriška naniza TV SLOVENIJA 2 11.35 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.50 Reka upanja, francoska nadaljevanka, 8/18 12.45 Jesenska Marjanca 13.40 Sobotna noč 15.40 Šport v nedeljo 16.25 Wildbach, nemška nanizanka 17.15 Kvantni skok, ameriška nanizanka 18.05 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.25 V najboljših družinah, norveška nadaljevanka 20.00 Konec velikih počitnic, koprodukcijska serija, 1/6 21.30 Osmi dan 22.00 Turistična oddaja 22.30 Svet poroča 23.00 Brane Rončel izza odra 0.30 Tenis, odprto prvenstvo Slovenije POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev -Razprtije, ponovitev - 1.2.00 POP-kviz, vitev - 12.30 Kuharske mojstrovine, poj’" tev - 13.00 Vzhodno od raja, nadalje vanka - 14.00 Zoya - 15.00 MaxgW' 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci, naniza*' 16.30 Santa Barbara - 17.30 Obalna sW ža - 18.30 POP-kviz - 19.00 Cosby, zanka -.19.30 24 ur - 20.00 Miss sva« 22.00 Športna scena, nanizanka -Sedma sila - 0.00 Tajna služba - 1.00 2 - 1.30 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 1°A Poročila - 10.05 Izobraževalni Pr°9 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - j/. Ljubezenske zveze, serija - 13.05’ Barbara - 13.50 Poročila - 13.55 Izo ževalni program - 14.55 Za otroke in n1 no - 15.50 Poročila - 16.00 Dober Hrvaška - 17.05 Glasbena kultura - V'. Glas domovine - 18.10 Kolo sreč 18.40 Dokumentarna oddaja - 1$’ j.«! vnik - 20.15 Tonkina edina ljubezen, d j - 21.15 Z namenom in razlogom -Opazovanja - 22.45 Moč denarja - 2 ' Vietnam, ameriški film - 0.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 3j 14.40 Koledar - 14.50 Vidikon -Kraljevski kolač, francoski film - I™ • steče Peyton, ameriška nadaljevanj 17.55 Smogovci, otroška serija - J Hugo - 19.00 Divje srce, serija - j Dnevnik - 20.15 Prijatelji, serija -.‘j Petica, športna oddaja - 22.05 Leta, , jih spominjamo: 1950., dokumenta^ daja - 22.50 Zakladnica, glasbena oo TV AVSTRIJA! 6.30 Confetti - 10.25 Cmokova band a, ( - 12.00 Confetti - 14.55 Naša mala j - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - . Earth 2 - 17.15 Vsi pod eno stre' 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.05 PO^s - 18.30 Glej, kdo tukaj razbija - 19? J v sliki - 20.00 Šport - 20.15 MOZ j sanj, komedija - 21.55 Obsedena, „ 23.30 Zadnji krepki mož, film -zen na drugi pogled - 2.40 čas v sli TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 10.15 Bogati ini 11.05 Pogledi s strani - 11.35 Mi 'l kolo - 12.00 Čas v sliki - 12-35Jn W pregled - 13.00 Čas v sliki - 13-tacija - 13.40 Kalifornijski klan ' .pj-Soncu naproti - 15.15 Bogati m ^5( 16.00 Schiejok vsak dan - 1 sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji ' gjll Avstrija danes - 19.30 čas v sliki ' Pogledi s strani - 20.15 Gozda*■ ,č Falkenau - 21.05 Tema - 22.00 - 22.30 Večer kulture, prenos rim ’ , gled s strani RTL / 5,ji 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutroi'^ Bogati in lepi - 6.00 Poročila - jLc po® ge Hammer - 6.30 Poročila "■ pdnii^ časi, slabi časi - 7.00 Točno ob se g.pv 7.30 Poročila - 7.35 Med nami Poročila - 8.05 Springfieldska Z9 -9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski J 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata ..nSM - 11.00 Vroča nagrada - 11-30 ^iii' dvoboj - 12.00 Opoldanski 12.30 Glej, glej, kdo razbija - 13-%K ford - 14.00 Barbel Schafer - 15' i?.™ Christen - 16.00 Hans Meiser 'g pr Jeopardy - 17.30 Med nami - “ ber večer - 18.45 Poročila - ,7.’:^ splozivno - 19.40 Dobri časi, 0|K 20.15 Film Stephena Kinga, La ^3,J drugi del - 22.05 RTL-magazin ' Deset pred enajsto - 23.30 Eks* (,0 kino - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheem Sledge Hammer - 1.30 Glej, gl®)’ <5p® razbija - 2.00 Barbel Schafer - 2- nik - 3.20 llona Christen TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni 9.00 Poročila - 9.10 Športna risA 9.35 Dopoldne - 11.00 DisneyjeVB - 12.00 Poročila - 12.05 P°se' Telepakk - 14.10 Narodnostne 15.00 Poročila - 15.10 Repeta, 2 । - 16.00 Poročila - 16.30 Skrivn?’ - 17.00 Vklopi - 17.30 Pomaga0 O veri - 18.10 Begavčki - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 1 p0#l , strovine - 19.30 Dnevnik - 20.2° r9(i’ . - 21.10 Deklamacija - 21.15 P®^ 21.50 Beli vitez, serija - 22.50 okrogla miza - 23.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 .7O9/ • 14.00 Zasedanje parlamenta - '.'nalf*?' I ni prevozniki, serija - 18.00 l| gram - 18.15 Znanstveni Por0„ro5^' j 18.45 Telešport - 19.00 Športni P ( 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska k jM ; 21.15 Telesreča - 21.45 KulMa_ Objektiv - 22.35 Pregled tiska (jo*1 ■ Nostalgija za kavarno - 23.10 49 italijanski film, 1. del TOREK 26. NOVEMBRA TV SLOVENIJA! 10.40 Zlati prstan, pravljica , \ p 10.50 Majken, švedska nadalje j ■ N 11.30 Kekec, slovenski film (C, 13.00 Poročila J 13.05 Lingo -oneZ? 13.50 Vsi smo ena družina, Jak nadska serija / >5 14.20 Obzorja duha 'J 14.50 Konec velikih počitnic, cijska serija 36 vestnik, 21. november 1996 televizijski spored od 22. novembra do 28. novembra .00 ifr (fr k-.a-fr ant .0« (K .00 r .2» adi-an, .35 fr ,15 05 .35 fr 35 30 50 se od' i« P 0 30 iša * jih s» J« P V ut t« 5^ ‘J? !» ir ■C (S' )» nf K s* i’ t. t 16.20 17.00 17.10 17.35 18.00 '8.30 18.40 18.50 19.30 20.00 20.50 21.50 22.20 22.35 0.05 Mostovi Dnevnik Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka Jakec in čarobna lučka Po Sloveniji Umetniki za svet Risanka Kolo sreče Dnevnik Mednarodna obzorja: ZRJ Družina, angleška nadaljevanka, 1/4 Dnevnik Poslovna borza Sova Splošne poizvedbe, francoska nanizanka Davov svet, ameriška nanizanka 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.30 Nezreli - 15.00 Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje - 16.00 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska - 17.00 Vklopi - 17.30 Risanka - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Vse ali nič, kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno -19.30 Dnevnik - 20.30 Lovci na doto, serija - 21.20 Studio '96 - 22.10 Sporočilo Elie Wiesel, 2. del - 23.00 Nepotrebni tretji, portugalski film - 0.20 Dnevnik Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 TV-pomoč - 22.00 Čas v sliki - 23.15 Zaobljuba v temi - 1.05 Seks bomba, komedija - 20.10 Kultura - 21.15 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Opazovanja - 22.50 Umazane igre, ameriški film - 0.30 Poročila J* SLOVENIJA 2 2-35 3.05 3.55 1.25 '5.35 16.05 >6.40 '7-30 'B.oo u3° 9.00 '9.25 ^•00 i? 0.10 Osmi dan Boj za obstanek, angleška serija Alpe-Jadran ZOOM Pustolovščine in odkritja, italijanska serija Sporočilo iz Vietnama, ameriška nadaljevanka, zadnji del Kvantni skok, ameriška nanizanka Castlovi, angleška nadaljevanka, 22/26 Prisluhnimo tišini Svet dinozavrov, ameriška serija Davov svet, ameriška nanizanka V najboljših družinah, norveška nadaljevanka Wildbach, nemška nanizanka Studio City Opus Umetniški večer: Maria Callas Studio City, ponovitev ^TV 9.0o c Sedm, . nta Barbara, ponovitev - 11.00 '2.3o n'a.~ 12.00 POP-kviz, ponovitev -^arik radek- risana serija - 13.00 Scena e mojstrovine - 13.30 Športna ^ckB’ Pon°vitev - 14.30 Zadeva Beider-IS.on fnani2anka - 15.30 POP-30 - ^rbar ulc'. nanizanka - 16.30 Santa Ca' nadalievanka - 17.30 Obalna nania ~ 1 S.SO POP-kviz - 19.30 Cosby, a ' 19.30 24 ur - 20.00 Ograje । esta " 21.00 Newyorška policija, a ' 22 00 M.A.S.H. - 22.30 Se-Hr.1' 23-30 Taina služba " °-30 24 -°0 POP-30, ponovitev ^RVASKA 1 C°r°čila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 ''■3qV 10.05 Izobraževalni program -'^20i- °*r°ke " 12.00 Dnevnik -W -^bezenske zveze, serija - 13.05 %a?arbara - 13.5° Poročila - 13.55 aln' Program - 14.55 Za otroke in - 15.50 Poročila - 16.00 Dober b,30rtaka ~ 17.00 Iz sveta znanosti -je, Oddaja o šolstvu - 18.05 Kolo sre-Mni8'^0 Danes v skupščini - 19.30 ~ 20.15 Poslovni klub - 20.50 ^C! s , j - 20.00 Šport - 20.15 Always, Jlil^-lS Akti X - 23.05 Profesiona-PsSa' 0,35 čas v sliki - 0.30 Vrnitev dr. \dn-72'35 Schiejok vsak dan - 3.35 K °a|i v Avstriji 4Vst^ua2 Alj j7 sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -h ' ln leP' ~ 11-05 Avstrija da-! -0q a'°0 Čas v sliki - 12.10 Tema -pS ka,S v sliki - 13-15 Konflikti -« _ llf°mijski klan - 14.25 Soncu lAjok 15.15 Bogati in lepi - 16.00 !