V Borovnici odprli Spar Na prostoru nekdanje cone Liko so odprli novo trgovino. Vrhnika Cez pol leta bo koncana obnova ZD Obcina je izbrala izvajalca del Saga o obnovi in adaptaciji zdravstvenega doma na Vrhniki se bo pocasi koncala in, kar je tudi po­membno, Obcina Vrhnika bo privarcevala skoraj štiristo tisoc evrov. Obcina je septembra objavila razpis za izvajalca tako imenovane tretje faze del – predvsem za obrtniška dela – v prizidku zdra­vstvenega doma. Izbrano je bilo ljubljansko podjetje VG5, ki mora z deli koncati v šestih mesecih, torej do konca maja. --> Konec novembra je v Borovnici, na mestu nek­danjega Lika, svoja vrata odprla nova trgovina Spar, sicer franšiza Mesarstva Blatnik, ki se raz­teza na vec kot tisoc kvadratnih metrih. Vodstvo Spara si je lokacijo prvic ogledalo lani spomladi. Obmocje Lika, ki je kazalo šele prve znake oži­vljanja, verjetno nanje ni naredilo dobrega vtisa. Poleti se je na obisku mudila še delegacija avstrij­skega Spara, ki ji je »padel« v oci steber nekdanje­ga viadukta. Kdo ve, ali je bil ta simbol nekdanje Dobrova - Polhov Gradec Praznicni prižig luck Poslali svetlobo v svet S praznicnim prižigom luck so polhograjski osnovnošolci skupaj z ravnateljico in župa­nom v petek, 29. novembra, svetlobo poslali na vec celin in v vec držav sveta. Carobnost v polhograjski grašcini in parku se je na­daljevala še ves vikend, saj so bile v okviru Miklavževega sejma tam številne delavnice, igre in seveda stojnice domacih in tujih razstavljavcev. --> Log - Dragomer Drage nepravilnosti Deset tisoc evrov za packe Obcina Log - Dragomer je morala letos za odpadke, ki so jih obcani ali tujci nepravilno odložili ob ekoloških otokih, placati vrhniški komunali že 10 tisoc evrov. Najvec dela ima­jo na ekološki tocki ob plezalni steni, kjer so razmere najbolj kriticne. Kar nekaj kršiteljev opozorila ignorira in odpadkov ne pospravi. Globa za omenjeni prekršek znaša najmanj 400 evrov. --> velicine skupne države tisti jezicek na tehtnici, ki je nato odlocil za 2,5 milijonsko investicijo v tako majhni obcini? --> Horjul Vabljeni na ogled Živih jaslic ZOO park Rožman vabi 25., 26. ter 28. decembra od 17. do 19. ure ste že deveto leto toplo vabljeni v ZOO park Ro­žman na Vrzdenec, kjer vam bodo poskušali med izjemnimi živalskimi bitji v soju nešte­tih luck in bakel poustvariti božicno vzdušje v vlogah svetopisemskih likov iz casa Jezu­sovega rojstva. Poskrbljeno bo za caj in ku­hano vino, zato zeblo ne bo! --> December Zanimivo je, kako smo si pred dva­najstimi meseci težko predstavljali, kaj nas caka, v teh dneh pa je že vse za nami. Zdi se, da je minilo, kot bi mignil. Bilanca leta je bila za nekatere boljša, za druge slabša, zato oboji stopamo v novo koledarsko leto s sebi lastnimi pricakovanji. Pri Našem casopisu bomo zakorakali v 46. leto starosti, ceravno ima casopis uradni rojstni dan v zacetku maja. Letošnje leto je minilo v prijetnem sobivanju z vami bralci, dopisniki in dopisnicami, lektoricama, oblikovalci in zunanjimi sodelavci. Hvala vsem za vse pre­dloge za izboljšavo casopisa, za vse namige pri temah, ki smo jih obrav­navali, za vse pohvale in nenazadnje tudi za kritike, brez katerih bi se težko izboljševali. Glede na branost so poleg crne kronike, ki je v casopisu ne objavljamo, pac pa le na portalih Mojaobcina.si, najbolj brane življenj­ske zgodbe vas bralcev. Le-te ne predstavljajo samo zanimive zgodbe, ampak so lahko tudi vir navdiha za življenje. Obljubim, da jih bo v novem letu še vec, kot jih je bilo doslej. Ker so priprava in pricakovanja na praznike velikokrat veliko bolj vznemirljiva kot prazniki sami, vam v decembrskem duhu pricakovanj, zahval in vošcil samo še vošcim vesele in blagoslovljene božicne praznike ter srecno in zdravo novo leto 2020! Gašper Tominc, urednik Našega casopisa Cankarjeve besede: Ni je noci tako temne, da bi tam kje v daljavi ne trepetala ponižna rdeca luc, Novoletni popusti! do -40% Na vso keramiko Popust velja od 2.12.2019 do 18.1.2020 Firence d.o.o. Tržaška cesta 3a (Bivši DG) 360 Vrhnika, Slovenija T: 041 735 100 www.firencekeramika.si WWW.PLEZALNICENTERVERD.COM bogata izbira vrhniške kave Escobar cankarjeva okolada z vrhniško kavo Escobar kavni komplet 2 skodelici, kava, okolada okoladna vre ka z mini okoladicami piškoti v obliki brkov masleni, pirini suhe hruške oblite s okolado (s Cankarjevo rtico) Cankarjev srebrnik v leseni embalaži skodelice, emo lon ki Družabna igra o Ivanu Cankarju Vabilo Prve novice Himalaja z Domnom Koširjem 20. decembra bo v dvorani nad borovniškim vrtcem predstavitev odprave Chamlang 2019, katere clan je bil tudi Domen Košir. Predstavil nam bo njihovo dogodivšcino na obmocju Khumbu. Spoznali bomo življenje v baznem taboru, stanje najbolj obiskanega dela Himalaje in plezanje novih smeri, ki so jih s prijatelji v alpskem slogu pripeljali na neimenovane šesttisocake. Vabljeni! Miklavževanje v Horjulu Tradicionalno miklavževanje v Horjulu je letos potekalo v soboto, 7. decembra, dan po svetnikovem godu. Prvi decembrski dobri mož je v prosvetnem domu obdaroval 165 otrok, od najmlajših do tistih, ki so že upihnili deseto svecko na torti. Župan Janko Prebil meni, da je treba s tovrstno tradicijo nadaljevati, ceprav so bili že pozivi, da bi znižali starostno mejo in s tem število obdarovanih otrok. »Ko pogledam nabito polno dvorano, mi je lepo pri srcu, toliko otrok na kupu je veselje pogledati. To je tudi dokaz, da se mlade družine odlocajo, da se tukaj ustalijo, kar je za celotno obcino zelo pomembno.« Pred samim prihodom svetega Miklavža so si zbrani ogledali hudomušno predstavo z naslovom Dve kapljici za spreobrnjenje, ki jo je pripravila režiserka in scenaristka Barbara Cepon. Najvec navdušenja pa je požel ljubljenec otrok, sveti Miklavž s svojimi angeli. Docakali odprtje poslovilne vežice Krajani Crnega Vrha so skupaj s predstavniki obcine in lokalne skupnosti ter župnikom v nedeljo, 24. novembra, slovesno odprli in blagoslovili novo poslovilno vežico. Krajevna skupnost Crni Vrh je bila edina krajevna skupnost v Obcini Dobrova - Polhov Gradec, ki še ni imela poslovilne vežice. Zdaj je želja krajanov uresnicena, s tem pa zakljucen še eden od obcinskih projektov, zacrtan v razvojnem programu obcine. --> V pricakovanju tehnicnega pregleda Obcino Log - Dragomer in izbranega izvajalca caka le še sklepna faza celovite obnove nekdanje šole, v kateri bodo med drugim svoje prostore dobile obcinska uprava ter zdravstvena ambulanta in lekarna. Tehnicni pregled bo v prvi polovici decembra. Vzporedno projektanti pripravljajo dokumentacijo za spremembo namembnosti objekta z umestitvijo ambulante in lekarne v pritlicje. Vlogo za spremembo namembnosti bodo na upravni enoti oddali po pridobitvi uporabnega dovoljenja za novozgrajeni objekt. --> Druženje in dobrodelnost na šolskem novoletnem sejmu Adventni vencki, svecniki, vošcilnice, raznorazni aranžmaji, okraski, jaslice, piškoti, kokice, caj, palacinke, carski praženec, vaflji … Vse to se je bohotilo na dvanajstih stojnicah na prvo decembrsko sredo na Paplerjevi ulici, ko je Šolski sklad Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica pripravil tradicionalni dobrodelni novoletni sejem, ki ga je popestril Ansambel Livada. --> Vrhniški gasilci kolegom iz Bosne podarili vozilo Na zadnji novembrski dan so gasilci PGD Vrhnika kolegom iz poklicne brigade v Teslicu v Bosni in Hercegovini dostavili svoje vozilo Iveco, ki jim je vec kot odlicno služilo vec kot 20 let. Kolegi iz BiH so bili darila veseli, saj sami skrbijo za obmocje 850 kvadratnih kilometrov. Poleg vozila so jim pripeljali še precej zašcitne opreme. --> Spoštovane obcanke, spoštovani obcani! 19. 12. bo minilo eno leto od zacetka mojega županovanja. Leto, ko sem dodobra spoznal vas, vaše potrebe, želje ter izzive obcine Vrhnika. To je bil tudi cas, ko smo uspešno nadaljevali že z zacetimi investicijami ter zaceli z novimi (natancnejši letni pregled bo v naslednji številki Našega casopisa). Kar pa je najpomembnejše klopiti na vodo in kanalizacijo. za nadaljnjo delo obcinske To so projekti, ki niso spo- Zdravstveni dom Vrhnika uprave je to, da smo s podžu-meniki, vendar so kljub temu panoma, z obcinskimi usluž-izrednega pomena za same benci ter predsedniki krajev-ljudi. S pomocjo Zavoda Iva-nih skupnosti zgradili dobro na Cankarja Vrhnika in Ko­medsebojno sodelovanje. munalnega podjetja Vrhnika Namesto predvidenega V iztekajocem letu smo si smo uspeli realizirati tudi s podžupanoma tudi zadali vaše želje po drsališcu, po nalogo, da bomo prisluhnili programu, ki nam bo pricaral vsakemu izmed vas, vašim veseli december.idejam in potrebam. Vseh Ob vseh teh dogodkih, 1,4 milijona težav, problemov oz. izzivov srecanjih z obcani, civilnimi nismo uspeli rešiti. Tudi ne iniciativami in društvi ugota­obljubim, da nam jih bo uspe-vljam, da vecini izmed vas ni lo. Vendar lahko zagotovim, vseeno v kakšnem kraju živite da nikogar nismo in ne bomo in da ste pripravljeni pomaga- »samo« milijon zavrnili. Poleg projektov, ki so ti in darovati svoj prosti cas za vidni, smo se lotili tudi skritih skupno dobro. težav, kot je prenos komunal-Za zakljucek leta se vam Saga o obnovi in adaptaciji ruje dokoncanje projekta. »Projekt je treba ral izid razpisa župan Daniel Cukjati, ki ne infrastrukture na Raskov-lahko zahvalim za priložnost, zdravstvenega doma na Vrhniki pac dokoncati ne glede na kriticnost v pre-je bil že kot svetnik kriticen do nacina cu iz banke na obcino, ki bo ki ste mi jo namenili na lan-teklosti. Da se ne bi ponavljale napake iz gradnje prizidka zdravstvenega doma. se bo pocasi koncala in, kar je omogocala priklop okoliških skoletnih volitvah in vam preteklosti, smo dolocili projektno skupi-Nova obcinska garnitura je gradnjo pri­ tudi pomembno, obcina bo prebivalcev na vodovod in ka-ob prihajajocih praznikih no, ki jo vodi strokovnjak z vec desetletni-zidka zdravstvenega doma prevzela v za­nalizacijo ali reševanja infra-zaželim blagoslovljen božic, privarcevala skoraj štiristo tisoc mi izkušnjami na tem podrocju. Ko smo tecenem stanju. V tem casu je bila veckrat strukture na Gabrcah (»Jan-ponosno praznovanje dneva evrov. Izbrani gradbinec bo na podlagi cen iz druge faze projekta dobili deležna kritik, da dela potekajo zelo poca­kovicevo naselje«). Namrec, samostojno in enotnosti ter moral z deli koncati do konca oceno za dokoncanje v višini 1.439.391,02 si. »Dela so res, tudi po tistem, ko smo mi sodišce je na dražbi prodalo srecno v letu 2020. maja. evra, se nam je zdelo to odlocno prevec. prevzeli vodenje projekta, še vedno pote­hiše, ni pa preneslo infra-Ekipa je pregledala celotno dokumentaci­ kala pocasi. Vzporedne pogodbe s štiri­strukture na obcino, sedaj pa Daniel Cukjati, župan jo za tretjo fazo in v soglasju z direktorjem mi izvajalci, ki so bili izbrani pred našim Obcina Vrhnika je septembra objavila se prebivalci ne morejo pri-zdravstvenega doma so nekoliko racio­prihodom, so pomenile, da so se izvajalci razpis za izvajalca tako imenovane tretje nalizirali projekt – a nikakor ne na racun v marsicem izgovarjali drug na drugega, faze del – gre predvsem za obrtniška dela pacientov ali zaposlenih,« je pojasnil Ku-koordinacija je bila zahtevna in posledic­– v prizidku zdravstvenega doma. Izbrano kec. Njihov angažma se je obrestoval, kajti no se je projekt zavlekel. Nic drugega nam je bilo ljubljansko podjetje VG5, ki mora z najnižja ponudba na razpisu je bila na kon-deli koncati v šestih mesecih, torej do kon-ni ostalo, kot da potrpimo, a hkrati smo si Pri šoli temeljijo, cu za skoraj štiristo tisoc evrov nižja v od ca maja. Tako bo konec dve leti trajajoce na obcini obljubili, da tretja – zakljucna – pricakovane cene. Namesto predvidenega zgodbe, ki je že na samem zacetku dvigni-milijona štiristo tisoc evrov znaša sprejeta faza ne bo potekala na tak nacin. Skrbno la veliko prahu, saj niso bili vsi obcinski ponudba VG5 1.039.715,10 evra. »Koncno smo pregledali projekt, ga racionalizirali svetniki prepricani v njeno upravicenost. se vidi luc na koncu tunela, kar bo olajša-ter izvedli konkurencen razpis. Seveda bo V zacetku novembra so se zacela gradbena Motili so jih naglica, ki za sabo potegne ne-lo delo tako zaposlenim v zdravstvenem potrebno tretjo fazo še izvesti v nacrtova­dela na Osnovni šoli Antona Martina premišljenost, ter visoki stroški. Med kri-domu kot tudi izboljšalo pocutje pacientov. nih okvirjih. Glede na to, da vse skupaj še Slomška Vrhnika. tiki projekta je bil tudi sedanji podžupan Vsem se zahvaljujemo za potrpljenjevedno temelji na prvotnem projektu, so Grega Kukec, tedaj kot clan obcinskega in jih prosim za razumevanje še pri-dodatki sicer še možni, a sem preprican, most že zgrajen Dela so se v zacetni fazi Vrhniki. Nacrtovana je tudi nadzornega odbora. »Nadzorni odbor je že hodnjih šest mesecev. Žal mi je le, ker da dalec od okvirjev iz prvih dveh faz, kjer nekoliko zavlekla zaradi ko-še izdelava projektne doku­na zacetku opozarjal na naglico in premalo je prišlo v preteklosti do take zamude in je bilo 572 tisoc evrov dodatnih del,« je še munalnih vodov, a to naj ne mentacije za gradnjo prizidka premišljen projekt, vendar nas tedanja ob-tako visokih stroškov, ki bi se jim lahko s dodal Kukec. bi imelo vpliva na rok izvedbe k OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. cinska garnitura ni poslušala.« Zdaj je tisti, posluhom do pripomb svetnikov in nad-Gašper Tominc v aprilu 2020. Kaj gradijo? Po-So se pa koncala dela na ki na obcinski strani koordinira in nadzo-zornega odbora izognili,« je pokomenti- vecala se bo jedilnica, hkrati mostu cez Crno mlako, ki bo šola pridobila tudi glasbe-povezuje Sinjo Gorico z Bla-no ucilnico s premicno pre-tno Brezovico. Po pogodbi je gradno steno. Zato bo mogo-objekt obcino stal skoraj 240 »Zlati ovinek« je koncan ce jedilnico spremeniti v velik tisoc evrov, izvajalec del je bil vecnamenski prostor. Investi-Trgograd iz Litije. Ta je z deli cija bo obcino stala približno zacel 20. avgusta, dokoncati »Zlati ovinek«, kot dobiti še 125 tisoc evrov nepo-zabrneli gradbeni stroji, da do-da je bilo odprte projekte tre­268 tisoc evrov, izvajalec del jih je moral do 20. novembra. vratnih sredstev države. koncajo še zadnji del projekta. ba koncati, da jih Vrhnicani se je prijelo ime je Tera Nova Gradbeno pod-Nov most se bo gradil tudi na Z novim, skoraj 1,3 milijona Po županovem pooblastilu sem lahko uporabljamo. Celotna novozgrajenega odseka jetje, ki trenutno zakljucuje republiški cesti me Ligojno in evrov vrednim odsekom od projekt v zadnji fazi prevzel in investicija je sicer stala skoraj mimo Kulturnega centra s temeljenjem (pilotiranje). odsekom za Podlipi. V casu Silika do Voljceve ceste je bilo koordiniral jaz. Presenetilo nas 1,3 milijona evrov, od tega pa je Dela trenutno ne vpliva-gradbenih del bo promet ste-Vrhnika, je uradno pri Kulturnem centru zgrajeno je, da za zadnji del projekta ni približno polovico sredstev pri­jo na organizacijo pouka. kel po vzporednem ponton-koncan projekt. novo križišce, vzdolž omenje-bilo pravne podlage, a smo to spevala država. Ker je po mne­Obcina v letu 2020 ne nacr-skem mostu. Vec o investiciji, nega odseka Tržaške je zgrajen kasneje uredili. Hkrati smo od nju nekaterih razmeroma visok tuje vecjih gradbenih del na ki ni domena obcine, ampak Opravljen je državni tehnic-plocnik, delavci pa so se lani države uspeli pridobiti za 125 znesek, se je omenjenega odse­šolah in vrtcih, razen preno-države, pa v prihodnji številki. ni pregled za celoten odsek od lotili še izgradnje križišca z tisoc evrov sredstev, ki jih v ka prijelo ime »zlati ovinek«. ve prezracevalnega sistema Gašper Tominc Silika do križišca z Voljcevo. Voljcevo. »Tako rekoc tik pred proracunu nismo planirali« je GT v kuhinji v vrtcu na Stari Dodatno je Obcini uspelo pri-volitvami so na tem obmocju pojasnil Kukec, ki pojasnjuje, Kdo je rekel, da ni mogoce? Opticno omrežje se bo širilo Z obcine prihaja dobra ce lahko? Zato sem pooblastil na obrobju Vrhnike.« Kukec je podžupana Grega Kukca, naj dejal, da je vesel, da se je gra­ vest: opticno omrežje, preveri možnost vzpostavi-dnja opticnega omrežja zacela za katerega se je v tve opticnega omrežja tudi v na komercialno manj zanimi­ preteklosti govorilo, naši obcini,« je pojasnil župan vih obmocjih, kot so Podlipa, da ga je nemogoce Daniel Cukjati. Kukec je opra-Blatna Brezovica, Drenov Gric, »pripeljati« na Vrhniko, vil pogovore s ponudniki na Lesno Brdo, Sinja Gorica, saj trgu, ki lahko gradijo opticna je bilo tam manj zanimanja za bo prihodnje leto omrežja, a ti doslej, vsaj tako je investiranje. Gradnja je sicer zaobjelo periferijo, nato razumeti podžupana, tega niso samostojna odlocitev komer­ še samo mesto. želeli storiti, ker so bile zahteve cialnih ponudnikov, a glede na obcine za odškodnino previso-to, da že potekajo postavitve Hitra internetna povezava ke. Dolocene trase opticnega glavnih vodov, je pricakovati, je dandanes postala nuja, a ni omrežja namrec potekajo tudi da bodo obcani deležni optike samoumevna. Obcani so se v po obcinski zemlji. »Ko sem o že prihodnje leto. Telekom Slo­preteklosti že veckrat pritože-stanju porocal županu, je ne-venije je izrazil namero priho­vali nad pocasno povezavo, od-mudoma sprejel odlocitev, da dnje leto optiko pripeljali tudi govor z obcine pa je bil vedno je treba pogoje prilagoditi tako, na preostanek Vrhnike. Glede nekako, da »se ne da«. A ocitno da bo za komercialne ponudni-na to, da so zdaj pogoji obcine se, kajti Telekom Slovenije je ke gradnja zanimiva. Na koncu sprejemljivi in da je Telekom že zacel z zemeljskimi deli za je padla odlocitev, da bodo po-Slovenije doslej svoje napovedi gradnjo povezovalnih vodov goji enaki kot v eni od primer-uresnicil, smo seveda optimi­za optiko. »Tukaj smo zaradi ljivih obcin in ocitno je bilo to sticni. ljudi, oni so nas izvolili. Zakaj dovolj. Telekom Slovenije je Gašper Tominc bi jim ne poskušali pomagati, tako že zacel z gradnjo vodov Potrjene operacije tretjega javnega poziva, prvo in drugo odpiranje Na prvi rok za oddajo vlog v okviru Znesek sofinanciranja: 40.581,30 evra tretjega javnega poziva LAS Barje z Potrjene operacije je LAS Barje z zaledjem po­ zaledjem so prispele tri vloge, in sicer sredoval na Agencijo RS za kmetijske trge in ra­ ena za sofinanciranje iz sklada EKSRP zvoj podeželja oz. na Ministrstvo za gospodarski in dve za sofinanciranje iz sklada razvoj in tehnologijo (MGRT), ki bosta operacije ESRR. dokoncno odobrila z izdajo odlocbe (AKSRP) oz. pogodbo (MGRT). Ocenjevalna komisija je vloge najprej pregle-Po potrditvi obeh operacij se neporabljena dala z vidika administrativne popolnosti. Vla-sredstva iz obeh skladov prenesejo na naslednje gatelji nepopolnih vlog so prejeli pozive za do-odpiranje, in sicer: polnitev. V roku sta svoje vloge dopolnila le dva EKSRP: 306.815,59 evra vlagatelja. Administrativno popolni vlogi je oce-ESRR: 379.745,48 evra njevalna komisija ocenila na podlagi meril, ki so dolocena v javnem pozivu. Obe vlogi sta dosegli Na drugi rok za oddajo vlog v okviru tre­zadostno število tock za uvrstitev med sofinan-tjega javnega poziva LAS Barje z zaledjem sta cirane operacije na podlagi Javnega poziva LAS prispeli dve vlogi, in sicer ena za sofinanciranje Barje z zaledjem. iz sklada EKSRP in ena za sofinanciranje iz skla- Na podlagi porocila ocenjevalne komisije sta da ESRR. Ocenjevalna komisija je vloge pregle­predlog operacij, ki bodo prispevale k uresnice-dala z vidika administrativne popolnosti. vanju postavljenih ciljev, v okviru Strategije lo-Vlagateljem administrativno nepopolnih vlog kalnega razvoja LAS potrdila še Upravni odbor je poslala pozive za dopolnitev. in Skupšcina na svoji 6. redni seji, ki je potekala Administrativno popolne vloge bo nato oce-v sredo, 16. 10. 2019. njevalna komisija ocenila z vidika meril, ki so dolocena v javnem pozivu LAS Barje z zaledjem. Seznam potrjenih operacij:Celoten postopek ocenjevanja se bo predvidoma Sklad EKSRP zakljucil konec letošnjega leta. Vlagatelj: Krajevna skupnost Rakitna, Rakitna 66, 1352 Preserie Tretji rok za oddajo vlog je 30. 1. 2020. Naziv operacije: Kolesarski park Rakitna - z gibanjem do zdravja Za druge informacije lahko poklicete na gsm: Vrednosti operacije skupaj: 78.696,89 evra 031/366-815 ali pošljete e-naslov na Znesek sofinanciranja: 51.652,13 evra info@lasbarje.si. Sklad ESRR Vlagatelj: Obcina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika Naziv operacije: Arheološke tocke na Vrhniki Vrednost operacije skupaj: 57.931,08 evra Prvega oktobra je mandat podžupana zacel Jože Malovrh, sicer obcinski svetnik, doma iz Smrecja. Kot svetnik vodi odbor za družbene dejav­nosti in je hkrati tudi predsednik Sveta zdra­vstvenega doma Vrhnika. Gregorju Kukcu se bo tako pridružil še en podžupan, ki pa mu bo zaupano drugo podrocje dela. »Gospod Ma-lovrh uživa tako v kraju iz katerega izhaja kot tudi širše veliko zaupanje. Dolga leta skrbi za vaški vodovod in je tudi sicer aktiven na vseh ravneh v kraju, zato dobro pozna delovanje lo-kalnih skupnosti. Ravno to pa je tudi njegovo podrocje delovanja: postal je vez med krajev­nimi skupnostmi, interesnimi organizacijami in obcino. Nenehno je v stiku s predsedniki krajevnih skupnosti, prenaša njihove potrebe in želje na obcino ter obrano. Moram reci, da se rezultati tovrstne komunikacije že poznajo,« je pokomentiral odlocitev za Malovrha župan Daniel Cukjati. Kot še pravi, obcinsko vodstvo tako združuje tri generacije, ki se medseboj-no dopolnjujejo in hkrati tudi ucijo drug od drugega. »Oba podžupana sta mi s svojimi ži­vljenjskimi in strokovnimi izkušnjami v veliko pomoc.« Tako Kukec kot Malovrh opravljata svoji funkciji nepoklicno. GT Kdo je lahko sobodajalec in kakšne so njegove davcne obveznosti V zadnjem letu Postopek registracije AJPES (za dostop je potrebno nega dovoljenja za nepremic-(Airbnb, Booking, Facebook http://www.ajpes.si/Registri/ veljavno kvalificirano digital-nino (informacije o tem, ali je ...), ki imajo sedež zunaj Slo-Poslovni_register/Vpis_sobo­ se je v Sloveniji dejavnosti sobodajalca no potrdilo, npr. SIGEN-CA) to potrebno, dobite na upravni venije, so kot prejemniki teh dajalca Registrski postopki za opra­ strmo povecalo ali vpis opravite osebno na eni enoti) in pridobitev soglasij storitev dolžni od te storitve http://www.policija.si/portal/ vljanje dejavnosti sobodajal­ oddajanje izmed vam najbližji izpostavi vsaj 75 % vseh solastnikov, ce placati DDV v Sloveniji, in sicer eGost/eGost.php stva so vezani na razlicne prav­ nepremicnin v AJPES. Vpis v RNO je pogoj, oddajate nepremicnino, ki je v po splošni stopnji 22 %. Gre za ne organizacijske oblike. Status turisticne namene. da lahko zacnete z uporabo t.i. atipicnega DDV zavezanca, Predpisi, ki urejajo to podrocje, vecstanovanjski hiši. sobodajalca kot fizicne osebe aplikacije eTurizem, s pomo-kjer se DDV obracuna in placa, se pridobi z oddajo obrazca so predvsem: Že skoraj vsak sosed ima ali PRS - SD. Obrazec za vpis se cjo katere porocate o gostih in Splošne informacije odbije pa ne, saj odbitek ni pri-- Zakonu o gostinstvu – ZGos pa nacrtuje oddajo nepremic-odda osebno ali se izpolnjene-prenocitvah. Gre za aplikacijo, glede davcnih obveznosti znan. Na izdanih racunih ne -Pravilnik o minimalnih teh-nine v turisticne namene, zato ga pošlje po pošti na eno izmed ki je namenjena vodenju evi-sobodajalca obracunavajo DDV. Atipicni nicnih pogojih in o obsegu vam v nadaljevanju predstavlja-dvanajstih izpostav AJPES. Ce dence gostov, spremljanja ob-DDV zavezanec je na ozemlju storitev za opravljanje go-mo nekaj osnovnih informacij, želite opravljati dejavnost kot racuna turisticne takse in po-Slovenije še vedno mali davcni stinske dejavnosti Davcne obveznosti soboda­ kdo je lahko sobodajalec in samostojni podjetnik, regi-rocanju podatkov za statisticne jalca so odvisne od pravno-or-zavezanec, kar pomeni, da od -Pravilnik o kategorizaciji na­ katere so njegove zakonske ter stracijo opravite na katerikoli namene. Podatke o gostih in ganizacijske oblike opravljanja opravljenih storitev ne obra-stanitvenih obratov davcne obveznosti. tocki e/VEM oziroma SPOT. prenocitvah je treba porocati dejavnosti sobodajalstva: -Zakon o dohodnini – ZDoh- cunavajo DDV, prav tako pa nimajo pravice do odbitka. Društva svoje dejavnosti opre-dnevno– najpozneje 12 ur po 2 prihodu oziroma odhodu go­ Ce sobodajalec preseže do- Kdo je sobodajalec? deljujejo v temeljnem aktu in a) fizicna oseba, registrira--Zakon o davcnem postopku hodkovni limit 50.000 evrov Zakon o gostinstvu (ZGos) registracijo uredijo na upravni sta in mesecno – do 10. v me-na kot sobodajalec (dejav-- ZDavP-2 obdavcljivega prometa, se doloca, da so sobodajalci lahko enoti. Prav tako (do) registra-secu za prejšnji mesec oddati nost opravlja le obcasno) -Zakon o davku na dodano mora identificirati za namene fizicne osebe, ce opravljajo de-cijo dejavnosti na upravi enoti mesecno porocilo. Vsebina in b) fizicna oseba, ki opravlja vrednost – ZDDV-1 DDV, na racunu mora obracu­ javnost le obcasno; skupno ne uredijo kmetje, ki so nosilci nacin posredovanja podatkov dejavnost – s. p. -Pravilnik o izvajanju zakona nati DDV, odbitek je priznan. vec kot pet mesecev v koledar-dopolnilne dejavnosti na kme-je podrobneje predstavljena v o davku na dodano vrednost Za prejete storitve od Airbnb, skem letu oziroma ne vec kot tiji. Pri drugih pravno-organi-Zakonu o prijavi prebivališca Fizicna oseba, ki v okviru or­-Pravilnik o poslovnih knji-Booking in Facebook pa naredi 150 dni in gostom nudijo do 15 zacijskih oblikah je ravno tako (ZPPreb-1) in Pravilniku o pri-ganizirane dejavnosti opravlja gah in drugih davcnih evi­samoobdavcitev (obracuna in ležišc ter so vpisani v Poslovni potreben postopek registracije javi in odjavi gostov. Posebno omenjeno dejavnost, je obdav­dencah za fizicne osebe, ki odbije DDV). register Slovenije. dejavnosti, s katero pravna ose-opozorilo velja za obracun tu-cena kot dohodek iz dejavnosti opravljajo dejavnost Sobodajalci, identificirani Prav tako dejavnost soboda-ba (npr. d.o.o) opravlja dejav-risticne takse. O njeni višini in (razlika med davcno priznani--Zakon o gospodarskih druž­za namene DDV (ne štejemo jalstva lahko opravljajo pravne nost oddajanja nepremicnine nacinu obracuna ter placila se mi prihodki in davcno prizna-bah –ZGD-1 atipicnega DDV zavezanca), pa osebe (npr. d.o.o. in druge prav-v turisticne namene. Postopek je treba pozanimati na pristojni nimi odhodki) po ZDoh-2 (Za--Zakon o davcnem potrjeva­na racunu za storitve oddaja- (do) registracije dejavnosti je obcini, v kateri je nepremicni-kon o dohodnini). Pri tem ima no-organizacijske oblike), sa­nju racunov - ZDavPR nja nastanitvenih zmogljivosti mostojni podjetniki in društva, odvisen od pravno-organiza-na. fizicna oseba dve možnosti: -Zakon o Poslovnem registru gostu zaracunavajo oz. obra­cijske oblike, zato je zelo po­ki so registrirani za opravljanje Slovenije (ZPRS-1) cunavajo DDV po nižji stopnji membno, da se o postopku po­ gostinske dejavnosti ali kmetje Dodatne zakonske obveznosti 1. upoštevanje dejanskih pri--Pravilnik o nacinu vpisa so­– 9,5 %. zanimate že vnaprej. Postopke hodkov in dejanskih odhodkov, –nosilci dopolnilne dejavnosti sobodajalca bodajalcev v Poslovni regi­ za registracijo dejavnosti za kjer se upošteva progresivna na kmetiji. Seveda je treba omeniti še ster Slovenije organizacijsko obliko d.o.o. je dohodninska lestvica (z upo-Davcno potrjevanje racunov Sobodajalci kot fizicne osebe nekaj obveznosti, ki jih imajo -Stanovanjski zakon – SZ-1 mogoce v nekaterih primerih števanjem olajšav), Sobodajalec mora za opra­ opravljajo le dejavnost 55.203 osebe, ki opravljajo dejavnost opraviti tudi tocki na e/Vem vljeno storitev gostu izdati ra--Zakon o prijavi prebivališca 2. upoštevanje dejanskih pri- (oddajanje zasebnih sob go-sobodajalstva. Prva je kategori- oz. SPOT. hodkov in normiranih odhod-cun in v primeru placila z go-ZPPreb-1 stom), medtem ko imajo druge zacija objekta, ki je obvezna za tovino mora olžan tak racun kov v višini 80 % prihodkov, ce pravne organizacijske oblike naslednjo vrsto nastanitvenih tudi davcno potrditi. lahko registrirane tudi dodatne Vpis v register nastanitvenih obratov: hoteli, moteli, penzi-kor so izpolnjeni doloceni ma- Zavod Ivana Cankarja terialni in postopkovni pogoji. dejavnosti. Sobodajalci oddaja-obratov in uporaba aplikacije oni in gostišca, kampi, apart- Uporabne povezave: Vrhnika v sodelovanju z Tu je davek dokoncen in znaša nje turisticnih kapacitet nudijo e-Turizem maji, pocitniška stanovanja in Andrejo Maver in 20 %. z zajtrkom ali brez, v lastni ali Ko uredite formalnosti glede pocitniške hiše, apartmajska http://www.fu.gov.si/davki_in_ Anjo Cahuk najeti nepremicnini, ki je lahko registracije dejavnosti, je treba naselja in studii, sobe in kme­druge_dajatve/ Rok za predložitev davcnega stanovanje ali pocitniška hiša, nastanitveni obrat, ki se oddaja tije z nastanitvijo ter marine. obracuna je najpozneje do 31. s soglasjem pristojnega organa v turisticne namene, vpisati v Kategorizacijo do treh zvezdic marca tekocega leta za prejšnje samoupravne lokalne skupno-Register nastanitvenih obra-opravite lahko sami kar preko leto. Ne podlagi tega obracuna sti pa lahko dejavnost soboda-tov (RNO). Vpis lahko opravite spletne aplikacije kategoriza­sobodajalec med letom placuje jalstva opravljajo tudi v drugih preko spletne aplikacije RNO, cija.si. Za sobodajalce je tudi (tri)mesecne akontacije. (Tri) prostorih. ki je dostopna na spletni strani pomembna pridobitev uporab­mesecne, ce predhodna akon­tacije ne presega 400 evrov); c) pravna oseba (d. o. o., zavod, društvo ...) Pravna oseba je obdavcena v Vabljeni na slovesnost ob skladu z Zakonom o davku do Vabilo dohodka pravnih oseb. DNEVU SAMOSTOJNOSTI Pravna oseba ima prav tako možnost izbire ugotavljanja IN ENOTNOSTI davcne osnove z upošteva­njem normiranih odhodkov; upoštevajo se davcno priznani V decembru med nas prihaja prihodki in normirani odhod­ki v višini 80 odstotkov davcno LUC MIRU IZ priznanih prihodkov. Davcna stopnja znaša 19 %. BETLEHEMA. V nadaljevanju še nekaj informacij glede obveznosti z vidika davka na dodano Skavti z Vrhnike Vas vabimo, da se nam pridružite vrednost (DDV). pri sveti maši v soboto, 21. 12. 2019, ob 18. uri v Sobodajalec, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ni prese-cerkvi sv. Pavla, pri kateri bomo sprejeli plamen gel oziroma ni verjetno, da bo Cankarjev dom na Vrhniki. miru in ga ponesli v naše domove. presegel znesek 50.000 evrov Po sveti maši ste povabljeni, da z nami lucko nesete tudi na Planino, obdavcljivega prometa, se ni kjer nas bodo cakali piškoti in topla skodelica caja. dolžan identificirati za namene Vabljeni t di na 21. Pohod po poti Cankarjeve matere, Zbor za pohod bo pred cerkvijo. DDV. Ce pa se sobodajalci ogla­ 26. decembra (7.30 Gasilski dom Vrhnika, 9.00 Vrzdenec). šujejo na tujih spletnih straneh Vabljeni! oz. oddajajo sobe, apartmaje, stanovanja preko posrednikov Plaketo Državnega sveta prejel predsednik ZŠAM Vrhnika Franjo Cretnik oseben pristop pri ozavešcanju povezuje tudi zunaj meja ob-samo v državnih institucijah javnosti s podrocja prome-cine, s svojim svetovanjem in in prostovoljskih organizacijah, Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca žnejšim društvenim delavcem tne varnosti sta za marsikoga pomocjo v drugih združenjih temvec lahko najvecji del k var- je na mednarodni dan prostovoljstva, 5. in delavkam, prostovoljcem in navdihujoca. S sodelavci, clani širi prepoznavnost vrhniškega nosti pripomoremo vsi posa­ prostovoljkam z razlicnih po-združenja, redno izvajamo pro-združenja.mezniki, udeleženci v prometu, decembra 2019, v prostorih Zveze svobodnih drocij delovanja. metnopreventivne delavnice in Slavnostne podelitve sta s svojim odgovornim varnim sindikatov Slovenije štirinajstim najzaslužnejšim Na predlog Zveze združenj didakticno gibalne poligone za se udeležila tudi predsednik ravnanjem in vedenjem. prostovoljcem za leto 2019 podelil plakete šoferjev in avtomehanikov Slo-najmlajše v vrtcih in šolah, po-ZZŠAM Slovenije Aleš Kocjan-Državnega sveta. venije so letos plaketo Držav-sebno pozornost namenjamo cic in clan UO ZZŠAM Tone Našemu predsedniku iskreno nega sveta letos podelili tudi tudi otrokom in odraslim s Tomšic. cestitamo. Plakete podeljujejo kot od-v pocastitev mednarodnega našemu predsedniku, Franju posebnimi potrebami v obci-Odgovornost za delo na po-Upravni in nadzorni odborraz podpore civilni družbi in dneva prostovoljcev najzaslu-Cretniku. Njegova aktivnost in ni. Naš predsednik deluje in se drocju preventive zagotovo ni ZŠAM Vrhnika Na Vrhniki se je zacel Veseli december Vrhnika, 29. november - Ceprav se tehnicno gledano december še ni zacel, se je Cankarjevo mesto že pridružilo tistimi slovenskim krajem, ki zaceli odštevati do novega leta. Letošnji veseli december bo na Vrh­niki še bolj pester, kot pretekla leta, kajti Zavod Ivana Cankarja je v sode­lovanju z obcino in sponzorji pripravil zanimiv enomesecni program. Posebnost letošnjega Veselega de­cembra je v tem, da prvic poteka v športnem parku, kjer je postavljen velik šotor, ki zagotavlja izvedbo pro-grama v vsakem vremenu. Druga velika novost je drsališce, ki so si ga Vrhnicani tako želeli. »Koncno nam ne bo potrebno vec hoditi v Ljublja-no ali kam drugam na drsanje,« je menila Vrhnicanka Anita in napol v šali dodala, da Cankarjevemu mestu sedaj manjka samo še bazen. Da bo drsališce dobro sprejeto, je bilo vi-deti že na dan odprtja, kar zgovorno dokazuje dolga vrsta pred hišico, kjer poteka izposoja drsalk. Mimogrede: drsanje je brezplacno, ce pa nimate drsalk, si te lahko za simbolicno ceno izposodite na licu mesta. Tretja vecja novost letošnjega praznovanja pa so lucke: prizorišce je praznicnemu casu primerno okrašeno tako z luckami kot z zelenjem. Župan Daniel Cukjati, ki je na odprtju skupaj s publiko odšteval prižig luck pravi, da je to šele zacetek in da si lahko obcani v prihodnjih le­tih obetajo še vec luck: »Da bodo ob­cani in gostje iz drugih krajev, ko se bodo zapeljali skozi Vrhniko, dobili obcutek praznicnega mesta in s tem dobrega pocutja.« Slovesno odprtje z uro dolgim programom so popestrili otroški pevski zbor Kuštravci, clani Pihalne godbe Vrhnika, ognjena sku­pina Cupakabra in letos prvic še shod parkeljnov iz Stare Vrhnike in Vrhni­ke (Vrhniški krampusi). Organizator se poigrava z idejo, da bi shod mogo-ce nekoc postal kaj vecjega, morebiti celo samostojen dogodek. Vecer se je sklenil s sejemsko ponubo (Miklavžev sejem) ter kuhanim vinom. Do kon-ca decembra se bo zvrstilo še veliko dogodkov, primernih za odrasle in otroke, zadnji vrhunec pa bo zagoto­vo silvestrovanje na prostem, kjer bo letos za dobro vzdušje skrbel Marko Vozelj z Mojstri. Tekst in foto: GT Turisticna pridobitev na Stari Vrhniki Ko nekako zakljucujemo letošnje leto 2019, smo na Stari Vrhniki v mesecu novembra pridobili še lep pregled dolocene zgodovine skozi turisticne table - dedišcina vasi. Table nadaljujejo pot, ki je bila zastavljena v letu 2016, ko smo postavili tri vecje turi­sticne table vasi, na katerih so leta 1904. Nekaj jih imamo še v vse skupaj natisnilo na kovin-oci se poigrajo z besedami in oznaceni posamezni objekti planu za prihodnja leta. sko podlago, kovinsko podlago fotografijami, zgodovina kraja dedišcine (vsak ima svojo šte-Veliko dela je bilo opravljene-za table in montažo na vseh prihaja na plan, clovek se zami­vilko). Letos pa se je projekt na-ga s pridobivanjem gradiva, fo-mestih je opravil samostojni sli, mogoce vidi svoje bližnje, ki daljeval s posameznimi objekti, tografij, iskanja virov in ostalih podjetnik Kovinske konstruk-jih ni vec med nami, vraca se tako da smo pridobili šest no-sprotnih dejavnosti v to smer. cije Marko Garafolj. v otroštvo in prav to je namen, vih tabel: cerkev sv. Lenarta, Za vse to je v KS Stara Vrhnika Tako se lahko popotnik, ki da ne pozabimo svoje zgodo­cerkev sv. Miklavža na Kure-skrbela Joži Krvina, ki je imela gre skozi našo vas, na krat-vine in hkrati kulture svojega nu, kapelica sredi vasi Kristusa tudi vse niti v rokah do same ko seznani z dedišcino naših naroda. Še enkrat hvala vsem, Križanega, »Jakcova« kapelica postavitve pred kratkim. Obli-predhodnikov, ki vidimo, da ki ste doprinesli k tej stvari… Lurške Matere Božje, kužno kovalka Milena Oblak Erzno-so ravno tako strmeli k lepšem znamenje, »Lukovcova« kašca žnik je postavila vse na pravo izgledu in boljšemu življenju na Jani Krvina in starovrhniški vodovod iz mesto, tiskarna Partner Graf je vasi. Korak zastane pred tablo, Obvestilo Dobrodelni novoletni sejem na Slomškovi šoli Nov urnik trgovine la pred našo šolo, kjer so jih najmlajši ucenci s pesmijo in praznicnimi luckami pospre-tali ali pa na posebnih stojalih, mili v notranjost šole, kjer se je ki jih imajo tudi v cisto pravih odvijal sejem. Obiskovalcev je kavarnah, prebirali naš šolski bilo toliko, da je šola bila skoraj casopis. premajhna za vse. Za odlicno postrežbo pa so Praznicne stojnice so se šibi-poskrbeli kar naši ucenci, ki so le pod težo najrazlicnejših iz-se prelevili v prave kavarniške delkov izpod rok naših ucencev. natakarje. Obiskovalcem smo ponu-Sejem pa je imel tudi dobro­dili veliko izbiro novoletnih delno noto, saj smo izkupicek cestitk, lesenih igrac, praznic-od zbranih prostovoljnih pri­nih svetilk, zelišcno sol, dišece spevkov namenili šolskemu blazinice iz sivke, caje, piškote, skladu, iz katerega bomo crpali razlicne izdelke iz gline, adven-sredstva za nakup sodobnih tne vencke in druge aranžmaje, didakticnih in drugih pripo­lesene škatlice, magnetke in še mockov, ki jih potrebujemo za kaj. kakovostnejšo izvedbo pouka. Novost letošnjega sejma pa je bila Slomškova kavarna, od Vesna Jurac koder se je širil prijeten vonj po Podjetje Barjans med najboljšimi družinskimi podjetji Tudi najvecji svetovni in evropski velikani, med katerimi so Volkswagen, Nike, L'Oreal, so družinska podjetja. V Sloveniji takšna podjetja pred­stavljajo 83 % gospodarstva, zato EY Slovenija že od leta 2014 njihove pod-jetniške zgodbe popisuje v vsakoletni izdaji knjige družinskega podjetništva v Sloveniji. Letošnjih deset podjetij svojo uspešnost potrjuje tako na do-macem kot na mednarodnih trgih. Med njimi je tudi vrhniško podjetje Barjans d.o.o. V EY Slovenija z vsakoletno knjigo širijo pozitivne podjetniške zgodbe in povezujejo družinska podjetja, ki so pomemben del gospodarstva. »V zgodbah podjetij, predstavljenih v le­tošnji knjigi, posebej do izraza pride velika povezanost lastnikov z zaposle­nimi. Pogosto lastniki še vedno vzpo­stavljajo neposreden stik z zaposleni-mi ter ostajajo odprti in dostopni, da lahko z njimi odkrito rešujejo težave. Klub temu, da je za marsikatero dru­žinsko podjetje izziv razmejevanje po­slovnega in družinskega, pa je pogosto ravno sprošcenost tista, ki dodatno motivira zaposlene ter prispeva k nji­hovi povezanosti, zavzetosti in pripa­dnosti, kar pozitivno vpliva na rast in razvoj podjetja,« pravi Mojca Emeršic, vodja družinskega podjetništva pri EY Slovenija. Na podlagi odlicnih poslovnih re-zultatov in dolgoletne tradicije so letos med 10 najboljših v Sloveniji iz­brali tudi podjetje Barjans d.o.o. Tak uspeh pa ne pride cez noc. »Imeli smo tudi sreco, saj nihce drug ni verjel v to, da bi – po domace povedano – z WC papirjem lahko nekaj naredili,« so besede idejnega oceta, ustanovitelja in solastnika podjetja Barjans, Janeza Barba st. Vrhniški Barjans je danes grosist, ki se ukvarja s prodajo profesionalnih pripomockov za cišcenje. Ponujajo tako rekoc vse, od razlicnih strojev, cistil, sanitarnega potrošnega mate-riala, do papirne in gostinske galante­rije. Njihov asortiman obsega vec kot 4.000 izdelkov razlicnih kakovostnih in cenovnih razredov za cistoco in higieno v prostorih, z njihovo proda­jo so lani ustvarili dobrih 8 milijonov evrov prometa. V podjetje sta vkljuce­na ustanoviteljeva sinova Janez Barbo ml., prokurist, in direktor podjetja Matevž Barbo. Z lastništvom nikoli niso imeli težav. Matevž Barbo pravi, da bi prej ali slej vodenje rad predal otrokom. »Ti so še premajhni, da bi vedeli, kaj jih zanima,« poudari. »Ce bo to nadaljevanje družinske tradicije Za varne praznicne nakupe in mirne decembrske dni super, ce ne, pa se bomo drugace or-ganizirali, ko pride cas za to. Sicer pa posla ne delam jaz kot direktor, tem­vec zaposleni.« Janez ml. pa ob pogledu na nove prostore pove, da je vse, kar so do zdaj dosegli, nad zacetnimi pricakovanji. »Zacel sem iz nic, z ocetovimi in svo­jimi idejami, z namenom, da preživim sebe. Na voljo sem imel le garažo, avto in prikolico. Danes pa imamo vse to. Neverjetno.« Ponosen in zadovoljen je tudi idejni oce podjetja, Janez st. In to tako zelo, da danes, kot pravi, poseb­nih idej nima vec. Namesto tega se raje posveca svojemu novemu sadovnjaku, kjer na hribu za podjetjem raste okoli 60 dreves, vecinoma hrušk. Z njimi ima neskoncno veliko dela, ponosno pove. Tako bodo še nadaljnje genera-cije uživale v plodovih njegovega dela. Njihovo poslanstvo in cilj sta biti najboljši na svojem podrocju. Pravijo, da so ta cilj znotraj Slovenije tudi do-segli, a se je treba prav vsak dan truditi, da tako tudi ostane. Potencial za rast, ocenjujejo, še obstaja, vendar si pred­vsem želijo ohraniti kakovost. Uradni izid knjige je bil, skupaj s po­delitvijo priznanj, 20. 11. 2019 v Hote­lu Mons. Knjige bodo na voljo tudi v knjižnicah. Ana Basic Dremelj Placana objava Tudi ce ne uživamo v nakupovanju, nas praznicno vzdušje lahko hitro vsaj malo spremeni v »šopoholike«. Prednovoletno nakupovanje pa skriva tudi nekaj pasti, ki so v tem casu pogostejše. Dobro jih je prepoznati in se nanje pripraviti, da bodo tudi decembrski nakupi prijetna izkušnja, praznicni dnevi pa brez financnih skrbi. Konec leta je prodaja trgovin precej vecja kot v drugih mesecih, hkrati pa tudi naša poraba. Ce se na to prej ne pripravimo, lahko leto konca-mo z nepricakovanim negativnim stanjem na racunu, ki ga bomo pokrivali še vec mesecev. »Da pred novim letom ne bi zapravili prevec, si pripravimo poseben praznicni proracun ter do-locimo, koliko denarja bomo namenili za darila, koliko za pogostitve in druženja zunaj doma,« svetuje Tinka Marolt, vodja NLB Poslovalni­ce Vrhnika. Nacrt prilagodimo svojim financ­nim zmožnostim, spremljajmo pa ga tudi med nakupi in sproti prilagajajmo dejanskemu sta­nju. Za nacrtovanje lahko uporabimo spletno banko NLB Klik, v kateri sproti preverjajmo porabo in stanje na osebnem racunu. V mo-bilni banki Klikin pa to lahko storimo kar v trgovini. Upoštevajmo pravila varnega spletnega nakupovanja Na vecji obseg spletnega nakupovanja se pri­pravijo tudi prevaranti. Vec kupcev zanje po­meni vec možnosti, da jim prevara uspe, racu­najo pa tudi na manjšo razsodnost kupcev, saj smo lahko manj previdni pri spletnem naku­povanju in posledicno lažja žrtev. »Zato vedno upoštevajmo osnovna pravila varnega spletne­ga nakupovanja. Vklopimo SMS-Alarm o upo­rabi kartice, da bomo obvešceni o vsaki karticni transakciji in bomo lahko hitro odreagirali, ce ugotovimo, da transakcija ni bila naša,« nada­ljuje Maroltova. Banke imajo vcasih vec infor­macij o sumljivih spletnih trgovinah kot stran­ke in vam lahko pomagajo poskrbeti za spletno varnost. »Ce zaznamo, da želite opraviti nakup v sumljivi spletni trgovini, vas, v kolikor imamo vaše kontaktne podatke, poklicemo in na to opo­zorimo,« še doda sogovornica. Da bi bili prazniki carobni, ne potrebujemo materialnih dobrin. Vcasih je povsem dovolj, da z obiskom presenetimo nekoga, ki ga dlje casa nismo videli, ali pa decembrski cas preži­vimo s tistimi, ki jih imamo najraje. »V letu, ki sledi, vam zato želimo, da vas povsod spremlja toplina, vas nenehno osrecuje bližina ter na vseh poteh vodita pogum in optimizem. Vse dobro v letu 2020!« zakljuci Tinka Marolt in vas lepo povabi v NLB Poslovalnico Vrhnika. Evropski teden zmanjševanja odpadkov Predstavniki podjetja 3Way in v. d. direktorja JP KPV Mirko Antolovic komunalnega gospodarstva, ki je v Vrhnika, 21. november – V okviru Evropskega Sloveniji koordinator Evropskega te­ tedna zmanjševanja odpadkov je bila na dna zmanjševanja odpadkov. Ena od Komunalnem podjetju Vrhnika prakticna možnosti preprecevanja odpadkov je predstavitev uporabe novih tehnologij, ki lahko ponovna uporaba že zavrženih izdel­pripomorejo k zmanjševanju odpadkov. Hkrati je kov ali pa teh izdelkov sploh ne zavr­potekala tudi okrogla miza na temo zmanjševanja žemo. Vcasih se pokvari samo kakšen odpadkov. V Evropski uniji se kolicina nasta­lih odpadkov povecuje, kar je v veliki meri posledica zdajšnje množicne po­trošnje, kjer velja pravilo kupi – upo­rabi – zavrzi. »Po zadnji raziskavi Eu-rostata je v letu 2017 v Evropski uniji v povprecju nastalo 487 kg odpadkov na osebo, v Sloveniji zgolj 10 kg manj, številka pa se rahlo povecuje že od leta 2013 dalje. Jasno je, da je potreb-no ukrepati,« je na srecanju povedal Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice sestavni del, pa zato brez pomisleka napravo ali izdelek odložimo v koš. Mirko Anolovic, v. d. direktorja ko­munale, je ob tem dejal, da je Vrhnika lahko zgled Sloveniji po kolicini loce-no zbranih odpadkov, a ker se razmere na trgu spreminjajo, bo potrebno tudi te zmanjšati. Kot eno od morebitnih Pogled Kemisa v preteklost, sedanjost in prihodnost Konec leta mineva dve leti in pol od požara v Kemisu. Nesreca, ki se je zgodila, je pustila globoko sled pri vseh naših zaposlenih. Prinesla pa nam je predvsem nova spoznanja, kako zelo moramo biti pozorni na vse morebi­tne vzroke požara, zato so bile naše aktivnosti v zadnjem obdobju osredotocene na izboljšanje požarne varnosti. Le-te se ne izkazujejo samo v ukrepih, ki smo jih uvedli na tehnicnem in ka­drovskem podrocju, temvec tudi v novem po­slovnem modelu, ki nam omogoca poslovanje pri pomembno manjših zalogah odpadkov v našem obratu, kar nedvomno povecuje varnost našega delovanja. Zaradi vseh izvedenih ukrepov nas strokov­njaki za požarno varnost uvršcajo med najbolj varen objekt za ravnanje z odpadki v Sloveniji in nas postavljajo za vzor na podrocju izvede­nih protipožarnih ukrepov drugim v mednaro­dnem merilu. V letu, ki se poslavlja, smo v Kemisu koncali sanacijo samega objekta in potoka Tojnica. Re-zultati monitoringa Tojnice in Ljubljanice, ki smo jih kljub razveljavljeni odlocbi izvajali v letu 2019, kažejo, da požar ni imel dolgorocnih posle­dic, kratkorocne posledice onesnaženja zemljine in potoka Tojnica pa smo uspešno sanirali v letu po požaru. V Kemisu je trenutno 46 zaposlenih, v za­dnjem letu smo dodatno zaposlili osem sodelav­cev z Vrhnike in iz okolice. Pomembno je, da je v podjetju ostala celo­tna vodstvena ekipa, ki je s svojim znanjem in izkušnjami omogocila tako okoljsko kot tudi poslovno sanacijo podjetja. Kemis je v januarju letos zacel ponovno redno obratovati in svojim poslovnim partnerjem omogocil, da odgovorno poskrbijo za svoje nevarne odpadke in tako po­sredno prispeval k zmanjševanju okoljskih tve­ganj v Sloveniji. Trdno si želimo, da se podobna nesreca v pri­hodnosti ne bi zgodila nikomur. Pomembno pa je, da smo na nesrece pripravljeni in da se ob njih odzivamo tako, da so posledice cim manjše. Ne samo ob požarih, pomembno je, da si ob vseh nesrecah pomagamo in jih ne izkorišcamo za doseganje nekih drugih ciljev skupin ali posa­meznikov. Boštjan Šimenc, direktor Placana objava Okrogla miza – z leve: Zoran Stancic, Sebastijan Zupanc in Jaka Kranjc rešitev je 3D tiskanje, s katerim je mo­goce izdelati natancne posnetke ori­ginalnih predmetov. V podjetju, ki je poskrbelo za predstavitev, 3Way, so za primer predstavili skeniranje starega radijskega gumba in njegovo 3D tiska­nje. Kot so dejali, na tak nacin aparat zaradi zlomljenega gumba ni koncal na smetišcu, pac pa smo ga uporabljali še naprej in tako nacin zmanjšali koli-cino odloženih odpadkov. Vpliv na okolje bi lahko izboljšali še z drobljenjem zbrane odpadne pla­stike in njeno pretvorbo v niti za 3D tiskanje. Zbrane je nagovoril tudi Zoran Stancic, vodja predstavništva Evrop­ske komisije v Sloveniji, ki je dejal, da Evropa stremi k ekologiji in za to na­menja tudi veliko denarja. Kljub temu pa se vedno vse zacne v naši glavi: bo­disi pri locevanju odpadkov bodisi pri nakupovalnih navadah. Na temo zmanjševanja odpadkov je v zakljucku srecanja potekala tudi okrogla miza s Stancicem in Zupan­cem, ki jo je vodil Jaka Kranjc iz Zero Waste Slovenija. Gašper Tominc, foto: GT Miklavž obiskal vrhniške Vrhnika, 5. december – Tudi v Cankarjevem mestu se je pomudil sv. Miklavž s svojim spremstvom. Otroci so ga pricakali pred cerkvijo sv. Trojice, kamor so se sprehodili iz športnega parka v središcu mesta. Letos se je osrednje decem­brsko dogajanje preselilo v športni park, kjer je organizator, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, pod velikim šotorom pripravil otroško predstavo, zbrane so animirali tudi vrhniški skavti. Skladno s sedaj že tradicijo so se z baklami v strnjeni koloni podali na hrib Sveta Trojica, kjer jih je najprej pricakal otro­ški cerkveni pevski zbor, nato Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa. sre., 18. 12. 2019 sob., 21. 12. 2019 pet., 27. 12. 2019 tor., 31. 12. 2019 17:00 Božicna tržnica OŠ IC9:00–12:00 Božicno-novoletni sejem 17:00 House vecer Prodaja izdelkov ucencev 9:00 Dan dobrodelnosti s saksofonistom Lovrom 20:00 Silvestrovanje in kulturni program Ravbarjem in BITAKT-om z Markom Vozljem in Mojstri ter pet., 20. 12. 2019 predskupino Vagabunda sob., 28. 12. 2019 16:00–20:00 10:00 Glasbena vila Damjana Golavšek Božicno-novoletni sejem 17:30 Dramski krožek OŠ IC Nastop Plesne šole 5-ka Predstava dramskega krožka OŠ AMS na ledu 18:30 Koncert BeJazzy 19:00 Božicno-novoletni koncert, Pihalni orkester Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika in Božicek na obisku Obdaritev otrok z darili Lions kluba Vrhnika 14:00 Tržnica slašcic (»bake sale«) 16:00–20:00 Božicno-novoletni sejem 17:00 Tekmovanje za najboljši božicni okrasek 19:00 Salsa en hielo (Salsa na ledu) z DJ Panchitom Salserom pon., 23. 12. 