> s0^Sak dan - 17-00 Čas v sliki -ps. °brodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija '9-3O Čas v sliki - 20.00 Pogledi Artaj' 20.15 Univerzum - 21.10 ’lu(ion ~ 22'00 čas v sliki - 22.30 Na j. uodka - 23.00 Dnevi aidsa ^Obr Č SIsk Jutro - 5.35 Bogati in lepi -v^asi e Hammer - 6.35 Dobri časi, iSnaJ' 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 -j3 Kalu ' 8-05 Springfieldska zgodba -i ".So Linijski klan - 10.00 Bogati in lepi V11 in dekleta -11.00 Vroča nagra-Družinski dvoboj - 12.00 Opol-» - l9®2"1 - 12.30 Glej, glej, kdo tukaj |Mr J3.00 Rockford - 14.00 Barbel V Kip, 15-00 llona Christen - 16.00 9er - 17-00 Jeopardy! - 18.45 v® fin-1®'40 Dobri časi, slabi časi -obiskovalci, film - 22.10 Se Vt)n °'lci vrnili? - 23.05 Miami Vice -lk ' 0.30 Cheers - 1.00 Sled- VDnn’ 1-30 člej, glej kdo tukaj raz-SSlIo^ °arbel Schafer - 2.55 Dnevnik -51 Ek a,christen - 4.10 Hans Meiser -^Plozivno ^»ŽARSKA1 - 6-°° Sončni vzhod -। a ~9-10 Športna akademija -°ldne - 11.10 Klinika za živali - TV MADŽARSKA 2 8.30 Zasedanje parlamenta - 16.30 Potepanje po deželi domači - 17.05 Trije doktorji, serija - 17.55 Pratika - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Kultura - 21.10 Novinarski klub -21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kviz - 21.45 Klip mix - 22.00 Objektiv -22.35 Pregled tiska - 22.45 Čar športa SREDA 27. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.25 10.25 10.50 1 1.40 12.30 13.00 13.05 13.35 14.45 15.00 16.20 17.00 17.10 18.00 18.30 18.40 18.50 19.30 20.00 21.55 22.30 22.50 23.35 Karaoke Jekleni jezdeci, avstralska nadaljevanka Roka rocka National Geographic, ameriška serija Mednarodno zborovsko tekmovanje Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Parlamentarna križpotja Ljudje in zemlja Dnevnik Male sive celice, kviz Po Sloveniji Umetniki za svet Risanka Kolo sreče Dnevnik Film tedna: Divji ogenj, nemški film Dnevnik Filmski maraton, kronika Sova Kvantni skok;ameriška nanizanka Caroline v velemestu, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 9.45 10.15 10.25 11.15 12.50 14.15 14.45 15.30 17.00 17.00 19.00 19.30 20.00 21.30 22.00 22.55 Prisluhnimo tišini Poslovna borza Opus Umetniški večer: Maria Callas Jaz, šef, nemški film Turistična oddaja Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka, 5/23 Splošne poizvedbe, francoska nanizanka Castlovi, angleška nadaljevanka, 23/ 26 Šolska TV Caroline v velemestu, ameriška nanizanka Izzivalci, francoska nanizanka Kvalifikacije za EP v košarki, češka - Slovenija Aliča, evropski kulturni magazin Impresarij v New Yorku Koncert simfonikov RTV POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 Argument - 13.30 New-yorška policija, ponovitev nanizanke -14.30 Ograje našega mesta - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci -16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.00 Obalna straža -18.30 POP-kviz - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Noro leto 1941, film - 22.30 M.A.S.H - 23.00 Obraz tedna - 22.30 Sedma sila - 0.30 Tajna služba -1.30 24 ur - 2.00 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poročila - 13.55 Izobraževalni program - 14.55 Za otroke in mladino - 15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.05 Pazi, steklo - 17.35 Vaša denarnica - 18.10 Kolo sreče - 18.40 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik -20.10 Potepam se in snemam - 20.45 Tiskovni klub - 22.15 Opazovanja - 22.50 Filmska noč z Brucejem VVillisom - 0.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.35 Koledar - 15.45 Zakladnica, glasbena oddaja - 16.30 Tonkina edina ljubezen, drama - 17.30 Profili, dokumentarna serija - 17.55 Smogovci, otroška serija - 18.35 Hugo - 19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dnevnik - 20.20 Stranski učinki, serija -21.15 Črno belo v barvah: Roparji vlaka, ameriški film - Zgodovina rock and rolla TV AVSTRIJA! 6.00 Confetti - 10.30 V objemu strasti, film - 12.00 Confetti - 14.55 Naša mala farma - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Earth 2 - 17.20 Vsi pod eno streho -17.45 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Polna hiša - 18.30 Krepka družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Tombstone, film - 23.50 Čas v sliki - 23.55 Pest - 0.55 Čas v sliki - 1.25 Schiejok vsak dan - 2.25 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum -13.00 čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Soncu naproti - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sled-ge Hammer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dekleta - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Moja mala Soledad - 12.00 Otroci v stiski - 12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Rock-ford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 16.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Olivia, drama - 23.10 Štern TV -0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sled-ge Hammer - 1.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 2.00 Barbel Schafer - 0.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - TV HRVAŠKA 2 14.25 Koledar - 14.35 Albert Speer, dokumentarni film - 15.30 Oprah Show - 1 6.1 5 Geronimo, ameriški film - 17.55 Smogovci, otroška serija - 18.35 Hugo - 19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Profit, serija - 21.15 Cleo od 5 do 7, francoski film - 22.40 Filmska gibanja - 23.20 Seinfeld TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 1 2.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poročila - 13.55 Izobraževalni program - 14.55 Za otroke in mladino - 15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.05 Besede, besede - 17.35 Zgodbe iz Istre - 18.10 Kolo sreče -18.40 Danes v skupščini - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kultura - 21.15 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Opazovanja - 22.50 Umazane igre, ameriški film - 0.30 Poročila 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod 9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija - 9.35 Dopoldne 11.10 Acapulco H.E.A.T., serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje - 16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Vklopi - 17.30 Cerkev in socialno vprašanje - 17.55 Nujna pomoč - 18.05 Televideo - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kivz - 19.30 Dnevnik, šport - 20.20 Dosje, T. Frei -21.00 Columbo, kriminalka - 22.40 Deklamacija - 22.45 Benko Dixieland Band -23.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Dreh-scheibe Europa - 16.00 Ljudje in drugi, tv-film - 17.25 Rin-Tin-Tin - 18.00 Regionalni program - 18.15 Madžarska danes - 19.00 Sedmeroglavi zmaj, serija o raku -19.35 Miss Universe Hungary’97, finale -20.55 Pratika - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Mali svet, okrogla miza - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv -22.35 Pregled tiska - 22.45 Zgodovina, italijanski film, 2. del ČETRTEK 28. NOVEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.35 10.50 11.10 11.40 13.00 13.05 15.30 16.00 17.00 17.10 17.35 18.00 18.30 18.50 19.30 20.00 20.50 21.55 22.40 23.30 Slonček Bimbo Moj oče živi v Riu, nizozemska nadaljevanka, 4/5 Pustolovščine in odkritja, italijanska serija Po domače Poročila Kolo sreče Aliča, evropski kulturni magazin Mednarodna obzorja: ZRJ Dnevnik Delfi in prijatelji, španska nanizanka Divji konj, norveška serija Po Sloveniji Risanka Kolo sreče Dnevnik Tednik Zlata šestdeseta slovenske popevke Dnevnik Sova Umor, je napisala, ameriška nanizanka Ellen Cleghorne, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 13.00 14.40 16.40 17.30 18.20 18.40 19.00 19.30 20.00 20.45 21.30 22.35 Šolska TV Šport Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka, 5/6 Kvantni skok, ameriška nanizanka Castlovi, angleška nadaljevanka, 24/ 26 Korenine slovenske lipe Ellen Cleghorne, ameriška nanizanka Izzivalci, francoska nanizanka Angel, varuh moj, ameriška nanizanka Portret Kajetana Koviča Povečava: Prva petletka Cigankine oči, ameriški film POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 Noro leto -15.30 POP-30 - 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka -Obalna straža - 18.30 POP-kviz -Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur -Družinski hlevček, nadaljevanka -Gorski zdravnik - 22.00 M.A.S.H - 17.30 19.00 20.00 21.00 22.30 Sedma sila - 23.30 Tajna služba - 0.30 24 ur - 1.00 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Poročila - 13.55 Izobraževalni program - 14.55 Za otroke in mladino - 15.50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.05 Besede, besede - 17.35 Zgodbe iz Istre - 18.10 Kolo sreče -18.40 Danes v skupščini - 19.30 Dnevnik 12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 13.40 Kalifornijski klan -14.25 Soncu naproti - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 Ko Musi igra - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Schilling - 23.00 Nočna straža - 23.50 K rekam džungle - 1.10 Kalifornijski klan RTL 5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 10.30 Zlata dekleta - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Otroci v stiski - 12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Rockford -14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopar-dy! - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Letališka klinika - 21.15 Najboljši nemški zdravniki - 22.15 Straža - 23.15 Magnum -0.10 Poročila - 0.50 Cheers TV HRVAŠKA 2 14.25 Koledar - 14.35 Albert Speer, dokumentarni film - 1 5.30 Oprah Show - 16.15 Geronimo, ameriški film - 17.55 Smogovci, otroška serija - 18.35 Hugo - 19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Profit, serija - 21.15 Cleo od 5 do 7, francoski film - 22.40 Filmska gibanja - 23.20 Seinfeld, serija TV AVSTRIJA! 6.00 Confetti - 9.15 Vsi pod eno streho -12.00 Confetti - 14.50 Naša mala farma -15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Earth 2 - 17.10 Vsi pod eno streho -17.35 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Polna hiša - 18.25 Krepka družina - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Čudovito ponoreli par - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex -21.05 Nash Bridges - 21.55 Beg, film TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.05 Marienhof, serija -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Telepakk -15.00 Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje - 16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska, serija - 17.00 Vklopi - 17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Dan krščanske enotnosti -18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.15 Klip mix - 19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Malo mesto, madžarska serija - 21.15 Ljudje in miši, ameriški film - 23.20 Ponujam, poslovni program - 0.10 Jazz - 0.45 Dnevnik TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - TV MADŽARSKA 2 15.00 Spored Andreje Szenes - 16.00 Zeleni planet - 16.20 Mentalna higiena -16.30 Lahko vstopimo? - 17.00 Varstvo okolja - 17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija - 20.00 Umetnost - 20.15 Glasba - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv -22.35 Pregled tiska - 22.40 Naša revolucija, dokumentarna serija - 0.05 Prometna varnost RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MITI (DOPOLDAN TUDI SV 64B KHZ) PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/ nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Župani na obisku - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto - oddaja o nogometu - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč ... - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč. TOPOL 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.00 Izbor pesmi tedna - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 3XCountry - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.05 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Poslušamo vas -17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 DA in NE -22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.30 Iščemo za vas - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 11.00 V živo o ... -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mursko- morski val - 22.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Jesenska reportaža - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.30 Mali radio/Adolescentni ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Geza se zeza -22.00 Želimo vam lahko noč. PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 mariborsko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventi-lator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. Osebi ednine - 43.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja po- ročila na Murskem valu - 17.00 šport ob koncu tedna - 18.00 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 22.00 Želimo vam lahko noč. Kultura in MV dur -Sipli mi - SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi -09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava - 14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem -17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Želimo vam lahko noč. MMUA 08.00 Začenjamo nov dan -08.00 Pozdrav in napovednik - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamu-rjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in Pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaŠlo. 28 vestnik, 21. november 19^ estnik Občina Cankova - Tišina Načrtov jim ne manjka V Občini Cankova - Tišina namenjajo precejšen delež gmotnih sredstev ne le za zagotovljeno porabo, kamor uvrščajo osnovno šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, socialno varstvo, požarno varstvo, kulturo, šport in drugo, ampak tudi za naložbeno dejavnost. Tako so letos uresničili več pomembnih naložb, kot so obnova ceste Tišina -Vanča vas, asfaltiranje cest v Gerlincih (vrednost del znaša 19 milijonov) in Korovcih (14 milijonov), za kar so poskrbeli delavci Pomgrada Nizkogradenj, v zadnji fazi pa je tudi gradnja mostu čez potok Leda-va v Domajincih, za kar bodo odšteli 23 milijonov SIT, in kanalizacijskega omrežja v Borejcih, pri čemer ocenjujejo vrednost del na okrog 52 milijonov tolarjev. Nič manjšega pomena niso izdelava projektov za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav v krajevnih skupnostih Gederovci in Tišina pa tudi pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Poleg tega načrtujejo nadaljevanje gradnje kanalizacije na Cankovi, pridobivanje projektne in gradbene dokumentacije za prizidka k osnovnima šolama na Cankovi in Tišini ter dokončno izdelavo prostorskega načrta občine. Za vse naštete naložbe bodo potrebovali nekaj več kot 200 milijonov tolarjev. Kot zatrjujejo, bodo večino denarja zagotovili iz občinskega proračuna, nekaj pa tudi s krajevnim samoprispevkom in prispevkom občanov za gradnjo kanalizacije in vaških cest. Sicer pa bodo v prihodnje osrednjo pozornost namenili gradnji kanalizacije in preskrbi občanov z zdravo pitno vodo. V ta namen že gradijo kanalizacijsko omrežje na Cankovi, prav zdaj pa tudi v Borejcih. V letu 1997 bodo z gradnjo kanalizacije nadaljevali v vaseh od Krajne do Murskih Črnec, pri čemer pripravljajo idejne projekte tudi za druge vasi Občine Cankova - Tišina. Hkrati s projekti za obnovo magistralne ceste M10-1 v dogovoru z Direkcijo za ceste RS so pripravili tudi projekte za pločnike in kanalizacijo ob tej pomembni prometnici. Ob nekoliko spremenjeni trasi magistralke bodo zgradili