2019 19:00 Dan samostojnosti in enotnosti Cankarjev dom Vrhnika 11:00 Otroško silvestrovanje Novoletni vrtiljak s Stenom Vilarjem in dedek Mraz Žabice Nastop Plesne šola 5-ka 12:00–14:00 Mala šola drsanja 14:00–16:00 Mala šola hokeja 20:00 Koncert Batista Cadillac otroke pa so družno priklicali sv. Mi-klavža. »Naša Hana je že ves dan govorila samo o Miklavžu, tako da smo ga morali priti po­gledat. Sprehod od športnega parka na Sveto Trojico se mi je zdel prijetnejši kot pretekla leta, ker je nekoliko daljša trasa in je posledicno tudi nakup ba­kel smiseln,« je pokomentirala dogajanje Anja z Vrhnike, ki je prišla s hcerko Hano. Vec sto otrok in staršev je prisluhnilo besedam sv. Miklavža, ange­li so med najmlajše podelili sadje in sladkarije, peklenšcki pa tiste najbolj korajžne fante pocukali za rokav. Po odhodu domov je sledil vecer poln pri-cakovanj, ki so se za nekatere uresnicila še isti vecer, za druge pa naslednje jutro… Gašper Tominc, foto: GT Obcina Vrhnika visitvrhnika.si visitvrhnika GENERALNI SPONZOR ZLATI SPONZOR SREBRNI SPONZOR BRONASTI SPONZOR VRHNIKA 080 50 77 | barjans.si 15.dobrodelni koncert župnijske Karitas Vrhnika Iz udobnega naslanjaca gledam porocila na televiziji. Poslušam o vseh grozotah, ki so se dogodile po svetu, na koncu pa še o vseh nepravilnostih v Sloveniji. Po navadi je edina svetla tocka nov uspeh košarkarja Doncica. Tako zvem za težave, ki jih doživljajo ljudje, vpra­šanje pa je, kako to vpliva na moje razpoloženje. Gospod Jože Ramovš poudarja, da mora biti za dobro du­ševno zdravje pet dobrih novic in le ena slaba. Ena dobra, ki pa ne bo na TV, je, da je bil 23. 11 .2019 na Vrhniki 15.dobrodelni koncert Karitas Vrhni­ka Dva novcica. Svet bi se sesul, ce ne bi bil v ravno­težju. Ko se poveca gorje, se povecata dobrota in dobrodelnost. Kršcanstvo temelji na ljubezni in usmiljenju do bližnjega. V zgodovini je veliko zgle­dov te ljubezni. Tako vsi poznamo sv. Nikolaja, sv. Martina in sv. Franciška Asiškega. Njegova sodobnica je bila mlada Elizabeta Ogrska. Rodila se je leta 1207 Ogrskemu kralju Andreju II. Pri štirinajstih letih se je porocila s Turingijskim mejnim grofom Ludvikom IV. Vse življenje je skrbela za bolnike, ljudi v stiski, lacne in sirote. Sezidala je tudi dve bolnišni­ci in stregla v njih. Pri tem jo je podpiral tudi njen mož. Po njegovi smrti je vse svoje premože­nje razdala in porabila za reveže. Leta 1228 je vstopila v Franciškov tretji red Zahvala in se odpovedala vsemu posvetnemu blišcu. Živela je zelo skromno in se posvecala delom usmiljenja. Umrla je stara komaj 24 let. Že drugi dan po smrti so se na njenem grobu zaceli do-gajati cudeži. Cez štiri leta je bila razglašena za svetnico. Po njej se imenujejo skupno­sti elizabetink, ki se posvecajo skrbi za ljudi v stiski, za reveže in bolnike. Je zavetnica Karitasa, bolniških sester, pekov, beguncev, brezdomcev, reve­žev, vdov in tretjerednikov. Življenje svete Elizabete Ogrske je bila rdeca nit dobrodelne prireditve, ki sta jo povezovala Romana Kogov­ Župnijska Karitas Vrhnika je letos pripravila petnajsti dobrodelni koncert DVA NOVCICA. Denarna sredstva od prodanih vstopnic ter prostovoljnih prispevkov bomo namenili družinam v socialni stiski. Hvala vsem nastopajocim, ki so nam pricarali lepo predstavo in se od­rekli honorarju. Hvala Romani Kogovšek in Petru Peršetu za povezo­vanje našega programa Zahvala vsem donatorjem, ki so nam s svojimi sredstvi pomagali izpeljati za nas zelo pomemben koncert; B3Servis, d. o. o. , Avtotehna Vis in Sever, Fortrade, d. o. o. – Siliko, d. o. o. Hvala vsem drugim, ki so nam priskocili na pomoc: Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, Gostilni Kranjc, Botru, slašcicarni Berzo in slašcicarni Bre­za, kmetiji Zdešar iz Horjula, kmetiji Vehar iz Podlipe, Jožetu Habetu, kmetiji Toni (noji) iz Betajnove, Pekarni Adamic, Andreju Cerneticu za ozvocenje, Darku in hostesam, za tisk plakatov Marjanu Podob­niku, Komunalnemu podjetju Vrhnika ter skupini Žarek dobrote za okrasitev dvorane Zahvala tudi našim stalnim partnerjem, s katerimi sodelujemo in nam pomagajo vse leto: Avtoprevozništvu Jež, DG69, d. o. o., skupini Žarek dobrote, Škofijski Karitas Ljubljana, trgovinam Mercator, Lidl in Hofer. Ob tej priložnosti bi se zahvalila tudi vsem prostovoljcem, ki s svojo prisotnostjo in dobro voljo pomagate pomoci potrebnim. Še enkrat iz srca hvala. Marica Štirn šek in Peter Perše. Poleg tega je bilo izrecenih veliko spodbudnih besed z zahvalami nastopajocim in polni dvorani. Župnik g. Mohor Rihtaršic, direktor župnijske Karitas, je izrekel pomembno vodilo za naše življenje in sicer, da bi dobrodelnost postala nacin našega življenja. Pomembno je, da vsakega vzamemo takšnega, kot je, in da bi znali druge vi-deti v njihovih potrebah. Tajnik Škofij­ske Karitas g. Jože Kern je poudaril, da je Elizabeta skrbela za najbolj uboge in takrat je Bog blizu. Podžupan Obcine Vrhnika, g. Jože Malovrh, je orisal delo sv. Elizabete in nas spomnil, da je še vedno veliko pomoci potrebnih. Velikokrat je do-volj topel pogled ali stisk roke. Pevka Tinkara Kovac je opozorila še na eno znacilnost pomoci potrebnih: nekate­ri nocejo pozornosti in sebi ter dru­gim ne priznajo svojih težav. Pot do njih je tako še težja. Dvorano so v dobro razpoloženje popeljali nastopajoci, ki so v svoji ra­znolikosti lahko zadovoljili vse okuse. Tako so se zvrstili: otroci glasbenih uric iz Župnijskega vrtca, Tinkara Ko­vac, Ansambel Strmina Express, Alen Vogrinec Vesel, Klavirski trio Rupnik, Ansambel Gregorja Kobala, Folklorna skupina Hotedršica, Trio Šubic, Ljud-ski pevci iz Bevk in Oktet Raskovec. Sporocilo celotnega vecera, da je lah­ko vsak dobrotnik, izhaja iz pesmi dva novcica z naslednjim besedilom: »K tempeljski zakladnici revna žena, glej, hiti. V roki nosi svoj zaklad, vse, kar ima: samo dva novcica.« Za lep vecer velja zahvala vsem pri­sotnim, tako obiskovalcem kot nasto­pajocim, ki so se odpovedali svojemu honorarju. Poleg tega je prireditev omogocilo vec sponzorjev in dona-torjev. Tudi to je nacin dobrodelnosti. Ne pozabimo gesla letošnjega tedna Ka­ritas: »Dobro iz vsakega srca.« Miro Metljak, foto: GT Spet bliža praznicni se cas, naj z željo obdarujemo vas: želimo obilo blagoslova, saj Jezus prišel bo med nas, naj polno bo veselja, smeha, vesel naj bo božicni cas! A naj nas tudi novo leto 2020 obdari z ljubeznijo, naj pesem vedno bo v srcu in naj prepeva radostno. Srecno 2020! Prostovoljci Župnijske Karitas Vrhnika Predpraznicne vonjave V teh najkrajših dneh, ko sta megla in mraz pogostejša kot sonce, moramo poskrbeti, da nas ne potolceta naglica in ihta pri razmišljanju, kako izbrati darila in pripraviti praznovanje. Prav zdaj si moramo vzeti cas zase in se umiriti. Samo tako bomo imeli kaj od praznikov mi sami in naši bli­žnji z nami. Kar hitro si pomagamo s prijetnimi vonjavami tako v stanova­nju kot na telesu ali ob skodelici caja. Zanimivo je, da obcutimo dolocen vonj prijetno ali manj potem, kako smo ga zaznali prvic. Praznicni obcu­tek, ko diši po hiši, nam pricara že peka piškotov. Vanilja (v rogljickih) blaži nervozo in stres ter vzpodbuja tvorbo prebavnih sokov. Cimet je pra-vi aromaterapevt, saj pomirja podob-no kot pomaranca, janež, ali smrekove iglice. Vse omenjene vonje uporabimo v dišavnih luckah, ki jih sami pripra­vimo tako, da v 100 ml mandljevega olja umešamo deset kapljic ekstrak­ta katere od dišav, na primer vanilje, vrtnice, sivke ali rožmarina. Sicer pa velja, da melisa in pomarancni cvetovi pomirjajo, kamilica, sivka in meta raz­bremenita, limonska trava, roženkraut in rožmarin pa vzpodbujajo. Da sprostimo mišice in »ocistimo« glavo, je dovolj 20-minutna kopel, po kateri se razvajamo še z masažo z dišecim oljem, se toplo zavijemo in pocivamo vsaj pol ure. Izbira olja naj bo premišljena, ko se odlocamo, kaj bi radi. Pomaranca s svojim sladkim vonjem razvaja in blaži stres, pa tudi bronhitis. Bor ali smreka pomagata pri prehladih in pomirjata. Sivka je zanimiva zato, ker v nižjih koncentra­cijah pomirja, pri višjih pa vzpodbuja, prav tako kot rožmarin. Že v starih casih so ljudje ob prelo­mnih dogodkih, kot novo leto gotovo je, prebivališca pokadili. Za brinove vejice na Južnem Tirolskem velja, da ob njihovem sežiganju opustimo sta­re stvari, pozabimo in gremo z novim naprej. Po grškem verovanju je rožma­rin na daritvenem ognju zagotovil, da so bogovi sprejeli in raje izpolnili želje in prošnje ljudi. Vecina verskih obre­dov še vedno vkljucuje tudi kadila, še posebno orientalska. Francka Cuk Najboljši so Vrhnika, 29. november – 1. december – V prostorih gasilskega bili Korošci doma na Vrhniki so svoje izbrane kosmate »Hcerki se nista mogli nacuditi Rudnika. Redno sodelujemo na in pernate lepotce belim orjakom. razstavah, vsako leto med dru­ razstavljali clani društev gojiteljev malih pasemskih živali. Med drugim je s svojimi živalmi sodelovalo tudi vrhniško društvo, ki je bilo hkrati organizator razstave. Na razstavi si je bilo mogoce ogledati 180 kuncev, 53 golo­bov in 35 kokoši. »Razstava je bila tudi tekmovalna, in sicer za 18. slovenski superpokal. Poleg iz cele Slovenije,« je pojasnil predsednik društva Marcel Pretnar. Strogo oko sodnikov je ocenjevalo barvo, obliko, težo, Predsednik Mdodal sogovornik. »Skupinski pokal je tokrat romal v roke koroškemu društvu gojiteljev malih živali, naše društvo pa je arcel Pretnar med hranjenjem živali med družinami z otroki prite­gnila kar veliko pozornosti. Tadeja z Drenovega Grica, ki si je ogledala razstavo v družbi Navajeni sta, da so zajcki majhni, tukaj pa so take zve­rine. Pa še njihove rdece oci so jih fascinirale.« Poleg raznih vrst kuncev, so pozornost pritegovali še golo-bi in kokoši. »Kakšne nogavi­ce imajo kokoši,« se je hihital šestletni Oskar iz horjulskega konca, ko je opazoval kurje tace s peresi na njihovem za­dnjem delu. »V našem društvu nas je 36, prihajamo iz ljubljansko-no­tranjskega konca: z Vrhnike, iz gim tudi v Celovcu in Gorici. Na Vrhniki prirejamo razstavo vsake dve leti,« je še povedal o Društvu gojiteljev malih pa-semskih živali Vrhnika Marcel Pretnar. Društvo si že od leta 1936, ko je bilo ustanovljeno, tedaj še kot društvo Rejec, prizade­va za ohranjanje kakovosti in cistokrvnosti gojenih malih ži­vali ter z razstavami seznanjati javnost o pomenu reje, skrbi in odnosa do živali ter narave. našega društva je sodelovalo še skoraj ducat drugih društev cistoco, dolžine uhljev, mere trupa … »Nic jim ne uide,« je pristalo v drugi polovici.« Tridnevna razstava je zlasti s hcerkama, je dejala, da so naj­vec pozornosti pritegnili kunci: Borovnice, Logatca, Cerknice, Dola pri Ljubljani, Brezovice in Gašper Tominc, foto: GT Ljudske pesmi, plesi in prelepa beseda pesmi Cebelar sta jih spremlja-la dva harmonikarja ter ob na- V Cankarjevem domu na Vrhniki je 3. pevu še polna dvorana. decembra potekalo Zadnja v uradnem delu sta že tradicionalno nastopila harmonikaša Janja srecanje narodnih noš Slovša in Žan Logar iz Horju­ ter ljudskih pevcev in la. Janja igra harmoniko 13 let, godcev. Žan pa 11 let in se sedaj kar sama ucita in zbirata melodije Že vrsto let se na ta nacin za njune zelo uspešne nastope. Turisticno društvo Blagajana Vsem nastopajocim je polna Vrhnika poslovi od starega leta dvorana namenila velik aplavz, in obenem že pripravlja na šte­kar pomeni, da kulturna in vilne pomembne trenutke za ljudska dedišcina živi in to ne naslednje leto. Letos se je pred samo v plesu, petju in besedi, polno dvorano ljubiteljev kul­ampak tudi v srcih. S tem se je turne dedišcine, ljudske pesmi koncal uradni del ter nadaljeval in plesov predstavilo 11 skupin in posameznikov, predvsem s pogostitvijo v mali dvorani in najmlajših, mladih in seveda avli. Zato pa so poskrbeli pro-vecno mladih. V prelepi besedi stovoljci Starega malna, ki so v sta prireditev popestrili pred­ društvu resnicno nepogrešljiva sednica TD Blagajana Vrhnika delovna ekipa. Mirjam Suhadolnik in neu- Za glasbo pa je poskrbel Trio morna povezovalka programa vsake kvatre, ki je tudi reden Anita Cretnik, ki je že na za­ gost prireditev vrhniških turi-cetku poudarila pomen naše sticnih delavcev. prelepe kulturne dedišcine: Ob tej priliki je bil pred-»Kulturna dedišcina je del stavljen tudi nov koledar TD nas, del okolja in družbe v kate-Blagajana za leto 2020 z naslo­ri živimo. Obdaja nas povsod: v vom »Zgodbe in pripovedke domovih, stavbah naših vaseh z Vrhniškega«. Opremljen je in mestih, bogata bera dedišci­s prelepimi slikami fotografov ne nas vabi v knjižnice, muzeje in galerije. Dedišcina niso le najdbe, dolgocasni zidovi in let. Folkloristi tudi delujejo že znavnost z ubranim moškim zaprašena umetnost, temvec vec let v okviru interesne dejav-petjem, poudarkom tudi na njen vonj veje iz tradicionalnih nosti. Vodi jih Tanja Zupan. ljudskih pesmih, nas je zopet vešcin, obrti in druge nesnov-Kvartet Mlin izhaja iz Podpe-navdušila. ne dedišcine, iz zgodb in pesmi ci in smo ga spoznali z dobrim Prvi od gostov pa so nastopi­naših dedkov in babic, iz tradi­ petjem na otvoritvi mlinskega le Povasjenke, clanice Društva cionalnih jedi in filmov, ki jih kolesa. Tudi na odru so zopet upokojencev Loški potok. Sku­gledamo.« navdušili in dvorano dvignili pina šteje 10 pevk in pojejo že 6 Lepo in prijetno druženje na noge. let, predvsem stare ljudske pe­je zacel Otroški pevski zbor Iz Ligojne so zopet navdušile smi, katere zbira Anita Car. Na Mlada Mavrica, pod vodstvom Trlce. Dekleta in žene združuje odru se jim je pridružil še kita-Darinke Fabiani. Trenutno v želja po prepevanju pesmi nji-rist Edo Posavev in z domacimi zboru poje 11 mladih pevk in hovih babic in prababic. Vodi inštrumenti, predvsem s kmec­pevcev, ki radi prepevajo in jih Andreja Trobec. Zapele so kimi pripomocki so zaigrali in seveda tudi nastopajo. Nato tri pesmi, ki so jih zelo ožeja-zapeli vsem zbranim. sta nastopila pevski zbor in fol-le. Zato jih je podžupan Jože Kot deveti so na odru za-Kosec Log-Dragomer. V sku­ klorna skupina Osnovne šole Antona Martina Slomška. Zbor Malovrh pocastil s šilcem do-plesali clani folklorne skupine pini ni nihce vec rosno mlad, društva Okular iz vrhniškega vodi Lidija Lenarcic, sestavljajo macega. Grof Blagaj iz Polhovega Grad-zato so si nadeli ime »Mladi po konca in z zanimivimi zgodba­ga 14 pevk in pevcev iz 4. in 5. Seveda brez našega doma-ca. Na tej prireditvi nastopajo srcu«. Druži jih veselje do pe-mi razlicnih avtorjev, ki so se razredov. cega okteta Raskovec ni šlo. vsako leto, od samega zacetka, tja in druženja. Vodi jih Iztok dogajale v teh krajih. Nastopajo na šolskih in kra-Oktet vodi umetniški vodja plešejo pa že dvajset let, ki ga Urbanc, ki jih spremlja tudi na jevnih prireditvah že kar precej Mitja Drašler. Njihovo prepo-bodo proslavili naslednje leto. kitari. Ob njihovi zadnji Slakovi Simon Seljak Državni praznik dan Rudolfa Maistra Tudi Verjan med Maistrovimi borci Zdaj tudi njegovo ime ne bo odšlo v pozabo. Ali ni že cas, da bi tudi na Vrhniki nekdo zacel zbirati podatke o Vrhni-canih – borcih za severno mejo. Po sto letih je že zadnji cas, da to storimo Kot clan Domoljubnega v spomin na 42 Žirovcev – borcev za in da damo priznanje tem ljudem, pa severno mejo, ki so se kot prostovoljci ceprav šele po njihovi smrti. društva general Rudolf ali mobiliziranci leta 1918/1919 borili Vse priznanje dajem vodstvu DD- Maister Žiri sem bil povabljen na celotnem obmocju severne meje GRM Žiri, ki je po sto letih ne samo na osrednjo državno proslavo od Podrožce do Radgone. V Žireh so uspelo narediti seznam 42 borcev, ob državnem prazniku po sto letih uspeli iz pozabe iztrgati temvec tudi zbrati njihove fotogra­generala Maistra, ki je bila 22. imena teh hrabrih prvih slovenskih fije. Uspeli so zbrati tudi dragocene vojakov. fotografije iz obdobja bojev na severni novembra v Murski Soboti. Tudi moj stric Pavel Oblak, rodil meji. Zanimivo razstavo na osemin- Ob množici praporov in odlicno se je 5. aprila 1899 v Verdu, umrl pa dvajsetih panojih si do novega leta izvedenem kulturnem programu je 13. junija 1983, je bila eden od teh lahko ogledate v Osnovni šoli Žiri. osrednji govornik predsednik držav-Maistrovih borcev. Že dalj casa sem Razstava je namenjena ucencem in vsem, ki jih zanima to obdobje sloven-nega zbora mag. Dejan Židan pouda-poizkušal izpostaviti njegovo ime ril pomen in vlogo generala Maistra v kot borca so severno mejo. Pri tem ske zgodovina. odlocilnih dogodkih slovenske zgodo-nisem bil uspešen, kajti na Vrhniki ni Morebitne podatke o Maistrovih vine v letih 1918/1919.domoljubnega društva, ki bi povezo-borcih z Vrhnike lahko sporocite valo potomce Maistrovih borcev. To na telefonsko številko: 031 640 940 Že en teden pred tem sem se ude­ ležil proslave, ki jo je organiziralo sem uspel preko DDRM Žiri, saj smo (Pavel) ali 040 524 147 (Rajko). DDGRM Žiri v Osnovni šoli Žiri. mojega strica uvrstili na razstavne pa-Proslava v Žireh je bila organizirana noje žirovskih borcev za severno mejo. Pavel Oblak z Vrhnike Ko duša zaboli moci, zapiranje vase in izguba ener­gije. Za depresijo zboli dvakrat vec Župnijska Karitas Vrhnika nadaljuje s predavanji, ki žensk kot moških. Ženske imajo svoj zadevajo naše vsakdanje nacin razmišljanja, stvari dojemajo življenje, o težavah, ki jih bolj custveno in so svojo ranljivost doživljamo, in o pomoci, ki pripravljene pokazati. smo je lahko deležni. Pred jemanjem zdravil se je treba pogovoriti, da se izlocijo drugi, pred-V beli dvorani župnijskega vrtca je vsem zdravstveni vzroki za pojav na­bilo 18. 11. 2019 predavanje z naslo­ štetih simptomov. vom Ko duša zaboli. Predavateljica in O depresiji se pojavljajo razne re-magistrica psihologije Sanja Sever iz snice, ki so lahko tudi neresnice, ki jih Centra za krepitev zdravja ZD Vrh-navajamo v nadaljevanu.. nika je predavanju dala podnaslov Po-dobra samopodoba, sprejemanje sebe • Depresija je enako kot žalost. Ni res. membnost duševnega zdravja in kje z napakami in notranji mir. Duševno Žalost je ena od osnovnih cloveških poiskati pomoc. zdravje se kaže tudi v skrbi zase, da custev, depresija pa se pojavi, ko je V uvodu sta bili predstavljeni pismi dobro poznamo svoje stanje in da, ko žalost poglobljena in traja dlje casa oseb, ki sta se znašli v stanju, ko ne pridejo težave, poišcemo strokovno ter vpliva na celotno osebo. gre vec naprej. Vracanje v preteklost pomoc. Za dobro duševno zdravje so • Depresija je znak šibkosti. Ni res. Po je bolece, pogleda v prihodnost pa ni. nam v oporo stebri podpore, za kate-navadi so depresivne osebe mocne V Sloveniji za depresijo zboli 10 % po-re moramo redno in aktivno skrbeti. osebnosti, ki so leta zanemarjale bo­pulacije. Boli tako duša kot telo. V pri-To so: zdravje oz. skrb za zdrav nacin lezenska znamenja, dokler se niso merih intenzivne, globoke depresije življenja; družina, kamor je vkljucena zlomile. Ljudje le redko pravocasno samopomoc ne daje rešitve, potrebna skrb za druge; služba, kjer se išcejo poišcemo pomoc, ker smo prežeti s je strokovna pomoc. Treba je veliko novi izzivi; hobiji, ki naj vkljucijo raz-strahom pred stigmo in predsodki. poguma, da jo poišcemo. Oseba rabi licne dejavnosti, in prijatelji, ki jim lah-• Depresija mine sama od sebe. Je del-ob sebi nekoga, ki jo bo poslušal. ko zaupamo in nam stojijo ob strani v no res. Lahko mine pri lažji obliki, Duševne motnje imajo vec oblik težavah. ob ustrezni podpori okolja. Težja in se pojavljajo kot depresija, izgore-Znacilnosti depresije: vpliva na ce-oblika ne mine sama od sebe in si lost, motnje hranjenja in spanja, od-lotno osebnost, pojavi se brezvoljnost, ne moremo pomagati sami. visnosti. Preventiva takim stanjem je nezainteresiranost, motnje spanja, • Tesnoba ni prava bolezen. Ni res. Pri duševno zdravje, katerega osnova je strah pred prihodnostjo, obcutek ne-tesnobi zaboli duša in se pojavi kot Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Obcine Vrhnika. Program v januarju V mesecu JANUARJU vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo razlicnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsako dnevno ucno pomoc ter bralni koticek in uporaba racu­nalnika sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše delavnice so BREZ­PLACNE, vabljeni pa ste vsi – od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Skupna tocka Vrhnika PON - PET 8.00 – 16.00 na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Licof, email: eva.licof@ zpmmoste.net in tel: 064 259 033 Ponedeljek 6., 13.,27. januar 9.00 do 12.00 – Skupna kvackarija--ustvarjalnica Ponedeljek 6., 13.,27. januar 16.00-17.00 - Program RASTEMO SKUPAJ- ustvarjalne delavnice za predšolske otroke in njihove starše ( zaželjene prijave ) Torek 14.januar ob 18.00 –Izrael malo drugace (Potopisno preda­vanje)Torek 7., 14.,21., 28 januar ob 9.00 - Uporaba pametnega telefona(Prijave so zaželjene)Torek 7. januar ob 18.00 – Transmisijska meditacija, pred polno luno in luninim mrkom (Prijave so zaželjene)Torek 28. januar ob 18.00 – Urica za zdravje z Moniko – Pomirite se svojo preteklostjo (Prijave so zaželjene)Torek 7.in 21. januar ob 17.00 - Tecaj fotografiranja ( Obvezne pri­jave )Sreda 8.,15.,22.,29 januar ob 19.00 - Om chanting (resoniraj z zvokom OM) (Prijave so zaželjene)Cetrtek 16.,23.,30. januar ob 17.00 – Zacetni tecaj Španšcine (30 ur) (Prijave so obvezne)Cetrtek 9. in 16. januar ob 9.30 – Brezplacno plezanje in predsta­ vitev plezalnega centra Verd (Prijave so obvezne)Cetrtek 23., 30. januarja ob 9.30 – Delavnica za iskalce zaposlitve Cetrtek 9. januar ob 18.00 - Zvocne gong kopel. (Na zvocno masa­ žo pridite v udobnih oblacilih, zaželjene so prijave)Petek 10.,17.,24.,31. januar ob 10.00 – Mamice na kavici: pod-porna skupina. (Prijave so zaželjene) Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna tocka Vrhnika. Projekt sofinancirata Republika Slovenija – MDDSZEM in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. pretiran strah pred prihodnostjo.kot koristne, so naucene, pretirane, Življenjsko pomembna je varovalna izkrivljene, katastroficne in nam tesnoba, ki nam pomaga preživeti. otežujejo realen pogled. Ko je strahu prevec in dolgo traja, se • Stres je vedno slab. Ni res. Kar je za pojavi tesnoba ob stresu. Tesnoba je enega stresno, za drugega ni. Po-bolezen, ki ima vec oblik. Predsta-membno je, kako gledam na neko vljene so bile štiri. situacijo. Priporocljivo je gledati na • Generalizirana anksiozna motnja. stvari iz custvenega in razumskega Pojavi se ob pretirani zaskrbljenosti, zornega kota ter iskati rešitve. obcutljivosti in sekiranju, ki traja Skrb za duševno zdravje vkljucuje vecino casa, kljub dobremu stanju. veliko dejavnikov, ki jih je treba pre- • Panicna motnja. To so nenadni poznati in redno negovati. Veliko lah­mocni napadi panike z bojaznijo, da ko storimo sami, vendar ne zmoremo clovek umrl. Pojavi se težko dihanje, vsega. V pomoc nam je ZD Vrhnika, v mrtvicenje, dušenje, vrtoglavica, itn. okviru katerega deluje Center za kre-Clovek izgubi obcutek za cas. Po de­pitev zdravja. Delujejo glede ohranja­setih minutah popusti, a ostane ne­nja in krepitve telesnega in duševnega prijetna izkušnja in morebiten strah zdravja, omogocajo individualni pri­ pred ponovnimi pojavi. stop ali skupinsko delo. • Socialna anksioznost. Je strah pred Vse dejavnosti krije obvezno zdra­ stanji, ko bi nas lahko drugi ocenje­vali, npr. javni nastop. Taka oseba se vstveno zavarovanje, napoti pa nas zapira in nima stikov z okolico. osebni zdravnik ali referencna ambu- • Skrbi. So koristne in nekoristne. lanta. Moramo se le opogumiti in si Koristne nas šcitijo pred razlicnimi priznati, da potrebujemo pomoc. situacijami – npr. boleznijo. Nekori­stne skrbi so tiste, ki pridejo hitreje Miro Metljak Vrhniški gasilci kolegom iz Bosne donirali vozilo Na zadnji novembrski vsako gasilsko vozilo pride še kako zaželel srecno vožnjo. Poleg vozila dan smo gasilci PGD Vrhnika kolegom iz poklicne brigade v Teslicu v Bosni in Hercegovini dostavili naše vozilo Iveco, ki nam je vec kot odlicno prav. Kljuce vozila je prevzel tamkajšnji poveljnik Radomir Mrazic, ki je ob tem poudaril, da bo ta donacija pri­pomogla k izboljšanju stanja v njihovi enoti ter ucinkovitejši zašciti tamkaj­šnjega prebivalstva. smo kolegom iz Teslica pripeljali še precej zašcitne opreme, kot so inter-vencijske obleke, celade, rokavice ipd. Gasilci iz BiH so nas toplo sprejeli, po predaji kljuca pa so nas pogostili še z njihovimi tradicionalnimi kulinaric­nimi dobrotami. Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika vošci vsem obcanom Vrhnike vesel božic in srecno, zdravo ter zadovoljno novo leto 2020. Z gasilskim pozdravom Na pomoc! služilo vec kot 20 let. Vrhniškim kolegom se je zahvalil tudi v imenu obcine Teslic. Predse- Obljubili so, da nas bodo v priho­dnosti tudi oni obiskali v našem kraju. Srecno 2020! Kolegi iz BiH so bili donacije izre­dno veseli, saj sami pokrivajo obmocje dnik PGD Vrhnika Albin Vidrih je ob predaji pohvalil dobro sodelovanje PGD Vrhnika PGD Vrhnika 850 kvadratnih kilometrov, zato jim med društvoma ter kolegom iz BiH Leto 2019 skozi oci gasilcev PGD Drenov Gric - Lesno Brdo tradicionalno namenjen gasilskim dodatno energijo tudi za v prihodnje. tekmovanjem. Kot vsako leto smo or-Bliža se 100-letnica našega delovanja ganizirali tekmovanje za pokal PGD in ob tej priložnosti imamo še veliko Drenov Gric - Lesno Brdo ter obe-nacrtov. Tudi pri njihovem uresnice­nem izvedbo obcinskega tekmovanja vanju bomo veseli vaše podpore. za GZ Vrhnika in Logatec, nato pa še regijsko tekmovanje, ki je poteka-Gasilci PGD Drenov Gric - Lesno lo 5. oktobra. Celoleten trud in trdo Brdo se vsem obcanom in drugim delo naših tekmovalnih ekip sta kar podpornikom zahvaljujemo za pod-sedmim ekipam iz našega društva poro in pomoc, v letu 2020 pa vam prinesla uvrstitev na državno gasilsko želimo veliko osebne srece, zadovolj­tekmovanje, ki bo v letu 2020. stva in zdravja, predvsem pa miru in Vseh naštetih aktivnosti ne bi mo-varnosti. gli izpeljati brez podpore vas obcanov, Vse skupaj pozdravljamo z gasilskim podjetnikov, sponzorjev ter Obcine pozdravom NA POMOC in SRECNO Vrhnika in GZ Vrhnika. Brez vaše fi-2020! nancne in drugacne materialne pod- por, bi težko izpeljali vse nacrtovane PGD Drenov Gric - Lesno Brdo aktivnosti in projekte. Vse to nam daje Ob izteku leta po navadi clani pridobili 15 novih gasilskih spe-obeležilo petindevetdesetletnico cialnosti na razlicnih usposabljanjih v obstoja PGD DG-LB. Ob tem slav­ poskušamo narediti krajši okviru gasilske Zveze Slovenije in GZ nostnem dogodku smo se zahvalili pregled dogajanja na Vrhnika. Pripravili smo pet društvenih našim podpornikom, zaslužni clani Prostovoljno gasilsko društvo Drenov Gric razlicnih podrocjih. Tudi vaj in dve meddruštveni, na katerih društva pa so prejeli priznanja in pla- - Lesno Brdo se vsem clanom, krajanom, gasilci to pocnemo že smo se urili v skupnem posredovanju kete. donatorjem in simpatizerjem našega društva vrsto let. Tako si ustvarimo s sosednjimi društvi iz GZ Vrhnika. Delo z mladimi smo ob koncu šol­ zahvaljuje za dosedanje sodelovanje, želimo podobo dogajanja v Organizirali in izvedli smo tudi tradi-skega leta 2018/2019 zakljucili z le­cionalno srecanje gasilcev bolnicarjev tovanjem gasilske mladine v kampu vamvesele božicne praznike ter srecno in prejšnjem letu in lahko iz GZ Vrhnika, ki je v zadovoljstvo Menina, ki v našem društvu postaja uspešno novo leto 2020. nacrtujemo aktivnosti za vseh udeležencev odlicno uspelo in za že tradicionalno. Taborjenja se je ude­ prihodnost. katerega smo od NMP Vrhnika prejeli ležilo 34 otrok in šest mentorjev ter Srecno 2020! pohvale za odlicno organizacijo. ekipa za logisticno podporo. Mladina Leto 2019 je z vidika požarne in Poleg rednega dela z mladimi v se je poleg druženja seznanila tudi z splošne varnosti v okolišu, za katere-okviru pionirskega gasilskega krožka osnovnimi pravili oživljanja in drugi-Upravni odbor PGD Drenov Gric - Lesno Brdo ga skrbi in v katerega sodi tudi naše smo vecino truda in casa namenili mi gasilskimi vešcinami. društvo, minilo dokaj mirno. Do pripravi mladinske ekipe našega dru-V juniju smo pripravili dobro obi-konca novembra 2019 smo domaci štva, ki se je sprva pripravljala na iz-skano gasilsko veselico, kjer ste nam operativni gasilci posredovali na še-birna tekmovanja za mladinsko olim-obcani in podporniki z vašim obi- Prostovoljno gasilsko društvo Verd vošci vsem stih intervencijah, od tega štirikrat v pijado in se nato na podlagi izjemnih skom ponovno izrazili veliko podpo-clanom, krajanom Krajevne skupnosti Verd, domacem kraju in dvakrat v sosednjih rezultatov tja tudi uvrstila. Mladinci ro pri našem delu in za kar se vam še obcanom Vrhnike vesel božic in srecno, zdravo krajih. Med intervencijami na sreco ni so tako v juliju zastopali Slovenijo na enkrat iskreno zahvaljujemo. ter zadovoljno novo leto 2020. bilo vecje materialne škode. Vse inter-gasilski olimpijadi v Švici, kjer so kljub »Zdrav duh v zdravem telesu« je vencije so bile izvedene varno in brez poškodbi enega od tekmovalcev tik moto, ki so ga zasledovali naši clani Z gasilskim pozdravom Na pomoc! poškodb gasilcev. pred nastopom dosegli soliden rezul-na letošnji že osmi »kolesarijadi« od V preteklem letu smo gasilci našega tat. Širša ekipa, predvsem pa mentorja, Drenovega Grica do Novigrada. Sku­ društva veliko truda namenili izobra-sta temu namenila ogromno ur in tru-pno kolesarjenje in zakljucno druže­ Srecno 2020! ževanju operativne skupine in delu z da, zato iskrena hvala mentorjema nje sta zadnji vikend v juliju še utrdila mladimi gasilci. in vse cestitke tekmovalcem. povezanost številcne gasilske družine. PGD Verd Na operativnem podrocju so naši Letos je naše društvo slavnostno September je v našem društvu že Srecanje clanic Gasilske zveze Vrhnika »Ljudje smo bitja odnosov. Kakovost odnosov se odraža v kakovostni komunikaciji. Lepi odnosi se gradijo s prijazno, nenasilno, empaticno komunikacijo. Gasilci ste prostovoljci, za svoje delo niste placani. Opravljate ga zato, ker radi pomagate ljudem v stiski. Zato je še posebej pomembno, da komunici-rate spoštljivo, prijazno. Da poslušate in znate biti slišani. Da znate prisluh­niti vsakemu clanu. V odprti komuni­kaciji damo drug drugemu vedeti, da se medsebojno sprejemamo in upo­števamo.« To je pisalo na vabilu na srecanje clanic Gasilske zveze Vrhnika, ki je bilo v petek, 22. novembra, v prostorih PGD Log. Vabilo je obetalo zanimivo tematiko. Podrocje, na katerem se za­dnje case pojavljajo težave. Komunici­rati na nacin, da poveš, kaj doživljaš in misliš, pri tem, da te sogovornik sliši in razume. Sporazumevati se nenasil-no in s skupnim ciljem, da se nastala situacija reši na nacin, ki je primeren za vse vpletene. Srecanje se je zacelo v prijetnem ambientu obnovljenega dela gasilske­ga doma Log. Po uvodnem pozdravu in nagovoru gostov: predsednika GZV tov. Vinka Keršmanca, predsedni­ka PGD Log tov. Andreja Gubica ter podžupana Obcine Log - Dragomer Simona Strgarja se je zacel uradni del. Najprej predstavitev gasilske ženske uniforme, nato pa predavanje z delav­nico na že prej omenjeno temo Kako­vostna komunikacija in lepi medse­bojni odnosi v društvu. Glavni gost vecera je bil mag. Mar­tin Lisec, psihoterapevt, logoterapevt, mediator in predavatelj. Martin je ustanovitelj in vodja izobraževalnih programov Inštituta Stopinje. Je clo­vek širokega srca, bogatih življenjskih izkušenj in obsežnega znanja. Navdih-nil nas je s svojo preprostim pristo­pom, odprtostjo in željo, da bi ljudje ozavestili in premostili težave na po­drocju komuniciranja. Uradnemu delu je sledila pogostitev Hvala PGD Log za prijazen sprejem. znanje ucinkovalo v praksi. Ali pa z obloženimi kruhki in pecivom, ki so Hvala Karmen za spremno besedo. bomo naceli novo aktualno temo. ga pripravile clanice gostujocega dru-Hvala vsem clanicam in povabljenim Bomo še videli. štva. Clanice smo izkoristile cas za gostom, ki ste se udeležili srecanja. druženje, prijeten klepet in sklepanje Cez leto se bomo zopet srecali, da Andreja Lenarcic, novih poznanstev. bomo preverili, kako je pridobljeno foto: Andrej Gubic Prihaja novo leto -priložnost za nove odlocitve,nove ideje, nove uspehe, novo sreco. Vsem clanicam, clanom in vsem ostalim krajnkamin krajanom Bevk, ter vsem simpatizerjemŠportnega društva Bevke želimo modre odlocitve,ustvarjalne ideje in brezmejno sreco! Skupaj ustvarimo nepozabno leto 2020! Športni pozdrav! ŠD BEVKE predsednik: Mitja Vehar Sole Libero: Izkustveno ucenje o sebi Zacetek delovnega tedna s prometno vzgojo November smo preživeli ob raziskovanju naših teles. Obravnavanja smo se lotili celostno in izkustveno. Najprej smo v teoriji spoznali naša cutila, s katerimi zaznavamo svet. Cutila smo prebudili z glasbeno de­lavnico, ki jo je za nas pripravil Ur­ban Brencic. Nadaljevali smo z ozavešcanjem cutil preko cutne cajanke, cutne ma­lice in zaznavanja zvokov v gozdicku. V teoriji smo se seznanili z zgradbo in delovanjem našega telesa. Obiska­li smo fizioterapevta Mateja Dor­miša, ki nam je predstavil svoje delo. Prisotni smo bili na rehabilitaciji osebe, ki se po poškodbi ponovno uci hoditi, kar je bilo za vse nas glo­boko custveno izkustvo. Preko racu­nalniškega programa smo si ogledali naše telo tudi od znotraj, kar je bilo izjemno zanimivo. Ko smo se pogovarjali o dihanju, smo poleg teorije ozavestili naš dih v Joga studiu TaaBu, ki ga vodi Ta-nja Pokec. Za nas je pripravila jogo, kjer smo ozavešcali svoj dih, nauceno smo še stopnjevali z meditacijo v gozdicku. O pomembnosti pravilnega gibanja nas je poducila Tadeja Prašnikariz Lepota Giba - Feldenkrais s Ta-dejo, ki nam je predstavila metodo Feldenkrais in pravilno gibanje na­šega telesa preko zabavne telovadbe. Nauceno o telesu smo utrjevali še z rednim gibanjem v naravi ter v telo­vadnici Prave Vadbe. Mesec smo zakljucili z lutkovno predstavo v Ljubljani in obiskom Hiše eksperimentov, kjer smo nape-njali možgane ob razumevanju eks­perimentov. Pester mesec, ni kaj. V december stopamo umirjeno, z usmerjenim pogledom vase in poglobljenim druženjem. Prespali bomo v šoli in pripravili prijeten zakljucek za starše. Vsem želimo vse dobro v prihaja-jocem letu ter predvsem mir v sebi. Ob tej priložnosti bi se še zahvalili sponzorjem, saj z njihovo pomocjo lahko otrokom omogocim cim vec raznolikih izkustev. Hvala vam za to. Ce vas zanima vec o našem delu, lahko obišcete našo spletno stran:www.sole-libero.si. SimonKr, d. o. o., in Tera Nova, d. o. o., sta naša soncna sponzorja. Ce bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole-libero.si. Šolski teden ucencev od 1. do 5. razreda Podružnicne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom OŠ Ivana Cankarja se je v ponedeljek, 25. 11. 2019, zacel nekoliko drugace. Ko smo prišli v šolo, se nam ni bilo treba niti preobuti, saj je naša »ucilni-ca« za prvi dve šolski uri postala kar šolska pot. Da smo varno hodili po površinah, namenjenih pešcem, preckali cestišce ter si dobro zapomnili pomembna prometna pravila, so poskrbeli pro-stovoljci ZŠAM Vrhnika na celu z g. Franjem Cretnikom. V okviru prometne vzgoje smo vec­krat preckali Tržaško cesto in opazili, da so prehodi na naši šolski poti zelo razlicni: od zavarovanih, oznacenih, semaforiziranih do najnovejšega pri Kulturnem centru. Tisti semaforiziran prehod ima tip-ko ter odštevalnik do zelene luci, za katerega smo ugotovili, da ima prekra­tek interval za pešce, zato smo morali preckati v dveh skupinah. Ucenci smo kot pešci najbolj ranljivi udeleženci v prometu. A tudi sami zmoremo in zato mo-ramo skrbeti za svojo varnost tako, da upoštevamo pravila varne hoje, varnega preckanja ceste in pravilne opreme. Da smo vidni, moramo nositi rutko, kresnicko, odsevne trakove na torbah, na oblacilih ali na obutvi. Prostovoljcem iz ZŠAM se zahva­ljujemo, da so nas varno vodili po šol-ski poti. Mi pa se bomo še bolj trudili biti odgovorni pešci. Nataša Beden »Zdaj staro leto tiho se poslavlja in novo zopet je v gosteh. Veselje, zdravje, sreco in uspehov polno naj podarja v naslednjih 365-ih dneh.« Miren božic ter zdravo, uspešno in zadovoljno novo leto 2020 vošcim clanicam, clanom ZŠAM Vrhnika ter obcankam in obcanom. Naj bo prihajajoce leto mirno, predvsem pa trezno in z resnostjo za volan! Naj nam bo slogan »Aktivni za varnost v prometu!« vodilo! Bodimo previdni in se zavedajmo, da na cesti nismo sami. Srecno 2020! Srecno vožnjo!Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Cretnik Kino Bevke V novo leto s filmskimi podobami narave Novo leto v Kinu po katerih je tudi dobila ime, finski Nedelja, 5. 1., ob 17. uri všcina, sinhronizirano v sloven- del Laponske pa je kraj z vec severni- KRALJESTVO SEVERNEGA JE-šcino, Heiki Ernits, Janno Poldma / Bevke zacenjamo mi jeleni kot ljudmi. Poleg severnih je­ LENCKA, družinski pustolovskiLatvija, Estonija / 2019 / 4+ s podobami lenov film približa še druge prebivalce dokumentarec, sinhronizirano v Radovedna psicka Loti raziskuje svet, narave, ki so tamkajšnjega obmocja: polarno lisico, slovenšcino, Guillaume Maidatche-ki je poln zanimivih reci in nenava­ jih v svoje filme medveda, volka in rosomaha. Živali so vsky / Francija, Finska / 2018 / 7+ dnih bitij. Kakšna sreca za Loti: pri to- ujeli ustvarjalci tudi glavni junaki drugega januarske- Film je posnet med divjimi, neukro-kratni dogodivšcini se ji pridruži cisto dokumentarnega ga filma, animirane dogodivšcine Loti cenimi živalmi v njihovem naravnem majhna sestrica Rozi. Profesorjema, okolju. Zvezdnika zgodbe sta jelencek rakunu Karlu in ribi Viktorju, bosta filma Kraljestvo in izgubljeni zmaji. severnega jelencka. Loti je radovedna lisicka, ki jo obi- Ajlo in njegova mama ob pomoci dru-pomagali najti pot do starodavnih mi- gih severnih jelenov. Njuno življenje toloških zmajev, ki bruhajo ogenj. Ce skovalci našega kina že poznajo, v opazujejo nenevarni losi, hermelini in jim uspe posneti zmajsko pesem, bo- Z njim bomo odpotovali na Lapon-Estoniji pa so bogato ilustrirane knjige veverice … Naokoli pa prežijo plenilci. sta profesorja zmagala na posebnem sko, ki leži na skrajnem robu Evrope, o njej prejele že vec nagrad za otroško tekmovanju v snemanju starodavnih znotraj arkticnega kroga in vkljucuje književnost. Nedelja, 19. 1., ob 17. uri pesmi. severne dele Skandinavije (Norveško, Ne zamudite priložnosti za ogled na LOTI IN IZGUBLJENI ZMAJI, Lepo vabljeni! Švedsko in Finsko). Laponska je znana velikem platnu. kot domovina Božicka in Laponcev, Vabljeni v Kino Bevke! animirana družinska dogodi-Ekipa Kina Bevke Kaj sploh je joga? Gozdna šola Pojem joga je v sanskrtsko-angleškem slovarju opisan na nekaj straneh. Obstaja kar nekaj sto razlicnih razlag, kaj sploh joga, kot pojem, je. »Disciplina«, »unija«, celo »zvezda«, »konstalacija«, »trik«, »zdravilo« ... vse to so pojmi, ki se pojavijo pri razlagi besede joga. Vsi pojmi pa prihajajo iz razlicnih kontekstov. In tudi mi, kot posamezniki, prihaja-mo iz razlicnih »kontekstov«, zato bi se najverjetneje ob vprašanju kaj je joga, vsakemu izmed praktikantov izobliko­vala unikatna razlaga. Joga je, tako kot življenje, vec­plastna. Vecina ob besedi joga najprej pomisli na telesni vidik, t.j. izvajanje asan. Tu se pri po-ucevanju po navadi najprej res zacne jogijska pot posamezni­ka. Ko pa se enkrat zares po­daš na to pot, zacneš odkrivati, koliko slojev je skritih za tem telesnim vidikom. Postavlja­nje optimalnih, posamezniku prilagojenih asan oz. jogijskih položajev je osnova vsake zdra­ve, posamezniku podporne prakse, ki mu sploh omogoca, da se sreca s svojim dihom, se uci tehnik diha (pranajame) in tako posledicno umirja svoj um, vpliva na svoj tok misli, se sreca s sabo, v notranjem miru. Je pa ena past, ki tici v zdajšnji dobi interneta in predvsem so-cialnih omrežij, kjer »slika pove vec kot 1000 besed.« Pppa se vprašam, ce je temu res tako ... Naj navedem primer. Foto­grafija mladega gibkega dekleta ali moškega v neki (velikokrat) izmišljeni »jogijski« postavitvi je (lahko) na prvi pogled zelo zanimiva iz estetskega vidika, a (lahko) naredi veliko škodo, saj »mimogledocega« taka fo­tografija zavede, ker ob njej (lahko) takoj pomisli, da »joga pa ni zame«, »jaz pa tega ne zmorem«. Pri tem oseba ne ve, da gre pri tej podobi najveckrat bolj za izvajanje akrobacij oz. gimnasticnih elementov, ki pa s »prakticiranjem« joge nimajo kaj dosti skupnega. In v dobi, ko smo obsedeni s popolno podobo tako rekoc vsega, je tak primer »površinskosti« kar pogost. Pri prakticiranju joge pa gre za povabilo na raziskovanje. Sebe. Ne le svoje »površine«, zunanje podobe. Gre za raz­iskovanje svojih sposobnosti, zmožnosti, stanja. Za svojo držo. Gre za rast in razvoj; in to ne samo na fizicnem, »povr­šinskem« nivoju. Pa vendar se tudi pri ucenju in poucevanju vse zacne pri telesu. In tudi tu je pomembno, kako pristopa-mo k temu. Sama cutim veliko odgovornost, saj menim, da bi se moral vsak, ki uci kakr- Tekmovalni november Ritmicarke smo bile pridne tudi v novembru: tekmovale smo na dveh mednarodnih turnirjih in prinesle domov ve­liko novih izkušenj in medalj. Najprej smo se udeležile 21. Challenge tournament v Lju­bljani z mocno konkurenco. Naše barve sta zastopali Živa in Ana. Ana je za tekmovanje pripravila vajo brez rekvizita in žogo in se z njima uvrstila na skupno 12. mesto. Živa pa se je predstavila s tremi rekviziti; šnokoli gibanje, vprašati, kaj je njegovo glavno sporocilo, ki ga želi predati svojim ucencem, svetu. Moje glavno sporocilo je spoštovanje. Najprej sebe, svojega telesa. Le ce spoštujem svoje telo in sebe, si bom zagotovila dovolj velik izziv za moje telo in um, da se bosta lahko podala na pot raziskovanja svojih zmožnosti in ohranjanja notranjega miru. Poskrbela bom, da bo moje telo podprto. Pri bolecini pa se bom ustavila v vedenju, da takrat telo in um zdrsneta v krc, kjer pa se prostor za kakršnokoli raziskovanje zapre. Lociš med izzivom in boleci-no? Na svetu nam manjka spo­štovanja in ljubezni. Vse pa se zacne pri sebi ... Pred vrati je novo leto in z njim cas zaobljub. Naj te po teh prebranih vrsticah povabim, da si vzameš trenutek zase, zapreš oci in v svoje srce prikliceš na­mero, da boš veckrat poslušal/a svoje telo in se odzval/a njego-vim potrebam. Da ga podpreš, ko to potre­buje, saj te konec koncev telo podpira in ti služi sleherni dan tvojega življenja. Vesela bom, ce mi boš sporocil(a), kako se ti ta namera uresnicuje. Za dodatno podporo pri ure­snicitvi sebe pa sem ti na voljo v Joga Studiu TaaBu, kjer se (vsaj) tedensko spomniš, cesa vsega sta ti in tvoje telo sposobna, s prakticiranjem zavestnega giba in diha. Naj bo novo leto prilo­žnost za zavestnejše življenje. Srecno. Tanja, foto: Nejc Pokec Photographywww.taabu.si kolebnico, novo sestavo z žogo in kiji. Skupno je bila 15. Mesec smo nadaljevale z mednarodnim turnirjem Mini Mimi, prav tako v Ljubljani, ki je namenjen predvsem mlajšim kategorijam. Neja in Asta Gaja sta prvic tekmovali s svojima individualnima vajama brez rekvizita; Neja je zasedla 5. mesto, Asta Gaja pa 7. Dan smo nadaljevali z Mašinimi nastopi; nalogo je opravila odlicno in zato posegla po srebru. Ela se je s svojo vajo z žogo predsta­vila šele drugic in je prav tako posegla po drugem mestu. Ka­tja pa je tekmovala z dvema rekvizitoma, kolebnico in žogo, in pristala skupno na tretjem mestu. Na koncu se je predsta­vila še Anuša z obrocem in se povzpela na cetrto mesto. Puncam iskrene cestitke za november, sedaj pa s polno paro naprej v december, ki bo tudi poln novim izkušenj. Za-cele bomo s tekmovanjem na MT Moste in MT Zagreb, kon-cale pa z nastopom, ki bo 17. 12. v OŠ Antona Martina Slomška. Vabljeni! Neža Cuk, Gimnasticno Društvo Vrhnika Državno tekmovanje iz znanja Izvedba projekta biologije za Proteusovo priznanje Bodi dober, bodi kul! V petek, 29. 11. 2019, je Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika že drugic zapored gostila tekmovalcev iz širše ljubljanske regije na državnem tekmovanju iz znanja biologije. Na šolo je malo po 14. uri prispelo 160 tekmovalcev in 40 uciteljev mentorjev. Sledil je kratek kulturni program, ki so ga uspešno izvedli ucenci šole skupaj z ucitelji. Bucen aplavz so požele ucenke in ucenci, ki so pod mentorstvom Mateje Šraj Miklic odplesali krajši ples, Neža Franciška Gomboc, ki je ob klavirski spremljavi gospe Tanje Avsec zapela pesem Ob Zahvala kavi, ter Robert Pepelnjak, ki je recitiral pesem Andreja Roz-mana Roze. Osnovno šolo Ivana Can-karja Vrhnika so na državnem tekmovanju uspešno predsta­vljale kar tri ucenke, in sicer Pika Gabrijelcic, Ema Grcar in Kaja Gerdina, ki so izkazale odlicno poznavanje cloveške ribice in jamskega ekosistema, kar je bila tudi tema letošnjega tekmovanja. Tjaša Žnidaršic, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Ucenci in zaposleni OŠ Ivana Cankarja Vrhnika se zahvaljujejo Obmocnemu zdru­ženju Rdecega križa Vrhnika za podaritev sredstev v šolski sklad OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Sredstva bomo namenili za placilo kulturnih, naravoslovnih, športnih in tehnicnih dni ucencem, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin. Majhne države uresnicujejo velike cilje »Nic ne boli, ce si prijazen!« je bila ena od misli osnovnošolcev, ki se je nadaljevala: »Najlepše pa mi je bilo, ko sem videla vesele in zadovoljne obraze!« Prijaznost, zadovoljstvo, ve­selje, zabava, pomoc, dobrota … Vse te misli in besede so za­ pisali ucenci, vkljuceni v pro- jekt Bodi dober, bodi kul! Ucenci od 7. do 9. razreda Osnovne šole Ivana Can- karja Vrhnika, ki obiskujejo interesno dejavnost (S)Pro­ sti cas – prostovoljstvo, so v okviru vseslovenskega druž­ beno odgovornega projekta podali idejo, kako lahko sami prispevamo k boljšim odno­ som v družbi. Po zgledu tedna otroka in dneva uciteljev, ko razmišljamo o dobrobiti otrok in se zahvaljujemo uciteljem, so razvili idejo, s katero bi se spomnili in se zahvalili tudi tehnicnemu osebju na šoli. Na sredino novembrsko de­ ževno popoldne so se zbrali v gospodinjski ucilnici na šoli in s pomocjo mentoric pripra­ vili dve vrsti peciva, za katere so sami predhodno poiskali recept in se dogovorili za vse potrebno. Naslednji dan so ob kavi, ki jo je skuhal osmošolec, pecivo ponudili tehnicnemu kadru na šoli. Kako cenijo delo vseh delavcev šole, so pokazali tudi tako, da so pospravljali šolske prostore, lupili cesen, zlagali perilo in pomagali pri pripravi za malico in kosilo. Po pouku so cistilkam šole po­magali pospraviti nekaj ucil­nic. Obrisali so šolske klopi in table, pometli in pobrisali tla, veselo. Ob vsem tem smo se po­novno spomnili, da je potreb-no zelo malo, da drugemu polepšamo dan. V vrvežu vsakdana, ob vseh dolžnostih, ki nas cakajo, ob mislih, ki nam švigajo po glavi, je po­gosto dovolj le dobra beseda, stisk roke, prijazen pogled ali preprosta beseda – hvala. Naj­lepše pa je, da smo ugotovili, odnesli smeti ter zložili stole. Izvedba projekta je sodelu­joce ucence prijetno povezala med seboj. Delo so opravili kot zelo dobro uigrana ekipa. Spretno so vrteli kuhalnico in metlo, iz oci pa sta jim sijala samozavest in veselje. Teh-nicno osebje je bilo pomoci in tudi kave ter peciva zelo da biti dober sploh ni iz mode, ampak je še kako kul! Drzne-mo si sanjati, da smo z željo po »delati dobro sebi in drugim« okužili še koga. Mentorici Ana Kostanjevec in Mateja Zupancic Vrtec Vrhnikana na obisku v Domu upokojencev Vrhnika V cetrtek, 21. 11. 2019, je bilo v okviru projekta cezmejnega sodelovanja med Latvijo in Estonijo zakljucno srecanje držav in partnerjev v projektu WasteArt, na katerega so povabili predstavnika Vrhnike, ki slovi kot uspešna obcina Zero Waste. Projekt je potekal med 24 osnovnimi ter sre­dnjimi šolami iz Estonije in Latvije v partnerstvu z Inštitutom za okoljske rešitve (VRI Latvija), Upravno regijo Vidzeme Latvija ter obcinama Vőru in Pőlva iz Estonije. Dogodka se je udeležila uciteljica iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ki je v imenu Obcine Vrh­nika predstavila Komunalno podjetje Vrhnika s poudarkom na izobraževalnih dejavnostih in centru ponovne uporabe, primere dobrih praks trajnostnega razvoja na OŠ Ivana Cankarja in v Vrtcu Vrhnika ter vkljucitev okoljskih vsebin v ucni proces. Projekt WasteArt je nastal zaradi dejstva, da Latvija in Estonija glede na evropsko povprecje reciklirata manj odpadkov (20 %) in tako bistve-no zaostajata za Slovenijo. Glavni cilj projekta je ozavešcati o kolicini odpadkov in razumeti s tem povezane težave ter uciti o pomembnosti zmanjševanja, ponovne uporabe in locevanja. Projekt ima tudi umetnostni pridih, saj so v njem sodelovali umetniki iz razlicnih koncev sveta, ki so preko sodobne umetnosti prispevali k doseganju postavljenih ciljev in s svojimi iz­delki s smetišc opozarjali na posledice našega vsakdana. Valerija Karba,OŠ Ivana Cankarja Vrhnika V torek, 3. 12. 2019, smo se s pevskim zborom iz enote Želvica in z vzgojiteljicami ter otroki iz enote Komarcek odpravili proti domu upokojencev. Pripravili smo jim posebno glasbeno doživetje. V prvem delu našega sku­pnega druženja se je predstavil OPZ Želvice, ki so z ljudskimi pesmimi navdušili poslušalce, ti so zraven pogumno pripe­ vali, saj smo peli same znane ljudske pesmi. Zborcek je na ukulele spremljala zborovod­kinja Melita Gnezda Petric. Sledil je pravi otroški plesni spektakel, ki so ga pripravile vzgojiteljice in otroci druge­ga starostnega obdobja enote Komarcek. Plesni gibi in naga­jivost otrok – seveda je to do-locala koreografija, so spod­budili tudi poslušalce, da so malo pomigali. V zakljucenem delu so se predstavili najmlajši otroci; z njihovimi vzgojitelji­cami so peli bibarije in ocarali poslušalce s svojo prisrcnostjo. Otroci so v nastopu uživali in na koncu smo s skupnimi mo­cmi okrasili smrecice, ki bodo krasile decembrski cas doma upokojencev. Starejše skupine otrok so se pred odhodom sprehodile še po prvem nadstropju doma in skupaj smo zapeli nekaj pe­smic tistim, ki se zaradi zdra­vstvenega stanja niso mogli udeležiti našega koncerta. Nasmeški na obrazih sta­rejših, njihova dobra volja in gostoljubje zaposlenih so tudi nam polepšali dan. Vrtec Vrhnika Evakuacija v enoti Komarcek V našem vrtcu se je oglasila sirena. »Joj, le kaj se dogaja? Kaj je narobe?« so se spraševali otro­ ci. Tedaj pa so se odprla vrata igralnice in vstopila je Alen­ka, ki nam je povedala, da je v vrtcu nastal požar. Reševalna akcija je hitro stekla. Ena izmed strokovnih delavk je preverila, ce so zaprta vsa okna, druga pa je zbrala otroke, jih preštela in jih vzpodbujala, da bi cim hi-treje zapustili igralnico. Na ho-dniku je bilo slišati glas enega izmed otrok: »Joj, groza! Kaj to tako smrdi! Gremo hitro ven!