nov most čez potok Mokoš, izravnali oster ovinek v Petanjcih itd. Zaradi vedno večjega onesnaževanja pitne vode, ki je posledica intenzivnega gnojenja in škropljenja pa tudi drugega onesnaževanja podtalnice, so odločni zagristi tudi v to kislo'jabolko. V ta namen so na občinskem svetu sprejeli odloke o zaščiti vodnih virov, zbiranju in odvažanju komunalnih odpadkov ter o gospodarskih javnih službah. In ker so vodovodna omrežja že zastarela in dotrajana, razmišljajo o njihovi zamenjavi in gradnji večjega skupnega črpališča, morebiti pa se bodo priključili na črpalko v Krogu. S sprejetjem nove šolske zakonodaje in prehodom na devetletno osnovno šolanje bodo šolski prostori na Tišini in Cankovi postali pretesni. Zato načrtujejo nadzidavo Osnovne šole Tišina že leta 1997, leto kasneje pa bi podobno naložbo in gradnjo telovadnice začeli tudi na Cankovi. V zadnjem času pa so podpisali tudi pogodbo z izvajalcem del pri obnovi in razširitvi zadružnega doma na Tišini Gradbenim inženiringom Gomboc iz Beltinec. Računajo, da bodo že prihodnji teden začeli z gradbenimi deli, rok za dokončanje te velike naložbe pa je 30. junij 1997. Vrednost del, ki zajema tudi popravilo temeljev in strehe, znaša 141 milijonov tolarjev. Ob številnih poslovnih in drugih prostorih bo zgrajena tudi večnamenska kulturna dvorana ter devet stanovanj; od tega 4 v prvem nadstropju in 5 v mansardi. M. J. motorna vozila posesti Najbolj jih muči železniška povezava Na nedavni seji Občinskega sveta Občine Hodoš - Šalovci so svetniki sprejeli nekaj pomembnih odločitev. V ospredju je bila vsekakor obravnava predloga stališč, ki jim jih je poslalo Ministrstvo za okolje in prostor glede lokacijskega načrta za gradnjo železniške povezave med Puconci in Hodošem. Kot so ugotovili, so upoštevali zelo malo pripomb in zahtevkov, sprejetih na eni od sej Občinskega sveta Občine Hodoš - Šalovci. Sklenili so, da bodo s pogajanji nadaljevali in da na nikakršen način ne nameravajo odstopiti od svojih zahtev. Pri tem gre za dva pomembna nadvoza na cestah Šalovci-Domanjševci in Hodoš-Do-manjševci. Hkrati pa v občini zahtevajo, da se vsaj do konca letošnjega leta odkupijo vsa zemljišča, s čimer bi bila omogočena nemotena gradnja obeh faz dvotirne železnice. Prav tako menijo, da bi v Šalovcih morali dodatno zgraditi nakladalni tir za tovorni železniški promet. Zelo problematičen pa je po njihovih besedah tudi del Krplivnika z zaselkom, ki mu pravijo Domafold. Ta namreč nima povezave s Hodošem, kajti načrtovani nadvoz na cesti Hodoš-Domanjševci bi bil zanje precej odmaknjen, zlasti za tiste, ki oddajajo mleko in druge proizvode. Sicer pa so svetniki tokrat potrdili vsebino občinskega odlokov o plakatiranju in podeljevanju koncesij v njihovi občini. Na seji občinskega sveta so spregovorili tudi oNlogah za financiranje nekomercialnih radijskih programov Murskega vala in podjetja Idea iz Murske Sobote. V zvezi s tem so sprejeli sklep, po katerem bodo o tej zadevi podrobneje razpravljali in se odločali ob sprejemu proračuna za prihodnje leto. Ugodili pa so prošnji sveta Krajevne skupnosti Hodoš za gmotno pomoč pri urejanju kulturnega doma in letos odobrili 1,5 milijona tolarjev iz rebalansa občinskega proračuna. MILAN JERŠE POKLiČiTE 090 4215 PREROKOVAnjE z vedeževalko. emona obala koper d.d. skupina emona PROGRAM STEFANEL IŠČE POSLOVNEGA PARTNERJA za dolgoročno sodelovanje pri trženju programa znanega italijanskega proizvajalca konfekcije STEFANEL v Murski Soboti Od zainteresiranih poslovnih partnerjev - pravne osebe ali samostojnega podjetnika - se pričakuje izpolnjevanje naslednjih pogojev: - lastništvo ustrezno opremljenega prodajnega prostora v središču mesta velikosti najmanj 50 m’ z ustrezno izložbo, - registrirana dejavnost za opravljanje trgovine, - ustrezna garancija za nemoteno poslovanje, - zavarovanje plačil, - brezpogojno spoštovanje drugih obveznosti iz najemne pogodbe. Vsi zainteresirani naj pošljejo ponudbe na sedež družbe Emona obala Koper, d. d., Pristaniška 12, 66 000 KOPER (STEFANELI. Dodatne informacije dobite po tel. št. (066) 453 100 in telefaksu št. (066) 38 682 vsak delovni dan med 8.00 in 9.00, g. Košir. DAIHATSU APLLAUSSE, 1,6 JX, letnik 1991, prevoženih 83.000 km, zelo ugodno prodam.Tel.: 22 983, Čopova 17, M.Sobota. ml0428 ZASTAVO 101, SKALA 55, letnik 1988, september, registriran do avgusta 1997, dobro ohranjen prodam, cena ugodna. Tel.: 69 383.ml0447 HVUNDAI PONY, 1,5 GLS, letnik 1991, registriran do marca 1997, prevoženih 69.000 km, kovinsko sive barve, dobro ohranjen, cena ugodna, naprodaj. Tel.: 66 137. ml0449 ALFO ROMEO 155 TSL, letnik 1992/93, prvi lastnik, prodam. Tel.: 22 322. m!0462 ŠKODO 105 S, letnik 1983, registrirano feb. 97, prodam. Hotiza 144, tel.: 76 538. ml0463 MERCEDES 190 D, letnik 1986, prodam ali zamenjam za drugo vozilo. Tel.: 43 106. OPEL ASCONO, 1,6, letnik 1984, registrirano do maja 1997, prodam. Kovač, Petanjci 18b. m 10471 RENAULT 5, letnik 1992,1993, za-željen diesel, kupim. Informacije po tel.: 41 561.ml0476 FIAT TEMPRA 1,6 IE SX, letnik 1994, kovinsko srebrne barve, prevoženih 33.000 km, naprodaj. Tel.: 49 130, po 15. uri. ml0477 RENAULT 5 FIVE, letnik 1991, prevoženih 31.000 km, dvojna vrata, cena 7.000 DEM. Tel.: 46 635. ml0481 VW HROŠČ, letnik 1969, 1300, prodam za 60.000 SIT. Tel.: 31 391. ml0491 GOLF JL, letnik 1977, obnovljen, registriran do oktobra 1997, prodam. Tel.: 47OH.mlO495 FIAT 126, letnik 1987, ZASTAVO 101, letnik 1989, odkup rabljenih vozil. Rogašovci 6 ali tel.: 57 171 in 57 330. ml0498 BMW 315, letnik 1983, prevoženih 90.000 km, odlično ohranjen, dodatno opremljen, lita platišča, prodam. Kapca 113a, tel.: 76 533. m 10503 GOLF DIZEL, letnik 1985/86, registriran do oktobra 1997, z GTI opremo, temna stekla, prodam za 7.800 DEM. Tel.: 82 156. mI0511 SALON AVTOMOBILOV PRLEKIJA, Babinci 56, Ljutomer, tel.: 81 507, ponuja vozila Hyundai, Renault, Lada. Menjavajo tudi rabljeno za novo, rabljeno za rabljeno, Opel, WV. ml0513 GOLF DIZEL, prva registracija 1991, prevoženih 65.000 km, prvi lastnik, prodam. Tel.: 87 623. m 10515 živali TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Aleksander Antalič, Selo 144, p. Prosenjakovci. m 10427 KRAVO S TELETOM prodam. Beltinci, Panonska 103, tel.: 41 141. ml0430 PUJSKE prodam. Satahovci 13. m 10443 TELICI, breji 7 in 3 mesece, prodam. Tel.: 69 273. ml0448 ZAJCE, očiščene ali žive, prodam. Petanjci 11. ml0458 PUJSKE prodam. Partizanska 30, Bakovci, m 10459 PUJSKE prodam. Tel.: 46 722, Kolesarska 27, Tropovci. m 10469 DVE BREJI TELICI prodam. Skako-vci 19. ml0470 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Vidonci 98, p. Grad, m 10478 DVE MLADI KRAVI s teletoma prodajo. Rantaša, Bakovci, Zvezna ulica 9. ml0499 DVE MLADI KRAVI s teletom prodam. Trimlini 58, p. Lendava. ml0502 PRIVOŠČITE SI PSA, primernega za stanovanje, otroke in varovanje hiše - nemškega bokserja priznane slovenske psarne. Tel.: 062 221 497. mlO5O6 KRAVO, mlado, s prvim teletom, ponovno pripuščeno, in dve breji telici, kontrola A, prodam. Tišina 71 a. m!0509 NESNICE, že v začetku nesnosti, lahko naročite pri Ivu Tibautu, Babinci 49, tel.: 82 401. ml0512 PUJSKE prodam. Krog, Plečnikova 4. mlO514 M-Agic line 5 090 4 1 23 . V E D E Z E V ANJE l DILL doo POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA 085.ml0487 KMETOVALCI, POZOR! Odkupujemo vse vrste kmetijskih strojev, kot so: traktorji, nakladalne prikolice, kosilnice itd. Menjamo staro za novo ali staro za staro, jemljemo pa tudi v komisijsko prodajo. Informacije po tel.: 063 798 035 ali mobitel: 0609 639 832, ves dan. m 10516 TRAKTOR IMT 539 in DEUTZ 48 KM, hidravlični volan, letnik 1990, ugodno prodam. Tel.: 43 106. m 10464 PLUG Olt, 3-brazdni, 12-colni, prodam. Partizanska 30, Bakovci, m 10459 TIARA, d. o. o. POSREDNIŠKA HIŠA Slovenska 39, M. Sobota TEL ŠT: (069) 21 156 (nepremičnine) HIŠE V M. SOBOTI in okolici prodamo tel. št. 21 156 HIŠE V LENDAVI in okolici prodamo tel. št.: 