« V spremstvu odraslih oseb so se otroci spustili po stopnišcu v pritlicje, do glavnih vhodnih vrat, do ograje, kjer smo za­pustili okolico našega vrtca. Zbrali smo se na plošcadi pred Ljubljansko banko, kjer je naše zbirno mesto. Vzgojiteljice smo preštele otroke in preverile nji­hovo pocutje. Vsi smo bili na varnem, nihce ni jokal, nihce ni bil poškodovan. Torbe za prvo pomoc, ki jo je s seboj vzela Mi-hela, ni bilo treba uporabiti. Še dobro, da je bila samo vaja, ki se je ob pomoci gasil­cev uspešno koncala. Da je vse potekalo tako, kot mora, pa je zaslužen gasilec Franjo z Verda, ki nas je obiskal in pred evaku­acijsko vajo poducil, kako se je treba v primeru požara organi­zirati. Otrokom je skozi zgod­bo o Mihcu predstavil nesrece, s katerimi se gasilci srecujejo in se nanje odzovejo. Otroci so spoznali njihova oblacila, obutev, celado in pripomocke, ki jih uporabljajo. Spoznali so klicno številko 112, ki nas spo­mni, da imajo gasilci svoj pra­znik 11. februarja. Vsako leto v vseh enotah Vrtca Vrhnika poteka evakua­cijska vaja, v katero so vkljuce­ni vsi otroci in zaposleni. Vsak se potrudi po svojih najboljših moceh, da jo uspešno izpelje-mo. Želimo si, da v resnici ta­kšnega dogodka v naših vrtci nikoli ne bi bilo. Vzgojiteljica Vanda ŠvelcEnota Komarcek, Vrtec Vrhnika Druženje ob smreki velikanki Tako kot vsako leto, smo tudi letos vsi oddelki vrtca Vrhnika, sodelovali pri okraševanju praznicne smreke v središcu Vrhnike. Izdelali smo novoletne okraske, s katerimi smo okra-sili smreko velikanko. Pri tem so nam pomagali možje z dvi­galom, saj le z njihovo pomo-cjo smo lahko smreko okrasili do samega vrha. Ker si tako lepa smreka za­služi tudi ogled, smo k ogledu povabili vse otroke iz vrt-ca Vrhnika. Istocasno smo z otroki iz »Sobe veselja« vsem obiskovalcem zaigrali igrico »Bi se gnetli na tej metli?«. Ko sva otroke predhodno vprašala, ce bi nastopali z dra­matizacijo »Bi se gnetli na tej metli?«, na velikem odru, so se otroci s to idejo takoj strinja­ li. Priceli smo z ustvarjanjem scene in kostumov. Izbirali smo male ritmicne instru­mente, katere smo uporabili za ustvarjanjem zvocnih slik med samim dogajanjem zgod-be. Ko smo imeli vse zbrano in ustvarjeno, smo se še dogovo­rili, kdo bi želel igrati katero vlogo. Po veckratnih ponavlja­njih zgodbe, smo izpeljali tudi avdicijo, s katero smo izbrali, kdo bi bil za katero vlogo naj­bolj primeren. Koncno izvedbo dramatiza­cije smo izpeljali tudi v telova­dnici kot generalko in skupaj z otroki spoznali, da smo pri­pravljeni za veliki oder. Nasto­pili smo pred veliko množico obiskovalcev. Skupaj z njimi smo druženje zakljucili s ple­som in dobro voljo. Veseljaki z Darijo in Juretom Vztrajnost je naša vrlina Letos Združenje ekoloških kmetov »Zdravo življenje« praznuje 20 let delovanja. Piko na i aktivnemu letu smo dodali novembra pri Furmanu v Lukovici. Po predavanju o zatiranju plevela, ki ga je združenje or-ganizira v sodelovanju s Kme­tijsko gozdarskim zavodom Ljubljana, Izpostava KSS Dom-žale (Damjana Iljaš), je sledil slavnostni del. Predsednik Ja­nez Ocepek je v nagovoru iz­postavil, da je vztrajnost vrlina ekoloških kmetov. S strokovno tajnico Pavlo Pirnat sta podelila priznanja in šopke tistim kme­tijam, ki so v združenju že od samega zacetka in teh je kar 24. Vsakemu sta namenila nekaj posebnih besed, s poudarkom na tem, da skupaj zmoremo. Dan, oz. vecer je bil prav res poseben, praznicen in slavno­sten, saj smo se vsi po otroško razveselili tega priznanja. Na splošno kmetje nismo vajeni, da je naše delo cenjeno. Zaklju-cila je Pavla Pirnat z obcuteno interpretacijo Kuntnerje pesmi Sprva si seme. Vecer se je na­daljeval ob vecerji in prijetnem druženju, ki nam vsem veliko pomeni. Francka Toman, foto: Jože Ocepek FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Drugi torek in zadnji cetrtek v mesecu. Po filmu kava in caj. Cetrtek, 26. 12. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR MEDTEM KO VAS NI BILO Ricky in Abby se na vso moc trudita zagotoviti boljše pogoje za svojo družino. A razmere na trgu dela so neizprosne: pogoji dela ne vkljucujejo place, osemurnega delavnika, pocitka, bolniškega dopusta, nikjer ni posluha za osnovne clovekove potrebe. Ob vse daljši odsotnosti staršev zacnejo napetosti med družinskimi clani narašcati in sicer ljubeca družina se zacne šibiti pod težo bremena, ki ga posamezniku nalaga sodoben ekonomski sistem. Torek, 14. 01. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR RESNICA (drama) Otvoritveni film letošnjega filmskega festivala v Benetkah. Resnica je prvi mednarodni projekt priznanega japonskega režiserja Hirokazuja Koreede (lanskega dobitnika zlate palme za film Tatici). Pripoveduje zgodbo o sloviti francoski igralki Fabienne (Catherine Deneuve), ki jo ob izidu avtobiografske knjige obišce hcerka Lumir (Juliette Binoche) s svojo družino. Ko se izkaže, da je igralka v knjigi mocno olepšala dogodke iz resnicnega življenja, se v njun odnos prikrade vprašanje, kaj je v njem sploh resnica in kaj potvorjena fikcija. Cetrtek, 30 . 01. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EURCAS DEKLIŠTVA (romanticna drama)Štiri sestre, Meg, Jo, Amy in Beth March, spoznamo še kot deklice in najstnice, ki so v najobcutljivejših letih ostale same z mamo Marmee, moralnim stebrom družine, potem ko je njihov oce odšel v državljansko vojno. Vrednote, ki se jih navzamejo v tem obdobju, jih bodo spremljale vse življenje, ob tem pa bo vsaka skušala najti svoje mesto pod soncem. Cas deklištva nas ne bo navdušil samo s prelepo zgodbo, temvec tudi z bogatimi kostumi, v katerih bodo zablestele glavne igralke. Za vec informacij obišcite www.kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si UPOKOJENSKI KOTICEK Spoštovane in spoštovani Tale uvodnik pišem v upanju, da bo takrat, ko ga boste brali, sijalo sonce, bo malo bolj mrzlo, a tudi bolj zdravo. Že tako je mesec december za marsikoga naj­bolj stresen mesec zaradi vseh razlicnih vsilje­vanj o nakupih, o narejeni prijaznosti in puhlici praznih besed in kicastega okrasja, potem pa še vreme marsikdaj doda svoje. Zato je pomembno, da se cim vec družimo, da se pogovarjamo in odganjamo crne misli. V društvu še posebno v teh zimskih mesecih ponujamo zdravstvena predavanja pa razlicne delavnice in možnost druženja. Treba se je od-lociti in priti po informacije in nato na dejavnost. V tem zadnjem mesecu bodo naše prostovolj­ke in prostovoljci obiskali vse starejše od 80 let, ki so naši clani, in jih obdarili s skromnim daril­ cem. Tudi tako želimo pokazati, da vas nismo pozabili, ceprav se ne morete udeleževati naših dejavnosti. Sicer pa naj ob koncu leta zapišem vošcilo z lepimi željami za vse, ki berete naš koticek. Vse, kar upate, naj se izpolni; vse, kar išcete, naj se odkrije; vse, kar v srcu cutite, naj se vam v osebno sreco zlije. Veliko srece in zdravja naj vam prinese božicni dan in novo leto 2020 naj bo brez solza in skrbi. Srecno 2020! Za Upravni odbor: Elica Brelih Barjani iz Logatca na Vrhniko Drugi novembrski pohod Barjanov je potekal v vremenskih razmerah, ki so zaznamovale me-sec – v dežju. Napovedane plohe so se uresnicile, ker pa je bilo za november relativno toplo in brez vetra, se dežju nismo pustili motiti. Pot skozi gozdove iz Logatca do Vrhnike je stara dolinska cesta, brez prometa, prav primer- Zimzeleni na s soncem obsijano Kokoško Že od Postojne naprej so se naši upi potrjevali, da smo se odlocili prav, da jo mahnemo na Pri­morsko – soncu nasproti. Divaca se je že kopala v soncu, v Lokvi smo zavili proti nekdanjemu mejnemu prehodu Lipica in veselo zakoracili po Lipiški gmajni proti našemu cilju nad vasmi Lo-kev, Vilenica in Lipica, na Kokoško po primorsko. Narava se je že spravila k pocitku, le posamezni na za hojo z dežniki. Imeli smo cas za klepet, na koncu pa je pohod popestril spust do hitro te­koce vode, ki se je kot manjša reka valila izpod stene Velikega okenca v Retovju. Ogledali smo si še preostale izvire Velike Ljubljanice v Retovju in se za konec fotografirali na rumeni preprogi listov mogocnega ginka v Verdu. Vsi smo menili, da je pohod kljub dežju uspel in da je bilo bolje, kot ostati na suhem doma. Sonja Zalar Bizjak, fotografija: Marija Armic listki rdecega ruja so še spominjali na žarece grme, ki jeseni krasijo kraške gmajne. Vse je bilo spokojno mirno, le zagreti kolesarji in tekaci ter mi smo veselo rinili proti vrhu hriba ( 674 m) in se spogledovali s soncem. Hrib je pre­preden z mnogimi potkami, mi smo izbrali kar makadamsko. Nihce ni razmišljal, da je pot spe­ljana ob meji z Italijo, a zdaj to ni vec pregrada, preko katere se ne sme. Po premagani poti smo bili nagrajeni še z razgledom proti Tržaškemu zalivu in s slucajno odprto planinsko koco. Rahel veter, ki nas je spremljal vecino poti, se je umirjal, mi pa smo zavzeli najbolj osoncene Marija Metljak, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Francka Koprivec, Lesno Brdo, Vrhnika (1923) Marija Nadlišek, Vas, Vrhnika (1927) Štefka Ružic, Jagrova cesta, Vrhnika (1927) Štefka Cica, Stara Vrhnika, Vrhnika (1927) Nikola Rajkovic, Krpanova ul., Vrhnika (1928) Marija Jakopic, Ob potoku, Vrhnika (1929) Silva Cesen, Cankarjev trg, Vrhnika (1929) Ivan Pecnik, Dobovicnikova ul., Vrhnika (1934) Štefan Pivk, Gradišce, Vrhnika (1934) Franc Filipic, Smrecje, Vrhnika (1934) Marija Velušcek, Kopališka ul., Vrhnika (1939) Štefka Zdolšek, Cankarjev trg, Vrhnika (1939) Anton Remškar, Ljubljanska c., Vrhnika (1939) Vsem jubilantom iskreno cestitamo za visoki jubilej, cestitke pa tudi vsem, ki sopraznovali decembra. Soncki na Kraškem robu Koncno smo Soncki na dan našega pohod docakali jasen soncen dan. Motila nas ni niti burja, saj smo jo pricakovali in se temu primerno oblekli. V Ospu, kjer smo zaceli s hojo, nas je razveseli-la Osapska reka, ki izvira v jami Grad pod Osap­sko steno. Po ponedeljkovem nalivu se je namrec suha struga spremenila v deroco reko s slapici in kaskadami, kar ni prav pogosto. Mimo cerkve sv. Tomaža v Ospu smo se zaceli vzpenjati. Po kolovozu in stezi smo dospeli do vasi Prebeneg ob meji z Italijo in šli naprej do gradu Socerb in do Svete jame. Po burji bolj izpostavljenemu Kraškem robu smo nadaljevali našo pot. Preden smo prišli do plezališca nad Crnim Kalom, nam je bilo že prijetno toplo, saj je burja pojenjala. V vasi Crni Kal smo si ogledali poševni zvonik cer­kve sv. Valentina in Benkovo hišo z letnico 1489, najstarejšo podeželsko hišo v koprski obcini. Vsi smo se strinjali, da lepo vreme še polepša pohod in nas napolni z dodatno energijo. Sonja Repnik Svizci po Kosovelovi poti Ceprav je bilo 21. novembra muhasto vreme, nas to ni odvrnilo od nacrtovane poti. Odpeljali smo se do Sežane in med vožnjo prisluhnili raz­lagi vodnice Sonje. Še posebno smo uživali ob njenem recitalu Kosovelovih impresivnih pesmi, v katere so vpletene znacilnosti kraške pokrajine, ptica brinovka, bori … Pohod smo zaceli po ucni poti, imenovani Ta­bor. Ob poti so s tablicami oznacena znacilna drevesa za to obmocje, kot so crni bor, robinija, hrasta cer in graden. Poudariti je treba, da bi bil Kras brez pogozdovanja pred stoletjem kamnita pokrajina. Veliko je ohranjenih suhozidov, tako zelo znacilnih za te kraje. Glede na to, da so se vremenske razmere slabšale, smo pospešili korak in kmalu prispeli do razgledne tocke in uzrli na­selja Šepulje, Kreplje, Dutovlje, Križ in Tomaj, ki je bil naš cilj. Ustavili smo se le pri vhodu v 195 m globoko brezno Pri tunelu in za kratko malico. Brez uporabe dežnikov tudi ni šlo, vendar nas dež ni motil. Oskrbnica Kosovelove domacije ga. Dragica Sosic nas je prijazno sprejela in nas seznanila z življenjem družine Kosovelovih, ki ni bilo lahko. Kljub težkim razmeram so vsi otro­ci študirali. Izstopal je Srecko, ki bi 18. marca praznoval 115. rojstni dan, doživel pa je le 22 let. Kljub temu je v kratkem obdobju pustil neizbri-sen pecat v slovenskem pesništvu. Prav zato je spomin nanj še vedno zelo živ in mocno priso-ten v kraškem okolju. S koncano, seveda obširnejšo razlago, kot je navedena, se je koncala tudi naša pot. Zadovolj­ni, da smo zopet hodili po Krasu, med vinogradi, predvsem pa da smo mu na nek nacin izrazili spoštovanje velikemu pesniku Krasa. Dobre vo­lje, ki je je med nami na pretek, smo se na Vrh­niki razšli vsak po svojih domovih in si zaželeli vse dobro do prihodnjic. I. Mazi, foto: Sonja Zalar Bizjak Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov dela in programe za otroke. Mladinsko delo je Višina sredstev, predvidena za posamezna po-ZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠC -4. obmocje, ki zaobjema obmocje poselitve v humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti organizirana in ciljno usmerjena oblika delova-drocja, je odvisna od sprejetega proracuna obcine 2. clen naseljih Smrecje, Padež, Pokojišce in Zavrh pri tehnicne kulture in stanovskih organizacij (Naš casopis, št. nja mladih in za mlade, v okviru katere mladi za leto 2020 in se lahko spremeni. (zazidana stavbna zemljišca) Borovnici. 311/2005 in 432/2015) ter sklepa župana, št. 430-103/2019 na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k (1) Za zazidana stavbna zemljišca štejejo ze-(4) Pregledna karta obmocij NUSZ je sestav- (3/02) z dne 9. 12. 2019, o pricetku javnega razpisa, objavlja lastnemu vkljucevanju v družbo, krepijo svoje 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PRO-mljišca, na katerih so parcele objektov z zgraje-ni del tega odloka in se nahaja v prilogi 1 ter je Obcina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti, GRAMOV IZVAJALCEV nimi stavbami in/ali gradbenimi inženirskimi na vpogled na sedežu Obcine in na njeni spletni • stanovske organizacije in društva, ki izvajajo Pogoji in kriteriji sofinanciranja, doloceni s objekti, ki niso objekti gospodarske javne infra-strani. programe tehnicne kulture. Pravilnikom o sofinanciranju programov huma-strukture in zemljišca, na katerih se je na podlagi nitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti dokoncnega gradbenega dovoljenja pricelo z gra-IV. MERILA ZA DOLOCITEV VIŠINE NA­ JAVNI RAZPIS a) Na podrocju humanitarnih dejavnosti v obcini tehnicne kulture in stanovskih organizacij (Naš dnjo stavb in/ali gradbenih inženirskih objektov, DOMESTILA Vrhnika lahko sodelujejo naslednji neprofitni casopis, št. 311/2005 in 432/2015), upoštevajo pro-ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. 7. clen izvajalci: racunske možnosti in nacelo, da so proracunska (2) Ce dolocena stavba ali gradbeni inženirski (splošna merila) ZBIRANJA PREDLOGOV ZA • Dobrodelne organizacije kot prostovoljne in sredstva dostopna vsem v 3. tocki tega razpisa objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastruk-Za dolocitev višine nadomestila, se upoštevajo SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da navedenim izvajalcem programov in projektov. ture, gradbene parcele nima dolocene, za zazida-naslednja merila: IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER bi reševale socialne stiske in težave obcanov no stavbno zemljišce šteje del zemljiške parcele, - opremljenost stavbnega zemljišca s posame- DEJAVNOSTI TEHNICNE KULTURE IN Obcine Vrhnika, ustanovijo posamezniki v 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV: na katerem stoji stavba (fundus) ali gradbeni in-zno vrsto komunalne opreme in gospodarske jav- STANOVSKIH ORGANIZACIJ skladu z zakonom, ali verske skupnosti; Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v ženirski objekt, pomnožen s faktorjem 1,5. ne infrastrukture, V LETU 2020 • Organizacije za samopomoc, kot prostovoljne letu 2020. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2020. 3. clen - lega in namen stavbnega zemljišca. in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z za-Sredstva niso prenosljiva. (nezazidana stavbna zemljišca) konom ustanovijo posamezniki z namenom, (1) Za nezazidana stavbna zemljišca štejejo 8. clen 1. NAROCNIK JAVNEGA RAZPISA: da bi v njih skupno reševali socialne potrebe 7. RAZPISNI ROK IN NACIN DOSTAVE zemljišca, za katera je z izvedbenim prostorskim (opremljenost stavbnega zemljišca z infra- Obcina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika svojih obcanov; PREDLOGOV: aktom doloceno, da je na njih dopustna gradnja strukturo) • Invalidske organizacije, kot prostovoljne in Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso name­ 2. PROGRAMI, KI SO PREDMET SOFI- neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo inva-na naslov Obcina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 njene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega (1) Opremljenost stavbnega zemljišca z objekti in NANCIRANJA: lidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, Vrhnika, kot priporoceno pošiljko najkasneje z varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne omrežji komunalne opreme in gospodarske javne a) S podrocja skrbi za socialno ogrožene, da v njih izvajajo posebne socialne programe datumom 27. 1. 2020 ali osebno na Oddelku uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbe-infrastrukture se vrednoti z naslednjimi tockami: invalide, ostarele in za izboljšanje kvalitete in storitve, utemeljene na znacilnostih invali-za družbene dejavnosti in gospodarstvo Obcine nih inženirskih objektov, ki niso objekti gospo­ življenja obcanov obcine Vrhnika: dnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje darske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni • sofinanciranje programov humanitarnih orga­ki ogrožajo socialni položaj invalidov, obcanov do 11. ure istega dne. za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, nizacij in društev, ki delujejo v javnem intere­Obcine Vrhnika, Ponudba mora biti izdelana na obrazcih, ki so šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, ce su na podrocju socialnega varstva in s svojim • Humanitarna društva, ki izvajajo obcinske sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energi­ delom dopolnjujejo dejavnost javnih zavodov s programe na podrocju sociale ali obcinske zahtevane priloge. jo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter podrocja socialnega varstva in invalidska dru­programe za izboljšanje kvalitete življenja za Nepravocasno oddane ponudbe ne bodo upo-dostop na javno cesto. štva, obcane Obcine Vrhnika. števane. (2) Ce gradbena parcela objekta ali površina • sofinanciranje letovanja in zimovanja socialno Ponudba v zaprti kuverti mora biti oznacena stavbišca s pripadajocim funkcionalnim zemlji- in zdravstveno ogroženih otrok, b) Na podrocju mladinskih dejavnosti ter de-z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem šcem objekta ni dolocena, kot nezazidano stavb- • sofinanciranje programov za aktivno preživlja­javnosti tehnicne kulture in stanovskih organiza-levem kotu pa opremljena s pripisom »Za SO-no zemljišce šteje površina zemljiške parcele, na nje prostega casa otrok in mladostnikov med cij lahko sodelujejo naslednji izvajalci neprofitnih FINANCIRANJE DRUŠTEV 2020 - NE kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina poletnimi pocitnicami, organizacij: ODPIRAJ – ter navedba podrocja za katero se fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5. • sofinanciranje zdravljenja v zdravilišcih, • Mladinske skupine, klubi, društva in druge or-kandidira: – »HUMANITARNA DEJAVNOST«, • sofinanciranje predavanj clanom, ganizacije, ki izvajajo programe mladinskega »MLADINSKA DEJAVNOST«, »DEJAVNOST 4. clen • sofinanciranje predavanj za širše okolje, dela in programe za otroke. TEHNICNE KULTURE / STANOVSKIH OR-(površina zazidanega stavbnega zemljišca) • sofinanciranje izdaje glasila ali biltena, • Stanovske organizacije in društva, ki izvajajo GANIZACIJ«. (1) Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišce (2)Opremljenost stavbnega zemljišca z objekti • sofinanciranje dobrodelnih prireditev, programe tehnicne kulture. se placuje od stanovanjske oz. poslovne površine inomrežji komunalne opreme, gospodarske javne • sofinanciranje dodatnega izobraževanja, pri­ Infrastruktura Opremljenost stavbnega zemljišca Število tock prometno omrežje vsa zemljišca v obcini 30 vodovodno omrežje zemljišca, ki jih je mogoce prikljuciti 15 kanalizacijsko omrežje zemljišca, ki jih je mogoce prikljuciti 20 plinovodno omrežje zemljišca, ki jih je mogoce prikljuciti 10 javna razsvetljava vsa zemljišca v strnjenem delu naselja, ki ima vzpostavljeno javno razsvetljavo 10 8.DODATNE INFORMACIJE: stavbe. Poslovne površine so tudi površine ze-infrastrukture in javne infrastrukture, doloci njen lagojenega specialnim potrebam invalidov ali Poleg navedenih pogojev, morajo posamezni izva-Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom mljišc, ki so namenjene poslovni dejavnosti. upravljavec. razvidni skupini socialno ogroženega prebival­jalci izpolnjevati tudi naslednje pogoje: so vam na voljo na sedežu obcine, po elektronski (2) Osnovo za dolocitev površine zazidanega 9. clen stva, • da delujejo in so registrirani najmanj eno leto, pošti sabina.ahcan@vrhnika.si ali po telefonu (01) stavbnega zemljišca predstavljajo uradne eviden-(lega in namen stavbnega zemljišca) • sofinanciranje rehabilitacijskih programov. • da izvajajo programe, namenjene obcanom 755-54-20 - kontaktna oseba Sabina Ahcan. ce: register nepremicnin, kataster stavb in zemlji-Vrhnike, ški kataster, ki jih vodi pristojna geodetska uprava Uporaba stavbnega zemljišca se vrednoti v od- b) S podrocja delovanja mladincev ter • da so registrirani za izvajanje dejavnosti, s ka-9. ODPIRANJE PONUDB: in iz katerih obcina za potrebe odmere nadomestila visnosti od njegove geografske lege ter namena na tehnicne kulture in stanovskih organizacij tero se prijavljajo na razpis oziroma imajo to Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega pridobiva podatke. naslednji nacin: s sedežem v obcini Vrhnika • sofinanciranje programov neprofitnih pro-opredeljeno v svojih aktih, roka. Odpiranje bo opravila ocenjevalna komisija, (3) Površina zazidanega stavbnega zemljišca • da imajo sedež v Obcini Vrhnika, imenovana s sklepom župana in ne bo javno. V za stanovanjski namen se doloci kot neto tlorisna stovoljskih društev in organizacij, ki pri mla- • društva na podrocju humanitarnih dejavnosti primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanj-površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov dih spodbujajo avtonomijo, ustvarjalnost in imajo lahko sedež tudi izven obmocja Obcine kljivo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, posameznega stavbnega dela. inovativnost, prostovoljstvo, solidarnost in Vrhnika, vendar morajo imeti med clani tudi da v roku 8 dni prijavo dopolnijo. V primeru, da (4) Površina zazidanega stavbnega zemljišca za medgeneracijsko sodelovanje, mobilnost in obcane Obcine Vrhnika, ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo poslovni namen se doloci kot neto tlorisna povr­ mednarodno povezovanje, zdrav nacin življe- • podrocju mladinskih dejavnosti šina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega nja in preprecevanje razlicnih oblik odvisnosti, društva na ponudba izlocena kot nepopolna. imajo lahko sedež tudi izven obmocja Obcine stavbnega dela in neto tlorisna površina vseh stavb­ neformalno ucenje in usposabljanje ter veca-Vrhnika, vendar morajo imeti na Vrhniki po-10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: nih delov, ki so funkcionalno povezani z njim. nje kompetenc mladih, sodelovanje mladih pri družnico oziroma lokalno enoto, namenjeno Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani Poslovni namen pomeni opravljanje dejavnosti v upravljanju javnih zadev v družbi, ki izboljšu-obcanom Vrhnike, dvignejo na sedežu Obcine Vrhnika, Tržaška c. 1, katerikoli organizacijski obliki, ki je vpisana v po-– Namen stavbnega zemljišca 1. obmocje 2. obmocje 3. obmocje 4. obmocje A - Stanovanjski namen 150 100 40 20 B - Poslovni namen pridobitne dejavnosti 750 370 100 50 B1 - Poslovni namen pridobitne dejavnosti ZPP 750 370 100 50 C - Poslovni namen nepridobitne dejavnosti 300 100 50 30 C1 - Poslovni namen nepridobitne dejavnosti ZPP 300 100 50 30 E - Nezazidano stavbno zemljišce 85 70 60 45 jejo dostop mladih do kulturnih dobrin in do • da imajo urejeno evidenco o clanstvu, placano Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo slovni register Slovenije. trga delovne sile, razvijajo podjetnost mladih, clanarino in ostalo dokumentacijo v skladu z (Sabina Ahcan), v casu uradnih ur – ponedeljek (5) Površina zazidanega stavbnega zemljišca za skrbijo za mlade z manj priložnostmi v družbi, zakonom, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure, sreda od poslovni namen — zunanje poslovne površine (ZPP), • sofinanciranje organizacije tecajev oz. temat- • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure ter petek od se doloci kot tlorisna projekcija površine zemljišc skih delavnic, celoletnih krožkov, prireditev in kadrovske in organizacijske možnosti za ure-8.00 do 13.00 ure, od dneva objave javnega razpisa na parceli objekta, ki se uporabljajokotspremljevalne drugih aktivnosti za otroke in mladino, – snicitev nacrtovanih aktivnosti, do dneva, ko se iztece rok za oddajo ponudb. površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med ka- • sofinanciranje organizacije tekmovanj ter so­ • da imajo poravnane vse morebitne pogodbene Razpisna dokumentacija je objavljena na sple-tere sodijo predvsem zunanja parkirišca, zunanje delovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah, obveznosti do Obcine Vrhnika, tni strani www.vrhnika.si. Možno jo je dobiti tudi manipulativne površine, delavnice na prostem, skladišca, • sofinanciranje organizacije strokovnega preda- • da se ne sofinancirajo direktno iz drugih po-po elektronski pošti (kontakt: sabina.ahcan@ športna igrišca, deponije ipd. vanja za clane in obcane Vrhnike, 10.clen stavk proracuna, vrhnika.si ). (6) Ce se ugotovi, da se kot zunanje poslovne • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, (dolocitev višine nadomestila) • da delujejo kot prostovoljska in neprofitna or-površine uporabljajo tudi zemljišca izven gradbene biltena oz. internetne strani. (1) Letno višino nadomestila za zazidano stavb­ ganizacija. 11. IZID RAZPISA: parcele objekta, se nadomestilo zanje odmeri na no zemljišce predstavlja vsota tock iz 8. in 9. clena Predlagatelji programov bodo o izidu javnega enak nacin kot za površine, ki se nahajajo znotraj tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZ-4. PREDVIDENA VIŠINA SREDSTEV razpisa obvešceni najpozneje v roku 60 dni po gradbene parcele objekta. stavbnega zemljišca ter z vrednostjo tocke za od- JAVNEGA RAZPISA JE: odpiranju ponudb, pod pogojem, da je sprejet (7) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavb- PISU: mero nadomestila za zazidano stavbno zemljišce. a) za programe neprofitnih izvajalcev na podro-proracun. nega zemljišca se odmeri tudi za nelegalne gra- (2) Letno višino nadomestila za nezazidano cju humanitarnih dejavnosti v obcini Vrhnika dnje. Pravico do sofinanciranja imajo: stavbno zemljišce predstavlja vsota tock iz 9. clena 20.800EUR, Številka: 430-103/2019 (3-02) (8) Na podlagi dolocil 5. odstavka tega clena, ob­ • društva in organizacije, namenjene skrbi za tega odloka, ki se pomnoži s površino nezazidanega b) za programe mladinskih dejavnosti 7.000 Datum: 9. 12. 2019 cina vzpostavi lastno evidenco zunanjih poslovnih invalide, reševanju socialne stiske prebivalcev stavbnega zemljišca ter z vrednostjo tocke za od- EUR, površin. ali clanov, dobrodelnosti in samopomoci, ki mero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišce. c) za dejavnosti tehnicne kulture in stanovskih OBCINA VRHNIKA 5. clen izvajajo programe za funkcionalno, socialno organizacij 10.000 EUR, Župan(površina nezazidanega stavbnega zemljišca) in zdravstveno ogrožene posameznike na ob­11.clen d) za dejavnosti društev upokojencev, ki izvajajo Daniel CUKJATI (1) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemlji­ mocju Obcine Vrhnika, (vrednost tocke) program Starejši za starejše 4.200 EUR. šce se placuje od površine nezazidanega stavbne- • mladinske skupine, klubi, društva in druge or­(1) Letna vrednost tocke za odmero nadome­ga zemljišca. ganizacije, ki izvajajo programe mladinskega stila za posamezno odmerno leto se doloci na pre- Na podlagi 55. clena Zakona o izvrševanju poracunov (2) Osnovo za dolocitev površine nezazidanega dlog župana s sklepom obcinskega sveta. Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Ur. list RS, št. 71/17, stavbnega zemljišca predstavljata uradni evidenci: LEGENDA: (2) Ce sklep iz prejšnjega odstavka ni sprejet, OBCINA VRHNIKA 1. obmocje 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19) v povezavi s VI. poglavjem zemljiški kataster in kataster stavb, iz katerih ob­ 2. obmocje velja vrednost tocke iz predhodnega leta, ki se 3. obmocje meja naselja Zakona o stavbnih zemljišcih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 cina pridobiva potrebne podatke. Priloga 1: Pregledna karta obmocij, M 1:20.000 4. obmocje meja obmocja Izdelalo podjetje STRUCTURA D.O.O., november2019 revalorizira z indeksom cen v obdobju enega leta – popr. 33/89 ,Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, (3) Površina nezazidanega stavbnega zemljišca se do­ na dan 1. januarja, katerega vodi statisticni urad 44/97 – ZSZ in 101/13 – odl. US) ter dolocbami 218. clena in locikotpovršina zemljiške parcele, ki je namenjena Republike Slovenije. Župan vrednost tocke potrdi 218.a do 218.d clena Zakona o graditvi objektov (Uradni list gradnji, ob upoštevanju pogojev 3. clena tega od- z ugotovitvenim sklepom. RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 – loka, pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbene- ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 ga prostorskega akta ter pogojev oziroma omejitev, V.ODMERA NADOMESTILA – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ dolocenih z drugimi pravnimi akti. 12.clen in 66/17 – odl. US) ter na podlagi 22. clena Statuta Obcine (4) Na podlagi dolocil 1. in 2. odstavka tega clena, (zavezanec za placilo nadomestila) Vrhnika (Naš casopis, št. 430/15) je Obcinski svet Obcine obcina vzpostavi lastno evidenco nezazidanih stavb- (1) Zavezanec za placilo nadomestila za zazida- Vrhnika na 8. seji, dne 12.12.2019, sprejel nih zemljišc. no stavbno zemljišce je neposredni uporabnik ze­ mljišca oziroma dela stavbe (lastnik ali najemnik III. OBMOCJA ODMERE NADOMESTILA stanovanja oziroma poslovnega prostora). O D L O K 6. clen (2) Zavezanec za placilo nadomestila za nezazi-(obmocja) o nadomestilu za uporabo stavbnega dano stavbno zemljišce je njegov lastnik oziroma (1) Obmocja, ki so predmet odmere nadome­ zemljišca imetnik stavbne pravice, ce je le-ta vzpostavljena stila, so dolocena na podlagi naslednjih kriterijev: v Obcini Vrhnika na zemljiški parceli. -lokalnega pomena obmocja; -dostopnosti do javnih funkcij; I. SPLOŠNA DOLOCBA 13.clen -namembnosti obmocja (namenska raba ze­ 1.clen (odmera nadomestila) mljišc). (predmet odloka) (1) Postopek odmere nadomestila izvede pri-(2) Obmocja iz prvega odstavka tega clena pra- (1) S tem odlokom se doloci podlage za obracun stojna financna uprava. viloma razmejujejo meje naselij, ki so skladne z in odmero nadomestila za uporabo stavbnega ze- (2) Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišce se mejo naselij iz registra prostorskih enot. Kadar se mljišca (v nadaljevanju: nadomestilo) za zazidana odmeri za vsak del stavbe in vzpostavljeno zuna­obmocje deli znotraj posameznega naselja, je meja in nezazidana stavbna zemljišca. njo poslovno površino posebej. skladna z mejo med posameznimi namenskimi (2) Podlage za obracun in odmero nadomestila (3) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišce rabami prostora, ki so upoštevane v pregledni so dolocene ob upoštevanju naslednjih kriterijev: se odmeri za vsako zemljiško parcelo posebej. karti obmocij NUSZ iz priloge 1 -dolocitve obmocij, katera so predmet odmere (3) Obmocja iz prvega odstavka tega clena, se de­nadomestila, 14.clen lijo na: -meril za dolocitev višine nadomestila, (neusklajenost podatkov) -1. obmocje, ki zaobjema ožje obmocje poseli- -dolocitve zavezancev za placilo nadomestila in Ce podatek o površini stavbe oz. zunanje poslovne tve naselja Vrhnika nacin odmere nadomestila, površine, namenu oz. dejavnosti v uradnih evidencah -2. obmocje, ki zaobjema širše obmocje poseli- -dolocitve oprostitev placila nadomestila. ne obstaja, se ne vodi oziroma obstaja dvom o njego­ tve naselja Vrhnika (3) Nadomestilo se placuje za zazidana in vi pravilnosti, le-tega na podlagi javnega naznanila -3. obmocje, ki zaobjema preostala obmocja nezazidana stavbna zemljišca. ter izvedene javne razgrnitve podatkov oziroma poselitve, z izjemo poselitve v naseljih Smrecje, izvedenega ugotovitvenega postopka, doloci organ Padež, Pokojišce in Zavrh pri Borovnici II. DOLOCITEV ZAZIDANIH IN NE­ obcine, pristojen za odmero nadomestila. Obcina po­stopek vodi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremicnin. VI. OPROSTITVE PLACILA NADOMESTI­LA 15.clen (oprostitve) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca se oprosti za: -zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posa­ mezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, ce je v ceni sta­novanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno placal komunalni prispevek. 5-letna oprostitev pricne teci z dnem prijave stalnega bivališca, upošteva pa se od dneva popolnosti vloge za priznanje 5-letne oprostitve. VII. PREHODNI DOLOCBI IN KONCNI DO­LOCBI 16.clen (obravnava pritožb v prehodnem obdobju) Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nado­mestila za posamezna odmerna leta, se obravna­vajo na podlagi veljavnega odloka v letu odmere. 17.clen (vrednost tocke NUSZ za leto 2020) Letna vrednost tocke NUSZ za leto 2020 za zazidano in nezazidano stavbno zemljišce znaša 0,003278 EUR/m2. 18.clen (prenehanje veljavnosti odloka) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega ze­mljišca na obmocju obcine Vrhnika (UL SRS, št. 1/90, UL RS, št. 13/90 – popr., UL RS, št. 47/92, Naš casopis, št. 297/03, Naš casopis, št. 309/04, Naš casopis, št. 323/06, Naš casopis, št. 324/06 in UPB odloka NUSZ, Naš casopis, št. 328/06), upo­rablja pa se do 31. 12. 2019. 19.clen (uveljavitev odloka) Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v obcinskem glasilu Naš casopis, uporabljati pa se zacne 1. 1. 2020. Številka: 007-7/2019 (4-03) Vrhnika, dne 12.12.2019 Obcina Vrhnika ŽUPAN Daniel Cukjati Priloga 1: Pregledna karta obmocij NUSZ (glej fotografijo na prejšnji strani) Na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC in 127/06-ZJZP), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – ZOFVI-UPB5, 36/08, 58/09, 64/09-popr., 65/09-popr., 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16-popr. In 25/17-ZVaj), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18) in Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis št. 430/2015) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na svoji 8. seji, dne 12. 12. 2019, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Vrhnika 1.clen V Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Glas­bena šola Vrhnika (Naš casopis št. 398 z dne 29.10.2012 –UPB in Naš casopis št. 410 z dne 25.11.2013) se tretji odstavek 2. clena spremeni tako, da se glasi: »V sestavo glasbene šole sodijo: - oddelki v Borovnici, ki delujejo na lokaciji OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Paplerjeva ulica 15, Borovnica, - oddelki v Horjulu, ki delujejo na lokaciji Pro-svetnega doma Horjul, Slovenska cesta 12, Horjul.« 2. clen Ta Odlok zacne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš casopis. Številka: 007-8/2019 (3-03) Datum: 12. 12. 2019 OBCINA VRHNIKA ŽUPAN Daniel Cukjati Na podlagi 119. in 115. clena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) ter 22. clena Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/15) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na 8. redni seji, dne 12. 12. 2019, sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta – Cankarjev trg) I.UVODNE DOLOCBE 1.clen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta – Cankarjev trg) (Naš casopis, št. 449/17, 452/17 - teh. popr., 457/18 - teh. popr.) (v nadaljevanju: SD OPPN), ki jih je izdelal Studio Formika, prostorsko in arhitekturno nacr­tovanje, d.o.o., št. projekta 2019/09. (2) SD OPPN se nanašajo na: - dopolnitev tekstualnega in graficnega dela glede zunanje ureditve obmocja »Jelovškova ulica 4«, zaradi širitve obstojece plinske postaje Jelov­škova ter zaradi ureditve turisticno informacijske tocke v objektu nekdanje železniške postaje; - dopolnitev tekstualnega dela glede zunanje ureditve obmocja »Park pri Mlecni«. (3) Obmocje SD OPPN obsega: - za obmocje »Jelovškova ulica 4« zemljišca s parc. št. 2528/10 - del, k. o. Vrhnika, kjer stoji plin-ska postaja MRP Jelovškova, ter zemljišca s parc. št. 2858/1 - del, 2858/6 - del in 2900/4 - del, vse k. o. Vrhnika, v skupni površini približno 792 m2; - za obmocje »Park pri Mlecni« zemljišca s parc. št. 2238/12 - del in 2238/15 - del, k. o. Vrhnika. (4) Za ureditev nove plinske postaje in dostop se parcela 2528/10, k. o. Vrhnika, parcelira kot sle­di iz graficnega nacrta 08 Nacrt parcelacije – del parcele se oblikuje kot nova parcela. (5) Obmocje SD OPPN »Jelovškova ulica 4« je v enoti urejanja prostora VR_1957 (CD – druga obmocja centralnih dejavnosti), »Park pri Mlecni« pa v enoti urejanja prostora VR_1874 (ZP – parki). (6) Obe obmocji SD OPPN sta v obmocju varo­vanj kulturne dedišcine: - obmocje »Jelovškove ulice 4« je v obmocju arheološke dedišcine »Arheološko najdišce Na-uportus«, profane stavbne dedišcine »Železniška postaja Vrhnika mesto« in »Opušcena železniška proga Brezovica – Vrhnika«, - obmocje »Park pri Mlecni« je v obmocju arhe­ološke dedišcine »Arheološko najdišce Naupor­tus« in obmocju naselbinske dedišcine »Vrhnika – Trško jedro«. 2. clen (sestavni deli SD OPPN) (1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odlo­ka) in graficni del. (2) Graficni del odloka obsega naslednje graficne nacrte: Izsek iz graficnega nacrta kartografskega dela 01. OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem obmocju 02. Obmocje OPPN z obstojecim parcelnim stanjem 03. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi obmocji 04.1 Ureditvena situacija: Obstojeci in predvideni objekti 04.2 Ureditvena situacija: Namembnost objektov 04.3 Ureditvena situacija: Ureditev javnih površin 04.4 Ureditvena situacija: Promet Prikaz ureditev glede poteka omrežij in prikl­ 05. jucevanja objektov na gospodarsko javno in- frastrukturo in grajeno javno dobro 06. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter var­ 07. stvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkl- jucno z varstvom pred požarom 08 Nacrt parcelacije (3) Priloge SD OPPN so: 1. Izvlecek iz OPN (obcinski prostorski nacrt) Ob­cine Vrhnika, 2. Prikaz stanja prostora, 3. Strokovne podlage, 4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, 5. Obrazložitev in utemeljitev SD OPPN, 6. Povzetek za javnost, 7. Izjava odgovornega prostorskega nacrtovalca. II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OPPN Na prostih površinah obmocja se uredi javno parkirišce s kolesarnico in drugo urbano opremo (informacijska tabla, klopi, koši za smeti ipd.). V obmocju se nahaja merilno regula­ cijska plinska postaja MRP Jelovškova, povezana v obstojece plinovodno omrežje. Možna je gradnja dodatnega objekta za potrebe širitve tehnicnih zmogljivosti obstojece plinske postaje, v velikosti 4,00 m x 2,50 m x 2,60 m, prikazano v karti 04.3. Plato nove merilne postaje MP Jelovškova se ogradi s panelno ograjo v višini 2 m. Za potrebe napajanja MP Jelovškova z Ureditev elektricno energijo, se izvede nov elek­ okolice tricni prikljucek iz obstojece prikljucne omarice na MRP Jelovškova. Drevesa na površini naj bodo listo­padna in ne višja od 15 m, predvsem zaradi ohranjanja pogledov na cerkev sv. Trojice iz širše okolice. Ob prenovi pešpoti na trasi bivše železniške proge je treba z oblikoval­ skimi prijemi doseci, da bo ureditev asociirala na to, da pot poteka po bivši opušceni železniški progi. To je mogoce doseci z oznacbami v tleh, uporabo materialov, nacrtovano opremo objekta in posredovanimi informacijami. 3. clen 4. clen V 19. clenu se spremeni preglednica obstojece-V 27. clenu se spremeni preglednica zunanje ga objekta »Jelovškova ulica 4« tako, da se glasi: ureditve za obmocje »Park pri Mlecni« tako, da » se glasi: Objekt, naslov, ime Jelovškova ulica 4 EUP, NRP VR_1957, CD in VR_2068, ZS EŠD 12530 – Železniška postaja Vrhnika mesto, stavbna dedišcina 12533 – Opušcena železniška proga Brezovica-Vrhnika Namembnost objekta turisticna, družbena Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstojece gabarite. Etažnost: P Nujna je prenova, ki ohranja obstojece gabarite in poudari železniški znacaj objekta in obmocja. Celovita prenova obsega tudi novo namembnost objekta kot servisni objekt skupnega, javnega znacaja, kot npr. turisticno informacijska tocka. Ohraniti je potrebno obstojece stavbno pohištvo oz. ga v primeru dotrajanosti nadomestiti z enakim. Fasadni omet mora biti obnovljen v zaglajeni obliki in obarvan z barvo, ki bo dolocena na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. V primeru, da je strešna konstrukcija poškodovana do te mere, da je ni mogoce obnoviti, jo je potrebno zamenjati z leseno konstrukcijo v enakih dimenzijah kot je obstojeca. Ohranja se opecna kritina oz. po potrebi nadomesti z enako. Objekt Park pri Mlecni EUP, NRP VR_1874, ZP EŠD 843 – Vrhnika – Trško jedro, naselbin-ska dedišcina Obstojece tlakovane površine (dostop do objekta Tržaška cesta 3a, gostinski vrt) ni dovoljeno povecati. Ohrani se povezovalna pešpot od Tržaške do Stare ceste. Pešpot je pešcena ali tlakovana skladno z ureditvijo Tržaške ceste. Višinska razlika mora biti premošcena zvezno, brez stopnic. Med pešpot in slepo fasado objektov Tržaška cesta 7 in 7A se postavi urbana oprema (klopi, koši za smeti). Ob slepi fasadi je možna postavitev enostavnega stojala (drogovi, nitka) za obcasne razstave likovnih del. Pešcena pešpot razdeljuje travno zelenico na dve polovici. Pešpot se lahko zoži. Travne zelenice se v celoti zatravi. Tratne površine se od pešce-Predvideni nih loci z robniki. Gradnja objektov, posegi razen sencnic po pogojih 17. clena tega odloka, ali ureditev otroškega igrišca ni dovoljena. Sencnica lahko prekriva samo gostinski vrt, ki je definiran v graficnem delu OPPN. Vertikalne zasaditve niso sprejemljive. Ureditve ne smejo negativno vplivati na rast dreves. Možna je postavitev ene skulpture manjšega formata. Oblikovanje mora biti podrejeno ohranjanju nadomestnih saditev odstranjenih zavarovanih dreves. Ohranja se obstojeca drevesa, še posebej maklure ob pešpoti in soforo. Posegi v tla so dovoljeni le izven ob-mocja koreninskega sistema dreves. Živa meja ob robu parka se lahko odstrani. 5. clen V 32. clenu se spremeni prva alineja tretjega odstavka tako, da se glasi: »uredi in poveca se parkirišce na obmocju bi-vše železniške postaje;«. III. KONCNE DOLOCBE 6. clen (vpogled v SD OPPN) Tekstualni in graficni del sprememb in dopol­nitev OPPN je na vpogled na Obcini Vrhnika, na pristojnem oddelku za urejanje prostora. 7.clen (inšpekcijski nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. 8. clen (objava in pricetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v uradnem obcinskem glasilu Naš casopis in zacne veljati petnajsti dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Obcine Vrhnika in v državnem prostorskem informacijskem sistemu. Številka: 3505-2/2019 (5-08) Vrhnika, dne 12. 12. 2019 Župan Obcine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi 24. clena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1, Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/2018) in Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/2015) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na svoji 8. redni seji dne 12.12.2019 sprejel Nacrt ravnanja z nepremicnim premoženjem Obcine Vrhnika za leto 2020 Posamezne vrste nacrtovanih pravnih poslov so prikazane v tabeli, in sicer kot prodaje nepremicnega premoženja, odkupi nepre­micnega premoženja ter odkupi nepremicnega premoženja z nadomestilom v naravi. Nepremicno premoženje, navedeno v Nacrtu ravnanja z nepremicnim premoženjem Obcine Vrhnika za leto 2020, se bo prodajalo oziroma odkupovalo upoštevajoc izhodišcne vrednosti, ki bodo dolocene na podlagi cenitve ocenjevalca vrednosti nepremicnin oz. ocenjene vrednosti. Nacin in postopek ravnanja s stvarnim premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti dolocata Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. NACRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMICNIM PREMOŽENJEM ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA KATASTRSKA OBCINA OBCINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v mČ) VRSTA NEPREMICNINE ORIENTACIJSKA VREDNOST za izracun (v EUR) PREDVIDENA METODA RAZPOLAGANJA EKONOMSKA UTEMELJENOST P1 parc. št. 2246/9, 2246/10, 2246/11, 2246/12, 2246/13, 2246/14, 2246/15, 2246/16, 2246/21, 2246/24, 2246/25, 2246/35, del 2246/26, 2246/27 in 2246/28, vse k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 252 zemljišce 25.200,00 neposredna pogodba Zemljišca, na katerih se nahajajo shrambe in funkcionalno zemljišce k objektu Tržaška 3, se prodajo v okviru sprememb OPPN za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta - Cankarjev trg). P2 parc. št. 1736/39, k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 808 zemljišce 38.000,00 javna dražba Zemljišce se proda kot stavbno zemljišce. P3 parc. št. 1676/21, k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 451 zemljišce 8.464,00 neposredna pogodba Zemljišce se uporablja kot funkcionalno zemljišce k stanovanjski stavbi. P4 parc. št. 671/25, k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 22 zemljišce 1.760,00 neposredna pogodba Na zemljišcu se nahaja del poslovnega objekta. P5 del parc. št. 2854/64, 2868/20 in 2858/2, vse k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 600 zemljišce 25.000,00 neposredna pogodba Po investiciji Kanalizacija Notranjska-Gabrce se je izvedla odmera. Zemljišc, ki jih za obcinsko infranstrukturo ne potrebujemo, bomo prodali fizicnim osebam, ki zemljišca že zasedajo. del parc. št. 2862/18 k.o. Zemljišce se uporablja kot P6 Vrhnika (2002), OBCINA 100 zemljišce 8.000,00 neposredna pogodba funkcionalno zemljišce k VRHNIKA stanovanjski stavbi. P7 parc. št. 1898/5 k.o. Velika Ligojna (1998), OBCINA VRHNIKA 111 zemljišce 4.500,00 neposredna pogodba Zemljišce je opredeljeno kot pot, dejansko pa predstavlja funkcionalno zemljišce k stanovanjski hiši. P8 parc. št. 1990/1, 1990/2, 1987/50 k.o. Log (1996) 1210, *26/1 k.o. Blatna Brezovica (1997) 1721/15 k.o. Velika Ligojna, OBCINA VRHNIKA 66.412 66.132 kmet. zemljišce, objekt zgrajen 1820 gozd. zemljišce 117.261,00 106.341,00 neposredna pogodba, javna dražba Obcina je pridobila nepremicnine v last v postopku dedovanja, zaradi nezmožnosti pokojnega za placilo domske oskrbe. Nepremicnine se namenijo za prodajo. P9 parc. št. 1485, 1718/3, 1718/4, vse k.o. Blatna Brezovica (1997), OBCINA VRHNIKA 4491 2.381 kmetijsko in gozdno zemljišce 2.996,00 1.768,00 neposredna pogodba, javna dražba Obcina je pridobila nepremicnine v last v postopku dedovanja, zaradi nezmožnosti pokojnega za placilo domske oskrbe. Nepremicnine se namenijo za prodajo. P10 parc. št. *53/4, 654/5, 801 k.o. Blatna Brezovica (1997), OBCINA VRHNIKA 4.363 stavba, stavb. zemljišce, kmet. zemljišce 46.233,13 neposredna pogodba, javna dražba Obcina je pridobila nepremicnine v last v postopku dedovanja, zaradi nezmožnosti pokojnega za placilo domske oskrbe. Nepremicnine se nameni za prodajo. P11 parc. št. 2729/16 in del parc. št. 2729/28, obe k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 136 zemljišce 9.520,00 neposredna pogodba Zemljišce se uporablja kot funkcionalno zemljišce k poslovnemu objektu - parkirišce. P12 parc. št. 2675/120, 2675/121, 2900/21, 2900/23, vse k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 239 zemljišce 10.396,50 neposredna pogodba Zemljišce se proda kot funkcionalno k posameznemu objektom. P13 parc. št. 2007/6, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 947 zemljišce 75.760,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb, javna dražba Zemljišce se bo po ureditvi parkirnih mest prodalo lastnikom garaž in posamezna parkirna mesta, vse z dostopom. P14 parc. št. 2246/17 in del parc. št. 2246/33, obe k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 18 zemljišce 1.800,00 neposredna pogodba Zemljišce predstavlja funkcionalno zemljišce k stanovanjski hiši. P15 parc. št. 877/22 in 877/23, obe k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 306 zemljišce 13.770,00 neposredna pogodba Zemljišce predstavlja funkcionalno zemljišce k stanovanjskima objektoma. P16 del parc. št. 1887/8 in 1887/9, obe k.o. Velika Ligojna (1998), OBCINA VRHNIKA 180 zemljišce 7.200,00 neposredna pogodba Po investiciji rekonstrukcija ceste Ligojna se bo izvedla odmera. Zemljišci, ki jih za obcinsko infranstrukturo ne potrebujemo, bomo prodali fizicnim osebam, ki zemljišci že zasedajo. Zemljišce predstavlja funkcionalno zemljišce k stanovanjski hiši. P17 del. parc. št. 2866/2, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 50 zemljišce 3.000,00 neposredna pogodba Zemljišce predstavlja funkcionalno zemljišce k stanovanjskim hišam. P18 parc. št. 823/4, k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 155 zemljišce 6.000,00 neposredna pogodba Zemljišce predstavlja funkcionalno zemljišce k stanovanjski hiši. P19 del parc. št. 1700, 1701 in 1702, vse k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 1500 zemljišce 45.000,00 javna dražba Zemljišce se uporablja kot funkcionalno zemljišce k objektu. P20 Podlipa 36, 1360 Vrhnika parc. št. 139/9, k.o. Podlipa (2692) ID stavbe 1999-64 OBCINA VRHNIKA 1167 Stavba s pripadajocim stavbnim zemljišcem 0,00 neposredna pogodba Šola v Podlipi bo brezplacno odsvojena v korist lastništva KS Podlipa Smrecje. P21 del parc. št. 650/4, k.o. Blatna Brezovica (1997), OBCINA VRHNIKA 400 zemljišce 6.000,00 neposredna pogodba Zemljišce se uporablja kot funkcionalno zemljišce k objektu. P22 Cankarjev trg 8, 1360 Vrhnika Obcina Vrhnika parc. št. 2524/16, k.o. Vrhnika (2002) ID 2002-650-9 201,6 del poslovne stavbe -mansarda 64.605,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Stavba je v vecinski lasti in uporabi Okrajnega sodišca na Vrhniki. P23 Tržaška 24, 1360 Vrhnika Obcina Vrhnika parc. št. 253/9 k.o. Vrhnika (2002) ID 2002-1026-1, -2 671,72 poslovna stavba 173.070,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Prostori se ne uporabljajo, prostori se namenijo odprodaji. P24 del parc. št. 1939/11, k.o. Zaplana (2000) OBCINA VRHNIKA 604 zemljišce 5.525,00 neposredna pogodba Funkcionalno zemljišce k objektu. P25 parc. št. 809/5 k.o. Blatna Brezovica (1997), OBCINA VRHNIKA 1544 zemljišce (kmetijsko) 2.140,00 neposredna pogodba Zemljišce je obcina pridobila na podlagi sklepa o dedovanju po pokojni osebi, za katero je v skladu s predpisi placevala domsko oskrbo. P26 parc. št. 2855/19, 2855/20, 2855/21 in 2855/22, vse k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 51 zemljišce 4.000,00 neposredna pogodba Funkcionalno zemljišce k objektu. P27 parc. št. 1874/6 in 1874/7, obe k.o. Velika Ligojna (1998), OBCINA VRHNIKA 284 zemljišce 12.500,00 neposredne pogodbe Funkcionalno zemljišce k vec stanovanjskim objektom. P28 del parc. št. 185, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 2000 zemljišce 120.000,00 javna dražba Parcela se proda kot stavbno zemljišce. P29 parc. št. 1870, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 305 zemljišce 18.300,00 neposredna pogodba Funkcionalno zemljišce k objektu. P30 del parc. št. 2699/241, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 650 zemljišce 30.550,00 neposredna pogodba, javna dražba Zemljišce se geodetsko odmeri kot funkcionalno k posameznim objektom glede na potek pešpoti. P31 del parc. št. 2740/11, 2748/1 in 2754/12, vse k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 599 zemljišce 35.940,00 neposredna pogodba Prodaja delov funkcionalnih zemljišc k posameznim objektom. P32 parc. št. 1902/9, 1902/10, 1904/1 in 1904/3, vse k.o. Zaplana (2000), OBCINA VRHNIKA 2791 zemljišce 6.000,00 neposredna pogodba Zemljišca stare katastrske ceste, kot nadomestilo v naravi za cestna zemljišca. P33 del parc. št. 153, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 800 zemljišce 40.000,00 javna dražba, neposredna pogodba Na delu zemljišca stojita garaža in kurnik. P34 del parc. št. 2909/3, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 15 zemljišce 1.290,00 neposredna pogodba Zemljišce se proda kot funkcionalno k stanovanjskemu objektu. P35 parc. št. 669/9, k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 34 zemljišce 2.720,00 neposredna pogodba Zemljišce se proda kot funkcionalno k stanovanjskemu objektu. P36 del parc. št. 2528/10, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 70 zemljišce 7.000,00 neposredna pogodba Zemljišce za plinsko postajo. P37 parc. št. 1859/2, 1859/3 in 877/30, vse k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 59 zemljišce 2.655,00 neposredna pogodba Zemljišce se proda kot funkcionalno k stanovanjskemu objektu. P38 del parc. št. 1779/2 k.o. Zaplana (2000), OBCINA VRHNIKA 360 zemljišce 10.000,00 neposredna pogodba Zemljišce se prodaja edinemu mejašu. P39 del parc. št. 1868/3, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 200 zemljišce 12.000,00 neposredna pogodba Zemljišce se prodaja kot funkcionalno k stanovanjskemu objektu. P40 parc. št. *308/2 k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 478 zemljišce s stavbo 46.977,00 neposredna pogodba, zbiranje ponudb, javna dražba Zemljišce se namerava v primeru uspešnih pogajanj odstopiti kot nadomestilo v naravi za zemljišca v Mocilniku, v nasprotnem primeru se proda. P41 del parc. št. 2073/4 k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 289 zemljišce 27.455,00 neposredna pogodba Zemljišce se namerava v primeru uspešnih pogajanj odstopiti kot nadomestilo v naravi za zemljišca MORS-a znotraj bivše vojašnice na Stari Vrhniki. P42 del parc. št. 2882/5, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 50 zemljišce 3.000,00 neposredna pogodba Prodajo se posamezna parkirna mesta. P43 1620/18 in 1620/17,obe k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 350 zemljišce 15.750,00 neposredna pogodba Zemljišci v naravi predstavljajta funkcionalno zemljišce k stanovanjskemu objektu P44 del parc. št. 1522/13 in 3102/1, obe k.o. Blatna Brezovica (1997), OBCINA VRHNIKA 700 zemljišce 2.000,00 neposredna pogodba Prodaja neobstojece katastrske ceste P45 del parc. št. 2444/9 in 2444/2, obe k.o. Stara Vrhnika (2001), OBCINA VRHNIKA 245 zemljišce 9.800,00 neposredna pogodba Zemljišce se ne uporablja kot pot. P46 parc. št. 669/2, 669/3, 669/4, 669/5, 669/6, vse k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 262 zemljišce 20.960,00 neposredna pogodba Prodajajo se obcestne parcele kot funkcionalno zemljišce k posameznim stanovanjskim objektom. P47 del parc. št. 2866/4 in 2866/5, obe k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 930 zemljišce 55.800,00 javna dražba, neposredna pogodba Proda sel del neobstojecne katastrske ceste. P48 del parc. št. 2475, k.o. Stara Vrhnika (2001), OBCINA VRHNIKA 40 zemljišce 80,00 pogodba o brezplacnem prenosu Zemljišce se brezplacno odsvoji v korist RS za namen nadomestne gradnje mostu cez Podlipšcico SKUPAJ 961.330,63 NACRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMICNIM PREMOŽENJEM Z NADOMESTILOM V OBLIKI NEPREMICNINE ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA KATASTRSKA OBCINA OBCINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v mČ) VRSTA NEPREMICNINE PREDVIDENA SREDSTVA (v EUR) PREDVIDENA METODA RAZPOLAGANJA EKONOMSKA UTEMELJENOST M1 parc. št. 1809/2, 1810/3, obe k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 286 zemljišce 7.000,00 neposredna pogodba Odmerila se je cesta v naravi, Obcina Vrhnika pridobi parc. št. 221/6, 221/4, 223/2, vse k.o. Verd (2003). M2 parc. št. 877/21 k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 415 zemljišce 18.675,00 neposredna pogodba Pot se zamenja za pot, pridobi se parc. št. 1242/9, 1234/11 in 1234/19, vse k.o. Verd (2003), z doplacilom razlike v vrednosti. M3 del parc. št. 1811/3 in 1811/4, obe k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 743 zemljišce 22.000,00 neposredna pogodba Zemljišce se ne uporablja kot pot, pridobi se zemljišca, kjer se bi uredilo parkririšce za Retovje z doplacilom razlike v površini. Pridobi se del parc. št. 99/1 k.o. Verd (2003). M4 del parc. št. 2885/2, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 900 zemljišce 6.613,50 neposredna pogodba Pridobi se del zemljišca za vodohran Storžev gric parc. št. 1287/0, k.o. Vrnika (2002) z doplacilom razlike v vrednosti nepremicnin. M5 parc. št. 1178/259 k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 2971 zemljišce 6.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišce kategorizirane obcinske ceste z oznako JP966361, parc. št. 952/4 in 941/2, obe k.o. Vrhnika (2002). M6 parc. št. 1864/10 in 1864/14, obe k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 462 zemljišce 1.400,00 neposredna pogodba Pridobi se parc. št. 529/6 in 529/4, obe k.o. Verd (2003), ki v naravi predstavljata vodovodni objekt in del plocnika. M7 del parc. št. 1851/0 in 1852/0, obe k.o. Velika Ligojna (1998), OBCINA VRHNIKA 5029 zemljišce 10.000,00 neposredne pogodbe Pridobi de zemljišca kategoriziranih obcinskih cest z oznakama JP 966805 in JP 966804, del parc. št. 1459/1, 1463/0, 1449/0, 1448/0, 1744/0, 1443/1, 1443/2, vse k.o. Velika Ligojna (1998). M8 del parc. št. 2246/32, 2246/33, 2246/26, 2249/18, vse k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 1000 zemljišce 100.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišce za ureditev trga pred Mantovo v okviru sprememb OPPN za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta - Cankarjev trg) in zemljišca za plocnik - parc. št. 2249/20, 2250/1, 2250/3, del 2249/5, 2250/8, vse k.o. Vrhnika (2002). M9 del parc. št. 2854/75, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 80 zemljišce 4.800,00 neposredna pogodba Pridobi se del zemljišca, parc. št. 696/2 k.o. Vrhnika (2002), z doplacilom razlike v površini. M10 parc. št. 1916/21, 1916/23 in 1916/25, vse k.o. Zaplana (2000), OBCINA VRHNIKA 553 zemljišce 2.000,00 neposredna pogodba pridobi se zemljišce, parc. št. 1186/4, 1185/4, 1179/5, 1185/3, 1186/5, 1182/2, 1179/8 in 1180/3, vse k.o. Zaplana (2000), v površini 637mČ, z doplacilom za razliko v velikosti cca. 200 EUR. M11 parc. št. 2430/5 k.o. Stara Vrhnika (2001), OBCINA VRHNIKA 917 zemljišce 10.000,00 neposredna pogodba pridobi se zemljišce, parc. št. 1475/4 k.o. Stara Vrhnika (2001), po kateri dejansko poteka dostopna pot do goznih zemljišc. M12 parc. št. 1023/36 k.o. Smrecje (2692), OBCINA VRHNIKA 259 zemljišce 1.500,00 neposredna pogodba pridobi se zemljišce, parc. št. 230/4 k.o. Smrecje (2692), po katerem poteka kategorizirana obcinska cesta z doplacilom glede na razliko v vrednosti zemljišc. M13 del parc. št. 2748/1, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 90 zemljišce 16.800,00 neposredna pogodba Obcina pridobi del zemljišca parc. št. 2748/49, k.o. Vrhnika (2002), za cesto v površini 190 mČ z doplacilom razlike v vrednosti zemljišc. M14 del parc. št. 2740/11, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 71 zemljišce 5.640,00 neposredna pogodba Obcina pridobi del zemljišca parc. št. 2748/43, k.o. Vrhnika (2002), za cesto v površini 23 mČ z doplacilom razlike v vrednosti zemljišc. M15 parc. št. 2866/8, k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 48 zemljišce 1.040,00 neposredna pogodba Obcina pridobi zemljišca parc. št. 1624/8, 1624/9 in 1624/10, k.o. Vrhnika (2002), za cesto v površini 61 mČ z doplacilom razlike v vrednosti zemljišc. M16 parc. št. 2436/11 k.o. Stara Vrhnika (2001), OBCINA VRHNIKA 179 zemljišce 600,00 neposredna pogodba Obcina Vrhnika pridobi zemljišce, parc. št. 827/3 k.o. Stara Vrhnika (2001), po kateri dejansko poteka kategorizirana obcinska cesta JP966321, z doplacilom obcine v višini razlike v vrednosti zemljišc. M17 parc. št. 689/3 k.o. Podlipa (1999), OBCINA VRHNIKA 217 zemljišce 1.000,00 neposredna pogodba Obcina Vrhnika pridobi zemljišce, parc. št. 519/11 k.o. Podlipa (1999), po kateri dejansko poteka dostop do gozdnih zemljišc. M18 del parc. št. 1421/1, 1340, 1422/2, 1347/1, 2430/7, 1420/1 in 1343, vse k.o. Stara Vrhnika (2001), OBCINA VRHNIKA 5750 zemljišce 16.350,00 neposredna pogodba Obcina Vrhnika pridobi zemljišca za namen urbanih vrtov (del parc. št. 2664/1, 2663 in 2664/2, vse k.o. Vrhnika (2002)), za namen kolesarske steze (del parc. št. 2704/11, k.o. Vrhnika (2002) in 2724/1, k.o. Vrhnika (2002), v skupni površini približno 3.874 mČ z doplacilom razlike v vrednosti SKUPAJ 231.418,50 NACRT PRIDOBIVANJA NEPREMICNEGA PREMOŽENJA ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA KATASTRSKA OBCINA OBCINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v mČ) VRSTA NEPREMICNINE PREDVIDENA SREDSTVA EKONOMSKA UTEMELJENOST O1 parc. št. 1383/44 k.o. Velika Ligojna (1998), OBCINA VRHNIKA 21 zemljišce 1.400,00 Širitev ceste Drenov Gric-Zaklanec LC468072 2.del O2 parc. št. 2099/787 k.o. Blatna Brezovica (1997), OBCINA VRHNIKA 45 zemljišce 200,00 ureditev cest v Bevkah O3 parc. št. 544/9 k.o. Smrecje (2692), OBCINA VRHNIKA 23 zemljišce 200,00 Pridobitev zemljišca po katerem poteka kategorizirana javna cesta JP966572 O4 parc. št. 1039/8 in 1040/11, obe k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 950 zemljišce 8.000,00 Odkup zemljišca LK466831 O5 k.o. Stara Vrhnika (2001), k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA zemljišce 10.000,00 Odkup zemljiišc za ureditev kategoriziranih javnih cest JP966361 in JP966362 O6 parc. št. 2282, 2283/1, 2284/2, 2284/1 in 2283/2, vse k.o. Blatna Brezovica (1997), OBCINA VRHNIKA 1000 zemljišce 3.000,00 Odkup zemljišc za ureditev kolesarske poti O7 parc. št. 541/4, 543/9, 573/4, 576/15, 576/16, 684/10, vse k.o. Smrecje (2692) 1732 zemljišce 6.000,00 Odkup dela katagorizirane ceste z oznako LC468031 O8 parc. št. 813/10, 815/8 in 1021/14, vse k.o. Velika Ligojna (1998), OBCINA VRHNIKA 170 zemljišce 5.000,00 Zemljišce predstavlja del lokalne ceste O9 del parc. št. 221/1 in 279/1, obe k.o. Zaplana (2000), OBCINA VRHNIKA 3000 zemljišce 15.000,00 Ureditev kategoriziranih cest z oznakama JP966141 in LC468022 O10 k.o. Vrhnika (2002) OBCINA VRHNIKA 600 zemljišce 10.000,00 Ureditev kategoriziranih cest z oznakama LZ466011 in LK466501, po investiciji kanalizacija Notranjska cesta, Gabrce O11 parc. št. 1874/1 k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 1561 zemljišce 31.220,00 Odkup zemljišca na pokopališcu na Vrhniki O12 del parc. št. *93/0, 1348/1, 1347/0, 2628/1, 1323, 1324, 1324/1, 1324/2, 1326, 1327, 2511, 2513, 2514, 2515, 2516, 2518, 2519, 2528/1, 2528/2, 2528/3, 2529, 2530, 2561, 2586, 2587, 2706/1, vse k.o. Stara Vrhnika (2001), in del parc. št. 333/1, 333/2, 336/3, 337/1, 337/5, 337/6, 338/2, 338/3, 338/4, 339, 341/2, 341/4, 341/5, 342/4, 345/1, 345/2, 441/1, 441/3, 441/5, 441/6, 444/3, 444/4, 444/5, 446, 447/1, 447/4, 447/5, 164/1, 461/2, 462/1, 462/2, 462/3, 467/3, 467/4, 467/8, 467/12, 467/13, 467/36, 467/37, 467/39, 467/81, 564/1, 564/2, 564/5, 564/6, 564/8, 564/9, 564/37, 564/40, 564/41, 564/49, 564/62, 564/77, 564/95, 564/97, 246/1, 247/1, 247/2, 248/1, 248/2, 263/4, 263/5, 263/6, 263/7, 264/1, 264/2, 270/1, 270/2, 270/3, 270/4, 270/5, 271/2, 328/1, 328/2, 330/1, 330/3, 330/4, 356/2, 373/1, 373/2, 373/3, 337/1, 337/5, 337/6, 338/2, 338/3, 338/4, 339, 341/2, 341/4, 341/5, 342/4, 441/1, 441/3, 441/5, 441/6, 444/3, 444/4, 444/5, 446, 447/1, 447/4, 447/5, 461/1, 461/2, 462/1, 462/2, 462/3, 467/3, 467/4, 467/8, 467/12, 467/13, 467/15, 467/36, 467/39, 467/81, 564/1, 564/2, 564/5, 564/6, 564/8, 564/9, 564/37, 564/40, 564/41, 564/77, 564/95, 564/97, 467/17, 467/27, 467/60, 467/62, 467/64, 467/68, 467/72, 467/87, 467/88, 467/93, 467/93, 467/94, 467/94, 467/95, 467/97, 467/99, 467/101, 467/102, 471, 560/5, 562/1, 562/2, 565/2, 567/2, 569, 605/3, 605/5, 605/10, 686/3, 686/9, 703/2, vse k.o. Podlipa (1999) OBCINA VRHNIKA 20000 zemljišce 40.000,00 Odkup zemljišc za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468031 O13 parc. št. 681/30 k.o. Stara Vrhnika (2001), OBCINA VRHNIKA 51 zemljišce 500,00 Odkup še preostale 1/3 zemljišc za koncno ureditev kategorizirane javne ceste z oznako JP966091 O14 parc. št. 1706/17 in 1706/18, obe k.o. Zaplana (2000), OBCINA VRHNIKA 140 zemljišce 300,00 Odkup zemljišc za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468022 O15 del parc. št. 761/1, 761/2, 452/14, 763/2, 825/2, 822/1, 826/0, *143, 822/3, 822/5, 818/1, 148/1, 818/2, 819/1, 860/0, *146, 862/1, 864/5, 801/1, 864/2, 793/0, 854/4, 791/0, *228, 867/3, 790/0, 788/0, 786/0, 867/11, 873/1, 783/0, 778/1, 778/3, 781/6, 778/2, 873/3, 873/4, 876/1, *178, *152, 779/0, 780/0, 877/11, 877/10 in 529/4, 1338/3, 825/1, 825/3, vse k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 2828 zemljišce 40.000,00 Odkup zemljišc za plocnik Verd ob državni cesti O16 del parc. št. 1530/2, 1586/2, 1586/1, 1593, 1582 in 1583, vse k.o. Zaplana (2000), OBCINA VRHNIKA 1000 zemljišce 5.000,00 Odkup zemljišc za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468012 O17 del parc. št. 2740/8, 2719/7, obe k.o. Vrhnika (2002) in 967/8, 967/6, 967/7, vse k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 1500 zemljišce 100.000,00 Odkup zemljišc za južno obvoznico, sedaj JP966601 in most cez Ljubljanico O18 parc. št. 253/4 k.o. Blatna Brezovica (1997), OBCINA VRHNIKA 250 zemljišce 1.000,00 Odkup še preostalega solastniškega deleža do 1/3 zemljišca kategorizirane javne ceste z oznako JP966682 O19 parc. št. 638/4 in 640/12, obe k.o. Zaplana (2000), OBCINA VRHNIKA 96 zemljišce 300,00 Odkup kategorizirane ceste z oznako LC226111 O20 parc. št. 1217/4 in 1695/2, obe k.o. Vrhnika (2002) OBCINA VRHNIKA 102, 451 zemljišce 1.106,00 Na zemljišcih se nahajata cesta in precrpališce O21 del parc. št. 1342/5 in 1342/2, obe k.o. Velika Ligojna (1998) in parc. št. 1342/4 k.o. Velika Ligojna (1998) OBCINA VRHNIKA 450 zemljišce 20.000,00 Odkup kategorizirane ceste z oznako JP966792 O22 del parc. št. 994/6, 958/4, 756/5, 958/6, 756/3, 750/1, 747/1, 994/2, 996/4, in 1820/17, vse k.o. Vrhnika (2002) OBCINA VRHNIKA 670 zemljišce 12.000,00 Odkup zemljišc zaradi rekonstrukcije regionalne ceste Vrhnika - Logatec, kategorizirana državna cesta DC409 O23 parc. št. 367/4 in 345, obe k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 170 zemljišce 9.350,00 Odkup zemljišca po koncani investiciji Rekonstrukcija mostu cez Ljubijo. O24 parc. št. 1437/4, 1438/2, 1440/2, 1445/4, 1467/2, 1468/5, 1469/5, 1469/6, 1469/8 in 1469/9, vse k.o. Stara Vrhnika (2001), OBCINA VRHNIKA 1000 zemljišce 5.000,00 Odkup zemljišc po investiciji Ulovka-Stara Vrhnika, kategorizirana obcinska cesta LC226112 O25 parc. št. 815/11, 818/4, 988/8, 988/9, 988/11, 988/12, 988/14, 988/15, 989/4, 992/7, 992/10, 992/11, 1021/13, 1021/15, vse k.o. Velika Ligojna (1998), OBCINA VRHNIKA 1200 zemljišce 15.000,00 Odkup zemljišc obstojece kategorizirane obcinske ceste LC067141 O26 parc. št. 959/9, 959/11, 989/3, 992/3 in 991/5, vse k.o. Zaplana (2000) ter 1154/109 in 1154/128, obe k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 4000 zemljišce 10.000,00 Odkup zemljišc obstojece kategorizirane obcinske ceste JP966071 O27 del parc. št. 878/2, 880/1, 880/2, 880/8, 1018, 1021/1, 1021/2, 1024/1, 1024/5, 1029, 1807/3 in 1807/4, vse k.o. Zaplana (2000), OBCINA VRHNIKA 3000 zemljišce 6.000,00 Odkup zemljišc obstojecih kategoriziranih obcinskih cest JP966091 in LC468022 O28 parc. št. 1135/8, 1088/21, 1135/7, 1134/4, 1133/2, 1135/6, 1134/6, 1088/19, 1134/7, 1134/12, 1113/3 in 1097/2, vse k.o. Zaplana (2000), OBCINA VRHNIKA 3831 zemljišce 10.000,00 Odkup zemljišc obstojece kategorizirane obcinske ceste JP966081 O29 del parc. št. 1015, k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 7 zemljišce 315,00 Odkup zemljišca za plocnik O30 del parc. št. 3024/41 in 3024/40, obe k.o. Borovnica (2004), OBCINA VRHNIKA 160 zemljišce 1.600,00 Odkup zemljišca za vodohran O31 del parc. št 1287/0, k.o. Vrhnika (2002) OBCINA VRHNIKA 160 zemljišce 2.400,00 Odkup zemljišca za vodohran O32 parc. št. 1912/1 in 1914 ter del parc. št. 1871/1, 1912/3, vse k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 3910 zemljišce 78.720,00 Širitev pokopališca Vrhnika O33 parc. št. 2533, k.o. Stara Vrhnika (2001), OBCINA VRHNIKA 1325 zemljišce 2.557,25 Na parcelo sega del rekonstruirane javne ceste O34 del parc. št. 215/11 in 215/2, obe k.o. Blatna Brezovica (1997), OBCINA VRHNIKA 30 zemljišce 900,00 Odkup zemljišc po izvedeni rekonstrukciji mostu cez Crno mlako O35 del parc. št. 602/6, 572/9, 572/5, 572/4, 11/4, 29/2, 29/1, 572/3, 565, 537, 538, 539, 540/4, 534/1, 519, 516/1, 1887/11, 504/1, 503/1, 500/1, 1225/1, 1224/3, 1225/2, 496/2, 482/4, 1232/3, 496/2, vse k.o. Velika Ligojna (1998), OBCINA VRHNIKA 600 zemljišce 21.000,00 Odkup zemljišc po investiciji Ligojna, kategorizirane obcinske ceste LC 468091 O36 parc. št. 1024/9, 1024/23, 1024/27, 1025/7, 1025/9, 1026/2 in 1026/9, vse k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 386 zemljišce 20.000,00 Odkup zemljišc kategoriziranih cest z oznakama LC466023 in JP966421 O37 parc. št. 1265/13 in 1265/24, obe k.o. Blatna Brezovica (1997), OBCINA VRHNIKA 40 zemljišce 3.800,00 Odkup zemljišc kategorizirane ceste z oznako LC468063 O38 parc. št. 175/4, 175/7, 175/9, 175/10, 176/4, 176/7, 176/8 in 176/10, vse k.o. Stara Vrhnika (2001) OBCINA VRHNIKA 761 zemljišce 8.000,00 Odkup dela kategorizirane obcinske ceste z oznako JP966361 in zemljišc za cesto OPPN Dolge njive O39 parc. št. 867/14, 867/16, 867/19, 867/20, 873/12, vse k.o. Verd (2003) OBCINA VRHNIKA 236 zemljišce 10.000,00 Odkup zemljišc po rekonstrukciji ceste O40 del parc. št. 1512, k.o. Stara Vrhnika (2001) OBCINA VRHNIKA 690 zemljišce 2.070,00 Odkup zemljišca za vodohran na Stari Vrhniki O41 parc.št. 1617/4, 1617/6 in 1617/3, vse k.o. Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA 142 zemljišce 710,00 Odkup zemljišc za obstojeco kategorizirano cesto z oznako LZ 466023 O42 parc.št. 184/6,stavba št. 504 in 189/4, 184/2, 184/7, vse k.o. Verd (2003) ter 108/1, 103/8, obe k.o. Vrhnika (2000) OBCINA VRHNIKA 13207 stavba zemljišce 700.000,00 Odkup zemljišca s stavbo za zaokrožitev naravne in kulturne dedišcine v Mocilniku. O43 parc. št. 2502/7, 2103/16, 2093/2, 2043/2, stavba št. 752, vse k. o Vrhnika (2002), OBCINA VRHNIKA zemljišce 2801, samo stavba 439,2 stavba z zemljišcem 60.000,00 Odkup strelišca v nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki O44 parc. št. 2076/2, 2076/3, 2076/4, 2076/5, 2081, 2453/8, 2454/2, 2454/3, 2454/4, 2754, vse k.o. Stara Vrhnika (2001) in del parc. št. 2753 k.o. Stara Vrhnika (2001), OBCINA VRHNIKA 13000 zemljišce s stavbami 50.000,00 Odkup dela zemljišca v nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki O45 parc. št. 1419/1 in 1676/3, obe k.o. Verd (2003), OBCINA VRHNIKA 3500 zemljišce 10.000,00 Odkup zemljišc po katerih poteka obstojeca kategorizirana obcinska cesta LC468041 O46 del parc. št. 1680/1, 1680/2, 1680/, 1695/17, 1695/19, 1695/21, 1698/3 in 1698/4, vse k.o. Velika Ligojna (1998), OBCINA VRHNIKA 400 zemljišce 10.000,00 Odkup zemljišc po katerih poteka obstojeca kategorizirana obcinska cesta JP966814 O47 del parc. št. 745, 565/1, 567/1, 605/1, vse k.o. Podlipa (1999), OBCINA VRHNIKA 2500 zemljišce 7.500,00 Odkup zemljišca po izgradnji povezovalne poti KS Podlipa Smrecje O48 del parc. št. del parc. št. 89/1 in 81/1, obe k.o. Vrhnika (2002) 300 zemljišce 600,00 Odkup zemljišc za pot na Drco 1.355.748,25 NACRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMICNIM PREMOŽENJEM KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBCINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v mČ) VRSTA NEPREMICNINE ORIENTACIJSKA VREDNOST (v EUR) PREDVIDENA METODA RAZPOLAGANJA P1 2/2, k.o. Blatna Brezovica 542 zemljišce 50.000,00 javna dražba SKUPAJ 50.000,00 NACRT PRIDOBIVANJA NEPREMICNEGA PREMOŽENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBCINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (mČ) VRSTA NEPREMICNINE PREDVIDENA SREDSTVA EKONOMSKA UTEMELJENOST O1 delež 186/0, delež 187/0 obe k.o. Blatna Brezovica in 2282, 2283/1, 2283/2, 2284/1 in 2284/2 vse k.o. Blatna Brezovica površina bo znana po odmeri zemljišce 49.000,00 Odkup zemljišc za možno ureditev komunalne infrastrukture in parkirišc ter kolesarske poti v KS Blatna Brezovica SKUPAJ 49.000,00 Vse navedene vrednosti iz tabel so informativne narave. Ocena prejetih denarnih sredstev od prodaje nepremicnega premoženja v letu 2020 je 337.675,00 EUR, ocena porabljenih sredstev za nakup zemljišc v letu 2020 je 150.000,00 EUR, za nakup poslovnih stavb pa se ocenjuje poraba v višini 300.000,00 EUR. V letu 2020 je nacrtovana prodaja nekaterih stavbnih zemljišc za gradnjo. Predvidene so prodaje manjših površin pri stanovanjskih objektih, ki se že ali se bodo uporabljale kot pripadajoca zemljišca k stavbam. Pri nepremicninah s statusom javnega dobra se pogosto pojavlja problematika neusklajenosti dejanskega stanja poteka obcinske ceste in stanja, ki ga izkazuje zemljiški kataster. V navedenih primerih je stanje potrebno urediti, in sicer z odkupom z nadomestilom v naravi, prodajo ali odkupom zemljišc. Predvideni so tudi odkupi zemljišc za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v zvezi z izvedbo investicij Obcine Vrhnika. Skladno z drugim odstavkom 24. clena ZSPDSLS-1 so v proracunu rezervirana tudi sredstva za pridobivanje in razpolaganje z nepremicnim premoženjem na celotnem obmocju Obcine Vrhnika pod doloceno vrednostjo, ki je opredeljena v odloku, s katerim je dolocen proracun, postopek izvrševanja proracuna ter obseg zadolževanja in poroštev obcine in javnega sektorja na ravni obci­ne, in sicer do višine 100.000,00 EUR, ki ga lahko samostojno sprejme organ, odgovoren za izvrševanje proracuna samoupravnih lokalnih skupnosti. Obcina namerava v letu 2020 brezplacno odsvojiti stavbo šole v Podlipi, in sicer v korist lastništva Krajevne skupnosti Podlipa - Smrecje. V letu 2020 se predvideva nakup zemljišca s stavbo za zaokrožitev naravne in kulturne dedišcine v Mocilniku. Krajevna skupnost Blatna Brezovica namerava prodati zemljišce parcelna št. 2/2, k.o. Blatna Brezovica. Prav tako namerava kupiti zemljišce parcelna številka 187/0 k.o. Blatna Brezovica ter del zemljišca parcelna številka 186/0 k.o. Blatna Brezovica. Nacrt ravnanja z nepremicnim premoženjem Obcine Vrhnika za leto 2020 je sestavni del Odloka o proracunu Obcine Vrhnika za leto 2020. Nacrt zacne veljati naslednji dan po objavi v obcinskem glasilu Naš casopis. Številka: 410-81/2019 Vrhnika, 12.12.2019 ŽUPAN OBCINE VRHNIKA Daniel Cukjati Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 51/2010, 84/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB,14/13 - popr. 101/13, 55/15-ZFisP in 96/2015-ZIPRS1617 in 13/18) in Statuta obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/2015), je Obcinski svet Obcine Vrhnika na svoji 8. seji dne 12.12.2019 sprejel O D L O K O PRORACUNU OBCINE VRHNIKA ZA LETO 2020 1. SPLOŠNA DOLOCBA 1.clen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Obcino Vrhnika za leto 2020 dolocajo proracun, postopki izvrševanja proracuna ter obseg zadolževanja in poroštev obcine in javnega sektorja na ravni obcine (v nadaljnjem besedilu: proracun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORACUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORACUNA 2. clen (sestava proracuna in višina splošnega dela proracuna) V splošnem delu proracuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifi­kaciji do ravni podkontov. Splošni del proracuna na ravni podskupin kontov se doloca v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Proracun leta 2020 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 16.122.953,00 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 14.677.786,00 70 DAVCNI PRIHODKI (700+703+704+706) 11.761.865,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBICEK 9.730.129,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.811.736,00 704 DOMACI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 215.000,00 706 DRUGI DAVKI 5.000,00 71 NEDAVCNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.915.921,00 710 UDELEŽBA NA DOBICKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.813.321,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 16.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 276.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 8.000,00 714 DRUGI NEDAVCNI PRIHODKI 802.600,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 417.675,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 267.675,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠC IN NEOPREDMETENIH DOLGOROCNIH SREDSTEV 150.000,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.600,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMACIH VIROV 1.600,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 1.025.892,00 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANCNIH INSTITUCIJ 964.892,00 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORACUNA IZ SREDSTEV PRORACUNA EVROPSKE UNIJE 61.000,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 19.599.683,94 40 TEKOCI ODHODKI (400+401+402+403+409) 5.256.167,94 400 PLACE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.309.732,34 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 201.261,77 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 3.650.278,83 403 PLACILA DOMACIH OBRESTI 19.000,00 409 REZERVE 75.895,00 41 TEKOCI TRANSFERI (410+411+412+413) 7.051.216,00 410 SUBVENCIJE 43.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.859.269,00 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 870.653,00 413 DRUGI TEKOCI DOMACI TRANSFERI 2.277.794,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 7.129.300,00 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 7.129.300,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 163.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORACUNSKIM UPORABNIKOM 163.000,00 III PRORACUNSKI PRESEŽEK (PRORACUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -3.476.730,94 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proracun leta 2020 IV PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANCNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C.RACUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proracun leta 2020 VII ZADOLŽEVANJE (50) 2.400.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 2.400.000,00 500 DOMACE ZADOLŽEVANJE 2.400.000,00 VIII ODPLACILA DOLGA (55) 430.000,00 55 ODPLACILA DOLGA 430.000,00 550 ODPLACILA DOMACEGA DOLGA 430.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -1.506.730,94 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 1.970.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 3.476.730,94 XII STANJE SREDSTEV NA RACUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.506.730,94 Posebni del proracuna sestavljajo financni nacrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: podrocja proracunske porabe, glavne pro-grame in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obcinskih proracunov. Podprogram je razdeljen na proracunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, dolocene s predpisanim kontnim nacrtom. Posebni del proracuna do ravni proracunskih postavk – podkontov in nacrt ra­zvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Obcine Vrhnika. Nacrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORACUNA 3. clen (izvrševanje proracuna) V tekocem letu se izvršuje proracun tekocega leta Proracun se izvršuje skladno z dolocbami zakona, ki ureja javne finance in podza­konskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proracun se izvršuje na ravni proracunske postavke - podkonta. Za izvrševanje proracuna je odgovoren župan Obcine Vrhnika. 4. clen (namenski prihodki in odhodki proracuna) Namenski prihodki proracuna so poleg prihodkov, dolocenih v 43. clenu in 80. cle-nu Zakona o javnih financah (ZJF), tudi naslednji prihodki: • drugi prihodki krajevnih skupnosti, ki jih krajevne skupnosti ustvarjajo samostoj-no in se porabljajo za financiranje nalog krajevne skupnosti, v kateri so bili ustvar­jeni, • namensko zbrani prispevki obcanov za izvajanje tekocih in investicijskih nalog, • prihodki požarne takse po 59. clenu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB-1), ki se porabljajo za nakup opreme za zagotavljanje požarne varnosti, • prihodki, ustvarjeni iz naslova amortizacije objektov in opreme, ki se porabljajo za obnavljanje objektov in opreme, • prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se porabljajo za namene, dolocene v sprejetem obcinskem odloku, • prihodki iz naslova pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, ki se porabijo kot na­menski izdatki za vzdrževanje gozdnih cest. 5. clen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proracun, spremembe proracuna ali rebalans proracuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proracuna (financnem nacrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru podrocja proracunske porabe odloca na predlog neposrednega uporabnika župan oziroma predsednik sveta KS. Župan s porocilom o izvrševanju proracuna v obdobju januar – junij 2020 in z zakljucnim racunom poroca obcinskemu svetu o veljavnem proracunu za leto 2020 in njegovi realizaciji. 6. clen (pooblastila župana) Župan je pooblašcen, da: • razporeja splošno proracunsko rezervacijo za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proracuna ni bilo mogoce predvideti ali zanje ni bilo mogoce predvideti zadostnih sredstev. Dodeljena sredstva splošne prora-cunske rezervacije se razporedijo v financni nacrt proracunskega porabnika. • odloca o uporabi sredstev proracunske rezerve za namene iz 49. clena Zakona o javnih financah v višini v proracunu nacrtovane proracunske rezerve. • odloca o dinamiki porabe sredstev za tekoce potrebe. • odloca o kratkorocnem zadolževanju za financiranje nalog javne porabe, vendar le do višine 5 % zadnjega sprejetega proracuna, ki mora biti odplacano do konca proracunskega leta. • ce se po sprejemu proracuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proracun, vkljuci župan te obveznosti v proracun in doloci ob-seg izdatkov za ta namen v okviru vecjih pricakovanih prejemkov in obsega zadol­žitve, ki je dolocen s proracunom, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev. • odloca o odpisu ali delnem odpisu placila dolga, in sicer do skupne višine najvec 10.000 EUR vseh dolgov v posameznem proracunskem letu, ce bi bili stroški po­stopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali ce se zaradi neunovcljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoce izterjati. Kot dolgovi se ne štejejo dolgovi do obcine iz naslova obveznih dajatev. • odloca o nakupu premoženja v skladu s sprejetimi proracunskimi postavkami. • samostojno sprejme nacrt ravnanja z nepremicnim premoženjem do skupne letne vrednosti 100.000 EUR brez davka. O izvršenih transakcijah polletno poroca ob­cinskemu svetu. • izvršuje sprejeti nacrt ravnanja z nepremicnim premoženjem obcine. • odloca o porabi sredstev na proracunskih postavkah: o 03001 Mednarodno sodelovanje o 14001 Stroški promocije obcine, o 18055 Založništvo • odloca o porabi sredstev na proracunski postavki 08002 Varnost v cestnem pro-metu, Preventiva in vzgoja v cestnem prometu, na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. • odloca o zacasni uporabi tekocih likvidnostnih proracunskih sredstev zaradi ohra­nitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoce likvidnosti proracuna. • opravlja druge naloge, za katere je pooblašcen s podrocnimi predpisi. 7.clen (sredstva proracuna, namenjena KS, in pravni posli KS) V proracunskem letu 2020 se iz obcinskega proracuna za redno delovanje KS zago­tovijo sredstva v višini 90.495,38 EUR, za izvajanje programov in investicij krajevnih skupnosti - sklad, pa sredstva v višini 180.990,74 EUR. Posamezni program oz. investi­cija se bo sofinancirala v skladu z odlokom, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. 8. clen (izvajanje investicij po 2. a clenu Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Obcini Vrhnika) V proracunskem letu 2020 se doloci odstotek sofinanciranja za izvajanje posame­znih investicij, ki so jih pripravile krajevne skupnosti: - investicije v ceste v višini 50 %; - investicije v javno razsvetljavo v višini 50%. Predmet sofinanciranja so gradbena dela in nadzor nad predmetno investicijo. Z investicijo se pricne, ko je pogodbeno zagotovljeno nad 85 % sredstev, potrebnih za posamezno investicijo. Potrebno višino zagotovljenih sredstev iz prejšnjega stavka tega clena za posamezno investicijo doloci župan s sklepom. Izjemoma lahko župan s sklepom doloci nižji % pogodbeno zagotovljenih sredstev, potrebnih za posamezno investicijo. V letu 2020 se po tem clenu lahko izvedejo investicije na naslednjih proracunskih postavkah: -13111 Ceste – KS Zaplana -13142 Ceste – KS Ligojna -13144 Ceste – KS Verd -13168 Ceste – KS Vrhnika Vas -13244 Ceste – KS Vrhnika Breg -13138 Vrhnika Vas – javna razsvetljava -13216 KS Verd - JR -13262 JR - KS Vrhnika Breg -13224 Ceste KS Padež, Pokojišce, Zavrh. 9.clen (proracunski skladi) Proracunska sklada v letu 2020 sta: 1. racun proracunske rezerve, oblikovan na podlagi 49. clena ZJF, 2. racun sklada krajevnih skupnosti, ustanovljenega na podlagi odloka, ki ureja finan­ciranje krajevnih skupnosti. Proracunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 10.000 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa obcinske uprave odloca o uporabi sred­stev proracunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. clena ZJF do višine 10.000 EUR župan in o tem s pisnimi porocili obvešca obcinski svet. O porabi sredstev nad 10.000 EUR odloca Obcinski svet s posebnim odlokom. 10.clen (dodeljevanje sredstev) Proracunskim uporabnikom se sredstva dodeljujejo mesecno ob upoštevanju likvi­dnostnega položaja obcine. Javnim zavodom se sredstva zagotavljajo tako, da prejmejo sredstva za place najvec en dan pred izplacilom le-teh, sredstva za pokrivanje mate-rialnih stroškov pa najvec dvakrat mesecno in sicer za placilo obveznosti, nastalih v preteklem obdobju, pri cemer se morajo upoštevati roki placil v breme obcinskih proracunov, dolocenih v Zakonu o izvrševanju proracuna Republike Slovenije. Nacin zagotavljanja sredstev za financiranje drugih nalog v javnih zavodih se z zavodi dogo­vori v posebni pogodbi, ki se sklene s posameznim zavodom. Sredstva clanom obcinskega sveta ter komisij in odborov se nakazujejo skladno s Pravilnikom o placah in placilih za opravljanje funkcije obcinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih clanov delovnih teles obcinskega sveta in clanov drugih obcinskih organov ter o povracilih stroškov in z njegovimi veljavnimi spremembami. 11.clen (obveznosti uporabnikov sredstev) Uporabniki sredstev obcinskega proracuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrene z obcinskim proracunom in le za namene, za katere so jim bila sredstva dodeljena. Uporabniki proracuna morajo nakup opreme oziroma vzdrževalna in investicijska dela nad vrednostjo, doloceno z Zakonom o javnem narocanju in Zakonom o izvrše­vanju proracuna Republike Slovenije, oddati z javnim razpisom. Uporabniki ne smejo prevzemati na racun obcinskega proracuna obveznosti, ki bi presegale odobrena sredstva. Uporabniki sredstev proracuna porocajo županu in obcinskemu svetu o realiza­ciji nalog najmanj dvakrat letno in sicer ob polletju in ob zakljucku leta oziroma po potrebi. 12.clen (najvecji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proracunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekocem letu razpiše javno narocilo za celotno vrednost projekta, ki je vkljucen v nacrt razvojnih programov, ce so zanj nacrtovane pravice porabe na proracunskih postavkah v sprejetem proracunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v placilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem financnem nacrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2021 do 30 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih do 30 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v placilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoce transfere, ne sme presegati 20 % pravic porabe v sprejetem financnem nacrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega clena ne veljajo za prevzemanje ob-veznosti z najemnimi pogodbami, razen ce na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obvezno­sti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potreb­nih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev financnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega clena se nacrtujejo v fi­nancnem nacrtu neposrednega uporabnika in nacrtu razvojnih programov. 13.clen (spremljanje spreminjanje nacrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega nacrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega nacrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v nacrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Predstojnik neposrednega uporabnika lahko spreminja vrednost projektov v nacr­tu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za vec kot 20 %, mora predhodno potrditi obcinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa placil v tekoce leto, zakljucek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoce leto, se uvrstijo v nacrt razvojnih programov po uveljavitvi proracuna. Novi projekti se uvrstijo v nacrt razvojnih programov na podlagi odlocitve obcin­skega sveta. Investicijske programe, novelacije investicijskih programov, predinvesticijske za­snove, dokumente identifikacije investicijskih projektov in ostalo investicijsko doku­mentacijo skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investi­cijske dokumentacije na podrocju javnih financ (Ur. list RS, št. 60/2006 in 54/2010) in skladno s pojasnilom Ministrstva za finance (junij 2011) sprejema župan. 14.clen (pridobivanje stvarnega premoženja) Stvarno premoženje se lahko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog, opredeljenih s tem odlokom, brez nepotrebnih zalog. Za brezplacno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno soglasje obcinskega sveta, ce bi takšna pridobitev povzrocala vecje stroške ali ce je lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzrocili nesorazmerne obveznosti za obcino glede na koristi brezplacne pridobitve. V primeru brezplacne pridobitve zemljišc nosi Obcina Vrhnika stroške meritev in parcelacij teh zemljišc. 15.clen (letni nacrt pridobivanja premicnega premoženja in letni nacrt razpolaganja s premicnim premoženjem) V roku 30 dni od uveljavitve Odloka o proracunu obcine Vrhnika za leto 2020 sprejme župan letni nacrt pridobivanja premicnega premoženja za leto 2020. Nabava osnovnega sredstva, narocilo gradnje in izvajanje investicijskega vzdrže­vanja se lahko pricne: • ce je to nacrtovano v planu izvajanja za leto 2020, • ko župan izda sklep o pricetku realizacije posamezne postavke iz nacrta na podlagi preveritve likvidnostnega stanja proracuna. Letni nacrt razpolaganja s premicnim premoženjem obcine Vrhnika zajema osnov­na sredstva loceno po motornih vozilih in drugem premicnem premoženju v posa­micni vrednosti nad 10.000 EUR. 16.clen (nacrtovanje likvidnosti proracuna) Za finance pristojen organ obcinske uprave nacrtuje likvidnost proracuna za po­samezno polletje tekocega leta z napovedjo denarnega toka proracuna (nacrt za izvr­ševanje proracuna). Nacrt za izvrševanje proracuna je pregled nacrtovanih prihodkov, povecanih za sredstva od prodaje kapitalskih naložb, ter pregled nacrtovanih odhodkov, povecanih za nakup kapitalskih naložb in odplacil glavnic dolga. Najvecji možni obseg nacrtovanih odhodkov, povecan za nakup kapitalskih naložb in odplacila dolga, v skladu z likvidnostnimi možnostmi proracuna doloci za finance pristojni organ obcine. Nacrt za izvrševanje proracuna pristojni organ predloži v sprejem županu. 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBCINE IN JAVNEGA SEKTORJA 17.clen (obseg zadolževanja obcine in izdanih poroštev obcine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v racunu financnih terjatev in naložb ter odplacila dolgov v racunu financiranja se obcina za proracun leta 2020 lahko zadolži do višine 2.400.000,00 EUR. Obcina se lahko likvidnostno zadolži najvec do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proracuna, ce zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proracuna ne more uravnovesiti. Likvidnostni dolg mora biti poravnan najkasneje do 31.12.2020. O zadolžitvi odloca župan. Obseg poroštev obcine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Obcina Vrhnika, v letu 2020 ne sme preseci skupne višine glavnic 100.000,00 EUR. 18.clen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je obcina, se lahko v letu 2020 zadolžijo do skupne višine 100.000 EUR pod pogojem, da pridobijo soglasje ustanovi­telja. Soglasje o zadolžitvi daje obcinski svet. 19.clen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima obcina odlocujoc vpliv na upravljanje) Pravne osebe, v katerih ima obcina odlocujoc vpliv na upravljanje, se lahko v letu 2020 zadolžijo do skupne višine 400.000 EUR pod pogojem, da pridobijo soglasje usta­novitelja. Soglasje o zadolžitvi do višine 100.000 EUR daje obcinski svet. Posredni uporabniki obcinskega proracuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je obcina ter druge pravne osebe, v katerih ima obcina neposredno ali posredno pre­vladujoc vpliv v letu 2020 ne smejo izdajati poroštev. 20. clen (obseg zadolževanja obcine za upravljanje z dolgom obcinskega proracuna) Za potrebe upravljanja obcinskega dolga se obcina lahko zadolži do višine 50.000 EUR. 5. NALOGE NADZORNEGA ODBORA 21.clen (naloge NO) Nadzorni odbor izvaja naloge samostojno, skladno s programom dela nadzornega odbora, o katerem obvesti župana in Obcinski svet. Nadzorni odbor izvaja zlasti: - nadzor nad razpolaganjem s premoženjem obcine, - nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev obcinskega proracuna, - nadzoruje financno poslovanje uporabnikov proracunskih sredstev. Ce se pri ugotavljanju proracunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena za namene, za katere so bila dodeljena, ima nadzorni odbor pra­vico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v obcinski proracun in o tem obvesti župana obcine. To velja tudi za pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri vodenju financnega in materialnega knjigovodskega stanja. 6. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 22. clen (zacasno financiranje v letu 2021) V obdobju zacasnega financiranja Obcine Vrhnika v letu 2021, ce bo zacasno fi­nanciranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o dolocitvi zacasnega financiranja. 23.clen (uveljavitev odloka) Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš casopis. Poseb­ni del proracuna in nacrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Obcine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 01-4) 2019/81-410) Vrhnika, dne 12.12.2019 OBCINA VRHNIKA ŽUPAN Daniel CUKJATI, l. r. Županova beseda Novoletni nagovor obcanom Spoštovani obcani in obcanke ter vsi prebivalci Obcine Borovnica! Dovolite mi, da se najprej zahvalim vsem, ki ste z dobro voljo in potrpežljivo prenašali vecje in manj­še tegobe zaradi številnih infrastrukturnih del, ki so bila izvedena oz. se še izvajajo in so v veliki meri posledica procesov, dokumentov in dovoljenj, ki so bili koncani, zaceti ali izdani v prejšnjem mandatu. V mislih imam predvsem gradnjo opticnega omrežja, s katerim je oz. bo v kratkem veliki veci­ni obcanov zagotovljen širokopasovni dostop do sodobnih elektronskih komunikacij. Ceprav to ni projekt, ki bi ga neposredno izvajala obcina, smo tako obcinska uprava kot tudi sam osebno vloži­li veliko energije, da so bili pravocasno sprejeti vsi potrebni dokumenti ter sklenjeni tudi številni for-malni in neformalni dogovori, da so zadeve stekle. Sproti smo z izvajalci in tudi s prizadetimi obcani v konstruktivnem duhu reševali težave, ki so nasta­jale zaradi izvedbe gradbenih del. Podobno je bilo tudi pri gradnji trgovine SPAR, partner Blatnik, kjer smo že od trenutka, ko je pod-jetje SPAR Slovenija, d. o. o., izrazilo namero za gra­dnjo, z njim zelo dobro sodelovali in tudi pri sami gradnji sproti in uspešno reševali odprte zadeve. Veseli me, da je SPAR Slovenija, d. o. o., prepoznal priložnost in se kljub dejstvu, da konstruktivno so-delujemo tudi z Mercatorjem pri pripravi OPPN za izgradnjo njegovega poslovnega objekta, odlocil za gradnjo sodobne trgovine v Borovnici. S Slovenskimi železnicami nam je uspelo najti rešitev za nemoteno parkiranje obcanov pri žele­zniški postaji v casu gradnji parkirišca P+R, ki je v tehnicnem pogledu koncano. Slovenske železnice zamujajo pri ureditvi Mejaceve ulice na obmocju železniške postaje, bodo pa spomladi obnovile ograjo, postavile sodobno kolesarnico in uredile infrastrukturo za izposojo koles. V letu 2020 bomo obnovili tudi most do železniške postaje. Tudi na obmocju Struge oz. nekdanje industrijske cone LIKO se kaže napredek v urejanju prostora in tudi pri obsegu dejavnosti ter številu zaposlenih. Tu ne gre le za urejanje naših parcel in parcelnih mej, temvec se moramo kot nosilci urejanja v prostoru tudi tu precej ukvarjati s težavami, ki niso naše, a je njihova ustrezna rešitev tudi v interesu obcine. Usklajevanja med investitorji, soglasodajalci in obcani terjajo cas in energijo. Le-te ne bi bilo do-volj, ce tudi v obcinskem svetu oz. pri veliki veci­ni obcinskih svetnikov ne bi prevladala pozitivna energija in konstruktivno sodelovanje. Vcasih sicer slišim, da se s svetniki premalo posvetujem, ven­dar pa sem se, ob upoštevanju zakonskih omejitev, konstruktivno dogovoril z vsakim svetnikom oz. svetniško skupino, ki se je potrudil oz. potrudila do moje pisarne. Strpnost in iskanje konstruktivnih rešitev, ko se pojavijo težave, bosta še kako potrebna tudi v letu 2020. Po številnih težavah in zapletih bomo v tem letu koncno zgradili že nekaj let nujno potreben prizidek k šoli. Ob tej priložnosti se za zahvaljujem vodstvu šole in vsem zaposlenim v šoli in vrtcu, da so v omejenih prostorskih razmerah s kombinaci­jo organizacijskih ukrepov in zacasne usposobitve pomožnih prostorov za pouk oz. varstvo otrok iz­vedli brez motenj in da so s potrpežljivostjo doca­kali odlocitev o gradnji prizidka. Veliko truda in komunikacije z lastniki zemljišc je bilo v letu 2019 vloženo tudi v pripravo zahtevne dokumentacije za gradnjo povezave za kolesarje in pešce med P+R in Pakem. Ob izgradnji slednje nameravamo socasno obnoviti tudi vodovodno omrežje, za kar je tudi že izdelana projektna doku­mentacija. Kot tudi pri vecini drugih projektov nam najvec težav povzroca dokazovanje, da gradnje ne bodo potekale na poplavno zelo izpostavljenem te­renu in ne bodo povzrocale poslabšanja poplavne ogroženosti. V prihodnje bo to nekoliko lažje, saj bo koncana splošna študija poplavne ogroženosti in ukrepov za njeno zmanjšanje za celotno obcino. Tudi nasploh se nam obrestujejo minula vlaganja v stike z soglasodajalci in odlocevalci na ravni države, tako da se je sodelovanje z državo obcutno izboljša-lo. Sami veste, da birokracija ne miruje in prihaja na dan z vedno novimi zahtevami. V teh dneh bodo obcani, lastniki parcel ob regio­nalni cesti med Borovnico in gasilskim domom na Bregu prejeli predstavitve posegov na njihove par-cele zaradi izgradnje povezave za kolesarje in pešce ter socasne nujno potrebne obnove ceste skupaj s pogodbami za predhodno služnost z odkupom zemljišc po izvedenem posegu. Kmalu po novem letu bodo tudi lastniki na odseku med gasilskim domom na Bregu in Pakem h. š. 33 in do konca marca tudi vsi drugi do meje z Obcino Brezovica obvešceni o posegih na njihova zemljišca. Verja­mem, da bo tudi pri tem zmagal pozitiven pristop in da bodo lastniki zemljišc uvideli, da zaradi boljše in predvsem za kolesarje in pešce varnejše infra-strukture ne bomo na boljšem le vsi skupaj, tem­vec bodo zato, ker bo ta infrastruktura prispevala k povecani vrednosti njihovih zemljišc, na boljšem tudi sami lastniki. Obcina je pripravila projekte in ce bodo z njimi soglašali tudi lastniki zemljišc, potem bomo do za-cetka poletja 2020 oddali popolno vlogo za prido­bitev pravice za gradnjo. To moramo storiti za pri­dobitev evropskih sredstev, brez katerih izgradnja ne bo mogoca, do septembra 2020. V tem primeru si lahko obetamo, da bo v letu 2020 zgrajena ko­lesarska pot med mostovoma cez Borovnišcico na Mejacevi in Ljubljanski cesti. Ker je dinamika gra­dnje ob regionalni cesti tudi stvar Direkcije RS za investicije, ki nosi stroške njene obnove, pa bo le-ta znana šele potem, ko nam bo uspelo pridobiti pra­vico do gradnje. V najslabšem primeru bo projekt koncan do konca leta 2022. Ce bo vse po sreci in ne bo zapletov s pridobivanjem zemljišc, je do leta 2022 mogoca tudi izgradnja povezave za kolesarje in pešce med Borovnico in Dolom. Ker se je v zadnjem desetletju precej povecalo število prebivalcev Rakitne, ki pa nimajo urejenega cišcenja odpadnih vod, se je posledicno zelo po­slabšala kakovost pitne vode v lokalnih vodovodih v Kotih. V letu 2020 se bo izdelala projektna doku­mentacija za zagotovitev zanesljive oskrbe tega dela obcine s kakovostno pitno vodo, v letu 2021 pa naj bi se zacela izgradnja vodovoda s povezavo vrtine Prušnica z obstojecim vodohranom v Brezovici, ki se bo nadaljevala do preostalih naselij. Obstajajo tudi dobri obeti, da se bo knjižnica v letu 2020 koncno preselila v primerne prostore, in sicer v nekdanjo trgovino TUŠ Jurcek. Z lastnikom je že sklenjeno pismo o nameri, obcina pa je v ta namen v predlogu proracuna za leto 2020 že rezer­virala ustrezna sredstva. V letu 2020 bo tako poleg prizidka k šoli predvidoma izvedena tudi selitev knjižnice v nove prostore. Oboje skupaj bo za obci-no seveda tudi velik financni zalogaj. Spodobi se, da se ob koncu leta zahvalim vsem društvom za njihov prispevek k urejenosti prosto­ra, dogodkom, kulturnemu in športnemu utripu v obcini ter skrbi za ostarele, bolne in socialno ogro­žene. Uspešno sodelovanje v oddaji TV Slovenija Dobro jutro, s katero smo lepo predstavili obcino, njej kulturni utrip in njene, tudi še neizkorišcene turisticne potenciale, je pokazalo, da skupaj zmo­remo veliko in da s sodelovanjem lahko dosežemo še vec. Seveda pa ne morem, da se ne bi posebej za­hvalil vsem trem gasilskem društvom za vse požr­tvovalne intervencije, varovanje dogodkov, vzgojo podmladka in druge dejavnosti. Ob koncu se zahvaljujem vsem zaposlenim v obcinski upravi na celu z novo direktorico. Zara-di odhoda direktorja obcinske uprave so se ob že siceršnji kadrovski podhranjenosti zaradi priprave in izvedbe razvojnih projektov soocili z zelo pove-canim obsegom dela in s spremembami v vodstvu. S požrtvovalnostjo in okrepljenim sodelovanjem so ga, v celoti gledano, dobro opravili. Vsem skupaj še enkrat želim zdravo, uspešno in veselo novo leto 2020! Bojan Cebela, župan Parkirišce je osvetljeno Na novem parkirišcu pri železniški postaji Borovnica od 9. 