21 156 HIŠA NA CANKOVI naprodaj tel. št.: 21 156 HIŠO V SEBEBORCIH ugodno prodamo tel. št.: 21 156 IŠČEMO. STANOVANJA za najem tel. št.: 21 156 STANOVANJA V M. SOBOTI in G. RADGONI prodamo tel. št.: 21 156 POSLOVNE PROSTORE v M. Soboti, G. Radgoni in Lendavi prodamo in oddamo v najem tel. št.: 21 156 VIKEND NA GORIČKEM ugodno prodamo tel. št. 21 156 Parcelo z gospodarskim poslopjem, s travnikom in njivo, skupaj 43 arov, in njivo z gozdom, 79 arov, v Bodoncih prodam. Tel.: 24 950. m 10420 TRISOBNO STANOVANJE v Čren-šovcih. Jusa Kramarja 6, centralno ogrevano, dam v najem. Tel.: 70 367, popoldan, m 10439 POSLOVNE PROSTORE, primerne za pisarne, damo v najem. Tel.: 22 322. ml0461 GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti ali okolici vzamem v najem. Žekš. Lendavska 8. M. Sobota, m 10466 V NAJEM ODDAMO dvosobno stanovanje v centru Maribora. Tel.: 0609 63 40 53. m 10484 NOVEJŠO delno podkleteno hišo s podstrešnimi sobami in z možnostjo poslovnega prostora v okolici Murske Sobote prodam. Tel.: 43 273. m 10485 GRADBENO PARCELO, 23 arov, na Vaneči, prodam. Vaneča 65. m 10488 GARSONJERO ali manjše enosobno opremljeno stanovanje iščemo od 1. januarja 1997. Tel.: 32 345. ml0505 kmetijska mehanizacija TRAKTOR DEUTZ, 45 km, letnik 1986, ugodno prodam. Tel.: 66 205, po 18. uri. ml0422 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 822 prodam. Murski Črnci 52. m 10426 SAMOHODNI SILAŽNI KOMBAJN KLASS Jaguar 690, 6- ali 4-vrstni, KLASS DOMINATOR 96, z adapte-rjem, in kombanj Klass Dominator 86, z adapterjem, prodam. Tel.: 062 721 132. ml0431 TRAKTORSKE PLUGE, 10-colne z novimi železi, prodam. Tel.: 062 714 759. m 10442 TRAKTOR IMT 542 prodam. Tel.: 59 razno MIZARJI! Po konkurenčnih cenah prodajamo kakovostne lesnoobdeloval-ne stroje. Tel.: 068 59 391. ml0252 DELNICE RADENSKE, CETISA, ETOLA, UNIONA IN DRUGE odkupimo po najvišji ceni. Plačilo v gotovini. Pridemo tudi na dom kamorkoli v Sloveniji. Tel.: 061 666 021. ml0327 DELNICE PODJETIJ KRKA. PIVOVARNE LAŠKO, UNIONA. RADENSKE in drugih po najboljši ceni kupim. Gotovina takoj. Tel.: 061 131 92 15. m!0346 DVE DIJAKINJI sprejmem na stanovanje. Tel.: 22 576. m 10423 KORUZO z njive, 25 arov, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 47 126. m 10433 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 15461-7, izdane pri HKS Pa-nonka na ime Ema Kovač, Grad 106. m 10445 STREŠNO OPEKO BRAMAC, novo, na paletah, pribl. 1.100 kosov, prodam. Janez Fartelj, Sebeborci 21. ml0450 RAČUNALNIK COMMODORE 64 z disketnikom, disketami, igralno palico in s tiskalnikom prodam, tel.: 40 148, po 19. uri. m10451 DELNIČARJI RADENSKE! Delnice Radenske serije G in B odkupujemo po dnevno najugodnejših cenah. Odkupujemo tudi delnice drugih podjetij. Pokličite nas! Faetor banka, d. d„ tel.: 061 17 35 273,061 312 563 ali Murska Sobota 33 013. ml0454 POSLOVNE PROSTORE HIŠA -oddam. Tel.: 21 688, po 20. uri. m 10456 HRASTOVE IN SMREKOVE PLOHE, suhe, ter bukova drva prodam. Tel.: 53 225, zvečer. ml0457 OPREMO ZA TRGOVSKI LOKAL s programom ali brez njega v centru M. Sobote prodam zaradi preusmeritve dejavnosti. Tel.: 32 294 ali 22 661. ml0467 STE ŽE VLOŽILI CERTIFIKAT? Zanj dobite delnice in nagr# mlinček, likalnik, radio. Tel.: O62W 164, po 16. uri. m 10468 KUHINJSKE ELEMENTE s ste* nikom, 4 plin, 2 elektrika, in 90410® akvarij z vso opremo in ribafflL dam. Bakovci, Mladinska 64,tel-002. m 10472 SEDEŽNO GARNITURO zelo no prodam.Tel.: 65 541, dopoldan" 65 355, popoldan, m 10475 Preklicujem veljavnost končanem 1. letniku Gostinske s ■ izdanega v šoL 1. 1995/96 na ime™ sander Zver, Št. Kovača 62, Tut® ml0482 KOVINSKA GARAŽNA VRATA,*’ žna, 250 x 200, prodam. Brezovo tel.: 45 296.ml0483 GASILSKO DRUŠTVO POZNA^ VCI DAJE V NAJEM trgovino«!’ skupaj 130 m2. Ponudbe pošll% naslov: PGD Poznanovci, Mačkovci. Informacije po tel.: ali 51 315. m 10486 PREKLICUJEM veljavnost za#* ga spričevala, mat. št. III 1014-'z ga 15. 6. 1993, štev, delov,7« Crenšovci. Stanislav Cipot, Cre« m 10489 NOVO VITRINO v obliki črkegj mesnico ali delikateso prodam-154. m 10490 DRVA, akacijeva, metrska, z ^1 na dom, prodam. Tel.: 4 m 10496 (ft PRIKOLICO ZA AVTO prot*^ 46 572, Hozjan, Petanjci 76. m> . 1 F POZOR! Vam izpadajo 1«S lahko odpravite, če uporabite W plus, ki reši vse vrste tažav z H Te!.. 063 763 346. m 10507 G GOSTINSKE MIZE IN STO^ rat za kavo - dvojni, mlinček, te satelitsko anteno, glasbeni ske in terasne stole, mize s pm*^ peč na olje - pihalnik toplegaz razno kuhinjsko opremo protia 76 456. ml0508 OMARO ZA DNEVNO §0^ dežno garnituro, garderobno^ spalnico in mizo s stoli po ze ceni prodam. Tel: 21 579. m1 A delo IZUČENO ALI PRIUČEN0 KARICO v okrepčevalnici zaposlimo. Visoka plača, po F.g Informacije tel.: 77 313. J DEKLE za strežbo v gostilni vem Gradcu zaposlimo. praksa. Ponujajo stanovanje-.^ 645 205 ali 061 645 084. 1 KUHARJA z delovno pra^ karja in upokojenca ali nekvai ; KURIVO ■ PREVOZ, Rojan Jakšič Velenje, kosi: 8700,00, kocka: 8.500 Banoviči: 16.500,00 1 Možnost plačila na obroke, tel.: 71]^ Odšla si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla, a v naših srcih še živiš, čeravno leto dni v grobu spiš. Solza, žalost te zbudila ni, .. a ostala je praznina, ki hudo bol' V SPOMIN 22. novembra bo minilo leto žalosti, odkar nas Je zapustila naša draga mama; babica in prababica AnaAndrejek iz Martinja 35 Dnevi bežijo, a v naših srcih ostajajo bolečina in l6?1 spomini nate. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem gr° ter ji v spomin darujete cvetje in prižigate sveče- Vsi njeni najdražji vestnik, 21. november 1996 Tit 10 i* I# ili* R 29 S delavca za pomoč v lokalu, pogoj it vozniški izpit B kategorije, zaposlim, Informacije v restavraciji ^DRlA. Lendavska 39e M.Sobota. »110424 PONUJAMO VAM DOBER POSEL w ZASLUŽEK. Dobimo se v soboto. H. 96, ob 16. uri v hotelu ZVEZDA v Murski Soboti. ml0441 DELO NA DOMU, predvsem stro-Itpisne posle, sprejmem. Tel.: 26 647. »110446 dodatni zaslužek doma po- nemško podjetje. Tel.: 064 227 109- ml0480 ^VlJENJSKA PRILOŽNOST, da Ugotovite sebi in otrokom finančno “‘odvisnost. Nadaljnje informacije dobite v Gostilni Habot v Murski So-™t‘v soboto, 23. 11., ob 18. uri. »110492 Vs> RESNI KANDIDATI za prodajo Ničnih artiklov na terenu, oglasite se Potelefonu: 064 56 105 ali 48 686. «110493 ^TLIČARKO zaposlim. Bernarda Mataj, Slovenska 36, M. Sobota, tel.: 32 602, od 8. do 18. ure. ml0501 storitve DOBAVA IN MONTAŽA ŽALUZIJ JEŠOVNIK ter aluminijastih rolet Vidmar. Meritve brezplačne. Tel.: 62 454. m9882 ANTENE Z MONTAŽO, sSatelitske 33.900, zemeljske 16.800, dogradnja POP TV, kanal A. Taf, Trnje 61, tel.: 70 O21.mlO38O SAMOSTOJNO DELO PONUJAJO. Pišite na naslov Karl Rumpf, Neudorf 2 a, 8410 Wildon, Avstrija, m 10444 ČE IMATE TEŽAVE z redno zaposlitvijo, denarjem ali delovnim časom, pokličite. Tel.. 064 56 105. ml0494 ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese. Tel.: 21 656. m 10497 PO HITRI METODI poučujem trobento. Tel.: 42 646. m 10500 V SPOMIN 20. novembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi Viktor Obal iz Rankovec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, nosite cvetje in prižigate sveče. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi V teh poznih jesenskih dneh minevajo tri leta od smrti naših dragih in nepozabnih Marije Dervarič iz Kruplivnika 85 in Jelke Šarotar roj. Dervarič iz Murske Sobote Čas ne more izničiti naše ljubezni do njiju. Vsi njuni io'6 ih* učif ZAHVALA V 56. letu nas je nepričakovano in za vedno zapustil dragi oče, tast in brat Štefan Franko iz Sebeborec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče, nam pa izrekli iskreno sožalje. “osebna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, Pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 75. letu zapustil dragi mož, oče, brat, ujec in svak Janez Cigan iz Markišavec 15 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem J^dnikom, sosedom in znancem, ki so darovali vence, etJe> sv. maše in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na p njegovi zadnji poti. r°sebna hvala dr. Ivani Kološa za vsestransko pomoč, osebju internega oddelka, gospodu župniku za lep Pogrebni obred in pevcem za lepo odpete žalostinke. Hvala GP Pomurski tisk, oddelku knjigoveznice in nekdanjim sodelavcem Agromerkurja - oddelek transport ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča in sestra Avguština Marič iz Rogašovec 44 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem °rodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so arovali vence, cvetje, sv. maše in za gradnjo mrliške vežice, nam pa izrekli besede sožalja. “osebno zahvalo izrekamo družinama Rajsar iz > Rogašovec in Nemec iz Nuskove. Avt ePa ^vaIa Avtobusnemu podjetju Murska Sobota, °Prevozu M. Sobota in sodelavcem iz Gregorčičevega vrtca v Murski Soboti. $ । a g- župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete °stinke in govorniku g. Lanjščku za besede slovesa, ^no zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju soboške tneJn mariborske bolnišnice za vso pomoč, posebno lc‘nskim sestram ZD Rogašovci, njenemu izbranemu avniku dr. Neradu in patronažnim sestram za obiske na domu. Lepa hvala tudi pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Zaspala mamica si draga, zaprla trudne si oči, bolečine hude si prestala, zdaj v grobu mirno spiš. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica Ana Jug iz Murskih Petrovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrekli besede sožalja. Lepa hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za čutno odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi za organizacijo in izvedbo pogreba. Vsem skupaj še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli radi, a zdaj te od nikoder ni. Zato tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. ZAHVALA V 55. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra, tašča, babica, teta in botrca Marija Tkalec iz Črenšovec Ob tragični, boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki Ste jo pospremili k njenemu večnemu počitku, darovali cvetje in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za' odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Naj spomin nanjo ostane večen! Vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedija in brata Viktorja Kuharja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu kakor koli pomagali lajšati njegove najtežje trenutke. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem - vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, grob prekrili s cvetjem in svečami ter ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, g. duhovniku in pevcem pa za pogrebni obred. Vsi, ki smo ga ljubili Zdaj ne trpiš več, mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli? A svet je mrzej, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. V SPOMIN 26. novembra je minilo žalostno leto, odkar je tiho, mirno zaspala draga žena, mama, babica in tašča Regina Kerec iz Gerlinec Vsem, ki se vam ustavi korak ob njenem grobu ali se je spomnite s cvetjem in svečo, iskrena hvala. Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče Ludvik Koltaj iz Gornjih Petrovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali v dobrodelne namene, cvetje in sveče ter se v tako velikem številu poslovili od pokojnika. Hvala zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, dr. Kiršnerju za številne obiske, duhovniku g. Kerčmarju za ganljive besede slovesa, pevcem žalostink, kolektivu Farme in pogrebništvu Banfi. Vsem in vsakemu za izrečena sožalja - srčna hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, prababica, tašča in sestra Terezija Zotjan iz Dolenec 70 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in vežico. Prisrčna hvala g. župniku, pevcem, vaškemu odboru, kolektivom Pomurke, Kliničnega centra, Pan-Agre, Mure, čistilnice Grah in pogrebništvu Banfi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 3 g■vestnik, 21. november 1996 estnik RAZPIS za priznanje GZS - Območne gospodarske zbornice za Pomurje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 1996 GZS - Območna gospodarska zbornica za Pomurje razpisuje priznanje za izjemne dosežke pri uresničevanju poslovnih in razvojnih ciljev gospodarstva, če so ti rezultati vplivali na rezultate poslovanja in splošen ugled gospodarske družbe oziroma organizacije v širšem družbenem okolju. GZS - Območna gospodarska zbornica za Pomurje bo podelila največ pet priznanj. Priznanje je namenjeno podjetnikom, direktorjem in drugim poslovodnim ljudem, posameznikom ali skupinam iz gospodarskih družb, lahko pa tudi iz drugih inštitucij, ki se ukvarjajo z gospodarsko problematiko ne glede na obliko lastnine. Priznanje se podeljuje za izjemne gospodarske dosežke v velikih in majhnih podjetjih. Merila za presojo upravičenosti do priznanja so podrobneje opredeljena v pravilih o pogojih in merilih za podeljevanje priznanj Območne gospodarske zbornice za Pomurje in so predvsem: trajnost dosežkov, poslovna uspešnost in finančni položaj gospodarske družbe, prispevek kandidatov k uveljavljanju gospodarske družbe na trgu, uvajanju inovacij, uporaba sodobne tehnologije, skrb za kadre in njihovo usposabljanje, razvojno-raziskovalno delo in uvajanje informacijskega sistema, oblikovanje in izvajanje razvojnega programa, uvajanje novih rentabilnih programov, uvajanje programa CEOKA, prispevek kandidata pri izvajanju aktivnosti v okviru zborničnega programa. Predlog za podelitev priznanja lahko podajo podjetja in njihove oblike združevanja, organi občine in organi območne zbornice. Predlog lahko poda tudi komisija. Predlog mora biti podrobno obrazložen in dokumentiran v skladu s pravili o pogojih in merilih za podeljevanje priznanj Območne gospodarske zbornice za Pomurje. Predlog za podelitev priznanja Območne gospodarske zbornice za Pomurje pošljite najkasneje do 31. decembra 1996 na naslov: GZS - Območna gospodarska zbornica za Pomurje, Komisija za priznanja, Kocljeva 10/III, 9000 Murska Sobota. Pravila in morebitna pojasnila dobite na sedežu območne gospodarske zbornice (telefon: 32 728 ali 32 751). Franc KLEMENT, s. p. Matjaševci 44, telefon: 55 015 - polaganje, brušenje in lakiranje parketov ■ montaža gips plošč - ureditev podstrešij - predelne stene Podjetje KOMUNALA, Murska Sobota, d. o. o., Kopališka ulica 2, Murska Sobota obvešča vse zainteresirane za prodajo na M1KLOŠEVAM SEJMU, ki bo v petek, 6. 12. 1996, v Murski Soboti, da lahko pošljejo prijave oz. vloge za prodajo na sejmu s priloženim potrdilom o opravljanju dejavnosti na naslov. Komunala, d. o. o., Kopališka ulica 2, Murska Sobota. Pridobiti si morajo soglasje ustreznega občinskega organa. Vplačila bomo začeli sprejemati od 2. 12. do 4. 12. 1996 vsak dan od 8.00 do 12.00 v sejni sobi podjetja Komunala. S plačilom si prodajalci pravočasno zagotovijo sejemski \ prostor. S E HOKhcite m poslan vam oomo orezpiacm Katalogi 2.12. -6.12. ob 16.uri: Windows 95 za začetnike inf™a«i»e 9.12. -13.12. ob 12.uri: Corel DRAVV »ir J 9.12. -13.12. ob 16. u ri: Wo rd for Wi n dows sl o | B2 d.o.o., podružnica M. Sobota. Slovenska ul.42, S37-160, fax: 37-161. VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO KAPELA RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO Javna dražba bo 30. 11. 1996 ob 9. uri na upravi VG Kapela, Kapelski Vrh 5 za naslednje nepremičnine in stroje: IZKLICNA CENA: 1. Stavbišče z dvoriščem v velikosti 416 m2 na pare. št.:1223/7, k. o. Radenci 2. Stavbišče z lopo v velikosti 55 m2 na 1.120,000,00 SIT pare, št.: 665/2, k. o. Kapelski Vrh 3. Stavbišče z dvoriščem v velikosti 280.000,00 SIT 317 m2 na paro, št.: 356, k. o. Kapelski Vrh 640.000,00 SIT 4. RENAULT TRAFIC FURGON, letnik 1990, MS E4-175 5. TRAKTOR TORPEDO TD 55 A, 800.000,00 SIT letnik 1989, MS D9-63 6. TRAKTOR TORPEDO TD 55 A, 300.000,00 SIT letnik 1989,MS D9-62 7. TRAKTOR TORPEDO TD 55 A, 300.000,00 SIT letnik 1986,MS D9-64 300.000,00 SIT 8. TRAKTOR IMT 558 z nakladalnikom CARLO PEŠCI, letnik 1977, neregistriran 9. Visokotlačni pralnik WAP CS 930, 150.000,00 SIT letnik 1988 50.000,00 SIT 10. Separator ALFA LEVEL, letnik 1969 300.000,00 SIT 11. Drobilnik za koruzo SILER, letnik 1989 50.000,00 SIT 12. Trosilnik umet. gnojila VICON, bletnik 1991 10.000,00 SIT 13. Škropilnica - atomizer, nletnik 1989 50.000,00 SIT 14. Škropilnica - atomizer, letnik 1989 50.000,00 SIT 15. Kotel za žganjekuho 20.000,00 SIT Ogled nepremičnin in strojev je mogoč 29. 