12. 2019 deluje javna razsvetlja­va, socasno pa so bile na nizkonapetostno distribucijsko omrežje prikljucene tudi polnilne postaje za elektricne avtomobile. Zaradi zaenkrat še nezadostnega napajanja slednje še ne bodo delovale s polno mocjo. Ko bo vreme omogocalo, bo zaradi lažjega zavijanja vozil v izvozu, spremenjen vmesni otok med izvozom in uvozom. Ob delovnikih je med 6.00 in 18.00 parkirišce namenjeno izkljucno parkiranju uporabnikov javnega potniškega (železni­škega) prevoza, sicer pa tudi vsem ostalim. (ak) Sestali so se kacanski odbori. V sredo, 13. novembra, so se v skoraj premajhnem gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici zbrali vašcani Kotov. Na vaški odbor jih je povabil župan Bo-jan Cebela, in sicer z namenom, da obnovi­jo predstavnike odborov in se seznanijo z aktualno problematiko vaškega vodovoda ter z novostmi pri nadomestilu za stavbno zemljišce. Srecanje je bilo razdeljeno na dva dela, v prvem so se zbrali vašcani Brezovice in Dražice, saj njih najbolj zadevajo zadnje te­žave glede pitne vode. Cebela jih je seznanil, da je voda kontaminirana in da so potreb­ni konkretnejši ukrepi. Ne bo dovolj samo dezinfekcija vode in cišcenje vodohranov, treba bo temeljiteje ukrepati. Kot je pove­dala direktorica obcinske uprave Dolores Dolenc Bajc, jih k temu z visokimi globami spodbuja tudi inšpekcija. Obcina je zato že najela podjetje, ki bo poskrbelo za prvi obliž na rano. Cebela je hkrati pozval vse krajane, ki se cutijo sposobne, “da se zacne sodelova-ti, saj bomo le tako lahko širše rešili stanje, ki ni enostavno”. Zagotoviti pitno vodo bo tako predno­stna naloga župana za prihodnja leta. Eden izmed idejnih projektov je zagnati vrtino Prušnice oz. izgradnjo centralnega vodo­hrana kot alternativnega vodnega vira za širše obmocje. S tem bi vodo zagotovili tudi Borovnici v primeru izpada. Da se projekt zažene cim prej, je župan pozval krajane, da dolocijo tri obcane, ki bodo sodelovali z ob­cino in izvajalci. To bodo Jože Korošec, An­drej Pristavec in Janez Podržaj. Cebela se je hkrati v imenu obcine zahvalil vsem tistim, ki so karkoli naredili za to: »Zdaj delamo vsi, racunam na vašo podporo.« V drugem delu so se srecanju pridružili še krajani Zabocevega, Ohonice, Pristave in Lašc. Obcina je vse prisotne seznanila z nadomestilom za stavbno zemljišce, ki bo zdaj veljalo tudi za ta del kraja. Kot je poja­snil župan, gre za najpomembnejši prihodek obcini, ki služi razvoju in vzdrževanju infra-strukture. Obmocja se delijo na 4 skupine: Borovnica; Breg, Dol, Laze in Pako; Brezovi-ca, Dražica, Niževec, Ohonica in Zabocevo; Lašce in Pristava. Koti so bili do zdaj edino obmocje, za katero se ta davek ni zaracuna-val. Zdaj se bo. Na vaškem odboru so do-locili tudi predstavnike krajanov, ki bodo aktivno sodelovali z obcino in županom. V Brezovici, Niževcu in Dražici bodo to Ciril Trcek, Matjaž Hren in Sonja Petelin, Zabo-cevo bodo zastopali Matej Turšic, Jan Cer­netic in Bojan Kajnc, vasi Ohonico, Lašce in Pristavo pa Karel Nikolavcic, Frenk Debevec in Jožko Košir. Rok Mihevc Spar v Borovnici odprl svoja vrata Borovnica, 28. skupne države bil tisti jezicek na tehtnici, ki je nato odlocil, november – Trgovina da gredo v investicijo v tako Spar partner Borovnica majhni obcini? je Sparova franšiza Mesarstva Blatnik, ki se S sodelovanjem do nove rasteza na preko tisoc trgovine Financni direktor Spara Slo­ kvadratnih metrov veliki venija Jure Petkovšek je v svo­ površini. Za kakovostno jem nagovoru izpostavil, da sta ponudbo in prijetno jim obcinska uprava in župan nakupovalno vzdušje Bojan Cebela od trenutka, ko bo v trgovini skrbelo 20 je podjetje izrazilo svoj interes zaposlenih. za gradnjo trgovine, prav tako pa tudi ves cas gradnje, nudila Podjetje Spar Slovenija je v vso podporo. Tudi zaradi tega sodelovanju s podjetjem Me-je bila na dokaj zahtevni lo-sarstvo Blatnik odprlo novo kaciji v dobrih štirih mesecih franšizno trgovino Spar par-gradnja zakljucena. Izpostavil tner Borovnica. Slovesno od-je še pripravljenost sodelovanja prtje je potekalo v cetrtek, 28. podjetja Kržic Transport, ki je novembra, ob 10. uri. Poleg omogocilo rabo svoje parcele financnega direktorja Spara za gradnjo trgovine. Direktor Slovenija Jureta Petkovška in podjetja Mesarstvo Blatnik direktorja podjetja Mesarstvo Robert Blatnik je poudaril, da Blatnik Roberta Blatnika se ga so v podjetju zelo zadovoljni, je udeležil tudi župan Obcine ker lahko v Borovnici nada-Borovnica Bojan Cebela. ljujejo uspešno zaceto zgodbo partnerstva s Sparom in da so Sprva nic kaj privlacno lahko tudi sami prispevali k obmocje pomembni pridobitvi za kraj, Spar si je prišel ogledat loka-ki se v zadnjem casu ponovno cijo prvic lani spomladi, tedaj hitro razvija: »Veseli nas, da pod vodstvom generalnega di-smo kar v kraju samem našli rektorja Igorja Mervica. Nic kaj dovolj usposobljenih trgovcev privlacno obmocje Lika, ki je in trgovk, tako da bodo v novi kazalo šele prve znake oživlja-trgovini vecinoma obrazi, ki nja, verjetno nanj ni naredilo jih stranke že poznajo.« Tudi dobrega vtisa. Za razliko od vi-župan Bojan Cebela se je obe­denega pa je bila statistika Bo-ma zahvalil za konstruktivno rovnice pisana na kožo trgovcu, sodelovanje, še zlasti v casu saj ima obmocje najvecji demo-gradnje, zaradi katere kljub so-grafski prirastek. Poleti se je na casni gradnji P+R pri železniški obisku mudila še delegacija postaji ni prišlo niti do zapor maticnega avstrijskega Spara, prometa niti do kakršnikoli ki ji je padel v oci steber nek-omembe vrednih motenj na danjega viadukta. Kdo ve, ali ostali komunalni infrastruk­je ta simbol nekdanje velicine turi. Spomnil je še, da se nova Obvestilo Trgovina Jurcek obvešca nekdanje stranke, da bodo izdelki dodane vrednosti, ki so bili na voljo, za vas dosegljivi še naprej. Plin lahko dobite pri Vulkanizerstvu Molek, krmila za domace živali in creva za koline pa v novi trgovini Spar. Prednjo bo predvidoma prihodnje leto preseljen tudi mlekomat. Lepe praznike vam želiva in srecno 2020! Slavka in Jože Jurcek Zahvala trgovini Jurcek Pretekli mesec je v Borovnici zaprla vrata trgovina Jur-cek Tuš, ki je bila med domacini zelo priljubljena. Pevke ŽPZ Tonja se lepo zahvaljujemo Slavki in Jožetu Jurcku, ki sta podpirala našo pevsko dejavnost vse od zacetka našega delovanja. Srecno in vse dobro pri novih izzivih in priložnostih! Društvo ŽPZ Tonja trgovina z leseno fasado lepo vklaplja v kraj in da bo skupaj z urejeno okolico prispevala k temu, da bo središce obcine koncno dobilo lepo urbano po­dobo. Dva milijona in pol evrov vredna investicija Spar Slovenija je novo trgo-vino v Borovnici zgradil v 4,5 meseca v sodelovanju z izva­jalcem gradbenih del, podje­tjem Tipo investicijske gradnje. Arhitekturni nacrt objekta je pripravil Igor Žnidar, univ. dipl. inž. arh., iz podjetja Doming. Naložba z gradnjo in opremo je vredna približno 2,5 milijo­na evrov. Trgovina obsega 1.175 kvadratnih metrov sodobno urejene površine, njeno stekle-no fasado dopolnjuje moderen, z lesom obložen nadstrešek. Pred trgovino je prostor za par-kiranje 49 vozil. Za kakovostno ponudbo in prijetno nakupo­valno vzdušje bo v novi trgovi­ni skrbelo 20 zaposlenih. To je že 20. trgovina Spar partner, ki bo delovala pod samostojnim vodstvom partnerja ter peta tr-govina podjetja Mesarstvo Bla­tnik. Trgovina SPAR partner v Borovnici je sledila vsem ele­mentom moderne gradnje, ki so zadnja leta že stalnica novih trgovin Spar. V ospredju trgo-vine so sveži oddelki z bogato založenim oddelkom sadja in zelenjave na celu. Posebno me-sto zavzema leseni kozolec, kjer so na voljo izdelki slovenskih pridelovalcev. Poleg oddelka sadja in zelenjave obiskovalce na zacetku trgovine pozdravi oddelek kruha in peciva, ki mu sledijo delikatesa z izvrstnimi specialitetami za vse okuse, in mesnica, kjer bodo v ponudbi tudi izdelki Mesarstva Bla­tnik. Na voljo je tudi ponudba z alternativno prehrano ter dobro založen oddelek sveže pripravljenih jedi, ki je zaradi današnjega hitrega življenj­skega sloga zelo aktualen in ponuja številne že pripravljene jedi, sendvice, solate in sladice, peceno meso, ki se jih lahko preprosto odnese s seboj. 3000 evrov za borovniško šolo Nova trgovina je v skladu s trajnostno naravnano stra­tegijo podjetja Spar Slovenija tudi energetsko varcna, saj ima vgrajeno varcno razsvetljavo LED ter ucinkovit sistem Sy­stem Transkritisch CO2. Gre za hladilno tehniko, ki upo­rablja plin CO2. Z odpadno toploto hladilne tehnike bo trgovina pozimi ogrevana in poleti hlajena. Z uporabo tega sistema je trgovina okolju pri­jazna, saj za svoje delovanje ne uporablja klasicnih energentov. Na dan odprtja nove trgovi­ne je bil za obiskovalce in mi­moidoce organiziran program s številnimi gosti, ki se je zacel ob 10. uri in je trajal vse do po­poldneva. Navzoce je pozdra­vil Študentski pihalni kvintet, ki mu je sledil protokolarni del, v okviru katerega je Spar poklonil OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica 3000 evrov, župan Cebela, Pektovšek iz Spara in Blatnik iz Mesarstva Blatnik pa so prerezali slavnostni trak. Velika množica obcanov se je po nakupih zadržala pred tr-govino, kjer so zanje pripravili spremljevalni program z živo glasbo in predstavami za otro­ke, poskrbljeno pa je bilo tudi za lacne in žejne. Gašper Tominc, foto: GT Druženje in dobrodelnost na šolskem novoletnem sejmu pestro ponudbo sejemskih iz- Pa naj svoje sadove obrodi tudi delkov, ki so jih pripravili otro-skega sklada, je povedala pred-ženja.« Razstavljali sta tudi da zbrana sredstva nameni za po Sloveniji, tudi v Borovnici dobrodelni novoletni sejem. ci in njihovi starši, vzgojitelji-sednica Damjana Karlo: »Je pa dve lokalni društvi, sadjarsko nadstandardne programe, po-ljudje težko odlocijo za po-Bolj kot zbrana sredstva je po­ce, ucitelji ter lokalna društva. pomembna tudi priprava na društvo in klekljarska sekcija leg tega pa priskoci na pomoc moc: »Borovnica je mali kraj, memben cut otrok za dobroto Kljucen namen je, da se ob kon-ta sejem. Otroci, ucenci, starši KD Borovnica, Punkeljc, ki sta družinam, ki si težje privošcijo ki ima malo šolo, zato skuša-in bližnjega. In dokazali so, da cu leta krajani srecajo in druži-in strokovno osebje ustvarjajo po besedah Karlove pokazali šolo v naravi, smucanje in osta-mo delovati zelo diskretno. Tu ga imajo. jo, poleg tega pa zberejo nekaj sejemske izdelke, to pa je sku-svojo družbeno odgovornost. le programe. Damjana Karlo se moram zahvaliti clanom, sredstev za nadaljnje delo šol-pinsko delo in ena oblika dru-Poslanstvo šolskega sklada je, opaža, da se, tako kot drugod med njimi predvsem socialni Rok Mihevc 100. obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani v ponos tudi Borovnicanom sneje je postal dekan Filozofske Dr. Fran Ramovš (1890-fakultete, v letih 1934 in 1935 Med najbolj zaslužnimi za ustanovitev 1952) je študiral na Dunaju pa rektor univerze. Zavzemal ljubljanske univerze je in v Gradcu, kjer je doktoriral. se je za ustanovitev Slovenske dr. Danilo Majaron, ki Postal je profesor slovenske-akademije znanosti in ume­ se je rodil v Borovnici ga jezika in leta 1918 pomagal tnosti, bil med njenimi prvimi pri ustanavljanju slovenske rednimi clani, od leta 1950 pa univerze. Izbrali so ga za tajni-do smrti njen predsednik. in je 10 let po njeni ustanovitvi postal tudi ka univerzitetne komisije, po Kot jezikoslovec se je ukvar­ njen prvi castni doktor. ustanovitvi pa je bil med prvi-jal z zgodovinsko slovnico slo-mi štirimi rednimi profesorji. 3. venskega jezika, raziskoval je Ob vhodu v univerzo stoji decembra 1919 je imel prvo slovenska narecja in med dru­njegov doprsni kip. Prvo pre­predavanje na novoustano-gim pripravil Dialektološko davanje na ljubljanski univerzi vljeni ljubljanski univerzi in še karto slovenskega jezika (1931), je bilo 3. decembra 1919, nekaj danes je na ta dan njen praznik. Kratko zgodovino slovenskega mesecev po izglasovanju Za-Njegove prve besede veliko po-jezika (1936), sodeloval pri dveh kona o Univerzi kraljestva Slo­vedo: »Z današnjim dnem, ko izdajah slovenskega pravopisa, vencev, Hrvatov in Srbov. To pricakujemo novo dobo, novo z Milkom Kosom tudi pri novi predavanje o historicni grama­ zah niso smeli vec študirati, z razvoja znanosti v Evropi še deželnega sodišca v Ljubljani življenje, ko ustvarjamo sloven-izdaji Brižinskih spomenikov tiki je v slovenskem jeziku imel njo pa je bil izpolnjen tudi prvi pred ustanovitvijo ljubljanske in se vrsto let zavzemal za usta-sko univerzo, naj vas iskreno (1937). Bil je castni clan Slavi­jezikoslovec dr. Fran Ramovš, univerze. novitev ljubljanske univerze. pozdravim kot prve slušatelje sticnega društva Slovenije. pogoj za razvoj slovenske zna­ki je otroška leta preživljal v Bo-Novembra 1918 je bila imeno-naše almae matris. S tem sve-Leta 1950 je dobil Prešer­nosti. Bila je tudi pomembno rovnici. Prebivalci naše obcine Dr. Danila Majarona (1859-vana vseucilišcna komisija, ki tim trenutkom stopa naš narod novo nagrado za znanstveno simbolno dejanje za konsti­se lahko torej še kako s pono­1931) je želja po znanju vodila je z delom zacela že decembra. v zgodovino, ki je ne izbriše delo pri Slovenskem pravopisu. tuiranje slovenskega naroda som spominjamo ustanovitve na Dunaj, kjer se je vpisal na Izvolili so ga za predsednika, nihce nikoli vec. Po njem se imenuje Inštitut za kot naroda, ki se je uveljavil s ljubljanske univerze in njenih slavistiko, dokoncal pa pra-tajnik pa je postal mladi slavist Naš glavni predmet bo histo-slovenski jezik Frana Ramovša kulturo in je od Janeza Vajkar­ korenin. vo in leta 1888 doktoriral. Do – tudi Borovnican – Fran Ra-ricna gramatika slovenskega je-ZRC SAZU, ki ga je nekaj let da Valvasorja prek Žige Zoisa, Ustanovitev univerze je smrti je bil odvetnik v Ljubljani, movš. Ob desetletnici obstoja zika. Obširno je to polje in ni še tudi vodil. omogocila lažji dostop do štu-Jurija Vege, Jerneja Kopitarja, šest let tudi deželni poslanec univerze, 22. junija 1929, so dr. obdelano!« Leta 1921 je bil med dija slovenskim študentom, ki Frana Miklošica, Jožefa Ste-za Idrijo. Velike zasluge ima za Danila Majarona imenovali za ustanovitelji Znanstvenega Andrej Klemenc, po razpadu habsburške mo-fana, Friderika Pregla, Angele ustanovitev realke v tem kraju. njenega prvega castnega dok-društva za humanisticne vede Simona Stražišar narhije na avstrijskih univer-Piskernik in ostalih sledil toku Predlagal je ustanovitev višjega torja. in njegov prvi tajnik, pet let ka- Intervju Maja Dodic V Zabocevem je cez poletje zrasla pravljicna lesena hišica … Maja Dodic je novopecena fotografinja v Borovnici. Kdor jo pozna, ve, da je zelo zgovorna in nikoli ne more biti pri miru ali tiho. Tudi sama pravi, da ni primeren material za pi-sarno. Zato ni cudno, da je izbrala samostojno podjetniško pot in zacela uresnicevati svoje uni­katne ideje. V že tako idilicni vasici Zabocevo je cez poletje zrasla idilicna lesena hiška, v kateri se skriva in doživi marsikaj … Maja, kje so zacetki tvoje želje po fotografiranju? Kdo te je nad tem navdušil? Že od nekdaj sem rada fotografirala, sicer samo z navadnim fotoaparatom. Veliko stvari sem fotografirala, npr. poroke, gasilske vaje ... Potem pa sem pri možu Mihu doma našla bolj profesi­onalni fotoaparat, ki ga niso uporabljali. Zacela sem se malo igrati, še bolj na avtomatiki, saj še nisem znala. Vpisala sem se na tridnevni foto­tecaj k Neži Plestenjak z Vrhnike, potem pa, saj veste, vaja dela mojstra in cez cas vse vec osvojiš. Torej si bolj kot ne samouk? Takrat sem bila še študentka in to sem delala za hobi, vecinoma sem fotografirala necake, potem svoje otroke. Vabila sem tudi druge družine, a dokler se samo uciš, se ljudje niti nocejo foto­ grafirati. Kako si se odlocila za samostojno podjetniško pot? Ti redna služba ni bila vec izziv? Vedno recem, da nekaj pride, da se odlociš. Bila sem redno zaposlena, všec mi je bilo, kar sem delala. Potem pa sem se odlocila, da bi odprla po­ poldanski s.p,, kar je bilo šefu všec, a je vse skupaj napacno razumel. Dal mi je pogoje, kaj vse bom mogla delati za manj denarja in to me je pošte- no razjezilo. Niti telefona, namenjenega poslu, v službi ne bi smela dvigniti. Rekla sem, ne, tako se ne bom šla, ocitno mi to ni namenjeno. Dala sem odpoved in še isti vikend sem se pogovarjala s prijateljico, ki se je vpisala v žensko podjetni­štvo. Pogoj za to je bila trimesecna brezposelnost in vse se je lepo poklopilo, saj sem odpoved dala maja, septembra pa se je zacelo izobraževanje, ki sem ga opravila, dobila subvencijo in nato takoj odprla podjetje. Po izobrazbi si diplomirana ekonomistka, ti je tovrstno znanje pomagalo na poti ustanavljanja podjetja? Marketing me zelo zanima in ga znam upora­bljati, veliko o tem pa smo slišali tudi na ženskem podjetništvu. Namen tega projekta je spodbujati brezposelne ženske, da lahko delajo doma in raz­vijejo svojo idejo in posel, kar je bil vcasih tabu. Meni je izobraževanje veliko prineslo, veliko lju­di spoznaš, veliko znanja dobiš. Taka, življenjska predavanja. Kakšno je delo samostojne podjetnice, ki se ukvarja s fotografiranjem? Vse si. Graficna oblikovalka, cistilka, gospodinja, vrtnarka, zidarka, aranžerka, animatorka, racu­novodkinja … Ko otroke odpeljem v vrtec, doma odgovorim na e-pošto in povpraševanja, zacnem delati, urejati fotografije, fotografiram … Kaj vse pa fotografiraš? Najraje družine in otroke. Tukaj se res najbolj najdem. Potem poslovne portrete, poroke, kr­ste, vcasih tudi kakšne izdelke in zabave, novo­rojencke, narave pa niti ne. Ce že, ce je kakšen clovek v ospredju. Raje fotografiram ljudi, lovim custva, nasmehe, solzice, kako si otroci nagajajo, iskrice v oceh … Fotografiraš tudi na domu za osebne izkaznice. Ta informacija je gotovo dobrodošla predvsem za starejše obcane. Na domu fotografiram otroke, ki jih je težje spra­viti v studio, da se mamice z dojencki prevec ne matrajo, ali pa ostarele, ki težko pridejo kamor­koli. Jih tudi direktno na postelji fotografiram in vse uredim tako, kot mora biti. Se Borovnicani radi fotografiramo? (Smeh.) Bolj priseljeni Borovnicani. Domacini pa bolj mlajši, starejši niti ne. Se mi zdi, da Borov­nicani šele pocasi, pocasi prihajajo. Mogoce jih je sram. Marsikdo se pred objektivi rad skriva. Kakšne izkušnje imaš ti pri tem oz. kako ustvariš vzdušje, da je stranka pred tabo in fotoaparatom sprošcena? Vsak rece, mi pa tega ne znamo ali kaj moramo zdaj to. Pa recem, gremo lepo na sprehod, vi se gledate med sabo, sprošceno, jaz pa spontano fotografiram. Ni treba pozirati in vedno gledati mene. V naravi je vse skupaj še bolj sprošceno, pomemben pa je tudi cas, da se ljudje sprostijo. Cez poletje je pri tebi doma, v Zabocevem, zrasla prava idilicna lesena hiška. Kako bi jo opisala in kaj se skriva v njej? Hišica je majhna, topla in domacega videza. Tre­nutno je božicno okrašena in spominja na božic­kovo delavnico, saj pri fotografiranju družinam pricaram pravo božicno doživetje. Otroci pride-jo k škratku napisati in oddati pismo Božicku. In v tem je car, da se ne pridejo samo fotografirat. In kdo je ta škrat? Ta škratek pa sem jaz. V tem delu uživam in se super pocutim. Lahko sem spet otrok in se z otroki poistovetim. Je zelo luštno in sprošceno. So pa ljudje navdušeni nad mojo idejo in prvi odzivi so res zelo dobri. Od kod ideja za hiško? Od nekdaj išcem in delam stvari, ki so drugacne. Vedno študiram, kaj bi lahko bilo drugace. Ideja izhaja tudi iz casa, ko smo doma gradili hiško za otroke. Tam sem morala tudi marsikaj narediti, hkrati pa sem si mislila, da bi tudi jaz imela ta­kšno hišico, le vecjo. Ker sem že tako iskala nek prostor, kjer bi lahko fotografirala, je bila to su­per ideja. To je zdaj moj prostor, kamor se lahko umaknem, ali da delam ali koga povabim. Zgradila sta jo skupaj z možem Mihom. Mojster Miha bi lahko rekli, ceprav, kot sta sama povedala, veliko pojma o gradnji nista imela. Miha je res tak mojster, najin prvi projekt je bil zajcnik, potem otroška hiška, zdaj še veliko vecja. Je izolirana, ima vodo, elektriko. Ampak saj veš, Youtube je prava zakladnica znanja. Kaj bo pa cez leto v hiški, ko ne bo božicnega drevesa in ostale dekoracije za praznicno fotografiranje? Ne vem še cisto tocno, ker se mi ideje še spro-ti rojevajo v glavi. Racunam pa notri postaviti veliko rož, ki bodo dale svojo energijo. Imam belo in sivo ozadje, tako da se lahko prilagajam željam strank. Fotografirali se bomo tudi zunaj, spomladi bo okoli hiške polno tulipanov in vse skupaj bo še bolj pravljicno. Kje vse te lahko najdemo? Na Facebooku pod imenom Maja Dodic Photo­graphy, enako na Instragramu, kjer dnevno ob-javljam zgodbe, kaj delam in kaj planiram. Imam pa tudi svojo spletno stran maja.dodic.si. Tvoj življenjski moto? V kar verjameš in si želiš, ne podvomi niti za se­kundo. Moraš verjeti in to se ti izpolni. Ker se bližamo koncu leta, kaj bi zaželela Borovnicanom? V sporocilih strankam vedno napišem: »Pa lep dan, naj ostane nasmejan.« Da ostanejo nasme­jani, to želim vsem. Pogovarjal se je Rok Mihevc. Koncert ljudskih pesmi v Oštariji pr’ Štinglc Že šestic uspešni na razpisu PZS Od zadnjega razpisa Planinske zveze Slovenije je minilo leto dni. Letos, tik pred poletjem pa se je zopet odprlo okno za so-financiranje smerokazov na planinskih poteh. Planinsko društvo Borovni-ca je bilo nanj že pripravljeno in je prijavo oddalo med prvi-mi, kar nam je prineslo kar 75 % delež sofinanciranja s strani zveze. Intenzivno delo na tem podrocju v preteklih osmih letih, ko smo namestili že 64 Vabilo novih smernih tabel, 11 starih pa obnovili, je botrovalo odlo-citvi, da se to pot naroci le še šest novih smerokazov. Štiri za obmocje soteske Pekel ter dva za pot na Rakitno. Vecji pou­darek je bil tokrat na premiku starejših smerokazov z dreves na železne nosilce, kar je zdaj na našem obmocju v veliki meri zakljuceno. Ob pridobitvi nove pridne markacistke smo obnovili markacije na skorajda celotni 50-kilometrski mreži poti v oskrbi našega društva, ob tem pa ugotavljali, da nam v za- Planinsko društvo Borovnica vas vabi na   Novoletni pohod na Rakitno v cetrtek, 2. januarja 2020 Izhodišce: vrh Zaboceva ob 9. uri (oz. ob 7.30 z železniške postaje v Borovnici).  Na turisticni kmetiji v Novakih pri Rakitni bo poskrbljeno za planinski caj. Vabljeni! dnjih letih vec casa in energije kot obnova poti po vremen­skih ujmah jemlje urejanje teh po drvarskih akcijah. Zaradi tega je tudi padla odlocitev, da se odsek poti Pristava-Pekel prestavi na obcinsko parcelo. Kakšno odlocitev sprejeti, da bi preprecili praznoglavim oborožencem, ki se klatijo po naših gozdovih, streljati v pla­ninske smerokaze - tovrstne nege je bila deležna tabla na Železniku - zaenkrat še ugi­bamo. Prav tako še išcemo nacin, kako prepricati tiste, ki nam - domnevamo, da nena­merno - obcasno podrejo kak nosilec s smerokazi, o tem vsaj obvestijo, ce že nocejo popra­viti povzrocene škode. Pravcati obliž na vse ome­njeno je bil nedavni sestanek meddruštvenega odbora pla­ninskih društev Notranjske, kjer smo ob prisotnosti pred­sednika PZS g. Jožeta Rovana porocali, da smo eno redkih društev v državi, ki je svoje poti v celoti opremilo s smer­nimi tablami. Kot že mnogo­krat do tedaj, je odbor sogla­sno odobril kritje preostalega 25 % deleža cene smerokazov. Damjan Debevec, foto: DD Cestitamo vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Vošcimo vam vesel božic in srecno novo leto. Srecno 2020! Obcinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica v Oštariji pr’ Štinglc lahko tudi sami opazovali na odru. Njena redna gosta, Janez Cankar in Jože Camernik, sta, tako kot se za vaška posebneža spodobi, strla marsikatero šalo na racun pijace, starosti in žensk. Med-tem ko sta blond natakarico ljubkovalno poimenovala “zla­ta prinašalka”, sta sebe oznacila za pohištvo v gostilni. Ljubite­lja ljudskih pesmi sta imela to cast, da so tocno prednju, ni jima bilo treba dalec, prihajali ljudski pevci. Kot se spodobi, so naprej go-stilno zavzeli ta domaci, MPZ Štinglc, ki že vrsto let deluje pod okriljem Kulturnega dru­štva Borovnica in ga vodi Ale-ksander Müller. Kot je povedal predsednik Janez Janša, si želi­jo ljudsko pesem prenašati na naslednje rodove, zato je po­vabil tudi k vclanitvi v njihov zbor. Vaje imajo ob torkih ob 19. uri v dvorani nad vrtcem. Prav kmalu bi se jim pridruži-la tudi navdušena kmeta Janez in Jože, a ju na koncertni oder verjetno niso vzeli prav zaradi »ne prevec ta hmašne obleke«. So pa zato toliko lepše bili oble-ceni, v narodnih nošah, gostje z Gorenjske, Vokalna skupina Kokrcan. Rdeca nit njihove­ga dolgoletnega delovanja je ohranjanje slovenske glasbe­ne dedišcine, navdihujejo pa v V upanju na boljše case jih slovenski biseri, npr. pesmi zarcev in tako dali piko na i 28. Josipine Urbancic – Turnograj-Martinovemu koncertu, ki so ske, ki jih radi predstavljajo lju-ga Štinglci tokrat poimenova­biteljem zborovske glasbe. li Do dna. Jože in Janez sta se Naslednji pevci, ki so zasedli vmes pošalila še na marsika­odrski del gostilne, sestavljajo teri racun, seveda nista mogla Moški pevski zbor Slovenski mimo Dolenjcev: »Kako oni vokalisti. 6-clanski vokalni gladovno štrajkajo? Zaprejo se ansambel je bil ustanovljen v zidanico in odvracajo vodo.« leta 2016, njegov ustanovitelj, Razen verjetno naslednji dan, dirigent in umetniški vodja pa ko na zidanico potrka macek … je Peter Slanic. V svoj pevski nastop so vkljucili celo trk ko-Rok Mihevc Vabilo O ZVVS Vrhnika-Borovnica, Turisticno društvo Borovnica, Planinsko društvo Borovnica, Društvo Medved ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter prazniku sv. Štefana 26. decembra  vabijo na  Srecanje na Pokojišcu 8.30: start pohodnikov izpod Kolonce na Pokojišce 9.00-12.00: pogostitev v brunarici Vabljeni! Planinsko orientacijsko tekmovanje na Jancah dni potepuhi so dosegli drugo, tretje in peto mesto. Naši štu- Ljubitelji planinske orientacije smo dentje so bili edini predstavni­ imeli v nedeljo, 10. ki svoje kategorije. So že izku­ novembra, prvo šeni macki. tekmo naše lige v Poimenovali so se Režonje. tem šolskem letu. Mi odrasli, ekipa Pod klobu­kom, smo šli tokrat cisto na rob zemljevida in si privošcili Organizatorji so bili mladi panoramske razglede. iz PD Ljubljana Matica. Zbrali Tako nam tokrat ni uspelo smo se na Jancah, na razgle­prehiteti Maticarjev. Tudi naše dnem vrhu, kjer stoji planinski društvo bo organiziralo pla­dom. Prišlo je 22 ekip: 10 iz ninsko orientacijsko tekmova-PD Ljubljana Matica, 7 iz PD nje. 21. marca na Planini nad Borovnica, 3 iz PD Tržic in po Vrhniko. Dobrodošli! ena iz PD Brežice in PD Pošte in Telekoma Ljubljana. Za PD Borovnica napisala Po uvodnem pozdravu je list in zemljevid z vrisanimi vode, resja, strmi grebeni, glo-in druženju, smo veseli tudi Kristina Suhadolnik, tekma hitro stekla. Vsake 4 mi-kontrolnimi tockami. boke grape, samotne domacije, rezultatov. Naša najmlajša eki­ foto: Tina Mevec nute je startala nova ekipa. Višje kategorije smo dobile še lepi razgledi. Iskali smo od 5 do pa Aljaska je našla vse tocke in Na startu je dobila mapo in zemljevid z nalogami za vriso-8 kontrolnih tock, dve do tri so srecno prišla na cilj. Dosegla je v njej list z 11 vprašanji iz pla-vanje tock. Vsaka ekipa je lahko bile žive. drugo mesto. Kekca Erazem in ninske šole in orientacije, list s 20 minut reševala teste, nato jih Na poti smo bili od dve do Gal sta na vseh 11 vprašanj pra­5 vprašanji iz dodatne literatu-je oddala in šla na teren. Preho-pet ur. Poleg tega, da uživamo vilno odgovorila in ker sta bila re o Juliusu Kugyju, kontrolni dili smo lep del sveta. Veliko v naravi, v iskanju pravih poti tudi na terenu hitra, sta ugnala Kristalcki v jami “Nimam casa” na izletu Društvo upokojencev Borovnica je organiziralo izlet na Kozjansko. To je le en del sicer dokaj živahnega društvenega življe­nja, ki pa je predvsem mlajšim upokojencem premalo poznan. Oblacna sobota ni obetala ve­liko. Po jutranjem zboru, smo se z avtobusom, po postanku za kavico, z vožnjo po levem in desnem ovinku (velikokrat) pripeljali v osrcje kozjanske dežele. Premalo jo poznamo, a kljub svoji odmaknjenosti in navidezni zaostalosti ponuja zelo veliko zanimivosti in želje svoje care pokazati vsem, ki si tega želijo. Prvi postanek je bil pri cebe­larju g. Kozmusu. Med kot med. Toda ne. Dr. Kozmus je odlicen strokovnjak na podrocju pride-lave medu in je poleg številnih domacih funkcij tudi podpred­sednik svetovne cebelarske or-ganizacije. Predstavil nam je delo s cebelami in pridelavo cebeljih proizvodov ter boga­titev medu z raznimi dodatki (orehi, cimet, kakav itd.). Vse smo degustirali in lahko tudi kupili. Izlet smo nadaljevali z ogledom starega kraja Piljštan, ki se ponaša z vecstoletno trško tradicijo. Nekoc razvito mesto s poznano steklarsko proizvo­dnjo, kjer so izdelovali odlicne kristalne proizvode. Vecina raznih pokalov, ki so se v bivši Jugoslaviji, pa tudi še kasneje v Sloveniji podeljevali na raznih svetovnih in evropskih špor­tnih prvenstvih, je bila izdelana pri njih. Trg je imel tri gostilne, dva gradova, nižjo gimnazijo in prvo varno hišo za otroke iz nesrecnih zakonov. Imeli so celo sramotilni steber – pran­ger. V tem kraju je bila rojena edina slovenska katoliška sve­ tnica sveta Ema. V okolici je veliko drena. Iz tega najtršega lesa so izdelovali števila orodja. Poznan je kot ležaj za mlinska kolesa. V casu lakote po kmec­kih uporih so jagode drena – drnulje pomagale pri preži­vetju lacnih ust. Industrija je propadla, dela ni bilo, mladi so se odselili, tako ima kraj sedaj le še enajst prebivalcev. Ogled smo nadaljevali v starem, še edinem delujocem mlinu na reki Bistrica. Mlada družina je tu našla svojo priho­dnost. Zakonca sta obnovila že propadajoci mlin in poslopje. Meljeta žito, predvsem piro ter ajdo in iz moke izdelujeta številne bio proizvode. Pirin kruh tudi z dodanim cemažem, razlicna peciva, ajvar s cilijem, testenine in druge bio izdelke prodajata tudi na ljubljanski tr-žnici. Zanimiv je bil ogled sre­dnjeveškega gradu Podsreda. Grad velja za najbolj grajskega na Slovenskem. Je še v fazi ob-nove, vendar že sedaj prikazu­jejo stalne in obcasne razstave novejše umetnosti. Za smetano na torti smo se zapeljali na tu­risticno kmetijo Pirš, kjer smo s kulinaricnimi dobrotami po­skrbeli za lacne želodcke. Nato pa smo šli domov, saj za kaj vec: »Nimam casa.« Morda se nam pridružite prihodnjic. Za DU Borovnica Franc Turšic Borovniški planinci smo se novembra odpeljali na Pokojišce raziskovat bližnjo okolico. Slabo vreme nas tokrat ni motilo, saj smo se podali kar pod zemljo. Sredi gozda v manjši vrtaci nas je jama Košelevka skozi mogocni skalni portal sprejela v svo­jo notranjost. V letu 1943 je dajala zavetje Dolomitski ceti. Z luckami smo si osvetljevali dokaj strm spust. Prav s sre-dine stropa je visel kapnik v obliki ogromnega lestenca. Kmalu smo opazili majcene netopirje in se trudili, da jih ne bi prevec vznemirili. Po rovu smo se rahlo spušcali v levo. Vec previdnosti je bilo potrebne ob globokem bre­znu. V njegovo notranjost je bila potisnjena lesena lestev, ki je služila raziskovanju. Z malce plezanja smo se pov­zpeli v cudovito dvorano, ki jo krasijo lepo oblikovani kapni­ki, zavesice … ponvice, kjer se po kapljicah zbira voda. Vso lepoto in krasoto unicujejo le imena prednamcev, ki so kot stigme zarezana v stvaritve narave. Njihovi zapisi segajo že v leto 1919. Cakal nas je še krajši spust cez skalne ovi-re do dna 130 metrov dolge in 42 metrov globoke jame. Stene so prekrivale kapljice, kot bi bile posute z drobnimi kristalcki. Izstopala je stena z »orglami« in blešcece belimi kapniki. Pa majceni bazenc­ki, v katere se je po kapljicah zbirala kristalno cista voda. Tudi tokrat smo za trenutek ugasnili lucke in v crni temi poslušali tišino in zamolklo kapljanje. Pocasi smo vrnili v beli dan. Nad izhodom smo pomalicali in sklenili, da po-išcemo še Hrencovo jamo, ki je v bližini. Z roba smo opa­zili s trhlimi debli zasut vhod. No, to pa bi bil že težji podvig, pravšnji za izkušene jamarje. Cakala nas je le še vrnitev do avtomobilov, ki je ob prije­tnem klepetu prav hitro mi-nil. Upamo, da se bo soncku v slabem mesecu dni le uspelo prebiti skozi težke, sive oblake. Za MO PD Borovnica Tatjana Peclin Jesenski živžav Obiskali smo družinsko v borovniškem vrtcu podjetje Jele Kitt V okviru projekta ZDRAVJE V VRTCU se v skupini Rožice že nekaj casa pogovarjamo na temo SKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE. Otroci spoznavajo zdrave življenjske navade, raznoliko hrano, za katero je pomemb-no, da jo pridelamo cim bolj lokalno. Spoznavajo igre, pe­smi, zgodbe na to temo. Kljub deževnemu novembru skrbi-mo za cim vec gibanja zunaj. Ker imamo v skupini kar nekaj Toplo oktobrsko strokovnih delavk in hišnika Ustvarjali so na temo Jesen. V »izbircnih metk«, sva otrokom popoldne nas je pridelali popolnoma sami na garderobi vrtca pa so si lah-skušali približati sadje in dru­tudi letos povabilo, svojem zelenjavnem vrtu. V ko ogledali še razstavo, ki je go zdravo hrano na cim bolj ponudbi smo imeli tudi pecen predstavila dejavnosti v tednu zanimive nacine. Obiskali smo zagrizeni sadni abstinenti. Pa-živalmi, ki so, poleg borovnic, da smo se zbrali na kostanj, ki nam ga vsako leto evropske mobilnosti - projekt tudi družinsko podjetje Jele lacinke, ki so jih spekli posebej izdelkov iz borovnic in medu, našem vsakoletnem podarijo starši. Tradicionalna Beli zajcek ter teden kulturne Kitt, kjer so nas prijazno spre-za nas, pa smo si namazali z do-tudi zašcitni znak družine JESENSKEM ŽIVŽAVU, na našem srecanju je posta-dedišcine. Strokovne delavke jeli v svoj dom. Predstavili so maco borovnicevo marmelado Markelc Palcic. Zahvaljujemo ki je potekal na la tudi stojnica za izmenjavo se zahvaljujemo za res velik nam ameriške borovnice, zelo in medom, ki je prav tako pri-se vam za gostoljubnost in želi­igrišcu vrtca Mavrica v igrac, kjer so si otroci lahko obisk otrok in staršev in za vse zdravo sadje, polno vitaminov delek njihovih cebel. Lepo je mo veliko dobrih letin, zdravih Borovnici.izbrali novo igraco ter se po-prostovoljne prispevke, ki smo in drugih zdravju koristnih bilo opazovati otroke, ki so se cebel in obiralcev tega cudovi­ slovili od stare. Da bi srecanje jih zbrali za naš šolski sklad.snovi. Otroci so aktivno so-jim oci kar svetile ob uživa-tega sadeža! Letos smo obiskovalcem še bolj popestrili, smo staršem Za vrtec pri OŠ delovali pri pripravi sadnih nju vseh dobrot. Otrokom ponudili pecen krompir, ki ponudili na ogled tudi likovno Borovnica Pia Janjasmutijev, ki so bili tako okusni, nepozabna pa bo ostala tudi Pia Janja Kranjez, so ga gojenci vrtca ob pomoci razstavo izdelkov naših otrok. Kranjez da so jih poskusili še najbolj izkušnja srecanja z eksoticnimi vrtec pri OŠ Borovnica V objemu gora Jeseni se narava odene v prelepe rumene, rjave, Prav tak dan smo si zamisli­ dvajsetega, pa se kolesje srece rdece odtenke, ki še posebej žarijo v soncu. li za oktobrski izlet. V nedeljo, ni ravno vrtelo v našo smer. Debela plast težkih, sivih obla­kov se je zgrnila cez borovniško kotlino. Kljub temu smo se v presenetljivo veliki zasedbi od­peljali proti Pokljuki. Parkirali smo pod smucišcem Viševnik. Glede na vremenske razme-re in dodobra namocena tla, smo se odlocili, da vrh Višev­nika še pocaka. Povzpeli smo se po strmem pobocju smuci-šca do Zlatih vod nato cez Ka-cji rob pod vrhovi, se spustili v cudovito dolino z zanimivimi, izrazitimi kraškimi pojavi. V razbrazdanem skalov­ju lahko opaziš tudi sloncka, podobnega najdeš v dolini Mostnice. Na eni strani škra­bljaste skale, na drugi pa dolgi greben Viševnika, ki se spušca na Srenjski preval. Od tu se dviga naslednji dva­tisocak Mali Draški vrh. Po krajšem pocitku smo se spustili pod pobocje Velikega Selišnika do sedelca, s katerega pot vodi na Debeli vrh. Za kratek cas se nam je na razgledni tocki odprl pogled na dolino Krme in mo-gocna ostenja Rjavine, Luknje peci, Macesnovca …Triglav je zakrival megleni zastor. Ob prijetnem klepetu smo nadalje­vali po razgledni, položni poti … pravo razkošje sredi gora. V sunku vetra so macesnove igli­ce poplesavale kot zlatorumene snežinke. Daljši postanek smo nacrtovali v Koci na Lipan­ci, kjer smo se ogreli, pojedli dobrote iz nahrbtnika, otroci so izkoristili cas za igro. Do izhodišca nas je locila še urica spusta. Da po dežju vedno posije sonce, drži kot pribito, na izho­dišcu nas je soncek res pobožal. Za PD Borovnica Tatjana Peclin Županova beseda Cas praznikov in družine Spoštovane obcanke in obcani, bližajo se božicno­novoletni prazniki, ko si vzamemo cas, da praznujemo skupaj z družino. Želim vam veliko lepih trenutkov, saj je to cas, ko se lahko tudi ozremo nazaj in pogledamo, kaj smo v iztekajocem letu naredili, doživeli in bogatejši za te izkušnje gradimo nacrte za novo leto. Osebno sem zadovoljen s tem, kar smo naredili v leto­šnjem letu. Skupaj s sodelavci smo se potrudili, da smo iz­peljali projekte, ki smo si jih zadali na zacetku leta. Nicesar nismo zamudili, ceprav so se dolocene zadeve nekoliko zapletale, a kljub temu gredo stvari naprej v pravi smeri. Spomladi se bomo lotili gra­dnje prizidka k vrtcu in ka­nalizacije v Žažarju, ceste na Koreno in cistilne naprave Podolnica, ce naštejem glav­ne projekte. Veseli me tudi, da dobro sodelujemo z Vrhniko pri širitvi ceste in gradnji ko­lesarske poti. Zavedati se mo-ramo, da je avtocesta na Vrh­niki naše najbližje okno v svet, zato je ta povezava strateško za Horjul zelo pomembna. Dobro sodelujemo tudi z ob­cino Dobrova - Polhov Gra­dec, s katero smo se dogovo­rili glede obnove ceste, ki nas povezuje z Ljubljano. Naš cilj je, da na omenjenih cestah ne prihaja do zastojev in se lah­ko vsi, ki ju redno uporabljajo, varno vozijo v Ljubljano in proti Vrhniki. Letos je obcino zapustilo nekaj sodelavcev, ki so si po­iskali poslovne izzive drugje. Vsem želim veliko uspeha tudi v prihodnje, hkrati pa se jim še enkrat zahvaljujem za vse, kar so naredili pri nas. Veseli me, da smo se pri kadrovanju in iskanju novih sodelavcev dobro odlocali in smo bogatejši za delovne in odgovorne ljudi, ki izhajajo iz našega okolja. Verjamem, da je v tej situaciji za vse obca­ne to dodana vrednost. Med našim delom ugotavljam, da ekipa obcinske uprave med seboj dobro sodeluje. Drug drugemu pomagajo in se kre­pijo z izkušnjami. Ker prihaja­jo iz bližnje okolice, tudi dru­gace gledajo na vse skupaj, se cutijo domace in skušajo cim bolj prispevati k razvoju naše obcine. Prav kakovost življe­nja vsakega obcana je za nas pomembna in vedno bomo naredili vse, kar je v naši moci, da bomo sledili temu cilju. V casu, ko je dan kratek, smo tudi prižgali praznicno osvetlitev na naših ulicah. Sicer resda brez glamurja in svecanega odprtja ali odšte­ vanja, kljub temu pa je spre-hod skozi Horjul v decembru idilicen in praznicen. Želim vam, da praznicno vzdušje ponesete v vaše domove in se poveselite skupaj s prijatelji in sorodniki ter na lep nacin pricakate novo leto, ki prinaša nove želje in nove izzive. Župan Janko Prebil Dober odziv pri legalizaciji objektov Na obcini opažajo zelo pozitivne ucinke sklepa, ki so ga podprli vsi svetniki in ki vsem obcanom omogocajo placilo zgolj polovice komunalnega prispevka ob legalizaciji že zgrajenih objektov. V minulih mesecih so se obcani odzvali in opažajo vse vec aktivnosti na podrocju legali­zacije objektov, kar z veseljem pozdravljajo. Pri tem želijo opozoriti, da lahko obcani vse informacije v zvezi z gradnjo in legaliza­cijo objektov pridobijo na obcini brezplacno v casu uradnih ur. Tam jih tudi usmerijo na­prej in svetujejo, kaj je treba še postoriti. Ker je postopek legalizacije odvisen od razlicnih dejavnikov, kot so na primer leto izgradnje, na­membnost zemljišca, kjer objekt stoji, ali vrsta objekta, je potrebno vsak primer obravnavati posebej. Na obcini želijo še enkrat opozoriti, da je ureditev statusa vseh objektov dolocena z državno zakonodajo, ki jo morajo vsi obcani brez izjem upoštevati. To velja tako za stare kot nove gradnje in tako za stanovanjske in pomo­žne objekte kot gospodarska poslopja. Kršitelje zakonodaje država sankcionira preko pristoj­ne službe. Ker je casa še vedno dovolj, da se to uredi brez dodatnih zapletov ali kazni, imate še vedno možnost rešitve te problematike. Vso dokumentacijo lahko uredite s polovicnim fi­nancnim vložkom, le opogumiti se je treba in ugrizniti v kislo jabolko ter zadevo urediti. Peter Kavcic Vošcilo župana Zdaj staro leto tiho se poslavlja in novo zopet je v gosteh, veselje, zdravje, sreco, uspehov polno naj podarja v naslednjih 366 dneh. Lepe božicne praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter srecno novo leto. Župan Janko Prebil Legalizacija crne gradnje polovico cenejša! V torek, 19. novembra, je dvorana PGD Horjul pokala po šivih, saj je podjetje Geonep organiziralo brezplacno predavanje na temo legalizacije nepremicnin. Vsaj 50 se nas je tako v eni uri seznanilo z osnovnimi pojmi glede zemljiške knjige, GURS in nacinov legalizacije ter ne­obicajnim popustom s strani Obcine Horjul, vrednim kar nekaj tisocakov! Pred dobrim mesecem so državljani z nejasnim stanjem na podrocju izmer nepremic­nin prejeli poziv, da preverijo in izmerijo svoje hiše, vpisane v javne podatke GURS (ge­odetske uprave), ce ne želijo biti v prekršku. Tudi name kot nepremicninskega posrednika s 15 leti prakse so se obrnili prejemniki takih »grozilnih pi-sem«. Tokrat je država ubrala drugacen in bolj strokoven pri-stop kot pred leti, ko so nestro­kovne osebe, vecinoma študen­tje, hodili po vseh domovih in pobirali izmere in letnice ne­premicnin. Imamo primere, da so ka­mnite hiše, stare 200 let, v jav-no dostopnih bazah vpisane kot skoraj nove, da o napacnih izmerah notranjih površin sploh ne razglabljam. Letošnji pozivi so bili pripravljeni bolje, saj je od GURS pooblašcena Geodetska družba iz Ljubljane poslala poziv za dopolnitev po­datkov do sedaj vpisanih izmer in v primeru neskladja med iz­merami posameznih stanovanj in skupne izmere hiše obvestila lastnike, da je potrebna odda­ja nove izmere površin skupaj s skico. V primeru, da se ne bi odzvali in podpisali njihovega predlaganega popravka izmer (ki ni tocen), ali vrnili napacno izpolnjen obrazec, bi geodetska uprava predlagala prekrškov­nemu organu ukrepanje v skla­du s 129. clenom ZEN (zakona o evidentiranju nepremicnin), ki nalaga globo med 100 in 500 evri. Predavatelj o legalizaciji v Horjulu je dobro znan strokov­ni javnosti. To je Boštjan Trobiš, ki je leta 2003 ustanovil podje­tje Geonep, ki velja za enega najbolj prodornih geodetskih podjetij, saj je leta 2004 prvi v Sloveniji pridobilo certificiran dostop do nepremicninskih evidenc in v naslednjih letih doseglo najvecji tržni delež vpisov stavb v kataster stavb v Ljubljani. Boštjan je kot sodni izvedenec za nepremicninske evidence napisal vec clankov, je clan vec strokovnih in sta­novskih združenj, v GIZ GI je clan skupine za zakonodajo in leta 2014 je pridobil tudi certi­fikat za svetovanje o davku na nepremicnine. Zemljiška knjiga se ureja s strani okrajnega sodišca in nudi javno predstavitev prav­nih podatkov o posamezni ne­premicnini, torej ime in naslov lastnika, morebitne dolgove (hipoteke), ki bremenijo nepre-micnino, ali zaznambe sporov in stvarne in osebne služnosti – stvarne se nanašajo na parce-lo, torej dovoljenja za uporabo poti, osebne pa na pravice ži­vljenja dolocene osebe v nepre­micnini ali prepovedi prodaje. Zanimivo, da je kar 8 % la-stnikov v ZK vpisanih z nepo­polnimi podatki, da je nekaj deset tisoc pokojnih še vedno lastnikov in še vec bivših la-stnikov vpisanih kot trenu­tnih, kajti žal zakonodaja ne sankcionira novih lastnikov nepremicnin, ce originalne in overjene pogodbe o nakupu nepremicnine v ZK ne vložijo takoj in s tem pokažejo javnosti lastništva, kar sicer ni zastonj, saj je cena vpisa odvisna od vrednosti nepremicnine in sta­ne približno 100 evrov. Urejeno lastništvo v ZK je tudi pogoj za legalizacijo objek­ta. Podatkovne baze GURS pa kažejo podatke o stavbah in zemljišcih, torej stvarne, realne po­datke o nepremicninah. Uporabno dovoljenje je danes zaradi pridobi­vanja bancnih posojil, saj jih banke v zadnjem letu zahtevajo, postalo zelo aktualna tema. Vecina zgradb ima gradbeno dovoljenje, ne pa uporabne­ga, katerega mora izdati isti organ UE kot gradbeno, ampak šele po pregledu stavbe v naravi. Uporabno dovoljenje je torej nekakšen »tehnicni pregled« novogradnje. Predpisi v Sloveniji se vsako leto bolj zaostrujejo in ceprav je možno, da ima lastnik vecstanovanjske nepremicni­ne vsa štiri stanovanja etažirana kot samostojne enote, vsako vpisano v svoj ZK vložek, to še ne pomeni, da so legalna. In niti denar za kazen, ko­munalni prispevek, projektanta, niti volja za legalizacijo, torej spremembo enodružinske hišo v vecstanovanjsko, ni dovolj, ce hiša leži na vasi, kjer je dovoljena gradnja do najvec dvosta­novanjskih stavb, zato je treba naro-citi (22,70 evra) in preuciti lokacijsko informacijo za gradnjo, ki jo pripravi obcinski urbanist in kjer so oprede­ljene omejitve gradnje ter kdo vse je soglasodajalec. Legalizacija objekta se zacne z urejenim lastništvom in s tocnim vrisom stavbe s strani geo­deta. Projektantska hiša, ki pripravi PGD (projekt gradbenih del), ki vse­buje soglasja najmanj 8 institucij, na-crt arhitekta, nacrt strojnih in elektro instalacij, statika, elaborat vpliva na okolje itd., je osnova za placilo kazni za degradacijo in uzurpacijo prosto­ra, ki znaša za crnograditelje nekaj tisocakov, odvisno od velikosti stav-be. Glavna dajatev novograditeljev ali tistih v postopku legalizacije pa je komunalni prispevek, ki je pavšalni prihodek obcine na nove bivalne po­vršine, njegova višina pa se izracuna na podlagi velikosti parcele in stavbe ter glede na komunalno opremljenost okolice. Ob lastnem vlaganju lastnika v cesto, kanalizacijo ali ostalo javno infrastrukturo je možno doseci tudi popust, a le s trdim pogajanjem. Pohvala velja obcini Horjul, saj nudi kar 50-odstotni popust za vse poštene crnograditelje, ki bodo svoje nelegalne objekte legalizirali do 28. marca 2021, torej bo do tega dne dokumentacija vložena UE v presojo (praviloma jo vsaj enkrat zavrnejo in projektant PGD dopolni, saj je zakonski rok 30 dni za odgovor UE prekratek za ce­lostno obravnavo celotne dokumen­tacije). Pozor, sprememba enostavnih objektov brez potrebe po gradbeni dokumentaciji velja od lanske uvelja­vitve novega gradbenega zakona. Do lani so tako veljale garaže in nadstre­ški brez lastnega priklopa na elektriko Prenova strehe gasilskega doma Vrzdenec in višine do 3 metrov kot legalne, ce so bile velike do 30 m2, sedaj pa je drugace; mere objektov brez potrebe po dokumentaciji so: najvec 20 m2 površine, do 6 m višine, 2 m globine in nosilni razpon najvec 5 m. Ce je površina garaže z nadstreškom od 20 do vkljucno 50 m2 je treba pridobiti GD (gradbeno dovoljenje) za gradnjo nezahtevnega objekta. Ce bi želeli postaviti vecji objekt (nad 50 m2), pa je treba vlogi za izdajo GD priložiti še PGD (projekt grad-benih del, kot za hišo). Za postavitev ograje, visoke do vkljucno 2 m, ne potrebujete gradbenega dovoljenja, za tako od 2 do vkljucno 3 m potrebujete GD za gradnjo nezahtevnega objekta (brez PGD), za ograje, višje od 3 m, pa potrebujete GD (PGD). Za podporni zid (škarpo) z višinsko razliko, višino do 0,5 m gradbenega dovoljenja ni tre­ba pridobiti. Ce je višinska razlika od 0,5 do 1,5 m je treba pridobiti GD za gradnjo nezahtevnega objekta, kakor za nadstreške 20–50 m2. Za škarpe in zidove z vecjo višinsko razliko pa je treba pridobiti PGD. Prav tako ne smemo pozabiti na zadosten odmik nezahtevnega objekta od sosedov ali ceste, ki je praviloma 1,5 m (za bivalne objekte 4 m), razen ce se pridobi so-glasje za manjši odmik – fizicne osebe morajo svoj podpis notarsko overiti. Sebastjan Vehar Prostovoljni gasilci ter Vaški odbor Vrzdenec so avgusta letos zamenjali kritino na strehi gasilskega doma, saj je bila stara kritina dotrajana in potrebna zamenjave. Gasilski dom Prostovoljnega dru­štva Vrzdenec je bil sezidan in predan v uporabo gasilcem leta 1985. Kljub rednemu vzdrževanju in sprotnim manjšim popravilom se na domu kaže potreba po vecjih investicijah, kot so zamenjava strešne kritine, oken in barvanje fasade. Upravni odbor PGD je na obcnem zboru predlagal, da se zamenjava strešne kritine izvede v letu 2019, ostale investicije pa kasneje, skladno z razpoložljivimi financnimi sredstvi. Delovna akcija zamenjave kritine je tako potekala 16. in 17. avgu­sta, delo pa so opravili domaci gasilci in vašcani pod nadzorom krovca An-dreja Kogovška. Celotne stroške ma-teriala je kril Vaški odbor Vrzdenec iz prejetih najemnim od oddaje objekta, V poslovilni vežici na Vrzdencu gradbena dela koncana Kot je bilo obljubljeno, so konec novembra mojstri pospravili svoje stroje in orodje ter prepustili notranjost poslovilne vežice še zadnjemu dejanju, postavitvi velike freske v glavni prostor. Pogled od dalec, s ceste kaže novo podobo, ko se ozremo proti cerkvi svetega Kancijana. Vsa gradbena in zakljucna dela na tem vecnamen­skem objektu so se 26. novembra tudi uradno zakljucila, prav tako se je s tem dnem zakljucila tudi re-konstrukcija ceste, ki vodi od glavne ceste Vrzdenec–Horjul do cerkve. V naslednjih tednih bo treba urediti še zunanjo okolico ter postaviti ograjo ter pridobiti uporabno dovoljenje. Na veliko veselje domacinov pa no-tranjost poslovilne vežice že sedaj krasi originalna obnovljena freska svetega Krištofa. To so zaradi njene neprecenljive vrednosti in nevarno­sti, da bi propadla, odstranili s fasa- Naj praznicni cas pricaraveliko lepih trenutkov, zvrhan koš dobrot, srece in veselja v letu 2020! PGD Žažar želi vsem svojim clanom,krajanom in donatorjem vse dobro v prihajajocem letu ter se hkrati zahvaljuje za vso pomocin podporo. Srecno 2020! PGD Žažar de cerkve leta 2001 in jo zamenjali s kopijo. Ta krasi fasado cerkvice sv. Kancijana od leta 2003. Postopek montaže je bil zelo zahteven, saj je freska zdaj sestavljena iz treh delov, ki so naneseni na velike ojacene plo-šce, ki bodo služile, da freska ne bo propadala in bo lahko še dolgo na ogled. Zahtevno nalogo montaže je ob nadzoru strokovnjakov in vseh vpletenih v obnovo opravilo podje­tje Dvig. Peter Kavcic, foto: obcinski arhiv v katerem sta trgovina in lokal. Stroške krovca je krilo Prostovoljno gasilsko društvo Vrzdenec s sredstvi, zbrani-mi od julijske veselice. Prostovoljno gasilsko društvo Vrzdenec se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki ste se udeležili delovne akcije ali druga- ce prispevali k prenovi strehe. Nekaj utrinkov s prenove bo krasilo tudi gasilski novoletni koledar, ki vam ga bodo v hišo prinesli gasilci konec tega meseca ter vam zaželeli lepe praznike ter srecno in uspešno 2020! PGD Vrzdenec Lan – od zibke do groba Lan je rastlina, Vcasih je bil lan nepogrešljiv za izdelavo oblacil in posteljnine. ki je danes iz Lahko bi rekli, da je cloveka našega življenja spremljal od zibelke do groba. prakticno izginila. Še vec! Povezoval je celo dru­Še pred dobrimi žino ob dolgih zimskih vecerih ali ob delu na polju. Za mlade petdesetimi leti pa pa je delo z lanom predstavljalo ni bilo tako. tudi obliko druženja in zabave. Nekaj, kar si današnja mladina, Razstava in druženje v pro-ki živi v digitalnem svetu, zelo storih obcinske stavbe je zbra­ težko predstavlja. ne popeljala v cas, ko so ljudje Po uvodnem pozdravu smo v tej dolini živeli cisto drugace. slišali, kako se Janez Lešnjak Razstavo je pripravila Ida In-spominja pridelovanja lana v tihar, ki do lana, ki velja za eno Podolnici. Spomnil nas je na najstarejših kulturnih rastlin, stare domace obicaje in tradi­goji prav posebno ljubezen. cijo, ki je marsikje že izginila. Vabilo do žetve, trenja in izdelave prediva ter tkanja so žal tudi Lan so pridobivali dvakrat le-v horjulski dolini izginile. A tno. Spomladanc je bil bolj ne­nekaj obicajev se je na sreco žen in so ga uporabljali za fino Blagoslov konj na še ohranilo. Eden od takšnih platno, medtem ko je ozimc tradicionalnih obicajev je tudi zrasel višje in je imel bolj žila­miklavževanje. va stebla. Tudi zato je bil bolj Vrzdencu Za Horjul so znacilni tudi primeren za izdelavo mocnej­tamali in taveliki hudici. Gre šega, bolj grobega, a tudi bolj za zanimivo posebnost, ki jo trpežnega platna. Njiva lana  Konjeniško društvo Zelena dolina vljudno vabi lastnike je predstavil Peter Hribernik, je bila v tistih casih videti kot ki se je oprl na svojo diplom­ konj in ljubitelje le-teh na blagoslov konj, ki bo  modro morje, saj je v dopol­sko nalogo o miklavževanju in 26. decembra ob 13.30 na Vrzdencu.  danskem casu cvetel z modri­ kako so se po drugi svetovni mi cvetovi, popoldne pa so se vojni mladi fantje znašli in kot cvetovi zaprli. Ko so lan poru- Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Obcini Horjul za financno pomoc v letu 2019. Lepa hvala tudi vsem udeležencem in sodelujocim na osnovnošolci ustanovili tamale vali s koreninami vred z njive, konjeniški veselici. hudice, ki so naznanili prihod Suhe glavice so s cepci pomla-Lan so sušili in trli v posebej so ga najprej povezali v snope, svetega Miklavža teden dni tili, zvejali in presejali. Nekaj zato pripravljeni tarnici, ki jo je ki so jim rekli ruvace. Nato so pred uradnim prihodom na so ga pustili za seme, ostalo pa imela vsaka vas. Terice so bila ga posušili v kozolcu. Sledilo je Clani društva vam želimo lepe božicne praznike in srecno novo leto svetnikov god. Druženje smo porabili za krave povaljnice in vaška dekleta, ki so bile vedno 2020. smukanje z gredešem – stolom, zakljucili ob petju in glasbi ter telicke, ki so jim zaceli odvze-dobre volje in so se hudomu­ na katerega je bila pritrjena de-ob domaci potici kot v starih ska z mocnimi žeblji. Ko je bil mati mleko. Vcasih so ga vozili šno šalile iz fantov, ki so prišli dobrih casih. Vabljeni! Konjeniško društvo lan osmukan, so ga ucvrstili, tudi v mlin, da so ga trli in pri-mimo, in jim obešale repe iz Zelena dolina prevejali in nadevali v vrece ter dobili olje za lešcerbe, ki so jih pezdirja. S petjem in igrami Besedilo in foto: posušili glavice na krušni peci. uporabljali za razsvetljavo. so si tudi krajšale cas, saj je Peter Kavcic Medobcinsko sodelovanje Strokovna ekskurzija vodstva obcine in obcinskih svetnikov v Rogatec Za vsako uspešno obcino stojijo ljudje, ekipa sodelavcev z županom na celu, ki tesno sodeluje med sabo in z obcinskimi svetniki. predstavili organiziranost ter oseb s posebnimi potrebami. delovanje obcinske uprave, ki To zajema predhodni posvet z je dokaj podobna kot v Horjulu. zdravnikom, na podlagi kate­ Župan Mikolic in direktorica rega se doloci program jahanja, obcinske uprave Nataša Lavric prilagojen posamezniku. sta z veseljem odgovorila na V popoldanskem casu je sle­ vsa vprašanja, kako se pri njih dil še zakljucni del strokovne soocajo z reševanjem razlicnih ekskurzije, in sicer voden ogled problemov. dvorca Strmol. Pred propadom Sledil je voden ogled najve-so ga obvarovali tako, da so v cjega slovenskega muzeja na njem zaceli prirejati razne de­prostem in kulturnega spome-javnosti, ki privabljajo ljudi. V nika državnega pomena. Jedro gradu tako prirejajo gledališke muzeja tvorijo izvirni objekti prizore iz življenja v casu ba-in rekonstrukcije obrtniških roka, delavnice v Rokodelskem in gospodarskih objektov. Pre-centru Rogatec in slikovite raz­stavitvi stanovanjske hiše so stave, postavljena je tudi stalna sledili gospodarsko poslopje razstava književnika Branka štala, dvojni vezani kozolec Hofmana. Svoje gostoljubje je toplar in svinjak štalunci, nato gostom na koncu izkazal župa-pa še rekonstrukcije – vodnjak na Mikolic tudi tako, da je vse Le tako lahko obcina na-tokratno strokovno ekskurzijo som in v Rogatcu jih je pricakal domaciji, nakar je sledil spre-štepih na capljo, cebelnjak, vi-skupaj povabil na degustacijo preduje in zagotovi visoko ka-obcinske uprave in obcinskega tamkajšnji župan. Najprej so hod in ogled vrta z vec kot 150 nicarska hiša, brajde, kovacija lokalnih dobrot v svojo zidani­ kovost življenja za vse obcane. sveta v Rogatec dogovoril prav obiskali cebelarstvo Pavlovic z medovitimi rastlinami. Med in lodn, podeželska trgovina iz co in se jim še enkrat zahvalil Primeri dobre prakse so zato zaradi teh podobnosti med ob-vec kot 50-letno tradicijo, kjer najbolj zanimivimi tockami tridesetih let 20. stoletja. Poleg za obisk ter vsem zbranim za­ še kako dobrodošli in prihaja-cinama in zaradi dolgoletnega so gostom iz Horjula postregli ogleda je bil najvecji cebelnjak muzeja na prostem Rogatec je želel še naprej uspešno delo pri jo tudi iz obcine Rogatec, ki je prijateljstva s kolegom župa-z medenim pecivom, medenim v širši okolici s 87 AŽ-panji tudi Konjeniški klub Strmol, vodenju obcine Horjul. po marsicem podobna obcini nom Martinom Mikolicem. V likerjem in cajem. Gospodar je in paviljona za 8 AŽ-družin. ki nudi šolo jahanja, športne Horjul.zgodnjih jutranjih urah so tako na kratko opisal zgodovino ce-Sledil je obisk obcinskih pro-treninge, terensko ježo, oskrbo Peter Kavcic, Župan Janko Prebil se je za na ekskurzijo krenili z avtobu-belarstva na Slovenskem in na storov v Rogatcu, kjer so jim konja, poletni tabor in jahanje foto: obcinski arhiv Slovenski zajtrk v šoli in vrtcu Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese sreco drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov zacetek. Veliko upanja ustvarja velike ljudi, zato radostno pojdimo naproti novemu letu 2020. Da bi se vam in vašim najdražjim uresnicila mnoga pricakovanja, vam želimo gasilci PGD Horjul. Srecno 2020! Ob tem se vsem obcanom, podjetjem in ostalim, ki ste nam v letu 2019 stopili naproti in nam financno ali kako drugace priskocili na pomoc, iskreno zahvaljujemo. Pomen lokalno pridelane lahko predstavljajo, kako to zgleda od tudi zato, ker vedno uporabljajo ustre­blizu. Otroci to doživljajo kot povsem zno zašcitno cebelarsko obleko. In ko hrane se v zavest ljudi hitro aktualno temo, saj živijo tu in zdaj, so smo jih na koncu vprašali, kateri med vraca. Ni vseeno, od kje zelo vedoželjni in zares lepo sprejmejo imajo najraje, so vsi v en glas zatrdili, pride hrana, kako dalec je te vsebine, ki jih podajamo ob tej pri-da je najboljši akacijev med. pripotovala in uveljavlja se ložnosti.” Delo mladih cebelarjev podpira pravilo, da je najboljše tisto, Ob tokratnem dnevu tradicional-tudi novi ravnatelj, ki pravi, da je to nega slovenskega zajtrka so otroke v lep slovenski obicaj in je zelo vesel in kar je sveže pridelano, z vrtcu obiskali tudi mladi cebelarji iz ponosen, da ima osnovna šola Horjul domacega drevesa ali vrta. osnovne šole Horjul, ki sta jih spre-to obšolsko dejavnost, ki sicer ni rav­mljala mentor Janko Prebil in njegov no obicajna v ostalih osnovnih šolah. Tradicionalni slovenski zajtrk, ki pomocnik Ivan Krvina. Zanimivo, Pravi, da je pomembno, da se zave­smo ga tudi letos obeležili 15. novem-med cetrtošolci, ki se sedaj udeležuje-damo, kako pomembne so cebele za bra, vse otroke v osnovni šoli in vrtcu jo cebelarskega krožka, so se našli tudi naše življenje, saj bi bili brez njih iz-Horjul spomni prav na to. takšni, ki se še spomnijo podobnega gubljeni, ker oprašujejo toliko rastlin. Andreja Naglic Kumer, pomocnica obiska cebelarjev v vrtcu. Sedaj pa so Kljub vsemu se cebelnjaku raje izogne ravnatelja, je ob našem obisku vrtca v skupaj z mentorjem pridelali že lepo in delo v cebelnjaku Horjulu takole opisala, kako se pripra­ kolicino domacega šolskega medu, ki prepušca tistim, ki se na to bolje vljajo na slovenski zajtrk in kaj prav-ga potem porabijo za zajtrk v šoli in spoznajo. Tako otroci pobližje spo­zaprav pomeni predšolskim otrokom: vrtcu. Na vprašanje, ali je težko pride-znajo pomen samooskrbe in doma “Vzgojitelji so se z otroki pogovarjali lovati med, so fantje v en glas zatrdili, pridelane hrane ter dejansko razu- o pomenu zdrave prehrane, o naravi da ne, da je zabavno in da se v cebelnja-mejo, kaj vse je potrebno, da dobimo in cebelah ter njihovem pomenu pri ku vedno kaj dogaja. Najraje seveda hrano na mizo. To pa je že pomemben opraševanju. V tem tednu so si ogle-hranijo cebele tako, da jim pripravijo del ucenja za vse življenje. dali tudi, kako poteka delo sadjarja in sladko vodo in pogace. Prav nic pa jih kako je videti cebelnjak, da si otroci ni strah, da bi jih cebele picile. Morda Besedilo in foto: Peter Kavcic Lutkovna predstava Skupina Svetnik s svojim neprekinjenim ustvarjanjem predstavlja enega izmed najbolj izkušenih in plodovitih ustvarjalcev na podrocju slovenske sodobne kršcanske glasbe. V soboto zvecer, 23. novembra, so njihove pesmi odmevale tudi v Pro-svetnem domu Horjul. Zares odme-vale, saj je vsaj polovica dvorane po­znala njihove pesmi in je pela skupaj z njimi. Njihove pesmi obiskovalci poznajo z zgošcenk skupine, iz mla­dinskih zborov ali radia Ognjišce, kjer jih pogosto predvajajo. Njihova glasba je ritmicna, lahko bi rekli v pop-rock, a vseeno unikatna in sa­mosvoja, saj prinaša sporocilo o veri. Že od leta 2001, ko so zaceli ustvarjati, izvajajo sodobno kršcan­sko popularno glasbo. Po petih le­tih delovanja so se osredotocili na slavilno glasbo, ki je nacin molitve. Ko izvajajo svojo glasbo, zanje to ni nastop za publiko, ampak, kot pra­vijo sami, »s petjem in igranjem po­skušajo voditi vse zbrane na intimen prostor osebnega srecanja z Gospo­dom«. Do tega trenutka je skupina izdala pet studijskih albumov. Naj­novejša zgošcenka je izšla lani in ima naslov Popolna ljubezen. Preko glasbe in pricevanj sta pevec in ba­sist podelila svojo življenjsko zgodbo, nagovorila sta nas z iskreno delitvijo notranjih bojev. Glavni pevec, Tadej Vindiš, ki je tudi avtor glasbe in be-sedil vecine pesmi, pri nekaterih pa prevajalec in aranžer, je v najstniških letih igral in pel v skupini, ki je izva­jala death metal. Njegovo doživljanje sveta je vleklo k depresiji, vendar pa je v tistem casu spoznal dekle (danes je njegova žena), ki je bila skavtinja in hkrati še verna. Presenetilo ga je, ko je ugotovil, da ga k njej vlece tudi njen pozitiven odnos do življenja. Danes pravi, da poje glasbo, ki ga bolj osrecuje in vodi v srecnejše obcute­nje življenja. Poudarja, da je glasba super stvar, besedila pa so tista, ki štejejo in s svojim pomenom vpliva­ jo na ljudi. Ime Svetnik nosi skupina od vse­ga zacetka in z njim opogumlja sebe in mlade, da se trudijo približevati vzoru pravih svetnikov. Veseli smo, da so se odzvali na naše vabilo in pripravili cudovit vecer za naše bir­mance in vse druge obiskovalce. Po koncertu smo o vtisih povprašali še mlade obiskovalce. Obiskovalka M. K.: »Koncert skupine Svetnik je bil mnogo vec kot obicajen koncert. Fantje so ustvarili cudovito vzdušje. Upam si trditi, da so vsakega nagovo­rili na svoj nacin in hkrati nam vsem zbranim dali skupno smer vecera: biti blizu Bogu. Želela bi si še vec takih vecerov, ki so nepogrešljivi pri poglabljanju vere.« DIH (Družinska iniciativa Horjul) Otroci imajo radi lutke. Lutka se zna otrokom približati, jih ponese v deželo, kjer so doma pravljice. Otroci pa živijo v svetu, kjer se pravljice in resnica pre­pletajo in tam se tkejo nove zgodbe. Obisk lutkovnega gle­dališca je res poseben dogodek, prav tako smo veseli, kadar lutke sprejmemo v našem vrtcu. Igralki Teatra za vse sta v torek, 19. novembra, najmlajšim otrokom v našem vrtcu zaigrali pravljico Zajckov zvoncek, starejše skupine so si ogledale predstavo Od semena do župce. Vsi skupaj smo bogatejši za novi pravljici in novo, lepo doživetje. M. R. Utrinki vabijo na koncert Razstava Branka Lipnika: Svoj prvi javni nastop vajo Avsenikove skladbe, ki so skupino. Na vajah so se dobro jim blizu tudi zaradi troben-ujeli, med njimi je glasba lepo kot skupina so izpeljali te in klarineta. Sicer pa se na stekla in v prihodnje se jim kar na šolskem bazarju v njihovem repertoarju znajdejo obeta še vec rednega nasto­ osnovni šoli Horjul pred tudi ostale najbolj znane sklad-panja pred obcinstvom. Med enim letom in navdušili be narodno-zabavne glasbe igranjem zelo uživajo, najbolj obcinstvo. in tudi kakšen pop komad. pa jih razveseli, ko navdušijo Ansambel Utrinki sestavljajo publiko, to jim da prav posebno Od tedaj naprej v mladih kitaristka Karolina Koncan, energijo in veselje. horjulskih glasbenikih zori basist in klarinetist Nejc Kunej, Naslednjic bodo skupaj za­ želja, da kot ansambel zaigrajo trobentac Anže Trcek in Sven igrali pred obcinstvom konec tudi pred vecjim obcinstvom. Štrus, ki poprime za klavirsko letošnjega leta, natancneje 29. Danes že gimnazijci, sicer in diatonicno harmoniko. decembra ob 18. uri v prostorih pa vsi šolani glasbeniki, ki so Ceprav so še mladi, se z glas-obcine Horjul. svoje znanje pridobili v hor-bo ukvarjajo že osem ali deset julski podružnici glasbene šole let. Vsi so si želeli zaigrati v Peter Kavcic, foto: arhiv Vrhnika, redno vadijo in pilijo ansamblu in na koncu prišli Ansambla Utrinki svoje znanje. Najraje preigra-na idejo, da sestavijo kar svojo Božicno-novoletni bazar Osnovne šole Horjul šolski sklad. Ta sredstva so na­menjena šolskemu skladu iz ka­terega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavni del izobraže­valnega programa. Ucenci so se na to dobrodel-no prireditev pripravljali nekaj casa. Pod vodstvom uciteljic so izdelali izdelke ter jih ponudili na stojnicah in tako preizkusili svoje prodajalske spretnosti. Da je bilo vzdušje res praznic­no, so postregli tudi pecivo, ki so ga pripravili v šolski in vrtcevski kuhinji. Otroci so sodelovali tudi pri pripravi in izvedbi delavnic. Lepi, unikatni in uporabni izdelki, ki izražajo ustvarjalnost ucencev, bodo polepšali marsikateri dom. Le-tos so dogajanje na bazarju po­pestrili s štirimi delavnicami, izmenjevalnico igrac, stojnico francoskih slašcic in izmenja­vo knjig. Ob prijetnem dru­ženju so lahko vsi obiskovalci zacutili utrip praznikov, ki jih že z veseljem pricakujemo. Da je bilo veselo, je poskrbel šol-ski ansambel, pogumni mladi glasbeniki so zaigrali na har­monike in kitaro ter navdušili obcinstvo. Zadnji cetrtek v Vodstvo šole se ob tej prilo­ novembru je v žnosti zahvaljuje vsem ucen­ telovadnici Osnovne cem, ki so sodelovali pri do- šole Horjul potekal godku, in tudi tistim, ki so se tradicionalni božicno­ samo udeležili bazarja. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi dela in truda vseh sodelavcev šole, Gre za vsakoletno dobrodel-ob toplem caju in piškotih. ki se jim vodstvo šole zahvalju- no prireditev, s katero ucenci in Poleg druženja je bila namen je za aktivno sodelovanje pri iz­ njihove družine vstopijo v pra-tokratnega bazarja tudi dobro-vedbi, staršem in obiskovalcem znicni adventni cas, ko se po delnost. S prispevki za izdelke, pa za donacije za šolski sklad. trgih prižigajo lucke in se radi ki so jih pripravili otroci skupaj Peter Kavcic, družimo z znanci in prijatelji z mentorji, so zbirali denar za foto: arhiv OŠ Horjul novoletni bazar. Staro in mlado Umetnika spoznamo velikih plakatov ob cestah, me Glede tehnike risanja portre­fotografija vedno bolj navdu-tov je dejal, da se je odlocil za po njegovih delih, šuje in si nisem mogel kaj, da preprosto tehniko akrila, to- pravijo, kako nas ne bi izbral nekaj starih foto-rej risanja s copicem, nekako nagovori, pa je odvisno grafij ljudi, ki sem jih srecal tudi zaradi kontrasta vsem tudi od nas samih, doma, v Ljubljani, Trstu ali modernim vizualnim sporo-ce smo pripravljeni kje drugje. Izbral sem še ris-cilom, kot so veliki plakati. Pri be portretov in tako sestavil fotografiji pa ima svoje pravilo, razmišljati, se zamisliti razstavo, s katero sem naredil kjer ne stremi toliko k popol- in poglobiti v kontrast mladi – stari. Ce po-nosti in ostrini, ampak bolj k umetniško delo. zorno pogledate, so na foto-vsebini in sporocilu fotografije. grafijah starejši ljudje vedno Ob koncu je opozoril na to, da Branko Lipnik, nekdanji sami, celo osamljeni, mlajši pa v dobi digitalizacije preveckrat ucitelj osnovne šole Horjul so v družbi, se zabavajo in uži-pozabljamo na osnove, recimo je tudi letos konec novembra vajo, skratka jih je vec na fo-na risanje z roko, saj pišemo v prostorih šolske knjižnice tografiji. S tem sem želel opo-prek racunalnikov, namesto odprl tradicionalno razstavo zoriti na današnji problem, da na roke, in se tako izgublja do-in vsem zbranim predstavil se starejši ne bi smeli kar tako locena motorika in s tem tudi tokratno sporocilo. predati in postati osamljeni, rokodelstvo. Zato je prav, da “Letos sem se odlocil, da mladi pa ne bi smeli pozabi-negujemo in ne pozabimo na razstavim portrete, nekaj vec ti na starejše,” pravi Branko naš rokodelski del in spodbu-pa je tudi fotografij. Ceprav Lipnik. V pogovoru nam je jamo mlade, ki imajo željo po smo nenehno bombardirani zaupal, da vedno crpa ideje iz risanju in ustvarjanju. z vizualnimi komunikacijami življenja, z izbranimi deli pa preko televizije, zaslonov na je želel potencirati to razliko Besedilo in foto: racunalnikih in telefonih ter med mladostjo in starostjo. Peter Kavcic Spodbujanje branja v OŠ Horjul V Horjulu smo zaljubljeni v knjige V knjižnici OŠ Horjul preživijo veliko prostega casa. knjig danes in kakšne so bile Organizirano si jo je ogledalo pred leti. Iskali smo knjižne smo v novembru 226 otrok (starejša skupina molje v posameznih razredih 2019 dva tedna gostili vrtcevskih otrok in ucenci od in ugotovili, da sta na razred potujoco razstavo Pot 1. do 6. razreda), samostojno v povprecju dva – en fant in knjige od avtorja do pa tudi ostali ucenci ter posa-eno dekle. Pri starših pa z ve­bralca, ki nam jo je mezni starši v popoldanskem liko prednostjo vodijo mame posodila Javna agencija casu. Na koncu vodenja so pred oceti. Ucenci so razstavo otroci reševali pripravljene doživeli zelo custveno in se z za knjigo RS. ucne liste, ki so jih dojemali g. Moljem tudi identificirali kot poucne, a tudi zabavne. (kako je, ce ostaneš brez doma, Razstava Žige X Gombaca Z ucenci smo v pogovoru kako se pocuti pisatelj, ko dobi in Davida Krancana, katere ugotavljali, kakšen izraz upo-svojo knjigo prvic v roke ipd.). vsebina dejansko obstaja tudi rabljajo v drugih jezikih za 21. novembra nas je obiskal v kratkem stripu, nas vodi po »knjižnega molja«, pri literar-pisatelj Žiga X Gombac, ki je poti nastanka knjige – od za­nih nagradah smo se spomni-ucencem od 3. do 5. razreda misli avtorja, prek založniških li naše domacinke Kristine na zabaven nacin še enkrat poklicev, tiskarne, distributer-Brenkove, urednice, prevajal-povzel pot knjige. Nato je jev, v knjigarno in knjižnico ter ke in pisateljice, po kateri se ucencem povedal še tri svoje na koncu domov, saj »knjiga imenuje tudi literarna nagrada zgodbe, ki so bile podkreplje­zaživi šele, ko jo nekdo pre­za najboljšo slikanico. Kaj je ne s projekcijo ilustracij. Žiga X bere«. Po poti knjige nas vodi boljše – knjiga ali film? In za-Gombac ubira pri svojem delu simpaticni knjižni molj, ki mu kaj? Pogovarjali smo se o pre-samosvoje prijeme, da prido­strašna nevihta odpihne dom, vajanju, preverjali v knjigah, bi otrokovo pozornost, tako zato se odloci, da si bo ustva­ kakšne so naklade slovenskih da so ucenci poslušali na vsa ril nov dom – knjigo. Razstava je bila postavljena v knjižni­ci, ki je srce šole, kjer ucenci Vrzdenški pink ponk 2019 ušesa. Spoznali smo, da se nam so bili ucenci tudi zelo veseli tudi malo bolj arhaicne besede, želja vseh nas, odraslih, ki skr­ni treba bati tujih stvari; kako njegovih avtogramov. ki so že ušle iz našega dnevne-bimo za njihov razvoj – staršev, se ponovno spoprijateljiti s spr-Odslej se naši ucenci ne bodo ga besednjaka, bodo prepozna-uciteljev in knjižnicarjev. tim prijateljem in kako osvojiti vec spraševali, zakaj se avtorji li, ko jih bodo ponovno srecali. ljubezen svojega življenja. Prav bojijo glavnega urednika, cemu Predvsem pa se na tak nacin Polona Koncar, koristni nasveti! Na koncu pa so lektorji videti tako strogi, pa otroci zaljubljajo v knjige, kar je knjižnicarka Clani ŠD Vrzdenec Matej Gerbek, ki je zato slavil Knjižni krožek vabi medse nove clane s skupnim izidom 3 proti 1 in smo konec oktobra postal prvak obcine Horjul za sedaj lahko recemo že leto 2019. Blaž Turk je poleg tradicionalno izpeljali drugega mesta osvojil naziv pinkponk turnir v Vrzdenškega prvaka za leto prostorih gasilskega 2019. S tem dejanjem je bil doma na Vrzdencu. športni del zakljucen, tradi­ cionalno pa smo zavrteli še Petnajst tekmovalcev iz risanko za naše otroke, da so celotne Obcine Horjul je pri-po celodnevnem cakanju ob jelo za loparje in jih spretno pinkponk mizah le docakali vrtelo med dvoboji. Zanimivi svojo urico. dvoboji so bili že od zacetka, Ob tem naj izpostavim, da saj se držimo pravila, da je se ob sredah zvecer v gasil­žreb resnicno nakljucen, kar skem domu na Vrzdencu re-prinaša dodaten car. Tako se dno igra pinkponk med 20. in dejansko lahko že takoj na 22. uro, seveda kot rekreacija. zacetku pomerita dva, ki ka-Ce kdo želi, lahko pristopi in sneje lahko še vedno zaigrata se pridruži. Razmišljamo, da tudi v finalu. Ne glede na vse bi preko zime, ko so veceri pa na koncu nekateri poka-dolgi, uvedli ligo, kjer bi se žejo vec znanja in spretnosti poleg rekreacije pomerili še in se zato uvrstijo v zakljuc-po tekmovalni plati enkrat ne boje. Tokrat so nekaj vec tedensko. Vse je odvisno od pokazali in se uvrstili v pol-interesa. Ce vas zanima kaj finale Andrej Marolt, Martin na temo rekreacije in lige, se Skubic, Matej Gerbek in Blaž lahko obrnete na Sebastja-Turk. Slednja dva sta nato v na Secnika (040 644 547), ki Ljubezen do knjige, pristne takole opisal potek krožka: “Že leta raz-potrebuje, kar nas uci skromnosti.” Ta-polfinalnih dvobojih slavila za ŠD skrbi, da pinkponk ob mišljamo in sodelujemo, kako bolj izrazi-kšnih primerov je še veliko, saj je Kristina in se uvrstila v veliki finale. sredah živi. Zahvaljujemo pisane besede domacih in tujih to in zaslužno postaviti našo obcanko in Brenkova kot pisateljica in tudi kot glavna Mali finale oziroma tekma za se vrzdenškim gasilcem za najvecjih mojstrov književnosti uspešno pisateljico ter urednico Kristino urednica Mladinske knjige poskrbela, da tretje mesto je torej potekala prostore in kot vedno Alja­ ni edino kar združuje Brenkovo v ta naš prostor. Tako se vsak smo tudi pri nas bili deležni kakovostne li-med Andrejem Maroltom in žu Vrhovcu za lepe medalje upokojence ob vecernih urah. drugi in cetrti ponedeljek v mesecu ob 17. terature. Na to so v literarnem krožku izre-Martinom Skubicem. Mar-in vas ponovno vabimo na ta uri dobimo v tej sobi in prebiramo razlic-dno ponosni, predvsem pa se veselijo, da se tin je bil uspešnejši in osvojil turnir oktobra naslednje leto. Krožek je tudi cas, ko se lahko za trenu-no literaturo ter se ob tem pogovarjamo koncno premikajo stvari v pravo smer, da tretje mesto, lanskega prvaka Na koncu pa vse odbojkarske tek odmaknemo v svet, ki nam ga opisu-in razmišljamo. Trenutno beremo roman se bo uredila stara hiša, kjer je živela Kri-Andreja pa postavil na nehva-navdušence obvešcamo, da je je avtor. To je lahko zelo globoka osebna Jezero slovenskega nagrajenega avtorja stina Brenkova in bomo v Horjulu dobili ležno cetrto mesto. Finale je blizu Dan horjulske odbojke, izkušnja, ki poslušalca povsem prevzame. Tadeja Goloba. Seveda beremo tudi tuja primerno obeležje in prostor za druženje bil lep zakljucek in Blaž ter ki ga planiramo za konec ja- A ucinki branja so tudi dokazano kori-dela, vedno pa se o prebranih straneh tudi ter razne dogodke in razstave. Matej sta pokazala kar nekaj nuarja 2019. stni za zdravje. Kot pravi Toncka Klobu-pogovorimo. Poleg tega poskrbimo tudi Uroš Mrzlikar lepih izmenjav. Vec jih je gle- car, predstavnica Rdecega križa Horjul, za kognitivni del, da urimo naše možgane Besedilo in foto: Peter Kavcic de na izid uspešno zakljucil ŠD Vrzdenec redno branje preprecuje demenco, krepi in rešujemo rebuse, križanke in podobno. spomin in gibkost možganov, poleg tega Vedno pa v tretjem delu vzamemo v roke se tudi lažje pogovarjaš. Med dobrodejne knjige Kristine Brenkove in preberemo ka-ucinke sodijo tudi pozitivna custvena na-kšno njeno delo ter se o tem pogovarjamo. Dinamiti že novembra prižigali ravnanost in vecja samozavest. Zato so vsi Najveckrat beseda tece o njenih zakljuckih upokojenci lepo vabljeni na srecanja. Vsi na videz preprostih zgodbic, ki pa tudi v se lahko udeležijo tudi jutranje telovadbe, današnjem casu podajajo koristne napotke ki poteka vsako jutro na obcinskem trgu za življenje. Eden takšnih primerov je reci­ petarde v mrežah nasprotnikov v Horjulu, pozitivni ucinki pa so zelo po-mo, ko pripoveduje, kako sta s prijateljico dobni kot pri branju, le da tu namesto mo-splezali na zvonik horjulske cerkve in piše: žganov razgibamo celo telo. Zato vljudno ‘Lahko bi zapeli, pa nisva.’ V bistvu sporo-V novembru so ekipe Sredi novembra (15. 11.) je prva tov za naslov prvaka, HK Prevoje, vabljeni vsako jutro na telovadno in vsak ca, kako je clovek srecen, pa se tega takrat ekipa Dinamitov odigrala 4. krog in izgubila z 1 : 15. Tretja ekipa razlicnih selekcij odigrale drugi ponedeljek popoldne druženje ob ne zaveda, ampak najveckrat šele potem, domace in mednarodne clanskega državnega prvenstva Mladi Dinamiti Horjul so prav knjigah. Da lahko podrobneje predstavi-Slovenije proti HK Dolenjske To-tako morali priznati premoc proti ko je ta trenutek že mimo. Enako recimo tekme ter dosegale odlicne mo, kako izgleda, smo novembra obiskali ob zgodbi o svoji mami, ki je pekla zares plice in zanesljivo zmagala z 8 : 2. HK Vrhpolje s 5 : 8, pa ceprav so ob literarni krožek Kristine Brenkov v pro-dober kruh in pravi, kako ni nikdar videla rezultate in nakazale, kam Clani ekipe TNT Dinamiti so igrali polcasu vodili s 5 : 1. storih Rdecega križa v Horjulu, kjer smo na tleh niti košcka kruha. In tu zopet lahko merijo v letošnji sezoni, na proti enim izmed koncnih favori-Teden dni kasneje, v petek, 22. se pogovorili o tem, kako sploh poteka in potegnemo povezave s sporocilom, kdor sam vrh! kakšne teme obdelujejo. Matko Zdešar je košcek kruha zametuje, veckrat drobtinic cljivo izgubili 2 : 8. A mladi ho-v Ferraro, kjer so se pomerili z polcasu. Sedaj Dinamiti Horjul kejisti so tu, da svoje izkušnje domacini Ferrara Hockey in zasedajo prvo mesto na lestvici in znanje še pridobivajo in pi-enimi izmed glavnih favoritov v tej ligi. Naslednji dve tekmi lijo. Sredi novembra so se tako za naslov Edero Trieste. Prvo v tem prvenstvu bosta 15. de­odpravili tekmovat v hrvaško tekmo proti Ferrari so naši za-cembra, ko se bodo odpravili v klubsko prvenstvo do 16 let. celi nekoliko zadržano, saj niso Montorio. Odpravili so se v Karlovac, kjer dovolj dobro poznali naspro-Dobro formo so na zacetku so jih pricakali domaci naspro-tnika in njegove igre, vendar so decembra pokazali tudi doma tniki IHK Karlovac in HK Do-po nekaj minutah zaceli igrati pod šotorom, ko so odigrali lenjske Toplice. Prvo tekmo so tako kot znajo in na veselje eno izmed najtežjih tekem v odigrali proti Dolenjcem in po navijacev, ki so jih pospremili rednem delu proti HK Prevoje. odlicni igri na koncu slavili s 6 v Italijo, hitro zaceli zadevati. Tekmo so 2. decembra odigrali : 3 (Miklic Bor je zadel po štiri-Koncni rezultat je bil kar 3 : 11 v najboljši postavi, ki jo trenu­krat, po enkrat sta zadela Alen za Dinamite (po 2 zadetka so tno premorejo, in so na koncu Zdešar in Vid Petelin). zadeli Nace Sovec, Blaž Prebil, slavili s 6 : 1. Tekma je potekala Drugo tekmo so igrali proti Bor Miklic, Anže Nawar Kra­po nacrtih trenerja, saj so Di-domacinom. Od zacetka pa do njec). Drugo tekmo so odigrali namiti narekovali tempo od konca so prevladovali na igri-z vedno odlicno ekipo Edero prve do zadnje minute igre. Do šcu. Mladi fantje so pokazali iz Trsta, na katero so se dobro sedaj so tako ena izmed dveh borbeno igro, kar se je na kon-pripravili. ekip, ki v letošnji sezoni še ne cu poznalo na rezultatu, ko so Tekma je bila zelo borbena, pozna poraza. slavili s kar 8 : 1. Zadeli so: Bor z vec streli na gol s strani na-Hokejiste in njihove rezul­ Miklic dvakrat in po enkrat ših hokejistov, ki so že v prvem tate lahko spremljate tudi na Alen Zdešar, Marcel Prebil, delu povedli z 0 : 2 (zadela sta novembra, so v športnem par-Timotej Fink). TNT Dinamiti Slovenije so odigrali 2. decem-Anže Letonja, Timotej Slovša, Nejc Juteršek in Bor Miklic). V spletni strani www.dinamiti.si ku Horjul odigrali 5. krog dr-Horjul so igrali proti HK Šcu-bra v Horjulu proti HK Prevoje. Maša Kogoj in Vid Petelin. drugem polcasu se je groba in ali na njihovi Facebook strani. žavnega prvenstva. Dinamiti ka Cerknica in po odlicni igri TNT Dinamiti Horjul so igra- A s tem še ni bilo konec hitra igra samo še stopnjeva-Vsak petek zvecer pa vas vabijo Horjul so igrali proti vedno zmagali s 5 proti 2. Njihova 3. li proti favoriziranim Tajfn­ mednarodnih tekmovanj v la, vendar smo zaradi dobro na tekme, kjer ne manjka prave odlicnim Luftarjem in so se ekipa je igrala proti HK Žirafe lom, vendar so jih naši fantje z minulem mesecu. V nedeljo, razpoloženega vratarja Marka hokejske akcije. morali mocno potruditi ter sla-in po zacetem vodstvu na kon-odlicno igro premagali s 5 : 2. 1. decembra, so imeli z ekipo Finka mrežo ohranili nedo­vili zmago po kazenskih strelih cu klonila s 5 : 2. Mladi Dinamiti so igrali proti do 18 let na sporedu italijan-taknjeno in na koncu slavili Besedilo in foto: s 4 : 3 (zmagoviti gol je dosegel 6. krog državnega prvenstva HK Freaky team in žal prepri-sko prvenstvo. Odpravili so se z enakim rezultatom kot ob Peter Kavcic Dobitniki posameznih priznanj. Akrobatska skupina Dunking Devils so navdušili s svojimi vragolijami. Horjul Janka Prebila prejeli: med katerih je morda najbolj te za šolo, saj želimo spodbujati najmlajši tekmovalec Benjamin slaven vzpon s kolesi Goni Pony šport v našem okolju. Ko imaš Druženje ob športu te vedno napolni s Doljac, najstarejši tekmovalec na Vršic ali pa vzpon na plani-med športom nasmešek na pozitivno energijo. Ce Aleš Rožmanec, zmagovalec ško velikanko Red Bull 400. obrazu, je to to! To je tisto, kar pa gre za poseben v spretnostnem poligonu OŠ A 12 ur košarke je zanj nekaj želim prinesti v to naše okolje jubilej, je vse skupaj Aljaž Slovša, zmagovalni par posebnega, saj se je vse skupaj in tudi s tem navduševati ljudi še bolj nepozabno. In (dvojica) Lea Gabrovšek in Ma-zacelo prav v domacem kraju, za rekreacijo,” še dodal Rožnik. tic Leben, najboljša posame-torej v Horjulu. Še kot sedmo-Organizatorji se zahvaljujejo znica Muc Veronika Jelovšek, šolec je Simon organiziral tur-tudi posebnim gostom, akro­ prav to se je zgodilo na tradicionalnem, že najboljša posameznica Zelenk nir v nogometu, nato so skupaj batski skupini Dunking Devils dvajsetem Samcevem Lara Gabrovšek, najboljši posa-s prijatelji ustanovili športno Akademija, ki so svojimi dih memorialu v košarki, meznik Mackov Andrej Leben, društvo Ekstrem, nakar je po-jemajocimi predstavami osvo­ kjer se je metalo na koš najboljši posameznik Zelencev leg raznih športnih aktivnosti jili srca v dvorani. Medtem ko v soboto, 23. novembra. Klemen Keršmanec. 12 ur ko-zrasla tudi zamisel o takšnem so pred finalno tekmo izvajali Od osme ure zjutraj do šarke je imelo tudi dobrodelno košarkarskem turnirju, ki so ga svoje vragolije visoko v zraku noto, saj so organizatorji skupaj poimenovali Samcev memo-in zabijali na koš kot za stavo, s sponzorji podarili športne re-rial, po priljubljenem ucitelju so ustvarili super vzdušje v Napeti boji so publiko dvi­ osmih zvecer. kvizite osnovni šoli Horjul. Ob športne vzgoje. Sama organi-dvorani. Za estetiko v gibanju gnili na noge in v dvorani ni tej priložnosti se je ravnatelj zacija dogodka za tako uteceno na parketu brez košarkaške bilo navijaca, ki ne bi dal vse Aleksander Gube zahvalil za ekipo ni pretirano zahtevna, žoge so tudi tokrat poskrbele od sebe tako kot nastopajoci to gesto in zagotovil, da bodo še posebno ponosen pa je na clanice mažoretne in twirling na parketu. O razburljivosti šolski otroci z novimi rekviziti dejstvo da so že na zacetku skupine Horjul. Celotne prire­pove veliko tudi dejstvo, da je zagotovo uživali v športnih ak-koncept zasnovali tako dobro, ditve pa ne bi bilo moc izpeljati bila najvecja razlika na tekmi tivnostih. da se do danes prakticno ni brez pomoci sponzorjev, ki 17 košev. Po lanskoletni zmagi eno spodbuda da bodo Macki kušenim tekmovalkam. Predstavnik športnega dru-spreminjal. “Dvajset let je lepa so omogocili, da je 12 ur ko­Mackov so letos pokal dvignili še bolj zavzeto trenirali? Na V dvanajstih urah so sode-štva Ekstrem in direktor pod-tradicija in ob tej priložnosti bi šarke uspelo. V prvi vrsti gre visoko v zrak Zelenci. Koncni ženski tekmi so zmagale Ze-lujoci tekmovali tudi v raznih jetja Ekstrem Simon Rožnik se rad zahvalil vsem udeležen-zahvala obcini Horjul in pod-rezultat vseh tekem je bil 455 lenke, torej mlajša ekipa. Konc-spremljevalnih aktivnostih, je povedal, da to prireditev v cem, ki pridejo na ta dogodek. jetjem Metrel, Kovinos, Kva-: 438. Rezultat v zmagah skozi ni rezultat je bil 6 : 5. Rezultat v povsod pa je imela glavno vlo-Horjulu organizirajo za srce. Vsako leto imamo 70 tekmo-der, Fortrade, Pr Kozinc in DP vsa leta je sedaj 12 : 8 za Macke. zmagah skozi vsa leta je sedaj 5 go košarkarska žoga. Letos so Organizacija športnih in doži-valcev in 10 tekmovalk, kar je design. Ali smo prica menjavi generaci-: 3 za Muce, ki s tem ohranjajo priznanja za te aktivnosti in vljajskih dogodkov jim nikakor lepa številka za našo horjulsko je in pobudo prevzemajo mlajši prednost. A tudi tu se mladen-osebne dosežke iz rok castne-ni tuja, saj na leto organizirajo dolino. V letošnjem letu smo Besedilo in foto: košarkarji? Morda pa bo to vse-ke nevarno približujejo bolj iz-ga pokrovitelja župana obcine tudi 15 velikih dogodkov, iz-priskrbeli tudi športne rekvizi-Peter Kavcic Obcina Dobrova-Polhov Gradec Osnovna šola Polhov Gradec v 50 letih gradnjo šole, ki ga je pripravil kolektiv. Za obcinski praznik, V pretekli številki Našega casopisa smo 27. april, je predsednik obcin­ porocali o slovesnosti ske skupšcine Ljubljana Vic ob 50-letnici šolske - Rudnik postavil temeljni zgradbe v Polhovem kamen za novo šolo v Polho- Gradcu, ki so jo vem Gradcu. 15. 7. 1968 bo zapisan v zgodovini PG kot dan, ko se je pricela gradnja okronali z uradnim odprtjem športnega nove, sodobne šole.” Spomini objekta, ki ponuja pa ostajajo, spomini na gra­ številne športne dnjo in selitev: “Buldožerji so dejavnosti na se zarili v hrib. 23. 11. 1969 prostem. smo slavnostno otvorili novo šolo. Ta je sodobno opremlje- V prispevku smo vam oblju­ na, s kabinetnimi ucilnica­ bili še kancek zgodovinskih in mi, telovadnico, pokritim statisticnih dejstev, ki so nad­ bazenom, vrtcem in sodobno vse zanimiva, ter imena izje-opremljeno kuhinjo.” Tudi te­ mnih talentov, ki so ali še bodo danji ucenci so bili pomemben izšli iz polhograjske osnovne del te zgodbe. šole. naših otrok. Metod Kozjek je na slove-Stropovi so se povesili že snosti podelil spomine izpred Iz šolske kronike 1969/1970 za 9 cm. Republiški zavod za 50 let in to v svojem narecju, Nikakor ne smemo mimo raziskavo materiala je ugo-nato pa so bili prebrani zapisi najpomembnejše odlocitve, ki tovil, da je poves prekoracen Boštjana Mlinarja, ki je pred 15 so jo pred pol stoletja sprejeli za 244 %, zato je bila od 6. leti zanimivo strnil spomine vrli možje, ter dejstev in raz-januarja 1967 šola za 14 dni svojih staršev: “Ko sta moja mer, ki so tej odlocitvi botrova-zaprta, da je SGP Grosuplje starša prišla v novo šolo, se le: “Skoraj pol tisocletja stara podprlo v treh prostorih po-jima je vse zdelo zelo cudno. šola grozi, da se bo podrla. vešene stropove. Priceli smo z Zjutraj ni bilo treba zaku-so veliko telovadnico. dodatne vsebine in krožki ter naravoslovce je iz rok Marka Šola je v stari grašcini iz 16. akcijo za izgradnjo nove šole – riti peci – dobili so centralno Ko je bila šola še v gradu, s številnimi knjigami založena Rusa romalo v roke gimnazijcu stoletja. Prostori so premajh-z nacrtom. Skupšcina obcine kurjavo. Ni bilo treba vleci so ucitelji hodili k ucencem, knjižnica in posledicno znanje z nadpovprecnimi dosežki iz ni, premalo osvetljeni, ne od-Vic - Rudnik je sprejela sklep, vrvi – zvonec je bil elektricen. kar naenkrat pa so morali otrok – pred petdesetimi leti je naravoslovnih vsebin Janu Do-govarjajo sodobnemu pouku da se pricne z izdelavo nacr-Ni jim bilo potrebno hoditi v ucenci k uciteljem – imeli so bila povprecna ocena ucencev linarju; Lucija Jankovec, amba- in kvarno vplivajo na zdravje ta, ter sprejela program za iz-kaplanijo k telovadbi – dobili kabinetni pouk. Ucenci so se 2,98, danes je ta kar 4,2, števi-sadorka demokraticnega obli­razveselili tudi igrišca pred lo popravnih izpitov pa se je s kovanja in prepricana iskalka šolo, ceprav ga je v gradu do-povprecnih 45 znižalo na manj trajnostnih rešitev v modi, je bro nadomešcal park. Sedaj kot pet letno. In ko smo pri na-zeleno srce – priznanje za eko­imamo ucenci garderobo v vadah, se te žalostno zakljucu-logijo izrocila zelenima bojev­pritlicju, v gradu pa so imeli jejo pri prehranskih navadah nikoma mlade generacije Janu garderobo pred razredi. Ko so otrok, ki so pred petdeseti-Grilu in Luciji Janša; ilustra­prišli v novo šolo, jim tudi ni mi leti razpolagali le z najvec torka Lidija Plestenjak je zlati bilo treba lupiti krompirja. V dvema obrokoma skuhane in copic – priznanje za likovno novi šoli je bilo vse tako novo, nepredelane hrane, danes pa ustvarjalnost predala nadarje­svetlo in nasploh lepo. ” je obrokov vec, na teden pa se ni in ustvarjalni Liji Koprivec; zavrže okoli 600 kilogramov misijonar na Madagaskarju Ja-Petdesetletni razkorak hrane, ki je po mnenju otrok nez Krmelj je bil imenovan za 50 let je velik razkorak tako prevec zdrava. ambasadorja humanitarnosti; v življenju kot navadah. Zato Življenje narekuje svojo pot zlata ptica za glasbo je iz rok Ja­je nadvse zanimiva primerjal-in marsikje je še prostor, da se nje Janša in Vida Rusa priletela na statistika let 1969 in 2019. statistika izboljša. v roke Bratku, Vidorju in Ilonki Lahko zacnemo že pri vre-Krivokapic, izvrstnim glasbe­dnosti stavbe, ki je nekoc stala Priznanja izjemnim talentom nikom z državnimi in med­530 milijonov starih dinarjev, in potencialom šole narodnimi dosežki; Gašper kar bi danes naneslo pribli-Ob prireditvi leta 2010 so Završnik, glavni urednik zuna­žno 2.235.000 evrov, že sama bila ucencem, ki so se posebej njepoliticne redakcije Dela, ki obnova pred desetimi leti pa odlikovali na dolocenem po-je podpisan pod nekatere izje­je znesek skoraj podvojila; pri-drocju, podeljena priznanja. mne novinarske prispevke, je merljive so številke vpisanih Ob letošnji slovesnosti so jih priznanje za literarno ustvarja­otrok v šolo – danes 389, pred dobitniki predali svojim na-nje podelil Neli Dolinar, ki je že petdesetimi leti pa zgolj sedem slednikom, na nekaj podrocjih pri devetih letih docakala svojo manj; velik razkorak je ociten pa so bila priznanja podeljena prvo objavo v knjigi; Luka Košir, pri številu oddelkov vrtca, ki prvic. slovenski chef mlade generaci­se je nekoc odvijal zgolj za eno Nadvse uspešna akrobat-je, je prejel zlato kuhalnico za skupino, danes pa je v enaj-ska plesalka v rokenrolu Gaja dosežke v kulinariki; dr. Jure stih oddelkih kar 180 otrok; Malovrh je plesni ceveljcek Leskovec, profesor racunal­življenjski ritem narekuje tudi – priznanje za ples predala ništva na univerzi Stanford v uvedbo OPB, ki danes poteka obetavni plesalki “street show Kaliforniji in eden izmed usta-v osmih oddelkih, nekoc pa so dance” Naji Kovacic; prizna-novnih kreativnih direktorjev imeli podaljšano bivanje zgolj nje za športne dosežke je od Pinteresta, pa je bil proglašen za pešcico ucencev; neprimer-slovenske smucarske skakalke za ambasadorja znanosti. Vsem ljivi so tudi pogoji za šolanje – Urške Bogataj šlo k uspešne-iskreno cestitamo. nekoc so ucitelji kontrolne na-mu mlademu hokejistu Ianu Tako njim kot vsem drugim loge tiskali na ciklograf, danes Sotlarju; vsestranska ustvar-ucencem pa želimo, da sledijo pa šola razpolaga z barvnimi jalka na odru in za njim Lucija svojim sanjam ter izkoristijo tiskalniki, fotokopirnimi stroji, Trobec je jabolko ustvarjalnosti potenciale in znanja, ki jih prej­LCD-projektorji, številnimi ra-predala obetavni mladi glasbe-mejo v osnovnošolskih klopeh. cunalniki, tablicami ipd., temu ni in literarni ustvarjalki Lei primerljive so tudi številne Kumar; zlato jajce za uspešne Nadja Prosen Verbic Obcina Dobrova-Polhov Gradec Docakali odprtje poslovilne vežice Krajani Crnega Vrha so in sicer vežico, cajno kuhinjo k ogledu novega objekta ter na skupaj s predstavniki in sanitarije z vetrolovom in pogostitev in druženje, ki se je shrambo. »Hvala avtorju, pro-nadaljevalo v domu krajanov. obcine in lokalne jektantu, izvajalcu, krajevni skupnosti ter župnikom skupnosti, svetnikom, upravi Besedilo in fotografija: v nedeljo, 24. novembra, in vsem vam, ki ste kakorkoli Nadja Prosen Verbic slovesno odprli in pripomogli k tej pridobitvi,« je blagoslovili novo zbrane pozdravil in nagovoril poslovilno vežico. župan Franc Setnikar. Pred­ sednica Krajevne skupnosti Krajevna skupnost Crni Crni Vrh in obcinska svetnica Vrh je bila še edina krajevna Toncka Dolenec se je prav tako skupnost v obcini Dobrova - zahvalila vsem odgovornim za Polhov Gradec, ki še ni imela uspešno izvedbo projekta, pri poslovilne vežice. Zdaj je želja tem pa izpostavila, da lep objekt krajanov uresnicena, s tem pa daje možnost krajanom Crnega zakljucen še en od obcinskih Vrha, da se mirno in dostojno projektov, zacrtan v razvojnem poslovijo od svojcev, še vedno programu obcine. Praznic-pa imajo možnost, da na nji-no odprtje poslovilne vežice hovo željo svojci ležijo v svojih je potekalo po nedeljski sveti domovih. Blagoslov poslovilne maši. Župljani Crnega Vrha vežice je opravil duhovnik Blaž in predstavniki obcinske ter Gregorc, ki je dejal, da je takšen, lokalne skupnosti so se zbrali lep in urejen prostor potreben pred novim objektom zraven tudi na podeželju, zato je tudi župnijske cerkve sv. Lenarta. v imenu župnije izrekel zahvalo Gre za moderen objekt, ki vse-odgovornim. Po prerezu traku, buje tradicionalne vaške arhi-ki sta ga opravila predsednica tekturne elemente, obenem pa krajevne skupnosti in župan, združuje vse potrebne funkci-so bili zbrani s strani povezo­je, ki jih taka stavba potrebuje, valke Lucije Rus povabljeni še 5. delavnica Zdravje na vsakem koraku Rdeca luc za starše Zavod Varna pot otrokom velik vpliv na ravna-stavljanju varnosti. nje najmlajših udeležencev v Delavnica je bila v prvi vr­ je organizacija, ki prometu. Temu je pozornost sti namenjena staršem, saj so združuje prizadevne namenila 5. delavnica Zdravje ureditev prometa v okolici šole, posameznike, ki na vsakem koraku, na kateri nepravilno parkiranje na tem stremijo k viziji NIC. je ustanovitelj Zavoda Varna obmocju ter varnost otrok na pot g. Robert Štaba obiskoval-poti do šole ter v prometu na Želja po zmanjšanju števila cem predstavil enega izmed splošno pogosto teme najbolj poškodovanih in umrlih na njihovih projektov. Rdeca luc perecih debat. A na žalost so naših cestah je krovno vodilo za starše si prizadeva za po-med obiskovalci predavanja zavoda, ki pomen odgovorne-vezovanje staršev in institucij, prevladovali le starejši obcani ga, zavednega in premišljenega ki delujejo na podrocju varne in strokovni delavci šole in vrt­ravnanja v prometu poudarja z mobilnosti in splošnega dviga ca, staršev pa je bilo med njimi delom na vec podrocjih. Clani nivoja kulture v prometu ter malo. Razocaranje zaradi sla­zavoda tako skrbijo za psihoso-spodbuja starše k nadaljnjemu be udeležbe staršev je izrazil cialno pomoc žrtvam prome-izobraževanju o prometnem tudi ravnatelj Osnovne šole tnih nesrec, njihovim svojcem sistemu, da bodo lahko znanja Dobrova g. Viljem Kovacic, ki in povzrociteljem prometnih prenašali tudi na svoje otroke. je dodal še, da je kljub vsemu nesrec, izvajajo preventivno-Vse besede o predstavitvi de-pripravljen na nadaljnji dialog v -izobraževalne programe, kot javnosti zavoda in omenjenega zvezi z omenjeno problematiko, so Ju3 na cesti, 5x STOP je kul programa pa je custveno osmi-saj je varnost otrok še vedno na in 4-prometna deteljica ter or-slila osebna izpoved o izgubi prvem mestu. Mnenju se je pri­ganizirajo raznovrstne dogod-družinskega clana v prome-družila tudi svetovalna delavka ke za vse udeležence v prometu, tni nesreci. Kogar k varnemu Osnovne šole Dobrova ga. Pe­ne le voznike; tudi za kolesarje, udejstvovanju v prometu ni tra Prevec, ki je zadovoljstvo pešce, sopotnike in ostale, ki se spodbudilo predavanje Zavo-nad izrednim predavanjem v želji po mobilnosti vkljucujejo da Varna pot, ga je nedvomno opisala z besedami: “Vsi, ki smo v promet, saj vsi lahko prispeva-predstavljena izkušnja, ki je za bili na vcerajšnji delavnici, smo jo k varnosti. Moto sodelavcev vedno tragicno zaznamovala odšli domov nekoliko drugac-Zavoda Varna pot je namrec: življenja sorodnikov in prija-ni, pod vtisi.” To pa je bil tudi tudi jaz lahko storim nekaj teljev žrtve prometne nesrece. namen predavanja – opomni­za vecjo prometno varnost.Posledice prometnih nesrec, ki ti posameznike, da je moc za Izobraževanje o prometu je jih lahko povzroci že samo tre-preprecitev prometnih nesrec pomemben dejavnik na po-nutek nepozornosti ali sosledje v naših rokah. drocju preprecevanja prešte-nepredvidljivih dogodkov, so OU vilnih prometnih nesrec. Starši vedno neprizanesljive do vseh – in ostali odrasli, pa naj bodo žrtev, njihovih svojcev in pov- to delavci v vzgojno-izobra-zrociteljev. Zato je pomembno, ževalnih ustanovah, sorodni-da vsi udeleženci v prometu ki ali znanci, imajo kot zgled poznamo svojo vlogo pri vzpo­ Osrednjaobinska prireditev ob dnevu samostojnostiinenotnosti 20. 12. 