11. 1996. od 8. do 12. ure. Vsak, ki se udeleži dražbe, mora plačati na dan dražbe med 8. in 9. uro 20 % varščine od izklicne cene. Stroške prenosa in dajatve plača kupec. OBČINA CANKOVA - TIŠINA ŽUPAN objavlja prosta delovna mesta: 1. Strokovni sodelavec I 2. Administrativni sodelavec Zahtevani pogoji: pod 1. - višja ali srednja strokovna izobrazba družboslovne smeri - poznavanje dela za krajevne skupnosti - poznavanje dela z računalnikom - najmanj tri leta delovnih izkušenj pod 2. - štiriletni program srednjega izobraževanja (V) ekonomske ali upravne smeri - dobro obvladanje strojepisja - poznavanje dela z računalnikom - najmanj dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-me-sečno poskusno dobo. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po odločitvi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom ter opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Cankova - Tišina, Občinska uprava, Tišina 4, 9251 Tišina. UBK banka na novem naslovu v središču mesta Po štirih letih poslovanja so naši prostori v Murski Soboti na Slomškovi cesti postali pretesni. S povečevanjem obsega poslovanja smo jih že pred časom prerasli. Od ponedeljka 25. novembra smo vsem našim klientom in poslovnim partnerjem na voljo na Slovenski ulici 25 (v bivši stavbi Zavarovalnice Triglav). Na novem naslovu poslujemo po novem urniku za strank^ od ponedeljka do petka dopoldan od 8.30 do 11.30 popoldan od 13.00 do 16.00. Naše telefonske številke so: 31-810,32-801,32-800 Imo Tovarna kovinske oprem U, Tišinska 29b, Murska Vabi k sodelovanju 1. strugarje 2. rezkalce Pogoj: Končana poklicna šola in delovne izkušnje. Prošnje pošljite na zgoraj navedeni naslov, vse dodatne formacije dobite po telefonu: 069 32 752. NAJVARNEJŠI V SVOJEM RAZREDU* NISSAN ALMER^ Že od * Revija AutoBild je v Crash-testu objavljenem 4. maja 1996 ocenila Almero za najvarnejši avtomobil med testiranimi konkurenti. 22.990 DEM Kupcem v mesecu novembru podarj^ komplet zimskih gum Good^ a®® Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o.. Slovenska 54, Ljubljana Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije: • • AVTONISS? Ljubljana, telefon: 061 / 1597331 • • KRULC, Moravče, telefon: 061 / 731143 • • VIDRIH, Otočec-Novo mesto, telefon: 068/75 180 • • ZIERER Sevnica, telefon: 0608/81 389 • KOS, Polzela, telefon: 063 / 702 230 AVTOHIŠA, Murska Sobota, telefon: 069 / 32 209 MG, Muta,telefon:0602/61 760 FABJAN, Branik, telefon: 065 / 57012 PIŽEM, Domžale, telefon: 061 /372333 • TRUNK, Ljubljana-Ježica, telefon: 061 /342692 • AVTOSALON Kovinarska Vrhnika, tel.: 061/753842 • BARLOG, Trebnje, telefon: 068 / 45 700 • A&M FERK. Maribor, telefon: 062 / 224 478 • AVTO MOČNIK, Kranj - Britof, tel.: 064 / 242277 VAŠ AVTO. Celje, telefon: 063 / 441 160 gg3 SALON NISSAN Lipnik, Velenje, tel.: 06/'.^ . AUTOCOMFORT. N. gorica-Solkan, 06b' sOr NISSAN HVALEC, Ptuj,telefon; 062/"^ LAVRENČIČ, Ajdovščina, telefon: 065 / b vestnik, 21. november 1996 31 estnik ---- LADA CENTER JAGODIC — 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062 640 540 [ODPRTO: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. NAJVEČJI PRODAJALEC VOZIL LADA V SLOVENIJI Posojila brez pologa do 5 let, tudi za kmetovalce in samostojne podjetnike ugoden leasing AVTOMOBILI v ZALOGI - SISTEM STARO ZA NOVO SAMARA 1500/5V 12.630dem 16.080dem NIVA 1700i (Hshoe TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43 • 69000 Murska Sobota telefon: (069) 37 333 CD-plošče • kasete • Hi-Fi • Video Glasbeni instrumenti • Ozvočenja Novost v Sloveniji: SAMARA 1500i od 12.970 DEM OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA * rezerni deli * avtomehanika * avtokleparstvo * vulkanizerstvo [AKCIJA - ZNIŽANJE 48.000,00 SIT AGROSERVIS d.d. NAJUGODNEJŠA Murska Sobota PRODAJA VOZIL LADA AGROSERVISU AKCIJA V NOVEMBRU: - 48.000,00 SIT CENEJE - protikorozijska zaščita DINITR0L s 6-letno garancijo (EDINI V SLOVENIJI) - brezplačni tehnični pregled, prevleke in preproge - ugodna posojila: do 5 let brez pologa, zakup - zamenjava rabljeno za novo PRIČAKUJEMO VAS V KROŠKI 58 V MURSKI SOBOTI, telefonska številka je 21 630. ^ROSERVIS - SERVIS Z NAJDALJŠO TRADICIJO V POMURJU! Zavese - karnise Jože osteljna amizna onfekcija ■ n ŠTERMAN N K odkup, posredovanje, zastopanje, svetovanje Rudi Kerčmar, s. p. Ul. Staneta Rozmana 6 9000 Murska Sobota Lastnike gozdov in kmete obveščamo, da smo začeli z odkupom vseh vrst okroglega in rezanega lesa.Organiziramo tudi sečnjo in spravilo iz gozda. Informacije po telefonu: 069 22 558 do 8.00, dopoldne in zvečer po 19.00. 1 0-60 % popusta od 20. do 25. novembra -10 % popusta pri vsakem nakupu nad 10.000 SIT - 30 % popusta za videoigrice Sega Mega Drive in Family Computer - 40 % popusta za avtoradie Philips, Lento, MTC in avtozvočnike - 50 % popusta za slušalke Vivanco in videokasete Sony E 180 - 60 % popusta za nekatere kompaktne plošče in kasete NOVO: SINTETIZATORJI IN KLAVIRJI ROLAND - NOVI MODELI PO AKCIJSKIH CENAH SINTETIZATORJI:! E-14 E-28 E-38 E-68 E-96 PIANINO HP-l 35 HHRoland 61.452 SIT 73.332 SIT 101.412 SIT 151.092 SIT 281.772 SIT i 211.572 SIT SONY RECEIVER STR-D 265, 2 x 50 W RECEIVER STR-DE 205, 2 x 50 W CD-PLAYER CDP-XE 300 CD-PLAYER CDP-213 KASETOFON TC-KE 200 Technics RECEIVER SA-EX 100, 2 x 100 W CD-PLAYER SL-PG 380 uamg THE SOUND OF EXCELUNCE ZVOČNIKI STUDIO 180,100 W por ZVOČNIKI STUDIO 110, 50 W par JENSEN 34.020 SIT ' 19.440 SIT 36.000 SIT 42.660 SIT 33.390 SIT 29.900 SIT 27.360 SIT 40.860 SIT 23.474 SIT ZVOČNIKI CS 310, ZVOČNIKI CS 315, 100W 220W 29.970 SIT 52.650 SIT IIphiupsI PHILIPS VIDEOREKORDER VP 225 GLASBENI STOLP FW 330 Panasonic GLASBENI STOLP SCCH 34, 2 x 30 W VIDEOREKORDER NVSD 400,4 glave 30.960 SIT 44.402 SIT 54.524 SIT 66.920 SIT Pri vseh navedenih cenah je že obračunan popust. TEKSTIL - PLETILSTVO, d. d. Prosenjakovci, 9207 Prosenjakovci NAJVEČJA ponudba zaves (domačih in tujih t izdelovalcev) ZA STANOVANJA fN-POSLOVNE । PROSTORE! J moderni interieri ^osebna ponudba za novoletne praznike vrste KARNIS, ki jih na željo tudi VGRADIMO! Šivi Nl PRTI za dom in aostlnstvo (bogata barvna paleta)! Pnv KE ST0RITVE PINK, Prešernova 32, ‘h^LIČITE NAS - 9000 Murska Sobota, tel./faks: (069) 22 690 Mi, moderni interieri, trgovsko podjetje s pohištvom in stanovanjsko opremo, Ljubljana, Parmova 53. Trgovina s pohištvom v Murski Soboti, Bakovska 1, PRODAMO trgovski lokal v velikosti 260 m2 in '• DAMO V NAJEM trgovska lokala v velikosti 250 in 253 m2 za 5 let z možnostjo podaljšanja. Ponudbe z opisom poslovne dejavnosti pošljite v 15 dneh na naslov: Mi, moderni interieri, PE Murska Sobota, Bakovska 1, 9000 Murska Sobota. Ogled prostorov je mogoč vsak delovnik od 9.00 do 19.00. Informacije tudi po telefonu (069) 22 312. Po sklepu uprave razpisujemo naslednja prosta delovna mesta v trgovini v GORNJIH PETROVCIH: 1. POSLOVODJA Pogoji: poslovodski izpit in vsaj tri leta delovnih izkušenj 2. PRODAJALEC Pogoji: končana trgovska šola in vsaj tri leta delovnih izkušenj Prijave z opisom delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najpozneje v 8. dneh po objavi na naslov: TEKSTIL - PLETILSTVO, d. d., Prosenjakovci, 9207 Prosenjakovci. Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po izbiri. MODELI: SEPHIASEDAN 1.6 SEPHIA MB 1.5 CLARUS 1.8 POPUST 19.900 DEM - 1.000 = 20.690 DEM - 1.000 = 29.890 DEM - 2.000 = CENA S POPUSTOM 18.990 DEM 19.690 DEM 27.890 DEM NE POZABITE, KIA PRIDE že od 14.990 DEM, SPORTAGE od 36.990 DEM NOVO-NOVO-NOVO KOMBI BESTA že od 20.890 DEM AVTO-R CVEN, d. o. o. tel.: CO69) 81 988 faks: CO69) 84 1 25 Metod Dragonja se je te dni mudil na kmetijskem ponosu LDS-a, kjer sije ogledal plevelne plantaže semenskega centra na Hodošu. Kot so nam povedali, je bil z rastjo plevelov izredno zadovoljen in je obljubil, da bo zastavil ves svoj vpliv v Leku, kjer je bil prej v službi, da na Hodoš dobijo še obrat predelave zdravilnih zelišč. *** Andrej Gerenčer - Broker je ob prevzemu poslanskega mandata in ključev stanovanja že vložil zahtevek po še enem stanovanju in večjem poslanskem kabinetu. Kot smo izvedeli iz neuradnih virov, bo š seboj odpeljal tudi šefinjo svojega kabineta BBC. Če mu ne bodo ustregli, se bo pritožil pri Milanu Kučanu - Sezoncu. *** Lujz Sraka - Stekleni (tako pravijo palači njegove nove službe) se je po neuspehu zelenih v boju za poslanske sedeže umaknil v samoto svojega kabineta v Muri. Tu sedaj svoji naslednici v Muri iz dneva v dan žvrgoli pesmico »U razdeljak te ljubim«. *** Ni uspešne občine, če ne organizira svetovnega pokala v alpskem smučanju. Zato je moravski župan Frenk Cipot - Cvetoči že določil Branka Recka - Upognjenega, da v vučjegomilskih šu-mah najde ustrezno zimsko dirkališče za belo karavano. Potem ko so radgonski svetniki kar trikrat obravnavali točnost izrečenih besed njihovega župana Mihe Vodenika - Biirgermajstra okrog proračuna, sta se dvignila še prepih in Voljčev nagrajenec Andrej Coklin - Napihnjeni, ki se je zbal, da bo občinsko korito presahnilo in ne bo imel več možnosti »objektivnega poročanja«. *** Ciril Pucko, najmočnejši krščanski demokrat, je Luj-zeku Petrletu - Frajtonu postavil pogoj, da mu da v pomladni koaliciji položaj ministra za finace, sicer bo prebegnil k drugi stranki. KEŠEM rt KONJ tetskih poudarkov. Seveda pa je na obeh straneh predvsem veliko veliko tekstila, oblek, ki so prišle bogsigavedi od kod. Pri nas so stojnice začeli pospravljati že popoldan, obiskovalci pa so se začeli gnesti okrog točilnih miz, kjer so prodajali kuhano vino. V Avstriji pa stojnice vabijo še, ko pade mrak, in tudi pri točilnih mizah postopa nekaj manj ljudi kot pri nas. Da, da, sejmi so že zdavnaj izgubili svoj prvotni pomen. Tudi Leopoldov sejem je bil prav za to, da so si kmetje potem, ko so pospravili na polju, oddahnili in nakupili za trdo zimo. To so bili POZNANOVCI - Gasilci v tem kraju so gonilna sila in pobudnik vseh akcij. Svoje delovanje so prenesli celo čez mejo. Navezali so namreč stike s porabskimi Slovenci v Sakalovcih. Srečanja so postala že tradicionalna in so prerasla zgolj »gasilske« stike, kajti vse več je tudi športnih in zabavnih ter kulturnih srečanj. To so znali izkoristiti predvsem mladi. (J. K.) Ob nakupu NAD 100.000 tolarjev popust. BETONARNA PETELIN GORNJA RADGONA, tel.: (069) 61 755 - BETON - BETONSKI IZDELKI - PREVOZ BETONA -ČRPANJE BETONA Možnost plačila na 2 ali 3 obroke s čeki. Radgonski Leopoldov sejem Le kdo je ukradel lectova srca? Nekoč, ko še ni bilo trgovin ali kataloške prodaje, je bil sejem sila pomemben dogodek. Takrat si je na sejmu družina nakupila oblek, posode, sveč za vse leto... Seveda, v obsegu, kolikor je dovoljeval družinski proračun, ta pa ni bil velik. Tudi mesto Radgona je že zelo zgodaj dobilo svoj sejem, imenovan Leopoldov sejem. Prvega naj bi pripravili že leta 1700, ko je bila samo še ena Radgona. Potem ko seje Radgona razdelila, na slovensko in avtrsijsko, pa je vsako novonastalo mesto obdržalo tradicijo. Vedno na dan sv. Leopolda, 15. novembra, pripravijo sejem na obeh straneh meje. Tradicija sejma pa se ni nikoli prekinila, niti med okupacijo. časi, ko so na sejmih prodajali posodo, predvsem lončeno, sveče, jesenske pridelke, kašo, pripomočke za koline, sveče ... In danes, ko se je vrli Radgončan Ludvik Kramberger sprehodil po sejmu, je ugotovil, da je bilo na slovenski strani med 118 stojnicami le trinajst takih, ki so ponujale suho robo, dvanajst s čevlji, pa še teh niso postavili čevljarji, le eden je prodajal lončarske izdelke, dva sta prodajala medičar-ske izdelke in zaljubljencem ponujala lectova srca. Na obeh sej- Čeprav je bil nekoč skupni sejem, je v teh letih ločenosti pridobil nekaj opaznih razlik med sejmom na slovenski in avstrijski strani. Pri nas na primer prodajajo medičarske izdelke, v Avstriji pa »šamrole«, piškote, polnjene s smetano, različnih barv. Zdi se, kot da avstrijska Radgona bolj diha s tem sejmom, zaprejo skorajda vse mesto in ga ta dan prepustijo sejmarjem. V naši Radgoni pa je v nekoliko manjšem in skromnejšem obsegu in tudi stojnicam namenijo manj es- Zaigrajmo in zapojmo po domače Letos je bil že sedmi festival Zapojmo in zaigrajmo po domače, ki ga vodi priljubljeni voditelj in humorist Geza. Vsako letos povabi na prireditev najboljše pevce in skupine narodne in zabavne glasbe ter humoriste. Med nastopajočimi so bili le- Leopoidov sejem se razprostira na avstrijski.... ... in slovenski strani Radgone. mih pa so se še najbolj šopirile stojnice s kičem in bižuterijo. In sejmarjem prav gotovo ni uspelo prodati vsega, kar so pripeljali s seboj. Ste se morda kdaj vprašali, kam roma ta količina neprodanega blaga. Povem vam, da roma od sejma do sejma, danes je tu, jutri tam, in pogosto se ob letu obsorej vrne na staro mesto. Pa kakor koli že, čeprav danes tos tudi Andrej Šifrer, Lojze Slak, Simona Weiss, Oto Pestner, Darko Kegl, Ptujskih 5, Boris Kopitar in številni drugi, ki so v tem letu najbolj očarali poslušalce. Novost na letošnji prireditvi pa je bil tudi izbor naj... amaterskega pevca. Festival je v petek popoldan dvakrat napolnil dvorano, Geza pa o tem, ali bo tudi prihodnje leto, pravi: »Če de Geza živ pa zdrav, de, če pa nej, pa ne de.« ANR, fotografija: Jure Zaunker Nekoč so na sejmih prodajali predvsem lončene izdelke, sedaj pa so prt' va redkost. V Gornji Radgoni je bila samo ena taka stojnica. prodajajo na teh sejmih uporabno ali neuporabno, se je sprehoditi po sejmih včasih pravi balzam za dušo. Poleg tega pa je sejem s takšno tradicijo tako pre- finjena vez s preteklostjo in z>v' Ijenjem naših prednikov, da bi 1° bilo žal prekiniti. Aleksandra Nana RiWPer Foto: Jure Zauneker ZVEZDA - DIANA, Murska Sobota, d.o ° NOVOLETNA PONUDBA SLOVENSKIH VRHUNSKIH VIN PRODAJNI CENTER ZVEZDA Mar kisa vskal Murska Sobota - CHARDONAY, LJUTOMER, 0,751 571,00 Si‘ - SOUVIGNON, LJUTOMER, 0,751 550,00 Sit - LASKI RIZLING, LJUTOMER, 0,751 406,00 SH - HALOŽAN, PTUJ, 0,751 393,00 Sj« - BELI PINOT, PTUJ, 0,751 563,00 S« - RENSKI RIZLING, MARIBOR 679,00 Si« i n drugo: SLAMN JAK, Ljutomer, ŠIPON, Ptuj, LASKI RIZLIN& DARILNI KARTON 2x1, Ljutomer, DARILNI KARTO" 3x1, Ljutomer, MODRA FRANKINJA, Brežice, GRAJ' SKI BISER, BAKARSKA BELA, BAKARSKA RDEČA, ZLATA IN SREBRNA RADGONSKA PENINA. . Za vas poslujemo: od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 in v soboto od 8.00 do 12.00 Moja domača banka L__ /O Pomurska banka d.d- Murska Sob°ta Menjalniški tečaj Pomurske banke dne I2.l l. 1996. Srednji tečaj Ban Slovenije velja od 12. novembra 1996 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaj’ Avstrija 100 1.293,8448 1.265,00 1.297^®®^ Francija 100 2.694,0455 2.604,40 2.698^70^, Nemčija 100 9.105,8119 8.900,00 9.130^00^ Italija 100 9,0484 8,65 9,0^ Švica 100 10.764,8908 10.474,50 10.853^ ZDA 1 137,2337 133,10 137j3^J Dolgoročni depozit vam omogoča, da dobite tekmo z inflacU0 in dobiček v obliki stimulativnih obrest« Depozit lahko sklene varčevalec LB PornllL ske banke, ki je v zadnjih 12 mesecih ve* tolarska ali devizna sredstva. •Najnižji znesek vezave: 100.000 SIT • Doba vezave: 12 mesecev. •Obrestna mera: izhodiščna (osnovna), " velja za depozit nad 12 mesecev, poveča za stimulacijo in premijo. j •Izplačilo obresti: ob vezavi zneska ”^ 500.000 SIT je mogoče izplačilo obresti d« sečno, trimesečno ali šestmesečno. Podrobnejše informacije dobite v vaši e”0 LB Pomurske banke. .