2019 18:00, Športna dvorana na obrovi Spoštovani, vabimo vas, da skupaj obeležimo dan samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije s slovesnostjo, ki bo v petek, 20. decembra 2019 ob 18. uri, v Športni dvorani na obrovi. NASTOPILI BODO: ˜baletke iz Zavoda Da iba ˜ Kulturno društvo odba Dobrova-PolhovGradec ˜ Vokalna skupina Svetlice ˜ Tanja Kožuh in Nina Dolenc iz Kulturne a društva •rni Vrh ˜ Marcel Kav…i… iz Glasbene šole Emila Adami…a ˜˜elena.lagne Ob.ina Dobrova – Polhov Gradec Vabljeni! Obcina Dobrova-Polhov Gradec Poslali svetlobo v svet S praznicnim prižigom luck so polhograjski osnovnošolci skupaj z ravnateljico in županom v petek, 29. novembra, svetlobo poslali na vec kontinentov in v vec držav sveta. Carobnost v polhograjski grašcini in parku se je nada­ljevala še ves vikend, saj so bile v okviru tradicionalnega Miklavževega sejma tam šte­vilne delavnice, igre in seveda stojnice domacih in tujih raz­stavljavcev. Polhograjska grašcina je v sodelovanju z Osnovno šolo Polhov Gradec, Muzejem pošte in telekomunikacij ter Knjižnico Polhov Gradec tudi letos pripravila caroben vstop v praznicni mesec december. Tematika letošnje poslikave lampijonov, ki so jih tudi to pot poslikali otroci in so sprva krasili knjižnico polhograjske osnovne šole, sedaj pa grajski park, je okoljevarstvo. Osnovna šola Polhov Gradec je namrec ena najbolj aktivnih šol ENO. Gre za globalne okoljevar­stvene šole, ki se med seboj povezujejo po spletu. Števi­lo sodelujocih šol je letos, ob praznovanju 20-letnice, prese­glo 15000, združujejo pa 157 držav vsega sveta. V sklopu najrazlicnejših projektov sle­dijo skupnemu sporocilu: “Vsi skupaj zmoremo vse in vse to darujemo Zemlji.” V tej luci se je odvijal tudi program ob pri­žigu luck. Zbrane je v imenu organiza­torjev sprva prijazno pozdravi-la Nina Slana, nato pa besedo predala otrokom in Darinki Orel, ki opravlja dolžnost naci­onalne ENO-koordinatorke za vso Slovenijo. Z nagovorom: “Spoštovani otroci Zemlje,” je pozdravila zbrano množico ter poudari-la, da smo lahko letos posebej ponosni, saj bo s prižigom luck svetloba šla od nas v svet. Sle­dilo je prebiranje sporocil in pisem, ki so jih otroci od pr-vega do devetega razreda pi-sali Zemlji. V njih so izražali hvaležnost in veselje za vse, kar jim daje, ter skrb zaradi pocetja cloveka in upanje, da bo zdrža-la do konca cloveštva. Drugo­šolci so ji v znak spoštovanja zaplesali in zapeli nekaj pesmi ter ob pomoci razrednicark predstavili enega od projektov – posvajanje dreves, s katerim želijo iz Afrike posvojiti 800 dreves v zameno za darove. Tudi ob tej priložnosti so obi-skovalcem v zameno za dar poklanjali gumbe za sreco, in sicer s sporocilom: “Hvala, ker Zemlji vracate drevesa, nam otrokom pa bodocnost.” Nadvse poucnemu progra-mu, ki so ga bogatile izbrane recitacije, je sledil le še nagovor župana Franca Setnikarja. Ta ni mogel mimo zahvale in po­hvale ucencem ter uciteljem za skrb in trud, ki ga namenjajo okolju, v katerem živimo, misel pa je zakljucil s praznicnim vo-šcilom in povabilom na skupen prižig luck. Župan, ravnateljica Ilinka Kucler ter številni otroci so iztegnili roke ter pritisnili na stikalo in skupaj svetlobo ponesli v svet. S prižigom luck se je zacela carobnost praznikov v polho­grajski grašcini in se nadalje­vala še ves vikend. V grajskih prostorih je v soboto in nedeljo namrec potekal tradicional­ni Miklavžev sejem, ki je tudi letos postregel z bogatim pra­znicnim programom posebej za otroke. Ti so v soboto lahko izbirali med delavnicami, kjer so iz­delovali okraske za novoletno smrecico, zasnežene smreci­ce, praznicne vencke, božicna držala za pisala, v nedeljo pa med izdelovanjem eko smrecic, božicnih origamijev ter med nekoliko drugacnim in zato še bolj zanimivim izdelovanjem elektronskih smrecic. Tako v soboto kot nedeljo je bila na programu tudi predstava za otroke, in sicer je prvi dan po­tekala Carobna zabava, drugi dan pa je otroke obiskal Do­brincek. Stojnice grajskih prostorov so bile oba dneva založene z najrazlicnejšimi praznicnimi okraski in pripravki ter števil­nimi darili, ki so lahko mesto našla v Miklavževi malhi ali na Božickovih saneh. Iz spodnjih prostorov je diša-lo po domacih mesninah, sirih, zelišcih in sladkih prigrizkih, za katere so poskrbeli doma-ci ponudniki. Spremljevalni program je postregel tudi z vožnjo s kocijo v grajskem par-ku ter toplo pijaco in sladkim okrepcilom, ki so se ga posebej ob vecerih radi poslužili tako otroci kot odrasli ter tako sto­pili in užili delcek praznicnega decembra. Besedilo in fotografije: Nadja Prosen Verbic V knjigi o gradu Khisl tudi slika iz cerkve sv. Elizabete na Podrebri V letu 2018 je Gorenjski muzej v Kranju izdal knjigo z naslovom Grad Khislstein in zgodbe rodbine Khisl. Vsebina se nanaša na rodbino Khisl, ki je v prvi cetrtini 16. stoletja z Jane-zom Khislom zacela na Kranjskem svoj gospodarski vzpon. Velika pod-pornica protestantizma je pustila svoj pecat tudi v Polhovem Gradcu. V po­družnicni cerkvi sv. Elizabete so na­mrec pokopani baron Jurij Khisl, sin Janeza Khisla, njegova žena Katarina in dva fantica. Vse osebe so poleg hce­re Ane Marije naslikane na nagrobni sliki (olje na platnu) z rezljanim lese­nim okvirom. Slika je že pred leti pritegnila pozor­nost strokovnjakov. O njej je pisal Ma-rijan Slabe, ki je sliko ocenil kot edini pri nas ohranjeni leseni nagrobnik iz omenjenega casa. Priznan strokovni opis pa je slika, katere avtor ni znan, dobila lani (2018) v prej omenjeni knjigi. Posnetek se z razlicnih stališc besedila v nemšcini. V razdelku Ka­ ponovi trikrat. Vecji je dodan opisu Jurijeve rodbine, pomanjšan pod njo talog razstavljenega gradiva se objava pa vkljucuje tudi vsa spremljajoca ponovi; dodan ji je natancen opis mo- Prevod povzemamo po polhograjski domoznanski literaturi (Marijan Sla- be, Danijel Kaštrun): »Vem, da moj Odrešenik živi in poslednji dan bom vstal iz zemlje: in spet obdan s kožo in v svojem mesu bom videl svojega Boga. Jaz sam ga bom videl in moje oci ga bodo gledale in ne drugi.« (Jo- bova knjiga) Nižje: »Ta je, ki pride za menoj, ki je pa pred menoj, in jaz ni­ sem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovega obuvala.« Pod sliko je napis: »Tukaj ležita pokopana Ivan Krištof in Krištof Viljem, sincka barona Khisla, deželnega oskrbnika in poglavarja itd. in njegove zakonske žene Katarine /…/, katerih prvi je 8 dni po prazniku nedolžnih otrocicev l. 1593, drugi 17. avgusta tudi leta 1593 v Bogu zaspal, katerima kakor njunima roditeljema in sestri in vsem vernim kristjanom naj dobri Bog podeli veselo vstajenje. Amen.« Otrocica v klececi molilni drži med seboj izražata prijateljstvo, desni se s pogledom obraca k levemu. Križa nad njunima glavama pricata, da sta bila v casu risanja že pokojna. tiva izpod peresa Gašperja Peternela. Pogled na naravo, vidno v ozadju, zbu- Obiskovalce pogosto zanima vsebina ja vprašanje, ali je to upodobitev kate- z velikimi crkami napisanih besedil. rega od polhograjskih grickov. Bog ve kateri. Slika je do sedaj kljubovala casu, upajmo, da bo še naprej. V kranjskem muzeju je bila razstavljena od oktobra 2018 do septembra letos. Jurij Khisl je za vzgojitelja svojih otrok najel Hieronima Megiserja, zna­nega tudi v zgodovini slovenšcine po štirijezicnem slovarju. To je prvi slovar v zgodovini slovenskega jezika, v kate-rem je sistematicno obdelan slovenski besedni zaklad. Predvidevamo lahko, da je slovensko ucil tudi omenjena fanta, saj se je vse dogajalo v casu, ko so nacionalni jeziki dobivali prednost. Knjiga je prišla v poznane roke zaradi prijaznosti podrebrskih va-šcanov, ki pozdravljajo strokovno za­nimanje za njihovo cerkev. To bi bila dobrodošlo tudi pri freski sv. Nedelja iz casa 1520–1530, ki je s številnimi prizori iz vsakdanjega življenja (peka kruha, posedanje v gostilni ob nede­ljah, peklenšcek, ki vcasih spremlja take opravke, delo na polju) redek spomenik bitja in žitja naših predni­kov. Freska nezadržno bledi. Jo bomo prepustili zobu casa? Upajmo, da ne in da ne bo zmanjkalo moci za ohranitev vsebinsko vabljivih prizorov našim za­namcem. Milka Bokal Obcina Dobrova-Polhov Gradec Kam naprej? V Osnovni šoli Dobrova so v torek, 19. novembra, gostili 7. tržnico poklicev. Ki jo okoliške osnovne šole organizirajo, da v lokalno okolje pripeljejo izbrane srednje šole. Na ta nacin osmošolcem in deve­tošolcem ter njihovim staršem omo­gocijo pridobitev pomembnih in neposrednih informacij, ki jim bodo koristile pri odlocitvi za nadaljnjo iz­obraževalno pot. “Kakšne so omejitve, kakšen je ur­nik, kdaj pouk zacenjajo in koncujejo, izbirni predmeti in krožki, kakšne so možnosti za nadaljevanje in katere poklice bi lahko opravljal po zakljuc­ku te srednje šole, ali kaj potujejo, se poslužujejo možnosti izmenjav v tu­jino, ali so ucitelji pripravljeni poma­gati ucencem, na kakšen nacin in ce sploh se pripravljajo na tekmovanja in seveda malica oziroma zadovoljstvo s prehrano v šoli,” to so zgolj nekatere od pomembnejših tem, ki zanimajo današnje devetošolce. Jure, Anastazi­ja, Kaja in Kristjan, ki v letošnjem šol­skem letu zakljucujejo osnovnošolsko izobraževalno pot v Osnovni šoli Pol-hov Gradec so tudi letos obiskali Tr-žnico poklicev na Dobrovi ter iskali še zadnje odgovore, ki bodo sooblikovali njihovo odlocitev za vpis v eno od sre­dnjih šol. V pogovoru so povedali, da informacije išcejo in zbirajo na razlic­ne nacine: “Pri prijateljih, družinskih clanih, na internetu.” Predvsem med tistimi, ki so šole, ki spadajo med favo­ritke, že obiskovali. Nato naredijo ožji izbor in med temi poišcejo še razlike in podobnosti ter tehtajo. Kam se bo tehtnica nagnila oziro-ma katero srednjo šolo bodo izbrali, je prav gotovo ena težjih in predvsem pomembnejših odlocitev v njihovem mladem življenju. Tega se posebej za­vedajo svetovalni delavci v osnovnih šolah, pri katerih med pomembnej­še delovne naloge spada usmerjanje ucencev. Albina Jerman Slabe, sveto­valna delavka OŠ Polhov Gradec in idejna vodja Tržnice poklicev, ki jo skupaj z OŠ Dobrova, Horjul, Brezo­vica, Preserje in Log - Dragomer pri­pravljajo že sedem let, nam pove, da priprava na to pomembno odlocitev poteka celo osnovno šolo, in sicer pre­ko predstavitev poklicev, pogovorov s starši, ucitelji in svetovalnimi delavci, Naj bo vaš božic toplo ognjišce sredi mrzle zime s srebrno zvezdo v oceh. Ob novem letu pa vam želimo soncni žarek v oceh, ki nariše nasmeh na obraz. Srecno 2020! Društvo kmeckih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec in Horjul intenzivneje pa pogovore zacnejo iz­vajati v 7. razredu. “Izredno pomemb-no je, kako otroci poznajo sebe, da vedo, kaj so njihove spretnosti, spo­sobnosti, kje se dobro znajdejo. To se prepoznava predvsem preko krožkov in dodatnih dejavnosti, na­mrec dober gasilec je zagotovo izobli­koval cut za socloveka, klekljarice so spretne pri finomotoricnih opravilih, igralci racunalniških igric so lahko dobri vojaški strategi …” pravi in izpo­stavi, da so ocene ena zadnjih stvari, o cemer govorijo, saj bodo otroci, ki vedo, kaj bi radi v življenju poceli, to tudi dosegli. Sicer pa je možnosti in priložnosti za spoznavanje poklicev veliko, a kljub temu smo ljudje in tudi mladi po mne­nju Jerman Slabe o raznovrstnosti da­našnjih poklicev dokaj slabo pouceni, posebej v poznavanju novodobnih, ki so bolj virtualni in futuristicni. Svetovalni delavci se trudijo slediti trendom in otrokom predstaviti cim vec razlicnih poklicev, da jih lahko pravilno usmerijo. V Polhovem Grad-cu preko pogovorov in raznih testov ucenci spoznavajo in odkrivajo svoja mocna podrocja. Poleg tega vsako leto obišcejo In-formativo, letos so bili tudi v Celju na sejmu MOS, spoznali so se s po­klici na Ulici obrti, ki jo organizira obrtno-podjetniška zbornica, ter na vseh teh dogodkih spoznali razlicne deficitarne poklice, obrti, podjetniške priložnosti in oblike vajeništva, ki jih ponuja tudi bližnje podjetje Metrel iz Horjula in so odlicna možnost za vstop na trg dela, saj tako mladi spo­znajo celoten proces dela in kulturo v podjetju, s katero rastejo in postajajo pomemben clen podjetja. Odlicno sodelujejo s podjetjema Schwarzmann in Metrel, ki deveto­šolce in ucitelje vsako leto prijazno sprejme. Razkažejo jim celotno pod-jetje ter predstavijo vse poklice v njem – cistilko, delavca za tekocim trakom, tržnika, menedžerja, urejevalca sple­tnih strani, kadrovnika, tajnico, di­rektorja itd. Trenutno pa v sodelovanju z Obr­tno zbornico Vic obiskujejo podjetja(Špan, Orodjarstvo Bizjan, Mizarstvo Rotar, Oven set, Gostilno Gorjanc …), kjer spoznavajo poklice avtoserviserja, mizarja, orodjarja, kuharja, natakarja, mehatronika, elektrikarja, strojnika. Oseben stik in izkušnja sta bistvena za odlocitev, zato se tudi interesenti za vzgojitelje za kak dan odpravijo v vrtec, kuharji pa v kuhinjo, skratka ucencem se poskuša ponuditi cim vec izkušenj. Oseben stik z dijaki in ucitelji po­nuja tudi Poklicna tržnica, na kateri se je letos predstavilo 35 srednjih šol, vojska, policija in Želva ter Racio. Žel-va in Racio izvajata projekt, namenjen nudenju strokovne pomoci mladim s posebnimi potrebami za lažji prehod na nadaljnjo stopnjo šolanja oziroma trg dela. Ne glede na pridobljene infor­macije pa se koncna odlocitev otroka za nadaljnjo izobraževalno pot najpo­gosteje oblikuje v njegovem domacem okolju, skupaj s starši, ki ga vzgajajo in usmerjajo, nikakor pa ne silijo, kar bi se kaj kmalu izkazalo kot slabo. Tudi sicer se lahko zgodi, da je odlo-citev neprava, s cimer pa ni nic narobe, pomirja Jerman Slabe, saj so navade in trendi danes takšni, da”danes si tukaj, jutri greš drugam”. Nic ni dokoncno. Pa srecno! Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbic Obcina Dobrova-Polhov Gradec Sveti Miklavž se je ustavil v Polhovem Gradcu Polhov Gradec, 5. december – Na predvecer godovnjaka sv. Miklavža so mladi iz Polhovega Gradca v okviru Kulturnega društva Gregor Rihar in župnije Polhov Gradec otrokom pripravili poucno predstavo o dobroti škofa Nikolaja, po njej pa jih je obiskal in obdaril sam prepoznali le na Zemlji, pac pa maske, spet prevzeli lastnosti sv. Miklavž. tudi angel Serafincek v nebe-ljudi in odšli do Nikolaja. Ne Poucen uvod v prihod pr-doživeto zaigrali igro o dobroti sih ter parkelj Lucifer v peklu, le z besedo, pac pa tudi z zelo vega decembrskega dobrega škofa Nikolaja. Ta je pomagal ki je svoje parkeljce nagovoril, domiselno pesmijo v stilu repa moža so otrokom pripravili ubogim in revnim ter z zgle-naj gredo na Zemljo in posku-so k slabemu nagovarjali ljudi polhograjski mladi pod tak-dom ucil in privabljal otroke. šajo Nikolaja obrniti k slabemu. in Nikolaja. Ta dobri mož jih je tirko Gregorja Riharja, ki so Njegove velikodušnosti niso Razgrajaci so sneli peklenske le prijazno sprejel, a se ni pustil Racunalniška Simbioza v OŠ Dobrova nivojsko zasnovan in je bil tako primeren za popolne zacetni­ke in tudi za malo bolj vešce uporabnike tablic in pametnih telefonov. Nivojska zasnova te-caja je bila mogoca, ker je poleg predavateljice ves cas sodelo­valo in pomagalo tecajnikom vseh pet asistentk: dve profe­sorici in tri ucenke. Zaradi zelo pozitivnih odzivov nas, upoko­jencev, mladih po srcu in veli­kega zanimanja za poglobitev pridobljenih znanj in vešcin bo februarja 2020 možna po­novitev oziroma nadaljevanje tecaja. Tecajniki se skupaj z Društvom upokojencev Do-brova iskreno zahvaljujemoPretekli mesec smo v štva g. Anton Grosek: »Od 6. Bozovicar in Barbara Burjak OŠ Dobrova in vsem sodelujo-do 21. novembra je potekal ra-ter ucenke prostovoljke Nina cim profesoricam ter ucenkam OŠ Dobrova izpeljali cunalniški tecaj v OŠ Dobrova, Hanc, Tija Smolec in Ema Ri-za prijazno pomoc pri delu z projekt Simbioza. in sicer dvakrat tedensko, od bic. Na tecaj je bilo prijavljenih racunalnikom, pametnimi te­ 15.00 do 17.00, v okviru projek-27 upokojenk in upokojencev, lefoni in z racunalniškimi tabli-Veseli nas, da smo z vami, ta Simbioza, ki ga je strokovno ki so se racunalniške delavni-cami in za to, da smo se lahko dragi upokojenci, delili naše in prijazno vodila profesorica ce udeleževali z velikim vese-ucili v lepi šolski racunalniški znanje in izkušnje s podrocja Karin Armic s prostovoljkami ljem, saj so bili vsak trenutek ucilnici. Hkrati se zahvalju­ racunalništva. Hvala za prija-iz vrst profesoric in ucenk šole. deležni prijazne pomoci ozi-jemo projektu Simbioza, saj je zne besede in pohvalo, v veselje Pod njenim vodstvom in ob roma asistence pri ucenju smi-bil tecaj za tecajnike brezpla­nam je bilo sodelovati z vami. njeni strokovni in prijazni raz-selne uporabe racunalnika in cen in s tem dostopen vsem Dogajanje je lepo povezal, v lagi so tecajnikom pomagali in racunalniških programov ozi-našim starejšim obcanom in besedi in sliki, predsednik dru-svetovali profesorici šole Vesna roma aplikacij. Program je bil obcankam. Šoli in profesor­skemu zboru želimo še veliko uspehov in zadovoljstva pri nji­hovem plemenitem poslanstvu, delu z mladino in spodbujanju vseživljenjskega izobraževanja starejših ter vzgoji mladine za medgeneracijsko sodelovanje.« Tecaj februarja bo. Vec o iz­vedbi in terminih lahko izveste preko društva upokojencev Dobrova. Datumi bodo ob-javljeni tudi na spletni strani obcine, letaki bodo v knjižnici na Dobrovi. Dobre informacije pa se rade širijo tudi od ust do ust in morda pride informacija o tecaju tudi na vaša ušesa. Pridružite se nam na delav­nicah, veseli bomo vaše družbe. Vodja projekta Simbioza Karin Armic spremeniti, svojo dobroto in in risbe, mu zapeli pesmico in darove je med uboge razdajal zmolili molitvico, cesar je bil še naprej. In to dela sveti Ni-zelo vesel. Za svojo pridnost kolaj, ki ga posebej otroci bolje so otroci prejeli darila, nato pa poznajo kot svetega Miklavža, veseli odšli v svoje domove, kjer še danes. Na predvecer svojega so po tradiciji nastavili peharje goda obišce in obdaruje pridne – kdo ve, morda se je dobri mož otroke. Tudi letos se je ustavil ustavil tudi tam. v polni dvorani Kulturnega Miklavževi pomocniki v Pol-doma Jakoba Trobca v Pol-hovem Gradcu se zahvaljujejo hovem Gradcu ter pozdravil vsem, ki so kakorkoli pripomo­zbrane. Otroke je povprašal o gli k lepi predstavi. njihovi pridnosti ter adventni pripravi na božic. Veroukarji Besedilo in fotografija: so mu vzorno pripravili pisma Nadja Prosen Verbic Dogodki, prireditve decembra 2019 in januarja 2020 ŠPORTNA DVORANA DOBROVA Petek, 20. 12. 2019 ob 18.00 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Organizator: Obcina Dobrova - Polhov Gradec Prost vstop! Sobota, 21. 12. 2019 ob 19.00 3 Nations Floorball League – IFL: FBC Borovnica : KAC Organizator: FBC Borovnica, FB FBC Borovnica Prost vstop! Nedelja, 22. 12. 2019 ob 14.45 in 17.15 Kot že vsi pticki civkajo, PLESNO MESTO vsako leto pripravi plesno predstavo v praznicnem decembru in letošnja se imenuje VELIKANSKI ŠKRAT TIM. Organizator: Plesno mesto Cetrtek, 26. 12. 2019 ob 16.00 Gledališka predstava za otroke Pod praznicnim dežnikom Organizator: Obcina Dobrova - Polhov Gradec Prost vstop! Nedelja, 5. 1. 2020 ob 15.00 Tekma DP, 1. SFL U19: FBC Borovnica U19 : ŠD Zelenci Kranjska Gora U19 Organizator: FBC Borovnica, FB FBC Borovnica Prost vstop! Cetrtek, 16. 1. 2020 ob 18.00 Zdravje na vsakem koraku: Komunikacija z osebami z demenco Organizator: Obcina Dobrova - Polhov Gradec Obisk delavnice je brezplacen! Cetrtek, 30. 1. 2020 ob 18.00 Zdravje na vsakem koraku: Porabi manj, porabi ponovno Organizator: Obcina Dobrova - Polhov Gradec Obisk delavnice je brezplacen! Za vas smo na voljo na: T: 01 3601 806 E: simona.kostrevc@dobrova-polhovgradec.si www.dobrova-polhovgradec.si/vsebina.asp?id=640 Obcina Dobrova-Polhov Gradec Vabilo NaDobrovo prihaja velikanski Na dan samostojnosti in enotnosti se bo oglasila PESEM MIRU. škrat Tim Polhov Gradec, Kulturni dom Jakoba Trobca, cetrtek, 26. decembra ob 18. uri. Ob prepevanju vseh zborov iz polhograjske doline se bomo spomnili naših misijonarjev in izseljencev, ki so odhajali v Združene države Amerike, in spoznali, kako živijo tam danes. Prireditev bo povezoval Marjan Bradeško. Vabljeni! Turisticno društvo Briše Vabilo Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec vabi na 29.tradicionalni nocni pohod na Grmado, ki bo 10. januarja od 18. do 22. ure. Pohodniška oprema naj bo prilagojena vremenskim razmeram. Informacije: Stane Dvanajšcak, 041 514 397 Vabljeni! Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec svojim clanom in drugim planinskim prijateljem želi v novem letu 2020 vse dobro Kot že vsi pticki civkajo, PLESNO MESTO vsako leto pripravi plesno predstavo v praznicnem decembru in letošnja se imenuje VELIKANSKI ŠKRAT TIM. Namrec, za devetimi zasneženimi gorami in devetimi zaledenelimi je­zeri leži majhna dežela, polna nasme­janih in razigranih škratov. Nihce ne bi vedel, da so tam, ce ne bi bili tako zelo glasni. Skoraj do nas se sliši nji­hovo veselo glasno petje in cepetanje s posebej spretnimi nogicami. Že pred davnimi leti so namrec škratje stareši­ne sklenile, da je s plesom vsaka stvar vsaj tisoc milijonkrat lažja. Od takrat velja, da škratje ves cas plešejo in poje­jo. Ce ne plešejo in pojejo, se vsaj malo zibajo ali nežno udarjajo po ritmu s svojimi drobcenimi ceveljcki ali cin­gljajo s svojimi kapicami. A nekoc se je v eni škratji družini rodil poseben škratek. Škratek Tim je bil drugacen ... Kako drugacen pa je bil Tim in kakšne vse prigode so se mu zgodile ... boste izvedeli le, ce pridete 22. decembra na Dobrovo. Vstopnice so sicer še na voljo, a jih je vsak dan manj, zato le po­klicite na 01 510 84 84 ali 041 33 33 03 in si priskrbite svojo. PM in varen korak. Srecno 2020! PD Blagajana Polhov Gradec Društvo upokojencev Polhov Gradec želi vsem obcanom in svojim clanom vesele božicne praznike, v novem letu 2020 pa naj vas spremljajo sreca, zdravje in lepi trenutki! V soboto, 19. oktobra, je bila delavnica prve pomoci v gasilskem domu Dvor, ki sta jo organizirala Natalija Sedej iz skupine KOKOŠ in FabLab Rihard Ursini Polhov Gradec. Delavnico so izvedle študentke me­dicine, clanice društva Za življenje. Na delavnico je prišlo kar 13 otrok in pa 4 odrasli. Ko smo se zbrali vsi, nas smo se v 3 skupine. 1. skupina je odšla k uciteljici Ani, kjer smo se ucili, kako ukrepati, ce se opecemo, se poškodu­jemo, si odrežemo prst ali roko in kaj narediš, ce si izbiješ zob. 2. skupina je odšla k dvema uciteljicama, ki sta nam povedali, kako ravnamo, ce najdemo nezavestnega ležati na tleh, kako rav­nati, ce se komu starejšemu od enega leta ali dojencku kaj zatakne v pljuca. 3. skupina je odšla k uciteljicama, ki sta nam na lutkah pokazali, kako oži­vljamo in uporabljamo defibrilator. Oživljaš tako, da levo roko položiš pridejo reševalci, ce jih prej pokliceš. Defibrilator pa uporabiš tako, da na­mestiš eno blazinico pod levo roko pri trebuhu, drugo pa na desni del prsi. Ko ga namestiš, defibrilator, pove, ali je potreben elektricni šok. Ce je po­treben, se ne dotikaš poškodovanca in pritisneš rdeci gumb, ki sveti in utripa. Ce pa šok ni potreben, pa samo pona­vljaš 30 udarcev z roko in 2 vpiha v usta. Pri vpihu moraš poškodovancu glavo držati nazaj in ga prijeti za nos in upihniti zrak skozi usta. Na delavnico sem šla, ker mi je to je najprej pozdravila Natalija, nato na prsni koš, desno pa stisneš v pest in zelo zanimivo in ker nikoli ne veš, kdaj Vabimo nove clane, da bo naša barvita jesen še lepša! pa nas je nagovoril podpoveljnik ga-jo daš na levo. Imeti moraš iztegnje-se bo kaj zgodilo. Na delavnico pa sem Srecno 2020! silskega društva Primož Zibelnik, ki ne komolce in na prsni koš pritiskati šla še zaradi enega razloga, saj bom je povedal, kako nudijo prvo pomoc 5 do 6 cm globoko. Najprej narediš tudi sama nekoc postala zdravnica. Upravni odbor DU Polhov Gradec ob nesrecah. Nato je besedo prevzela 30 udarcev z roko in potem 2 vpiha v Jerca iz društva Za življenje. Razdelili usta in potem to ponavljaš, dokler ne Sara Jankovec 5.a Obcina Dobrova-Polhov Gradec Najstarejši obcan praznoval 100 let Janez Setnikar iz Sela nad Polhovim Gradcem je 7. decembra praznoval svoj 100. rojstni dan. Ob tej priložnosti ga je na njego­vem domu obiskal župan Franc Se-tnikar, mu stisnil roko ter vošcil vse lepo ob tem izjemnem jubileju. Veliko božjega blagoslova in var-stva mu je prišel izreci tudi župnik Bogdan Oražem, s katerim sta po­klepetala ob praznicnem kosilu. Popoldanski cas so jubilanta s pe­smijo razveselili Briški pevci. Naj­mocneje je donela slovenska narodna Kolkor kapljic, tolko let, ob kateri so pevci nazdravili s slavljencem, po­kramljali in se pošteno nasmejali. Tako je Janez Setnikar v družbi družine in prijateljev pokazal, da v sebi skriva še veliko življenjske moci in zagona. Naj mu še dolgo služita. Lucija in Nadja Srecanje krajanov nad 70 let Z vzpostavitvijo toplega odnosa med ljudmi, bogatimo drug drugega, lažje premagujemo strahove, bolezen, osamljenost, težave ter si izmenjujemo življenjske izkušnje. Prav temu je bilo namenjeno že tradicionalno srecanje starejših od 70 let krajevne skupnosti Crni Vrh, v nedeljo 17.11.2019. Kot že vec let, je najprej jutranja maša namenjena prav starejšim in bolnim. Pri tej maši se gospod župnik s poz­dravom in prisrcnimi besedami najprej dotakne prav njih in med mašo podeljuje bolniško maziljenje. Po maši je za krajane pripravljeno srecanje, katerega se radi udeležujejo, saj se jih je letos udeležilo res veliko število in upamo, da bo tako tudi ostalo za naprej. Kratkemu nagovoru podžupana in predsednice kra­jevne skupnosti je sledil krajši kulturni program. Vid je zaigral na elektricni klavir, naš otroški pevski zbor »Mali soncki« pa je z Martino zapel nekaj pesmic. Prebrali smo tudi kar nekaj verzov in misli izpod rok našega Milana, se spomnili vseh umrlih v preteklem letu in cisto na koncu »medgeneracijski trio« na harmoniki, klarinetu in kitari. Imeli smo tudi kar nekaj okroglih ju­bilantov, ki smo se jih spomnili z majhno pozornostjo in iskrenim vošcilom za njihov jubilej. Prijetno je bilo gledati vesele in nasmejane obraze, kako so klepetali s svojimi prijatelji iz mladosti. Kar prehitro je prišel cas slovesa, ko so si zaželeli vse­ga dobrega, predvsem zdravja… in ponovnega snidenja naslednje leto. Katja Skopec PREJELI SMO Župan ignorira prebivalce v neposredni bližini Dobrove sploh ni kljub ponovnim prošnjam po srecanju men, ki ga je obcina od leta 2015 preje-mobilnosti in varnosti pa so razlicni mogoce varno priti ne v center Dobro-in konstruktivnem sodelovanju s skoraj la že trikrat zapored in izkazuje kako-in slonijo predvsem na spremembi Dobrove ve, niti v šolo in še manj do športno-200 obcani, zbranimi pod okriljem ini-vostno raven življenja za prebivalce ter navad posameznikov in družbe, op­-rekreacijskega centra. Dobrova se je ciative, ni predložil nikakršnega doku-obcino odlikuje po solidni in uravnote-timizaciji prevozov in mehkih ukrepih. V novem šolskem letu je tudi Osnov­ ustavila globoko v preteklosti, ki zato menta. Župan prebivalce Dobrove tako ženi stopnji doseženega razvoja. Obci-Izboljšana infrastruktura je samo ena na šola Dobrova pristopila k projektu danes na cesti in neobstojecih plocni-preprosto ignorira. Ker je tako ravnanje na Dobrova - Polhov Gradec se uvršca od razlicnih možnih rešitev. trajnostne mobilnosti. Pod okriljem kih, kaj šele kolesarskih poteh, ogroža ne le neprimerno, temvec tudi ustav-med 12 destinacij, ki sodelujejo pri Uresnicevanje trajnostne mobilnosti ministrstva za šolstvo je tako zavezana zdravje in življenje naših otrok ter vseh no nedopustno, saj iniciativa temelji drugem nacionalnem pozivu Slovenske v osnovnih šolah temelji na mehkih spodbujati otroke, da bi v šolo prihajali ostalih prebivalcev. Vse fotomontaže, neposredno na 44. clenu ustave, je ini-turisticne organizacije za pospeševanje ukrepih, kot so obvešcanje, izobraže­kar se da aktivno: peš ali pa z drugi­ tudi tiste, objavljene v tem casopisu, ciativa pripravila svojo spletno stran in presojo trajnostnega poslovanja v vanje in organizacija prihodov v šolo mi trajnostnimi mobilnimi sredstvi, tega krutega dejstva žal ne morejo za-(www.iniciativa-dobrova.si), na kateri turizmu, imenovanem Zelena shema glede na zmogljivosti obstojece infra-ki niso avtomobili in avtobusi, kot je kriti in še manj spremeniti. boste lahko sproti spremljali vse naše slovenskega turizma Slovenia Green. strukture. Osnovna šola Dobrova že bila prakticno izkljucna praksa doslej. O vsem tem smo podpisani clani konkretne predloge za izboljšavo zares vec let, posebej pa še letos sama in v Ker so za trajnostno mobilnost potreb­ odbora civilne iniciative želeli obvestiti slabih prometnih razmer na Dobrovi. Urejanje šolskega okoliša Dobrova po sodelovanju z obcino Dobrova - Polhov ne varne poti, se je šola s pristopom k tudi župana in mu ponuditi predvsem Cas je za spremembe. Obcina namrec Gradec v okviru promocijske znamke projektu zavezala tudi k aktivnemu nacelih trajnostne mobilnosti svojo pomoc za ucinkovito, predvsem ni od župana, temvec od obcanov, ki Varnost2 organizira predstavitvene iskanju rešitev z zanje odgovorno ob-Obcina se zaveda, da je prometna pa hitro rešitev vsaj najbolj varnostno jim mora obcina zagotoviti najmanj delavnice in izobraževanja z name­ cinsko oblastjo. Ker, razen v neposre-infrastruktura, ki spodbuja hojo in akutnih prometnih tock. Prepricani prometno varnost. nom spodbujanja vseh deležnikov, da dni bližini šole, na Dobrovi varnih poti vožnjo s kolesi ter skiroji pomemben namrec smo, da je prometno infra-se zavejo lastne soodgovornosti pri ni, so šola in starši v skrbi za varnost del programa za zagotavljanje bolj strukturo treba, in hkrati tudi mogoce, Odbor civilne inciative za ustvarjanju pogojev za izboljšanje otrok preprosto prepovedali njihove sa-zdravega in aktivnejšega sloga prebi­ zgraditi že danes in ne šele cez 5 let, ko trajnostno mobilnost na Dobrovi:mobilnosti in varnosti. Na dogodkih mostojne prihode v šolo, npr. s kolesom. valcev in eden izmed prvih korakov pri bodo naši otroci že odrasli in bodo, se-prof. dr. Matej Avbelj, pa je žal opazna izrazita odsotnost Problem nevarnih poti je bil torej rešen sistemskem izboljševanju mobilnosti veda, nove volitve in z njimi cas za nove Jure Dolinar, Janez Kogovšek, staršev otrok, ki so vecinoma tudi cla- z obicajno uveljavljeno prakso v Slove-in varnosti v celotni obcini Dobrova - obljube. Kljub porocanju Našega caso-Miha Oven, Matej Pristavec, doc. ni civilne iniciative. Uspešnost ukrepov niji. Namesto da bi izboljšali varnost Polhov Gradec, ne samo na Dobrovi, je pisa, 28. 10. 2019, da se je župan na dr. Vlado Vukadin pa je odvisna od sodelovanja uciteljev, šolskih poti in otrok, smo jim prepove­ureditev šolskih poti za varno pot otrok poziv iniciative konstruktivno odzval, ucencev, staršev in ostalih obiskoval­dali aktivno, samostojno in trajnostno v šolo. da komunikacija že poteka, da je obci-cev. gibanje. Nevarne poti pa bodo ostale. Kot je moc razbrati iz javnih zapisov na že pristopila k reševanju konkretnih Ker je temu treba narediti konec, se civilne iniciative za trajnostno mobil­ je skoraj dvesto prebivalcev Dobrove problemov, o katerih bo iniciativa tudi Odgovor na prispevek Župan nosti na Dobrovi, jih je k organiziranju Razvojno-strateški dokumenti v kratkem obvešcena, moramo bralce Obcine Dobrova - Polhov Gradec povezalo v civilno iniciativo za trajno-spodbudil cas novega šolskega leta v ignorira prebivalce Dobrove in podpornike iniciative obvestiti, da in nacrtovani infrastrukturni stno mobilnost. Naša skupna ugoto-OŠ Dobrova in z njim zaveza šole k žal nic od tega ne drži. ukrepi za povecanje mobilnosti vitev je, da ima kraj Dobrova, ki leži Dobrova z okoliškimi naselji je trajnostni mobilnosti. Podeželski šol- Na prvem in doslej tudi zadnjem se-in varnosti na Dobrovi le streljaj stran od središca glavnega zeleno predmestje, kraj pozitivnih ski okoliši, kot so pri nas, so praviloma stanku je župan izkazal zelo zadržan, mesta, na njegovem zelenem robu, in srcnih staroselcev in novih prise-vecji od mestnih. Poti potekajo med mestoma tudi žaljiv odnos do inicia-Razvojni program obcine Dobrova izjemne geografske danosti, ki pa jih ljenih prebivalcev, ki so prepoznali naselji, kjer so omejitve hitrosti viš­ tive, izrazil je dvom v našo dobrona-- Polhov Gradec 2012-2022 obravna­ obcinska oblast v zadnjem desetletju prednosti podeželja. Obcina Dobro-je, tudi do 90 km/h. Otrokom, ce so mernost in izrecno povedal, da se na va vsa kljucna podrocja delovanja na izkorišca tako, da se je Dobrova spre-va - Polhov Gradec je ne glede na svoje od šole oddaljeni vec kot 4 kilometre, poziv iniciative k predložitvi zaproše-lokalni ravni in poskuša preko kljuc­ menila v periferijo periferije. Ne gre geografske in demografske specifike ra-obcina že vsa leta zagotavlja poseben nih infrastrukturnih dokumentov v nih strateških usmeritev uresnicevati samo za kraj s skrajno neuglednimi zvojno zelo prodorna obcina, ki se tru-šolski prevoz. Nacini za izboljševanje predlaganem roku ne bo odzval. Tega trgovinskimi, poštnimi in kulturnimi di svoj razvoj nacrtovati trajnostno. To se je tudi držal in vse do 3. 12. 2019 prostori. Gre tudi za kraj, kjer iz vasi dokazuje tudi certifikat ISSO Zlati ka- >> Obcina Dobrova-Polhov Gradec PREJELI SMO >> pricakovanja obcank in obcanov. Ra-zvojna vizija obcine je postati obcina z razvitim podeželjem z upoštevanjem nacel trajnostnega razvoja in varova­nja okolja. Cestna omrežja so bila v preteklosti nacrtovana za avtomobil-ski promet, vsi ukrepi so bili usmerjeni v vecjo pretocnost, zato se je povecalo število avtomobilov. Danes se prome­tne površine nacrtujejo tako, da se omogocajo enaki pogoji za vse udele­žence v prometu. Obmocje KS Dobrova je eno izmed štirih obmocij krajevnih skupnosti. Ima najvec urejenih hodnikov za pešce, in sicer je dolžina plocnikov v zadnjih letih narasla s 3,26 na 10,480 kilome­tra. S samostojnimi študijami z ukrepi za umirjanja prometa od leta 2007 dalje je bilo na obmocju KS Dobrova izvedenih vec infrastrukturnih ukre­pov: izgradnja plocnikov skozi naselja Razori, Draževnik in Komanija ter v naselju Brezje. Z novozgrajeno dosto­pno cesto do OŠ Dobrova ter ureditvijo prikljucka na regionalno cesto septem-bra 2016 je promet posebej ob šolskih konicah razbremenjen in preusmerjen na novo cesto. Pod zunanjim šolskim igrišcem je asfaltirano obracališce s postajališcem za šolski avtobus ter 34 parkirnih mest za osebna vozila za obiskovalce in zaposlene. Oktobra 2016 je bil spremenjen prometni re-žim v okolici osnovne šole Dobrova in v ožjem delu naselja Dobrova. Pot na Gornje polje, Cesta I in Cesta Dobrova so postale v celoti zaprte za ves promet, razen za stanovalce, komunalna in in-tervencijska vozila. Na križišcu ceste Dobrova-Stranska vas in Polhograjske ceste oziroma pri transformatorju se je julija 2017 postavil opozorilni sistem COPS@road (Collision Preventing Safety system). Sistem s svetlobnimi signali pravocasno opozarja voznike na približevanje križišcu in prisotnost drugih udeležencev. Na nevarnih odse­kih so se v letih 2018 in 2019 (Horjulska cesta, Križišce Aljaž Bar, Šujica, Selo, Spodnji Razori, Osredek, Brezje, Gabr­je, Šujica ...) izvajale meritve hitrosti in števila prometa z namenom preucitve in dolocitve nadaljnjih ustreznih infra-strukturnih ukrepov. Z vkljucitvijo v Celostno prome­tno strategijo LUR oktobra 2018 je Obcina Dobrova - Polhov Gradec pri­stopila k zasledovanju skupnega cilja za zagotovitev integrirane mobilnosti z dobro delujocim javnim potniškim prometom ter razvojem kakovostne in varne infrastrukture za pešce in kole­sarje. Decembra 2018 je obcina prido­bila tudi Elaborat presoje varnosti in ukrepov umirjanja prometa za projekt kolesarskih povezav Ljublja­na–Dobrova–Polhov Gradec in Do-brova–Brezje. V prvih mesecih leto­šnjega leta je Obcina Dobrova - Polhov Gradec s strani vseh krajevnih skupno­sti prejela nabor Predlogov krajevnih skupnosti za obdobje 2019–2022, ki vsebujejo med drugim tudi predloge za izboljšave cestno-prometne infrastruk­ture, ki bodo umešceni v proracun ob­cine prihodnjega leta in naslednjih let. Obcina socasno ugotavlja, da je civilna iniciativa v svoji zahtevi po takojšnji vzpostavitvi manjkajocih prometnih ureditev na obmocju Dobrove in oko­liških naselij v pretežni meri ponovila tiste, ki so že vsebovani v predlogu Kra­jevne skupnosti Dobrova. V Nacrtu razvojnega programa obcine 2019–2022, ki ga je obcin- ski svet obcine Dobrova - Polhov Gradec že potrdil s proracunom za leto 2019 so za izvedbo že predvidene naslednje investicije, ki predstavljajo infrastrukturne ukrepe za povecanje mobilnosti in varnosti predvsem na obmocjih naselij Razori, Dobrova, Stranska vas, Šujica, Gabrje in Osre­dek, z dinamiko izvajanja projektov v letih 2020–2023: Barjansko kolesarsko omrežje – faza 1, od naselja Gabrje do Tržaške ceste Trasa se zacne z javno potjo Cesta nasproti Kramarja, kjer je predvi-den kolesar na vozišcu. Na tem delu širitev obstojece regionalne ceste ni mogoca, saj je na eni strani brežina Gradašcice in drugi strani oporni zid pod stanovanjskim objektom. Trasa v nadaljevanju poteka po levi strani kot kolesarska steza na plocniku skupaj s hodnikom za pešce, na desni strani je samo kolesarska steza na plocniku. Od konca naselja Šujica proti Dobro-vi je predvidena kolesarska steza z zelenim pasom, široka najmanj 1,5 m. Znotraj naselji Dobrova in Razori do križišca z lokalno cesto LC 067011 Gorjanc–Razori je na levi strani pred­videna enosmerna kolesarska steza na plocniku, na desni pa mešana površina za pešce in kolesarje. Od križišca z lo-kalno cesto LC 067011 Gorjanc–Razo­ri do križišca s cesto na Kljuc in ob ce­sti na Kljuc do Ljubljane je predvidena dvosmerna kolesarska steza z zelenim pasom, širokim 1,5 m. 280 m pred kri­žišcem s Tržaško cesto je nacrtovana izgradnja kolesarske steze na plocniku. Terminski plan: priprava dokumenta­cije in odkup zemljišc – 2020, gradnja 2021–2023. Cesta Šujica–Podutik Na obmocju ceste Šujica–Podutik (JP567361 in LC 067061) je predvidena rekonstrukcija ceste in gradnja površin za pešce in kolesarje skladno s projek­tno dokumentacijo za izvedbo gradnje PZI, številka projekta U 051/1454-18, maj 2019, projektant KProjektL. S pro-jektom je predvidena izvedba pomo­žnih kolesarskih pasov, širokih 1,25 m, po celotni dolžini odseka in izgradnja plocnika ob desnem roku lokalne ceste in javne poti. Plocnik, širok 1,50 m, bo višinsko locen od zunanjega roba voz­išca. Predviden terminski plan: 2020 – odkup zemljišc, 2021 – gradnja. Za­radi vse pogostejših zastojev tovornih vozil na podutiški ridi pod avtoservi­som Suhadolc je obcina v sodelovanju z Mestno obcino Ljubljana izvedla ukrepe za omejitev pretoka tovornega prometa nad 7,5 tone z izjemo lokalne­ga prometa. Ukrep je bil nujen zaradi težkih tovornih vozil, ki ob gneci na zahodni obvoznici z ljubljanske sever-ne obvoznice po Podutiški cesti vozijo proti Dobrovi in obratno. LC Žerovnik–Osredek–Topol V letu 2019 je bilo izvedeno ponovno štetje in merjenje hitrosti prometa. V letu 2020 bo izdelana projektna do-kumentacija za izgradnjo izogibališc in rekonstrukcijo dotrajanega odseka lokalne ceste s postavitvijo varnostnih ograj in ustreznim odvodnjavanjem. Terminski plan: 2020 – projektna do-kumentacija, geodetski nacrt, 2021– 2022 – gradnja. LC 067020 Dobrova–Horjul, plocnik Dobrova – zahod V letu 2018 je bilo zakljuceno evi­dentiranje urejenih delov mej in par-celacija zemljišc. V letu 2019 so se iz­vedle meritve hitrosti in števila pretoka vozil na lokalni cesti. Terminski plan: v letu 2020 je nacrtovana izdelava nove projektne dokumentacije vzporedno z vkljucenimi avtobusnimi postajami in prehodi za pešce, plocniki. V projektu je potrebno nacrtovati gradnjo kole­sarske povezave odseka 6, Dobrova– Brezje–obcinska meja Horjul, dolge 7,5 km, iz dogovora o sodelovanju pri urejanju in gradnji kolesarskih povezav t.i. Barjanskega kolesarskega omrežja. Zacetek trase je predviden na Dobrovi, od krožišca Horjulske in Polhograjske ceste proti Horjulu. Nadaljuje se vse do naselja Brezje pri Dobrovi in naprej do obcinske meje z obcino Horjul. Trasa v cestni dolžini poteka po lokalni cesti LC067021 z vec premostitvami okoli­ških vodotokov, ki so pretežno že kana­lizirani pod cestnim telesom. Izdelan projekt, ki ga je narocila KS Dobrova, ni primeren za izvedbo. Terminski plan: 2021 – odkup zemljišc. 2022 – pricetek fazne gradnje. LC 213051 Podutik–Dobrova (Stranska vas) Ureditev ceste skozi naselje Stranska vas bo potekala socasno z izgradnjo kanalizacije. Po izvedeni rekonstrukci­ji ceste Šujica–Podutik se bo prometni režim na lokalni cesti od Dobrove proti Stranski vasi, vkljucno z odstranitvijo trafo postaje na križišcu, spremenil predvidoma v cesto za lokalni dovoz z urejeno površino za pešce. Predviden terminski plan: gradnja – 2021–2022. JP567291 Šujica–Selo–Brnicar, II. del Nacrtovano je nadaljevanje urejanja cestišca skozi Selo in javne razsvetljave socasno s plinifikacijo naselja po prido­bitvi gradbenega dovoljenja Energetike Ljubljana. Predviden terminski plan: pridobitev gradbenega dovoljenja: 2020, gradnja: 2021–2022. Upoštevajoc izhodišca razvojnega programa obcine in regionalne celostne prometne strategije Obcina Dobrova - Polhov Gradec že izvaja aktivnosti za izdelavo Strategije mobilnosti in varnosti v celotni obcini Dobrova - Polhov Gradec, upoštevajoc stro­kovno podlago nacionalnih smernic za celostno prometno nacrtovanje. Predvidoma na zacetku prihodnjega leta bo ustanovljena delovna skupina, v kateri bodo poleg projektne skupine imenovani predstavniki obcine, kra­jevnih skupnosti in zainteresirane jav­nosti (predstavniki policije, vzgojno-iz­obraževalnih ustanov, gospodarstva, zdravstvenih ustanov ipd). Akcijski nacrt pa nacrtuje tudi vkljucevanje vseh prebivalcev preko razlicnih oblik sodelovanja z zakljuckom v obliki spre­jema strategije mobilnosti in varnosti na seji obcinskega sveta obcine Dobro-va - Polhov Gradec, predvidoma juni­ja. Obcina je z zunanjimi strokovnjaki že izvedla ogled najbolj varnostno kri­ticnih tock, za katere se ocenjuje, da se jih lahko izboljša takoj, z minimalnimi aktivnostmi in stroški, ko bo vreme na terenu dopušcalo oziroma najkasneje v zgodnjih spomladanskih mesecih leta 2020. Po mnenju obcine je dosedanje ravnanje civilne iniciative popolnoma neprimerno. Ce je cilj civilne iniciative izboljšanje prometne varnosti, lahko to dosežemo le s sodelovanjem in primer-no komunikacijo. Le na takšen nacin bi lahko zagotovili pogoje za resnicen doprinos k celovitejšemu izboljšanju obcinske infrastrukture, ki upošteva tudi razpoložljiva sredstva obcinskega proracuna. Splošno znano je, da tudi Rim ni nastal cez noc. Obcina Do-brova - Polhov Gradec kot institucija gleda na naselje Dobrova kot na kraj velikih razvojnih potencialov, ki jih lahko dosežemo le v sodelovanju z lo-kalnim prebivalstvom, kar se odraža že z umestitvijo dolgo nacrtovane urbani­sticne zasnove Dobrove v financne na-crte obcine. Le-ta bo omogocila vidno preobrazbo naselja Dobrova. Obcina Dobrova - Polhov Gradec Nov list v knjigi casa klice, naj nanj zapišemo vse želje, vse, kar bodocnosti se tice, in kar prinaša nam veselje.Še naš zapis blešci se v njej:”NAJ VAŠA SRECA BO BREZ MEJ!” SRECNO v letu 2020 vsem skupaj želimo clani gasilskega društva Crni Vrh! Srecno 2020! Županova beseda Spoštovane obcanke, spoštovani obcani! Ponovno, za nekatere obcutke celo prehitro smo se znašli v zakljucku enoletnega ciklusa, ki nas vedno nekako zaznamuje. Vlecemo vzporednice s preteklim obdobjem, analiziramo vse po vrsti in nemalokrat se vedemo tako, kot da bo 1. januarja konec sveta ali pa vsaj hudo pomanjkanje hrane in si zato želimo ustvariti velike zaloge in rešiti vse probleme, ce se da celo na zalogo. Vedno isti vzorec, ceprav vemo, da temu ni tako. Je pa še kako res, da tako vedenje povzroca stanje stresa za po­sameznike in okolico, najbolj škodljivo pa tak vzgled vpliva na naše otroke, ki nas opazu­jejo in posnemajo. Posledicno tudi oni pricakujejo vedno vec od dobrih mož, ki nas de­cembra obišcejo, in so lahko zaradi prevelikih pricakovanj tudi razocarani. Mesec december naj bo ob tem, ko na hitro opravimo osebno inventuro, mesec ve­selja in medsebojnih vzpod-bud za prihodnost, ki se ne­zadržno in zelo hitro bliža. Stopimo nekaj korakov nazaj, da si zadeve še enkrat ogleda-mo z druge perspektive in se prepricamo, da imamo mno-go vzrokov za radost in veselje in to nesebicno delimo z oko­lico. Teh nekaj korakov vzvra­tno pa lahko izkoristimo za zalet za smel zacetek in dobro nadaljevanje prihodnjega leta. Ko se ozrem v bližnjo pre­teklost in sem postavljen pred izziv, da na kratko izpostavim naš najvecji dosežek v seda­njem mandatu, bi clovek v prvem trenutku pomislil na projekte, ki so v tesni pove­zavi z materialnimi sredstvi. Z leti skupnega dozorevanja sem prišel do nekaj zelo po­membnih spoznanj in iz iz­kušenj zato lahko z gotovostjo trdim, da so na prvem mestu medcloveški odnosi. Tako si za glavni dosežek v zadnjem casu štejem to, da nam je uspelo ustvariti tako ekipo, ki s svojo strokovnostjo in pripadnostjo premika meje nemogocega, predvsem pa veseli dejstvo, da z veseljem prihajamo na svoja delovna mesta, kjer je na vsakem kora­ku prisotna volja po ekipnem delu. Tudi zato smo v okolju, kjer delujemo, prepoznani kot zelo konkurencna ekipa. Ob tej priložnosti in v ob-dobju velikih izzivov se is-kreno zahvaljujem vsem, ki s svojo neizmerno voljo, stro­kovnostjo in optimizmom delujete na podrocju prosto­voljstva in s svojo vdanostjo in vero v svoje delo tkete neu­nicljive medsebojne vezi v na­šem lepem in mirnem okolju. Vaše delo že rojeva sadove in tudi zato se vaše vrste krepijo. Ker je pred nami obdobje praznovanj, vam želim, da z domoljubno iskrenostjo obeležite dan samostojno­sti in suverenosti, v mirnem vzdušju vaših družin doživi­te božicni vecer in v popolni sprošcenosti zdrsnete v novo leto, da se bomo jeseni spet skupaj veselili rezultatov na­ših skupnih prizadevanj. Ostanite zdravi in veseli. Miran Stanovnik, vaš župan Spoštovane obcanke, spoštovani obcani! Spet se zakljucuje koledarsko leto in to je cas, ko se ozremo na uspehe našega dela v preteklem obdobju. Iskreno si cestitajmo za doseženo, istocasno pa z optimizmom poglejmo v prihodnost, ki je lahko še svetlejša. Ker je sreca in radost prava le takrat, ko jo delimo, praznujte in se veselite v krogu svojih najdražjih in jim pokažite, da vam veliko pomenijo. V želji, da bi se vam rojevale prijazne ideje in lepe ter dobrohotne misli, vam želim, da v krogu svojih najbližjih preživite iskren in miren božicni vecer, domoljubni dan neodvisnosti in enotnosti in veselo ter pokoncno stopite v novo leto, ki naj bo še boljše od letošnjega. Miran Stanovnik, vaš župan V pricakovanju tehnicnega pregleda ca caka le še sklepna faza celovite obnove nekdanje šole, v kateri bodo med drugim svoje prostore dobile obcinska uprava ter zdravstvena ambulanta in lekarna. Tehnicni pregled bo v prvi polovici de­cembra. Izbrani izvajalec Delta skupina trenutno zakljucuje obrtniška, elektro in strojna dela ter urejanje okolice, so nam sporocili iz ob­cine: »Opravljajo se korekcije tesnjenja no-tranjih vrat in finalni popravki koncnega beljenja ter cišcenje posameznih prostorov po etažah in opreme v kletnih prostorih. Na zunanji ureditvi se izvaja fino planira­nje zemljine s potresom travne mešani­ce.« Kot smo še izvedeli, je obcina po odda-ni vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja po rekonstrukciji in energetski sanaciji stare šole na Logu na vrhniško upravno enoto prejela sklep z razpisom tehnicnega pre­gleda v prvi polovici letošnjega decembra. Projekt je sofinanciran z evropskimi sred­stvi, obcina pa spoštuje dogovorjene roke. Vzporedno projektanti pripravljajo do-kumentacijo za spremembo namembnosti objekta z umestitvijo ambulante in lekarne v pritlicje. Vlogo za spremembo namemb­nosti bodo na upravni enoti oddali po pridobitvi uporabnega dovoljenja za novo­zgrajeni objekt. V.L. Foto: OU Ob 10 tisoc evrov zaradi nepravilno odloženih odpadkov Log - Dragomer, 2. december – Zaradi vsake nepravilno odložene vrecke ali škatle ob ekološkem otoku ima vrhniška komunala dodatne stroške, ki jih morajo na koncu placati vsi obcani. Teh je bilo v zadnjih dveh le­tih v vseh treh obcinah skupaj za kar 100 tisocakov. Obcani obcine Log - Drago-mer sodijo med bolj ozavešce­ne obcane v Sloveniji. Kot pra­vijo v Komunalnem podjetju Vrhnika, vecina ljudi odpadke odlaga zgledno, loceno je zbra­na velika vecina odpadkov, ne­kaj odstotkov ljudi pa smeti še vedno ne odlaga pravilno. Namesto da bi odpadke od­ložili v za to namenjene zaboj­nike na ekoloških otokih, vrec­ke in škatle z odpadki pustijo kar na tleh ob zabojnikih. »To je seveda zelo narobe,« pravi Jožica Rupnik iz KPV, ki dodaja, da poleg tega pospra­vljanje teh odpadkov ni poceni. Obcina mora vsak mesec v ta namen Komunalnemu podje­tju Vrhnika placati okoli tisoc evrov. V prvih desetih mesecih leto­šnjega leta je obcina zaradi ne­pravilnega odlaganja odpadkov odštela že deset tisocakov. Kot so nam pojasnili v ko­munali, njihovi delavci vsaj dvakrat na teden v obcini Log - Dragomer pospravljajo okolico ekoloških otokov. Najvec dela imajo na ekolo­ški tocki ob plezalni steni, kjer so razmere najbolj kriticne. Vcasih je v vseh treh obcinah nepravilno na lokacijah ekolo­ških otokov odloženih toliko odpadkov, da komunalnim delavcem komaj uspe sproti ci-stiti zbiralnice. Kršitelje, ki jih delavci komunalnega podjetja odkrijejo, opozorijo, naj odpad­ke v 24 urah pospravijo. Sicer pa je zato pristojna medobcinska inšpekcijska služ­ba na Vrhniki, ki poskrbi za postopek, povezan z nepravil-ignorira in odpadkov ne po-no odloženimi odpadki. Globa spravi. Zato so medobcinski znaša najmanj 400 evrov. Kot inšpektorji spisali že kar nekaj nam je povedala Jožica Rupnik, položnic. kar nekaj kršiteljev opozorilo V. L. Vabilo Tecaj za oskrbo starejšega na domu Tecaj bo potekal pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka v mesecih februar 2020 do maj 2020, v popoldanskem casu, v prostorih Društva upokojencev Log. Število udeležencev je omejeno na 25. Prijave zbiramo do 20. januarja 2020 na telefon 041 635 384 Erna Kos Grabnar ali e pošta ernakos@gmail.com. Skrb za ostarele, onemogle starše, ali za zakonskega partnerja z demenco je zahtevna naloga, s katero se slej ko prej soocimo prav vsi. Poudarek bo na komunikaciji, na jasnem in prijaznem izražanju naših obcutij, želja in naših zmožnosti. Pomembno je, da si recemo hvala, rad te imam, oprosti, razumem te. In vse postane veliko lažje. Vabljeni! je narocil kamion peska, tretji Bil je eden kljucnih akterjev sosed pa je ta pesek s traktor-pri vzpostavitvi obmocja z jem z nakladalno žlico raztrosil. omejeno hitrostjo ali cone 30 Jerman Na koncu se je zbrala skupina v letu 2008. Omenjena omeji­obcanov z otroki. Poprijeli smo tev hitrosti je bistveno pripo­za lopate, grablje, samokolnice mogla k vecji varnosti pešcev in v eni uri poravnali del peš-in kolesarjev. Podal je pobudo poti, ki je bil v obcinski lasti,« za razširitev parkirnih površin je slikovito razložil Jerman Bla-pri Osnovni šoli Log - Drago­žic. Podal je pobudo za ureditev mer. Obcina je pobudo ure­dela pešpoti v gozdu na brežini snicila v letu 2017. Aktivno pod kapelo in z idejo vztrajal spremlja dogajanje pri pripravi Blažic prejel bronasti znak do izvedbe v letu 2018. Ob iz-in projektiranju nacrtovanega vedbi del je bil dnevno prisoten avtocestnega prikljucka na Lu­na gradbišcu. kovici. Kot so nam zaupali na Prejemnik bronastega znaka obcini, je Andrej Jerman Blažic aktivno spremlja projektiranje izjemen motivator, ki na tere- AVP kolesarskih poti in plocnikov. nu uspe aktivirati obcane in jih Pri tem s svojim skrbnim in pripraviti do tega, da pristopijo Log - Dragomer, 3. je s sodelovanjem pri projektih, izkušenim pogledom opozarja k prostovoljstvu in aktivnemu povezanih s cestami in veca­ na pomanjkljivosti oziroma po-urejanju varnih prometnih po­ december – Andrej daja pripombe na ureditev. Pri vršin v obcini. njem varnosti v cestnem pro- Jerman Blažic, sicer urejanju križišc v Dragomerju V naslednji številki Našega metu, prislužil Andrej Jerman tudi obcinski svetnik, je in na Logu je bil prisoten od casopisa bomo pisali o delu de­bronasti znak Agencije je podelil župan Miran Stanov­Blažic. Bronasti znak AVP mu zacetka projektiranja do konca lovne skupine za varno šolsko za varnost v prometu nik, ki je ob tej priložnosti de­ projekta. Vztrajno je zagovarjal pot, o že koncanih projektih, jal, da je to priznanje predvsem nujnost postavitve hitrostnih prioritetah ter izzivih, ki jih še prejel za prispevek spodbuda za nadaljnje delova­ovir v naseljih. Trenutno je v cakajo. k vecji varnosti v nje na tem podrocju. »Andrej Obcini Log - Dragomer po­ prometu. priznanje le za njegovo delo, skupine za ureditev teh poti. Jerman Blažic je posameznik, stavljenih 13 hitrostnih ovir. Besedilo in foto: V. L. temvec priznanje skupini bolj Na lastno pobudo je izvedel vec ki izstopa iz povprecja, ker rad Kot je poudaril, to prizna-aktivnih obcanov: »Jasno je, da uspešnih razgovorov z lastniki izziva meje dosegljivega. Zanj nje ni samo njegovo, temvec je bi kompozicija lahko startala, zemljišc in poskrbel, da je ob- je strast ustvarjalna sila in mo- plod dela skupine bolj aktivnih je potrebna lokomotiva, ampak cina prejela služnost na zemlji­ tivacija za razvoj. Dela s srcem, Vabilo obcanov, ki jim ni bilo vseeno, brez vagonov pa ne gre.« šcih sklada kmetijskih zemljišc. umom in ljubeznijo do tega, kar da je obcina brez varne poti za pocne. S svojimi izkušnjami in Delo Andreja Jermana Bla-V letu 2018 je organiziral pro­žica na podrocju izboljšanja stovoljno »udarniško« akcijo, pešce in kolesarje. modrostjo nacrte spreminja v Agencija za varnost prometa prometne varnosti je izjemno s katero so obcani uredili del uspeh. Zato ga obcudujemo,« na društvom, podjetjem, združe-nam je zaupal župan. Andrej obsežno. Kot lahko preberemo pešpoti v Dragomerju. »Od­njem, organizacijam in posa-Jerman Blažic je ob prejemu v obrazložitvi, je pobudnik in sek smo uredili tako, da nam meznikom, ki pomembno vpli-priznanja povedal, da ga vese-gonilna sila projekta za varne je moj prvi sosed dal šest zelo vajo na izboljšanje prometne li, da je projekt urejanja varnih šolske poti, ki bodo povezova-težkih plohov. Potem je prišel Tradicionalni pohod z varnosti, podeljuje priznanja. poti prepoznan kot pomem-le vsa tri naselja v obcini Log drugi sosed z zelo veliko priko-V obcini Log - Dragomer si ga ben projekt. Dodal je, da to ni - Dragomer. Je clan delovne lico in jih odpeljal gor. Župan luckami na Debeli hrib in obisk Dedka Mraza Nov defibrilator na Logu Pohod bo v soboto, 28. decembra. Odhod bo ob 16. uri izpred gasilskega doma ku pomagajo tudi posamezni-Dragomer. ki brez medicinskega znanja in mu v usodnih minutah, do Ob vrnitvi v gasilski dom nam bodo clani MO Rega odigrali igrico, nato pa prihoda strokovne pomoci, re-bomo ob toplem caju in prigrizku sprejeli še Dedka Mraza. šijo življenje. Vodnik: Jože Trcek Lepo vabljeni! Kako postopati? Pri cloveku, ki se zgrudi ali leži na tleh, najprej preverimo, ali se odziva. Nežno ga strese-mo za ramena in glasno vpra­šamo: »Kako se pocutite?« Ce se ne odzove, zaklicemo, na pomoc, obrnemo bolnika na hrbet in sprostimo dihalno pot. To storimo tako, da roko položimo na celo in pritisne-mo nazaj, obenem pa z dvema prstoma dvignemo brado. Pri­slonimo uho k ustom ter po- Fotografija je simbolicna. slušamo, ali slišimo dihanje, in gledamo, ali se premika prsni Zobozdravstvena dostopen defibrilator. Aparat idejo podprla tudi obcina, ki je koš. Ce oseba ne diha normal-so kupili skupaj z obcino, zanj prispevala polovico sredstev. ordinacija s koncesijo no, poklicemo 112 in povemo, so odšteli okoli dva tisoca-Aparat je namešcen na zu- Legat dent z Loga je da je prišlo do zastoja srca. ka, vsak pa je placal polovico. nanjo steno poleg vhoda v or- skupaj z obcino Log Nekoga medtem pošljemo po »Naše podjetje vsako leto na-dinacijo in je dostopen vsem, - Dragomer nabavila defibrilator, sami pa pricne­ redi nekaj za družbeno dobro. ki bi ga potrebovali. »Zelo mo z masažo srca. Položimo defibrilator. Vsako leto doniramo sredstva sem vesela, da smo ga nabavili. roko cez roko, ju postavimo za Rdece noske, nabavo inku-Upam, da ga nihce ne bo po­na sredino med bradavici ter Namestili so ga na stavbo, v batorjev in podobno. treboval, ce pa ga bo, pa upam, pritiskamo na prsnico, ki se kateri je ambulanta, na naslo-V tem duhu sem že dlje casa da bo rešil življenje,« so nam ugreza pet do šest centimetrov. vu Cesta na polje 2. To je že razmišljala, da bi bilo dobro še zaupali v zobozdravstveni Tridesetim pritiskom sledita tretji javno dostopen defibri-nekaj narediti tudi za lokalno ordinaciji. Kot smo še izvedeli, lator v obcini, druga dva sta skupnost. so AED kupili pri podjetju De-dva vpiha. Ta postopek pona-ob garažnih vratih gasilske-Ker zobozdravniki ne sme-fibrilator, model naprave pa je vljamo do prihoda reševalcev ga doma v Dragomerju in na mo delati pro bono, kot npr. združljiv z opremo, ki jo upo-oziroma dokler ni priklopljen steni loške pošte, po enega pa odvetniki, in na tak nacin po-rabljajo reševalci. V Sloveniji avtomatski defibrilator. Ko imata še obe prostovoljni ga-magati ljudem v stiski, smo se imamo sicer javno dostopnih dobimo defibrilator, ga prižge­silski društvi. odlocili, da kupimo defibrila-že vec kot 2250 avtomatskih mo in sledimo navodilom. Ko Zobozdravstvena ordina-tor, ki bo dostopen širši javno-defibrilatorjev. Avtomatski zu-clovek zacne odpirati oci in se cija s koncesijo Legat dent je sti in tako nekaj naredimo za nanji defibrilator je namenjen boriti za zrak, ga obrnemo na na steno objekta, v katerem je skupnost,« nam je povedala prvi pomoci ob zastoju srca. S bok v položaj za nezavestnega ambulanta, namestila javno Melanija Legat in dodala, da je pomocjo naprave lahko bolni-ter ga mirimo. Na Miklavža cakala množica otrok Tokrat je obdaroval kar 165 Osnovne šole Log - Dragomer. mož Miklavž. Ta je otroke obi-otrok, ki so si ob tej priložno-V najbolj praznicnem mese-skal v loškem gasilskem domu. sti ogledali še gledališko igro cu v letu je veselje na otroških Tako kot v preteklih letih ga je Sovica Oka v izvedbi ucencev licih prvi znova pricaral dobri tudi letos pricakala množica Log, 5. december – Sveti Miklavž se je s svojim peklenskim in angelskim spremstvom tudi letos ustavil v Gasilskem domu na Logu. razigranih otrok in njihovih staršev. Najprej so si ti ogledali predstavo Sovica Oka, s katero so se predstavili ucenci 5. a-ra­zreda, ki so igro ustvarili pod mentorstvom uciteljice Kaje Lenic. »Sovica Oka se vcasih ne zna obnašati in ne premisli dobro, kaj rece. Na sreco ima okoli sebe dobre prijatelje, ki ji pomagajo najti pravo pot. Skupaj jim uspe tudi nemo­goce, ugnati zvito lisico, » je o vsebini povedala mentorica. Po koncu predstave so ucen­ci s pomocjo otrok poklicali dolgobradega moža. Še pred njegovim prihodom pa so med otroke strah zasejali parklji, ki so jim ponudili še zadnjo pri­ložnost, da izboljšajo svoje ve­denje. Nato je skozi vrata sku­paj z nebeškimi angeli stopil Miklavž ter nagovoril otroke. S sladkimi presenecenji je obda­roval 165 otrok. Prireditev je organiziral KUD Kosec v so-delovanju z Župnijo Brezovica. »Veseli smo, da je prireditev med obcani tako lepo sprejeta. Hvala ucencem in mentorici za lepo predstavo, hvala tudi ga­silcem, ki so nam posodili svoj dom,« pravi Anica Vengust, predsednica KUD Kosec. Besedilo in foto: V. L. Srecali so se mladi folkloristi plesom mat’ so rekli kovtre nam prikazali Nageljcki. Zapeli šivat ter notranjskima ljudski-so pesem Le predi dekle, predi, ma plesoma kovtre šivat in špic prikazali igro z laneno štreno polka. Skupino vodita mentori-in zaplesali dva plesa: zibenšrit ci Sara in Kristina Košir. in po zelenoj trati. Za njimi so na oder stopili Tudi Otroška folklorna sku­domacini, Otroška folklorna pina OŠ Antona Marina Slom­skupina Nageljcki, ki deluje v ška Vrhnika v okviru interesne okviru KUD Kosec. Skupina dejavnosti deluje že vec let, vodi deluje že šest let, vanjo pa so jo Tanja Zupan. Vsako leto se ji vkljuceni otroci iz obcine Log pridružijo ucenci predvsem od - Dragomer, stari od šest do de-cetrtega do šestega razreda, ki vet let, ki vaje obiskujejo enkrat radi pojejo, se igrajo, družijo, tedensko. Skupino vodi Nataša najraje pa plešejo. Predstavili Kogovšek: »Med igro, petjem so se z zbadljivkami in pesmijo, in plesom otroci razvijajo rit-zaplesali pa so osmico in pasti­micni in melodicni posluh, ob rico, plesa, ki so ju nekoc plesali tem pa se seznanjajo s šegami na Koroškem. Starejši Coklarc­Log - Dragomer, Prireditev, ki so jo poime-Coklarcki iz Borovnice. Kako Pavel, ki je med bežanjem pred in navadami naših prednikov ki so svoj nastop poimenovali novali Ob bistrem potoku, je so dobili ime, je zbranim razlo-vaškimi fanti izgubil coklo.« 20. november 2019 organiziral JSKD Vrhnika v žila povezovalka Brigita Žitko: Skupina deluje dve leti in ima in tako tudi ohranjajo našo Pobegle koze. Predstavili so se – V Osnovni šoli sodelovanju s KUD Kosec. »Med znacilnimi posebnostmi že vec kot 35 clanov. Srecujejo bogato kulturno dedišcino.« z otroško izštevanko Majhen Log - Dragomer so V vecnamenskem prostoru našega ljudskega izrocila so tudi se enkrat na teden, ko plešejo, Del te dedišcine sta tudi goje-bikec, velik bik, otroško ljudsko se že tretjic zapored osnovne šole so se zbrali otroci, šaljive medkrajevne nagajivke. pojejo, pazijo na držo, razdalje, nje in predelava lana, ki sta bila pesmijo Pa ta šepasta krava ter zbrale skupine iz ki jih druži veselje do ljudskega Vasi so se med seboj veckrat oblikovanje lepega kroga in se zelo razširjena na Notranjskem. notranjskimi ljudskimi plesi zi­vrtcev, osnovnih šol in petja in plesa, ki je slovenske-šaljivo obmetavale s posmehlji-igrajo igre, kakršne so se igrali Obdelava lanenih stebel je bila benšrit, šuštarpolka in mizulin. ga cloveka spremljalo ob vseh vimi vzdevki. Tako so Borov-nekoc. Zaradi velikega števila opravilo žensk, ki so z med-Prireditev so prvic pripravili društev, ki negujejo mejnikih njegovega življenja. nicani dobili vzdevek Coklarji, otrok so nastopili v dveh sku-sebojno pomocjo ob petju in pred tremi leti na pobudo KUD tradicionalno izrocilo Na odru smo lahko spremljali za kar naj bi bila zaslužna sveta pinah. Mlajši Coklarcki so se nagajivih igrah opravile to te-Kosec in otroške folklorne sku­otroških plesov, iger in nastope štirih skupin. Prvi so Marjeta, zašcitnica borovniške predstavili z otroško igro Rin-žaško delo. Delcek teh navad, pine Nageljcki. pesmi. se obcinstvu predstavili mlajši cerkve, in vrhniški patron sveti cico talam, otroškim ljudskim ki so sledile težaškemu delu, so Besedilo in foto: V. L. Pohod v neznano 9.novembra smo se clani PD REGA Log odpravili na pohod v neznano. Kmalu po odhodu smo ugotovili, da nas pot vodi na Dolenjsko. Pri Dobruški vasi smo za­pustili avtocesto in se napotili proti Škocjanu, rojstnemu kra­ju znanega misijonarja Ignacija Knobleharja, kjer nas je cakal naš prvi soorganizator pohoda Janez. Odpeljal nas je do vasi Zagrad, kjer nas je pricakal še drugi soorganizator Franci. Po dobrodošlici smo si ogle-dali zelišcni center JV Sloveni­je, ki ga je lepo uredila obcina Škocjan, ki je za ta namen pridobila evropska sredstva, v partnerstvo pa je vkljucila med drugim tudi Soncek – društvo za cerebralno paralizo Dolenj­ske in Bele Krajine. Skozi park sta nas popeljali vodja projekta in vodja zelišc­nega parka. V parku je tudi okoli 300 let stara Rangusova hiša. Po ogledu parka smo se Spoštovane obcanke in obcani, dragi prijatelji! Želimo vam vesele Božicne praznike, ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti, v Novem Letu 2020 pa obilo poguma,uspehov in osebne srece. odpravili naprej v vas Štrit, kjer leži edino dolenjsko jezero. Tu nas je pricakal lokalni vodnik Silvo, ki nam je razložil nasta­nek jezera in nam povedal vse o okoliških krajih, ki smo jih lahko videli. Nato nas je popeljal do enega od mlinov, kjer nas je prijazni lastnik lepo sprejel z dobrota-mi iz domace kuhinje. Mlin žal sedaj še ni v pogonu, saj po­trebuje še nekaj obnove. Poleg pogostitve lastnika mlina nas je tu cakala tudi topla malica, da smo se okrepcali in odžejali pred nadaljnjo potjo. Krenili smo proti Bucki, od tam pa smo se po prijetni goz­dni poti povzpeli na Stopno, kjer nam je Franci prijazno od­klenil in razkazal lepo ohra­njeno Marijino cerkev s prele­pim kipom Božjepotne Matere božje iz 17. stoletja. Pred cerkvijo se odpira prelep razgled na Gorjance in Trdinov vrh na eni strani, Kra­kovski gozd in Krško polje na drugi strani, okoli pa je gricev­je s prijetnimi vasicami. Od tu smo se po gozdni poti spustili Staro leto že od nas odhaja, nam novo roko podaja. Energije nove nam bo vlilo, car življenja znova nam odkrilo. Toplini vsa vrata naj božic odpre, naj se srecno obdobje za vas zacne in leto 2020 naj zdravja vam da! Srecno 2020! do prve zidanice, ki jo ima ob vinogradu Franci. Tu smo zo-pet poizkusili dobrote njegove žene in domaci cvicek. Pot nas je mimo kmetij in zidanic vo­dila naprej na naslednji hribcek. Tu nas je že cakal Janez v svoji zidanici, kjer smo zopet poizkušali domaco kapljico, posladkali pa smo se še s slad­kimi dobrotami njegove žene. Spust mimo tocke GEOSS ob­cine Škocjan nas je pripeljal do avtobusa, ki nas je odpeljal v Škocjan, kjer smo se v tamkaj­šnji gostilni Karolina okrepcali z martinovo pojedino, malo za­peli in zaplesali, nato pa se v ve-cernih urah vrnili v Dragomer. Sklenili smo, da se spomladi zopet odpravimo v te kraje na pohod po Mlinarjevi poti, ko nas bo spremljal tudi Silvo, ki je lokalni vodnik. Najlepše se moramo zahva­liti našima soorganizatorjema, ki sta poleg vsega poskrbela tudi za prevoz našega clana, ki se sicer tega izleta v celoti ne bi mogel udeležiti. Miša Planinsko društvo Rega Log Obcinski odbor SDS Log-Dragomer Od umetniške improvizacije do osebnostne rasti KUD Kosec januarja vabi V januarju prihajajocega leta bo v KUD Kosec zaživela pogovorna skupina za pomoc z umetnostjo Prisluhnim si, v kateri se bomo v varnem krogu sprostili in si preko umetniških izraznih sredstev prisluhnili. S pomocjo podpornega kro­ga, procesa samoizražanja in naših obcutenj ob tem si bomo odgovorili na mnoga vpra­šanja. Pogovorno skupino bo vodila stalna clanica društva Katarina Davidovic, študentka drugega letnika magistrskega študija Pomoc z umetnostjo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V okviru svoje prakse bo z ja­nuarjem zacela s pogovornimi krogi, ki so namenjeni vsem, ki si želijo skozi proces doži­vljanja, izražanja in ustvarja­nja z umetnostnimi izraznimi sredstvi pogledati globoko vase, raziskovati sebe in s tem še boljše in lažje zaživeti in se izražati. Glede na zanimanje se bo oblikovala skupina (ali vec skupin), ki bo zaradi boljšega obcutka in zaupnosti zaprtega tipa. Skupina se bo dobivala te­densko, predvidoma vsak cetr­tek ob 19. uri do maja. Katarini bo v obliki svetovanja in super-vizije ob strani stala naša zna­na domacinka Vali Tretnjak, specialna klinicna psihologinja nevropsihologije. In kaj prav­zaprav je pomoc z umetnostjo (arts therapies)? Gre za mlado znanstveno disciplino, vrsto pomoci, ki poteka skozi pro-ces doživljanja, izražanja in ustvarjanja z umetnostnimi izraznimi sredstvi. Njen cilj ni dovršena umetniška stvari­tev, pomemben je proces, ki je usmerjen k osebnostni rasti in samouresnicevanju posame­znika. Glede na umetnostni medij, s pomocjo katerega po­teka proces pomoci, so danes najbolj uveljavljene pomoci na podrocjih likovnih, dramskih, glasbenih in gibno-plesnih dejavnosti. Za vsa morebitna vprašanja in prijavo v skupino pišite Katarini na katarina@da­vidovic.si, lahko poklicete tudi na številko 031 357 612 ali se prijavite po e-pošti KUD.KO­SEC@GMAIL.COM. Likovna sekcija pod men-torstvom Drage Davitkove bo imela 8. januarja v Cankar­jevi knjižnici Vrhnika razstavo likovnih del. Nekaj besed o sekciji je povedala Draga: »Li­kovna sekcija poteka že enaj­sto leto dvakrat mesecno po 2 uri na OŠ Log - Dragomer. Pri planiranju letnih delovnih nalog sem upoštevala razlicne likovne smernice, motive in tehnike, ki nas veselijo, obe­nem okupirajo ter od nas zah­tevajo popolno predanost. V dogovoru s clani lik. sekcije se delo nadaljuje tudi na domu, ko se naloge dokoncajo in izbolj­šajo. Ob razlicnih kulturnih dogodkih jih razstavimo v vecnamenskem prostoru naše šole ali izven nje, kot je na pri­ mer Cankarjeva knjižnica na Vrhniki ali v obcinskih pro-storih. Vsako leto pripravimo najmanj 3 tematske razstave, ki so bile del vsake krajevne pri­reditve, in povabimo gostujoce slikarke in slikarje, kot so bili gospa Milena Krasnik, Emilija Erbežnik, Sandra Dulmin, Velj­ko Toman, Miha Eric, Zvonko Coh in drugi. Za letos imamo planirano razstavo ilustracij gospe Marije Prelog, ki je izje­mna risarka in interpretatorka flore in favne. V nacrtu je še razstava ilustracij za pesniško zbirko avtorice Irene Brvar. Pri našem ustvarjalnem delu opažam napredovanje znanja na podrocju slikarskega izra­žanja in tehnologije od zacetne do zakljucne faze. Na podrocju opazovanja in obcutenja real-nega sveta je viden napredek pri transformaciji videnega v likovni jezik. Ucimo se drug od drugega. Vzporedno s tem delom raste tudi osebna inter-pretacija vsakega posameznika. Nekateri clani so oblikovali in razvili svoj slog izražanja. Lju­bitelji likovne umetnosti, pri­družite se nam. V januarju nas caka še en velik dogodek, predstavitev Zbornika casopisnega in knjižnega molja Lovra Sod-je Enoten slovenski kultur­ni prostor v besedi in sliki – Regija Alpe Jadran, 1957–2019. V zborniku so objavljeni povzetki 1552 clankov, porocil, vesti, intervjujev in knjižnih re-cenzij iz obdobja od leta 1957 do 2019. G. Lovro je clanke zacel izrezovati in shranjevati za namen, da se v zgodovini ohrani razdobje kulturnega so-delovanja Slovenije in srednje Evrope zadnjih dvainšestdese­tih let v pisni obliki. Poizkuša biti kronist kulturnih dogod­kov ustvarjanja v slovenskem kulturnem prostoru. Zbornik posveca vsem novinarjem in fotografom ter vodstvom kul­turnih ustanov.” Naša mlada, letos na novo ustanovljena gledališka sku­pina MAH TEATER se bo 27. in 28. decembra pred­stavila v gasilskem domu na Logu, januarju pa prvic tudi izven naše obcine, v gasilskem domu na Brezovici. Da pa mislimo tudi na naše najmlajše, dokazujemo s tem, da bomo konec januarja orga­nizirali gledališko predstavo za otroke ZGODBA O SNEŽA­KU S SRCEM. V predstavi je veliko glasbe, petja, predvsem pa dobrote in lepih misli. Va-bljeni otroci od dveh do šestih let. Vljudno vabljeni! KUD Kosec Sožitje med društvi rodi sadove Vstopili smo v adventni cas, cas, ko se na mizah ali vratih pojavijo adventni vencki. Že dolgo namrec ne gre zgolj za tradicijo, ampak postajajo ad-ventne dekoracije že skoraj umetnine, ki so lahko cudovita dopol­nitev celotnega prostora. V gasilskem domu v Dragomerju smo se v soboto ob 10.00 sestali z mladinskim planinskim društvom REGA in v dobrem vzdušju ustvarjali adventne vencke. Ustvarjal-no srecanje dveh generacij je popestrilo otroško veselje, modrosti starejših pa so druženje naredile še prijetnejše. Zbralo se nas je 27. S spretnimi rokami mladih in mladih po srcu so nastale cudovi­te umetnine! Po koncani delavnici so udeleženci domov odnesli prekrasne adventne vencke. KUD Kosec Bela jelka in fenomen staranja V sredo, 27. novembra, smo v organizaciji KUD Kosec clani zelišcne sekcije v OŠ Log - Dragomer poslušali predavanje prof. Staneta Benedetica z naslovom Bela jelka in fenomen staranja. Zbrali smo se ob 17.30 in zaceli ob 18.00. Predavanje je bilo lepo obiskano in spre­jeto. Cas je hitro minil in ob 20.00 smo se še vedno zadrževali v dvorani, ker je bilo veliko vprašanj. Vsi v tako kratkem casu niso mogli dobiti vseh potrebnih osebnih odgovorov. Dogovorili smo se za ponovno srecanje v letu 2020, ko bodo še aktualne zimske vsebine. Fenomen staranja se zacne takoj po roj­stvu in se zakljuci s smrtjo. Pred 100 leti je bila povprecna življenjska doba bistveno krajša od 50 let, zato se dolocene zahte­ve pri staranju niso niti pojavile. Danes je življenjska doba vedno daljša in se že približuje 100 letom. Zato se pojavlja nova zahteva po funkcionalnem staranju. Spoznali smo pojma kronološkega in biološkega staranja. Kljucne študije na tem podrocju so bile narejene na enojajc­nih dvojckih zaradi istega genetskega iz­hodišca in razlicnih za staranje pomemb­nih okolišcin. Zato lahko trdimo, da na biološko ozadje staranja lahko vplivamo. Na po­speševanje biološkega staranja vpliva ne­zdrav vsakodnevni življenjski slog, zdrav življenjski slog pa upocasnjuje procese biološkega staranja. Spoznali smo, da je clovek bio-psiho--socialno bitje, zato so to tudi kljucna podrocja funkcionalnega staranja. Poleg tega smo spoznali pojem temeljne medi­cine, ki je povezana s celicno energijo, sta­njem toksemije in vitaminsko-mineralno prehransko kolicino. Stanje, ki najbolj po­spešuje staranje, pa je sindrom množicne izgorelosti. Prikazali smo podobo ucitelja pred za-cetkom šolskega leta in proti koncu šol­skega leta. Govorili smo o pomenu spol­ne energije, ki je pri ženskah povezana s sintezo estrogena in progesterona, pri moških pa s sintezo testosterona. Spoznali smo okolje medcelicne ko­munikacije in pomen redoks signalnih molekul. Orodja, ki so pomembna v tem pogledu, so na eni strani endogeni an-tioksidanti, ki jih tvori telo samo. To so na primer glutation, SOD, dušikov oksid, melatonin, katalaza, koencim Q10 …. Na drugi strani pa so pomembni tudi eksoge­ni antioksidanti, kot so esencialna hranila, ki jih telo samo NE MORE PROIZVAJA­TA in zanje NIMA MEHANIZMA ZA SHRANJEVANJE. Zato je v tem primeru potreben stalni hranilni vnos. Glavni vir so sadje, zelenjava in zelišca, ki vsebujejo vitamine, minerale in polifenole. Zelo za­nimiv, ucinkovit, enostaven in uporaben vir polifenolov je tudi vodni izvlecek iz vej bele jelke. Na koncu predavanja o staranju smo spoznali projekt slovenske bele jelke, ki odmeva v strokovnih krogih po celem svetu, med slovenskimi uporabniki pa se zadnjih nekaj let šele uveljavlja v redni uporabi. Na enostaven, družaben in do-kaj zabaven nacin smo spoznali biološko ozadje fenomena staranja in temeljne ukrepe, ki vse te procese lahko biološko upocasnijo. KUD KOSEC in Stane Benedetic Vabilo Vabimo vas na srecanje v torek, 14. januarja, ob 18.00 v Toscani v Dragomerju. Z vami bi se radi zazrli v preteklo leto in ocenili svoje ucenje in delovanje društva. To je tudi priložnost, da  izmenjamo pobude o programu za leto 2020. In to je predvsem priložnost, da se veselimo, ker nam je skupaj lepo. Vabljeni! Drage študentke in študentje univerze za tretje življenjsko obdobje DVIG! Nika Gams, predsednica in clani upravnega odbora Vabilo Društvo DVIG januarja vabi ŠK Živeti z rakom: v ponedeljek, 6. januarja, ob 10.00 v prostorih DU Dragomer Lukovica. Pod vodstvom naše sovašcanke Darje Rojec bomo izmenjavali izkušnje o reševanju stisk, ki jih prinese v družino bolezen, in o tem, da lahko sami naredimo veliko za svoje zdravje in dobro pocutje. ŠK Slovenska in svetovna dedišcina, ciklus predavanj Enajsta šola o antiki: v sredo, 8. januarja, ob 19.00 v prostorih DU Dragomer Lukovica. Dr. Verena Perko nam bo predstavila Homerski svet bronaste dobe in sledove grške anticne kulture na slovenskih tleh, Breda Podbrežnik Vukmir pa slovensko povest, ki vkljucuje Homerske motive. Prijave na 041 775 771 ali po elektronski pošti dvig@iold.si. Srecanje clanov Društva DVIG: v torek, 14. januarja, ob 18.00 v Toscani v Dragomerju. S clani bomo ocenili naše ucenje in delovanje društva v letu 2019 in izmenjali pobude o programu za leto 2020. Prijave na 031 643 228 ali po elektronski pošti dvig@iold. si. Bralni študijski krožek: v sredo, 15. januarj, ob 18.00 v prostorih DU Dragomer Lukovica. Spoznavali bomo delo Gorana Vojnovica Figa in delo Marija Cuka Molk koloradskih hrošcev. Mentorica Alenka Logar Pleško. Delavnica Od pravljice do lutke: v cetrtek, 16. januarja, ob 17.30 v pisarni v Toscani. Vabljeni otroci 4.–7. leta starosti. Otroci bodo spoznali pravljico iz Zgodb za lahko noc iz zbirke Lahkonocnice, se o pravljicnih junakih pogovarjali in jih narisali. Dogovorili se bodo, kakšne lutke pravljicnih junakov iz Zgodbe za lahko noc bodo izdelali na februarskem srecanju. Mentorica Vesna Kucan. Prijave na 031 847 479 ali po elektronski pošti dvig@iold.si. Tecaj francošcine pri prof. Tatjani Merc: po dogovoru ob torkih ob 9.30. Tecaj anglešcine pri prof. Milojki Babšek, ob sredah ob 9.30. Tecaj rušcine pri prevajalki Tatiani Mazunina, ob dopoldnevih, po dogovoru. Prijave za tuje jezike na 031 643 228 (francošcina, rušcina), 041 775 771 (anglešcina) ali po elektronski pošti dvig@iold.si. Ko se bliža konec cas ne postavi na družbeno obrobje: prihodnost ne pripa­ leta in se veselimo da mladim ali starim, pripada prijetnih dni ob tistim, »ki se naucijo, kar se praznovanju novega morajo nauciti, zato da lahko leta, se vedno storijo tisto, kar morajo storiti«. zazremo tudi v (Dennis Waitley)minulo obdobje. Študentje univerze za tretje življenjsko obdobje imamo to Za nami je obdobje uspešne-prednost, da se ucimo tisto, kar ga ucenja. Ponosni smo na naše nas veseli, ne glede na to, ali novo znanje, predstavili smo se nam je to znanje nujno potreb-z izdelki in nastopi. Cutimo, da no v našem vsakdanu. Ucimo je nam, starejšim, ucenje po-se, ker nas to ohranja zdrave trebno. Ne samo pridobivanje in zadovoljne. Nismo vec vpe­novega znanja, tudi druženje, ti v spone obvez, ki smo jih kot vkljucevanje v javne dogod-aktivni državljani opravljali, ke nas bogati, ohranja naše najveckrat z veseljem, vcasih sposobnosti in vitalnost. Tudi pa tudi le zato, ker je bilo treba mi se ucimo iz istega razloga placati položnice. Želimo si, da kot mladi v šoli ali zaposleni v bi se ucili še vec, se vkljucevali podjetju: zato, da nas sodobni v razlicne študijske krožke in Obvestilo Novo v DVIGu: zacetni tecaj rušcine Namenjen je vsem, ki potrebujete osnove ruskega jezika zato, da boste na potovanjih prišli, kamor hocete, dobili, kar želite, udobno prenocevali, si ogledali, kar ste nacrtovali, in spoznali nove ljudi. 40-urni tecaj bo potekal od januarja naprej v skupini do najvec 8 študentov. Poudarek bo na vsebinah iz vsakdanjega življenja. Poucevala vas bo Rusinja, prevajalka Tatiana Mazulin.  Tecaj bo potekal dopoldne v Dragomeru. Z ucenjem bomo zaceli januarja 2020, ce bo vsaj 5 prijav. Cena tecaja bo odvisna od števila prijavljenih. Prijave pošljite na DVIG@iold.si ali poklicite 031 643 228.  s svojo dejavnostjo tudi vpli­vali na razvoj našega kraja. Vsem, ki ste vkljuceni v de­javnosti DVIGa, želimo še ve­liko znanja ter prijetnih ur ob skupnem izvajanju naših ak­tivnosti tudi v letu 2020. Ker želimo vsem našim clanicam in clanom tudi osebno zaželeti veliko zdravja in uspehov, vas vabimo, da se srecamo v torek, 14. januarja, ob 18.00 v Toscani v Dragomerju. V DVIGu si želimo, da se nam pridružijo tudi novi clani, zato vabimo vse, da si na naši strani iold.si pogledate ponud­bo naših dejavnosti in že iz­vedenih aktivnosti ter se nam pridružite. Vsem obcankam in obcanom naše obcine želimo srecno novo leto! Nika Gams, Društvo DVIG Vabilo na predavanje Enajsta šola o antiki V letu 2020 bomo nadaljevali s študijskim krožkom Slovenska in svetovna kulturna dedišcina in ciklusom predavanj Enajsta šola o antiki, na katerih bomo spoznavali anticne teme in mite ob izbranih primerih arheoloških najdb v Sloveniji.  Anticne teme in miti so pustili sledi tudi v naši kulturni dedišcini. Slednjo bomo približali našim clanom in študentom preko izbranih tem iz Homerskih pesnitev, s pomocjo slovenske arheološke dedišcine in domacega in tujega pripovednega blaga, ki ima globoke korenine v anticni mitologiji.  Z miti bomo osvetljevali tudi sodobno družbo in tako na privlacen in poucen nacin spoznavali vrednote in življenje anticnega cloveka ter temelje anticne omike, ki je tlakovala pot sodobni zahodni civilizaciji. Prvo srecanje v letu 2020 bo  v sredo, 8. januarja, ob 19.00 v sobi upokojencev v Dragomerju. Verena Perko nam bo predstavila Homerski svet bronaste dobe in sledove grške anticne kulture na slovenskih tleh, Breda Podbrežnik Vukmir pa slovensko povest, ki vkljucuje Homerske motive. Prosimo vas, da se prijavite na iold.si ali na 041 775 771.  V vrtcu pripravili praznicni bazar dela, nacin izvajanja nacrto­vanih dejavnosti in spoznali okolje, v katerem bivajo otroci, ki so nam zaupani,« nam je po­vedala pomocnica ravnateljice Mojca Erjavec. Dodala je, da so vedno veseli novih predlogov ter so odprti za sodelovanje s starši, krajani in društvi. V vrtcu pravijo, da si prizade­vajo, da bi bil vrtec del srecnega otroštva otrok, za katere so od­ vec in bolje,« nam je povedala Zbrali so okoli tisoc evrov, govorni. Tudi zato so pripravili pomocnica ravnateljice Mojca nekaj vošcilnic in unikatnih dobrodelni bazar, na katerem Erjavec. Da vse prej našteto izdelkov pa je še ostalo in jih so zbirali sredstva za nakup drži, se je izkazalo tudi na ba-še vedno lahko kupite. Zbrana zunanjega plezala. zarju. »Vzgojiteljice, ki so pre-sredstva so shranili v sklad šole, Tokrat so vzgojiteljice ustvar-dane svojemu delu in vrtcu so ko jih bo dovolj, bodo kupili zu­jale izdelke z adventno, božic-svojo dobrodelnost izkazale z nanje plezalo. no in novoletno vsebino. Na izdelavo cudovitih unikatnih To je sicer drugi bazar, ki so bazarju ni manjkalo izvirnih izdelkov. ga v vrtcu pripravili letos. S unikatnih daril, drobnih po-Starši pa so naše prizadeva-pomocjo sredstev, zbranih na zornosti ter izdelkov, ki ob pra-nje, da bi bilo otrokom v vrtcu pomladnem bazarju in srece­znikih krasijo mize, smrecice cim bolj prijetno, podprli z na-lovu, ki so ga pripravili ob pra­ cah ter spoznali njihov pester ter ostale prostore. »V našem kupom izdelkov in tako skupaj znovanju štiridesetletnice, so Izdelale ki so jih spretne roke okviru dneva odprtih vrat vrt-vsakdan. »Veseli smo, da so vrtcu sledimo viziji, ki smo si jo pišemo lepe zgodbe za naše kupili plezalo s toboganom, ki vzgojiteljic, prispevali sredstva ca. Praznicno leto v vrtcu se za-se stari starši in drugi krajani zastavili. otroke,« so nam povedali v že razveseljuje otroke. za nakup zunanjega otroškega kljucuje v duhu dobrodelnosti. ob dnevu odprtih vrat družili Menimo, da smo pomemb-vrtcu, kjer so se obiskovalcem plezala. Bazar so pripravili v Podobno kot že spomladi, so z nami ter spoznali naš nacin ni vsi, ker skupaj zmoremo bazarja zahvalili za prispevke. V. L. , foto: V. L. Dvigov študijski krožek Iskanje identitete kraja opredavanju Vesne Godina Najprej nekaj o tem, pregled in analiziranje social-ja. Tudi akcijski cilj delovanja temeljno logiko oblikovanja Ce fevdalci obveznosti do vla-morali kmetje povezovati v t. nih in ekonomskih kazalcev o ŠK je zahteven, za njegovo ure-identitet vaških skupnosti, ki jo darja niso izpolnjevali, jim je im. mi skupine. V mi skupini zakaj smo jo sploh položaju naše obcine, spozna-snicitev bo potrebno vztrajno Godina predstavlja kot sloven-lahko zemljo odvzel in pode-je bilo okoli 30 hubašev. Preži­ povabili med nas. vanje konceptov, s katerimi po in dolgotrajno delovanje ŠK in sko družbeno tirnico. Glede na lil drugemu fevdalcu. Tudi ce vetvena korist je bila temeljna svetu nacrtujejo prihodnost in širjenje znanja med obcani.to, da je naša obcina majhna se je zamenjal vladar, je lah-funkcija mi skupine. V študijskem krožku (ŠK) dvigajo kakovost življenja, spo-Clani ŠK želimo s svojim skupnost in smo Slovenci po ko upravljanje posesti podelil smo si clani zadali zelo am-znavanje metod, s katerimi bi zgledom in organiziranjem mnenju Vesne Godina najboljši drugemu fevdalcu, svojemu Delovanje mi skupine biciozne izobraževalne cilje: lahko preverjali identiteto kra-javnih dogodkov razvijati iden-pri ustvarjanju identitete malih zavezniku. Naše ozemlje zara-Mi skupina je vaška sku­titeto kraja in motivirati ljudi, skupnosti, lahko delujemo v ŠK di majhnosti in porašcenosti z pnost, ki je vkljucevala vse, ki da bi se bolj vkljucevali v nacr-z optimizmom še naprej. Zdaj gozdom za potencialne fevdal-so živeli in delali na dolocenem tovanje prihodnosti naše sku-boljše razumemo tudi delitve v ce ni bilo ekonomsko zanimi-ozemlju zato, da so zagotavljali pnosti in presegli delitve, tako našem okolju in smo ozavestili vo, zato so se vladarji odlocili preživetje vseh clanov (prežive­tiste med naselji kot tiste med pasti, ki lahko upocasnijo ra-podeliti ozemlje zemljiškim tvena korist). Za mi skupino je posameznimi skupinami ljudi zvoj našega okolja. gospodom v trajno last. Tega veljalo, da je izjemno solidarna, (staroselci, priseljenci; naši, vaši ne pozna nobene druga država egalitarna in demokraticna ...). In takoj se nam je postavilo O slovenski družbeni tirnici v Evropi. Zemljiške gospode in navznoter in sovražna do dru­vprašanje, kaj nam, clanom ŠK Slovenci smo skozi lastno ne fevdalce so imeli samo še na gih mi skupin. Skrb za dobro­pomeni identiteta kraja. Pripa-zgodovino izoblikovali znacil-Japonskem. Zemljiški gospod bit in blagostanje mi skupine dnost, povezanost, da imamo no družbeno tirnico, ki teme-je bil neodvisen od vladarja, je bila med njenimi pripadniki svoj kraj radi. Smo pripravljeni lji na preživetveni ekonomiji. organiziral je proizvodnjo, da visoko uvršcena vrednota: vsak tudi delovati za skupno dobro? Znacilnosti naše družbene je lahko placeval kralju dajatve je prispeval po svojih zmožno- Ali pa nam je vseeno, kaj se tirnice so: izrazita egalitarnost, in branil meje in za vse drugo stih in prejemal po svojih po- Vabilo okoli nas dogaja, ker pridemo solidarnost, neposredna demo-je povsem samostojno posta-trebah. Plenjenje ali nasilje v domov samo spat, vse potrebe kracija in lokalno upravljanje v vljal svoje pravo in dolocal tudi lastni mi skupini nista bili spre­nas in naših najbližjih po izo-vaški skupnosti, imenovani mi višino svojih dajatev. jemljivi, ce pa si to storil drugi braževanju, kulturi … pa zado-skupina. mi skupini in tako pridobil ko­voljujemo v Ljubljani? Ali nam • Izrazita egalitarnost• rist za svojo, je bilo to moralno je vseeno, ker smo kot družin-Neposredna demokracija Zemljiški gospodje, z izjemo pozitivno dejanje. Kadar pa so ski clani/posamezniki povsem Ima pri nas 1400-letno tra-celjskih grofov, so bili Nem-preživetvene koristi mi skupine samozadostni in vse, kar potre-dicijo. Prinesli so jo naši pred-ci. Svojo posest so razdelili v zahtevale povezovanje z drugo Od pravljice do lutke bujemo, lahko kupimo? Še vec niki ob naselitvi na današnje obdelovanjem kmetom – tla-mi skupino, je med njima na­vprašanj se nam je porodilo ob ozemlje, bili so egalitarci, niso canom. Vsak kmet je dobil stalo dolžniško razmerje: dru­literarno-likovna delavnica za malcke od 4 do 7 let razmišljanjih, kaj pa je tisto, kar poznali zasebne lastnine, niso ne le enako velik kos zemlje, ga skupina je pomagala moji bi ljudi in naša naselja povezalo imeli sužnjev, imeli so svoj tip poimenovan huba, ampak tudi mi skupini, torej sem njen dol­pri nacrtovanju prihodnosti in ekonomije: požigalništvo in ro-enako sestavljeno hubo. To po-žnik in ji ne bom storil žalega, V cetrtek, 16. januarja, ob 17.30 v Toscani, uresnicevanju skupnih ciljev in parsko ekonomijo. Neposredna meni, da je bil v hubi posame-ne smem vec pleniti za lastno bi vplivalo na vecjo pripadnost demokracija se je ohranila tudi znega kmeta enak delež gozda, korist; svoj dolg moram tudi pisarna v pritlicju. ter zmanjševanje delitev med v slovenskem fevdalizmu. Slo-pašnikov, njiv in drugih tipov vrniti. V mi skupini so o vsem naselji in med obcani in vecjo venski fevdalizem se bistveno zemljišc kot v hubah drugih odlocali vsi clani s soglasjem. Otroci si bodo iz Zgodb za lahko noc iz zbirke Lahkonocnice sami izbrali, kakovost življenja. razlikuje od fevdalizma v vseh podložnikov. Deli posesti po-Ker je imel vsak clan mi sku­ katero zgodbo želijo slišati, nato bodo po zgodbi risali in se dogovorili, drugih evropskih državah. In pine malo obdelovalne zemlje, kakšne lutke bodo naredili naslednjic. Na delavnici bodo otroci bogatili Na vsa vprašanja smo si cla-sameznega kmeta so bili loka­ svoj besedni zaklad in razumevanje pripovedi, kar je temeljnega pome-ni ŠK tudi odgovarjali. Ob tem zato smo Slovenci še danes cijsko razdrobljeni, saj so ležali malo travnika in nekaj gozda na za njihov intelektualni in custveni razvoj. smo spoznali, da želimo svoje nekaj posebnega. Godina to na razlicnih delih gospodovih in ker niso imeli dovoljenja ze­odgovore presojati tudi s teo-posebnost pojasnjuje takole: zemljišc. Posameznik ni mogel mljiškega gospoda, da bi si vsak Prijave na 031 847 479 (Vanja) ali po elektronski pošti dvig@iold.si. retskega vidika, v luci zgodo-frankovski vladarji so po pro-preživeti od pridelkov na svoji svojo hubo ogradili in do nje vinskega oblikovanje identitet padu rimskega cesarstva posta-razdrobljeni posesti, zato so se naredili pot, so se bili prisiljeni Vabljeni. na slovenskih tleh. In na preda-li lastniki zavojevanih ozemelj, Mentorica Vesna Kucan. vanju dr. Godina smo ta vpo-ki so jih podeljevali fevdalcem gled tudi dobili: spoznali smo v upravljanje in ne v trajno last. Dragomer, 26. november - Obiskovalci dobrodelnega novoletnega bazarja so z nakupom rocno izdelanih vošcilnic in ostalih izvirnih unikatnih izdelkov. dogovoriti, in to soglasno, kdaj bodo opravljali po­samezna kmecka dela: kdaj bodo orali, sejali, želi. Dogovor med vsemi ljudmi, ki živijo na doloce­nem obmocju, dosežen s soglasjem, je bil najvišja pravna obligacija. Mi skupina je bila povsem ne­odvisna od zemljiškega gospoda pri gospodarjenju in kmetovanju. Eden od razlogov je bil ekonomski (ekonomsko nezanimive hube), drugi pa strah ze­mljiških gospodov – naši predniki, tako Godina, so bili zelo bojeviti in so z zemljiškimi gospodi, ki so poskušali spreminjati temeljne vzorce delova­nja mi skupine, krvavo obracunali (take primere opisujejo zgodovinarji). Zemljiški gospodje se niso mešali v delo vaških skupnosti, zato so te funk-cionirale kot samoupravne in samoodlocevalne lokalne oblasti. Nauk iz preteklosti za oblikovanje identitete kraja Godina je poudarila, da so vrednote, ki sesta­vljajo slovensko družbeno tirnico, podlaga za obli­kovanje identitete kraja še danes. Spremenila se je namrec samo oblika vaške skupnosti, ne pa tudi kultura njenega delovanja. Naše stališce, da smo kot posamezniki samo­zadostni in ne potrebujemo drug drugega, velja po njenem le za ekonomsko samozadostnost. Res je, da si lahko kupimo zelo raznolike usluge. Toda bistvo slovenske družbene tirnice je solidarnostna skrb drug za drugega, danes pomagam jaz tebi, drugic ti meni. To so procesi izmenjave uslug, ki temeljijo na cloveški in ne na ekonomski logiki. Po ekonomski logiki uslugo placamo in ne vzposta­vimo dolžniškega razmerja, saj smo placali in ni­smo nic dolžni. Ce uslugo podarimo, potem vzpo­stavimo z obdarovancem dolžniško razmerje: ko bomo uslugo potrebovali mi, nam jo bo vrnil. Vzroki za to, da naši ljudje ne razvijajo ali premalo razvijajo dolžniška razmerja v lastnem okolju, so lahko posledica pomanjkanja ali nepoznavanja potreb po uslugah v lokalnem okolju ali pa tega, da obstajajo v Ljubljani konkurencne, placljive uslu­ge. S podporo obcinskih oblasti lahko pritegne-mo naše ljudi k temu, da bodo postopoma zaceli uporabljati »cloveške usluge« v lastnem okolju. In naceloma ljudje raje uporabljajo usluge v »lastni mi skupini« in ne zunaj nje. Godina nam je pri­porocila, naj razišcemo potrebe naših sovašcanov in tudi navedla nekaj primerov teh potreb. Pona­zorila je tudi, kdaj ne moremo govoriti o identiteti kraja, države ali celo Evrope. Ni namrec dovolj, da imamo grb, zastavo, organe odlocanja, vse to ne ustvari identitete ne na lokalni, ne na državni in tudi ne na evropski ravni. O identiteti lahko govo­rimo šele takrat, ko ljudje, obcine ali države skupaj pomagajo drug drugemu. So solidarne in po nace­lih enakosti razdelijo bremena. Kaj so pasti naše družbene tirnice? Egalitarnost je tako mocno zasidrana vredno­ta pri nas, da velja vsak, ki je drugacen, za nepo­štenega ali nam nevarnega (vsak bogat clovek je nepošten, begunci, drugace spolno usmerjeni, vsiti nas ogrožajo). Še vedno funkcioniramo kot mi skupina, ki zelo dobro poskrbi za lastne clane, ki jih pri pridobivanju koristi zase in oškodovanju drugih mi skupin ne ustavi noben zakon. Poleg tega je dogovor, dosežen v mi skupini, nad zako­nom. Ce zakon podpira dogovore v mi skupini, ga spoštujejo, ce ne, delujejo na podlagi svojih dogo­vorov in ne zakona. Raziskave kažejo na mnenja Slovencev, da ne živimo v demokraticni državi, ker lahko prakticiramo neposredno demokracijo samo vsake 4 leta. Po naši družbeni tirnici je ne­posredna demokracija naša vrednota: vsi odloca-mo o bistvenih stvareh (preživetvenih koristih) s soglasjem. Preglasovanje ni demokracija. Godina priporoca, kljub temu da je neposredna demokra­cija neracionalna, saj lahko vzame veliko casa, da jo lokalne oblasti prakticirajo. Godina verjame, da lahko v našem okolju razišcemo potrebe ljudi in ustvarimo okolje, v katerem bomo skrbeli drug za drugega in si na cloveški ravni vzajemno poma­gali, ne le obcasno, ampak vsakodnevno. In nekaj takih praks že imamo v našem okolju. Skupaj jih lahko ustvarimo še vec. Za študijski krožek Olga Drofenik Martinovali smo v Hiši frankinje Kerin Na martinovanja nas grad Rajhenburg. Med ogledom slikarja Jožeta Ciuhe in je odlicen Tu so nam ob degustaciji šestih smo izvedeli marsikaj o zgodovini ambient za porocne obrede. vrst frankinje z zgodbo pricarali vežejo sami lepi spomini. gradu in njegovi prenovi. To je na-V grajski kavarnici smo si neka-cas raziskovanja, spoštovanja in ce­mrec najstarejši grad z listino na teri privošcili kavico, spet drugi so njenja bogatega in dobrega okusa. Zgodbe, ki jih povezujejo druže- Slovenskem, prvic je omenjen že posegli po spominkih. In že smo Ob domacih mesnih dobro­nje, zabava, smeh, v zrak dvignjene leta 895. hiteli nazaj cez savski most na tah in potepaci (pogaca) smo kupice in nasmehi ljudi. Zato smo Od leta 1881 je preurejen v sa-odlicno martinovo pojedino. prisluhnili tudi odlicnemu re-se v DU Dragomer Lukovica od­mostan, ki je deloval vse do oku-Tu smo izkoristili še cas in citalu pesmi Toneta Pavcka. locili, da letos martinujemo malo pacije leta 1941, ko je nemška oku-ob znani »kol’k’r kapljic, tol’ko Nekaj smo jih ob spremljavi drugace … pacijska oblast v gradu vzpostavila let« zaželeli vse dobro našim na harmoniki tudi zapeli. Lahko Podali smo se na Dolenjsko, v taborišce za izgon Slovencev. clanom, ki so nedavno slavili recem, da je bil obisk Hiše fran­deželo cvicka, okušali pa smo O slovenskih izgnancih je vse rojstni dan. Seveda pa smo bili kinje kot cešnja na vrhu torte. predvsem žlahtno modro franki­ od leta 1968 odprta stalna razsta-veseli, da je bil z nami tudi naš Kljub temu da je mladost, ki se njo, saj smo obiskali Hišo franki-va. Grad je bil v celoti prenovljen Tine, da smo imeli razlog naz-skriva v mladem vinu, nalezlji­nje Kerin v Straži pri Krškem. leta 2012, med sprehodom pa si draviti in zapeti še za njegov god. va, je cas za slovo prišel prehitro. Ampak, lepo po vrsti, najprej lahko med drugim ogledamo ro-Ker pa je martinovo tudi poklon Ampak naslednje leto bo smo se zapeljali skozi Krško in mansko kapelo iz 12. ter gotsko iz vinarjem, smo se podali še na za-spet odgnala trta in spet bo kmalu na strmem skalnem po-16. stoletja. Renesancno dvorano dnji del poti, med vinograde in v mlado vino in spet bomo šli. molu nad reko Savo zagledali bogatijo likovna dela akademskega vinsko klet Hiše frankinje Kerin. Inka Martinovanje DU Log v Mirni Peci Letos smo se odlocili, da Lojzetom Slakom, pa tudi dolenj-15.000 obiskovalcev. Ogledali smo so bili naši clani odlicno razpolo-ska pokrajina in predniki ter nji-si slikovno gradivo njihovega roja-ženi in vsi smo se veselo vrteli ob pocastimo sv. Martina z hov pogled na življenje. ka od rojstva do smrti, vse plošce, zvokih glasbe. Seveda vecer ni mi- izletom na Dolenjsko. V rojstni vasi Toneta Pavc-originalne harmonike, postavljena nil brez krsta vina – saj smo bili ka Šentjuriju so leta 2015 odprli je tudi vadbena soba s prenesenim vendar na martinovanju. Da je bila odlocitev pravilna, Pavckov dom, kjer smo si ogledali originalnim pohištvom iz Slakove Ker je vsega lepega enkrat konec, se je pokazalo pri prijavah, saj se kratek filmcek s pesnikom, ki se družinske hiše v Guncljah, kjer je sta nas šoferja v vecernih urah var- nas je zbralo za velik avtobus in še je predstavil s svojimi cudovitimi nastajala Lojzetova glasba. Poseb-no odpeljala domov. Posebej bi se kombi. Po jutranji kavici v Treb­verzi. Lokalna vodicka nam je raz-nost muzeja je Harmonika šov, ki zahvalila našemu Gregorju, da nas njem smo se odpeljali v obcino kazala njegovo rojstno vas s cer-so ga naši clani izkoristili in so na je vozil. Za konec pa še Pavckov Mirna Pec. Mirna Pec je majhna, a zanimiva kvijo sv. Jurija.postavljenem odru sredi muzeja verz, ki je napisan na spomeniku obcina. Krajani so zelo ponosni na V muzeju smo si ogledali zbirke zapeli in posneli melodijo V dolini pred cerkvijo sv. Jurija v Šentjuriju: širni Sloveniji znanega pesnika To-pesnikovih slik, knjig in nekaj nje-tihi je vasica mala. Spremljala jih je neta Pavcka in legendo narodno-govih predmetov. Po tem ogledu naša harmonikarica Henrika. Nekje na Dolenjskem so kraji, -zabavne glasbe Lojzeta Slaka. Za smo se zapeljali v Mirno Pec, kjer Že precej lacni smo se odpeljali hiša, vinograd, košcek polja … oba je bila prva pesem – eden jo so oktobra 2018 odprli muzej, po-v bližnjo gostilno, kjer so nas caka-Tam so meseci sami maji, je pisal, drugi skladal in igral. Že svecen našemu velikemu virtuozu li s kosilom. Cakal nas je tudi naš tam sem nekoc bil doma. Pavcek je napisal, da je bila pesem na diatonicni harmoniki Lojzetu razpoloženi muzikant Janez, ki je tista povezovalna nit med njim in Slaku. Do sedaj ga je obiskalo že takoj raztegnil svoj meh. Po kosilu Irena L. Ujemi sreco V torek, 3. 12. 2019, Prireditev so nam omogocili: smo na OŠ Log-• Tesarstvo, krovstvo in kleparstvo Dragomer Tadej Lenic s.p. • GPO, podjetje za gradbeništvo, projektiranje lovili sreco. in organizacijo, d.o.o. • Fotograf Aleksandar Domitrica – www.ta- Ta se je tokrat skrivala v darilnih vrec­kah donatorjev, ki so sodelovali od-dan.si• Avtocenter Špan• Telekom prtih rok in širokega srca. Njim gre Slovenije • Favn • Urša Rakoše • Atelje posebna zahvala. Dobrovoljc • Milena Krasnik • Mojca C.K. pletenine • Herbalife – Ksenja Na podlagi 13. clena Zakona o športu (Ura-šni (vsebujejo razlicne športne aktivnosti) dni list RS, št. 29/17 in 21 - ZNOrg), dolocil ali pa so namenjeni le doloceni športni panogi. 4. in 6. tocke Nacionalnega programa 1.2 Športna vzgoja otrok in mladine, športa (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), usmerjene v kakovostni in vrhunski 7. clena Odloka o postopku in merilih za šport v višini 12.480 € sofinanciranje letnega programa športa V programe športne vzgoje otrok in mla- v Obcini Log – Dragomer (Uradni list RS dine, usmerjene v kakovostni in vrhun­72/2017), objavlja Obcina Log - Dragomer, ski šport so vkljuceni otroci in mladina (športniki), pod pogojem, da so registri­rani pri nacionalni panožni športni zvezi JAVNI RAZPIS za prijavitelja in tekmujejo v uradnem ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA tekmovalnem sistemu panožne športne SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH zveze. Spodnja starostna meja za vkljuci- VSEBIN IZVAJALCEV LETNEGA tev uradne tekmovalne sisteme je 12, ozi- PROGRAMA ŠPORTA NA roma 10 let, skladno s potrjenim uradnim OBMOCJU OBCINE LOG - tekmovalnim sistemom, objavljenim v DRAGOMER V LETU 2020 dokumentu Olimpijskega komiteja Slo­venije, združenja športnih zvez, številka 1. NAROCNIK JAVNEGA RAZPISA: 30303-5-5/17 z dne 11.10.2017. Obcina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici 3. Športna rekreacija v višini 4.580 € Program športne rekreacije je namenjen 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: odraslim osebam (nad 19 let). Program se Predmet javnega razpisa je sofinancira­mora izvajati najmanj 30 tednov v obsegu nje športnih vsebin, ki so opredeljene v najmanj 30 ur. Navedeni obseg aktivnosti letnem programu športa v Obcini Log – je tisti, ki daje pozitivne ucinke posame-Dragomer. zniku z vidika odpravljanja negativnih posledic sodobnega življenja in ohranja- OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV NA- nja zdravja. MENJENIH POSAMEZNIM PRO­GRAMOM 4. Kakovostni šport v višini 3.710 € Tocka I. ŠPORTNI PROGRAMI V programe kakovostnega športa so vkljuceni športniki, ki so vkljuceni v ura­ 1. Prostocasna športna vzgoja otrok in dne tekmovalne sisteme nacionalnih pa-mladine v višini 11.140 € nožnih športnih zvez v clanski kategoriji. - Ciciban planinec in mladi planinec (700 €)5. Šport starejših v višini 4.190 € Programi so namenjeni predšolskim in Program šport starejših je namenjen ude­šoloobveznim otrokom za aktivno preži-ležencem starim 65 in vec let. Celoletni vljanje prostega casa v naravi, spoznava-programi skupinske gibalne vadbe sta­ nje narave, pridobivanje uporabnega gor-rejših potekajo najmanj 30 tednov v letu niškega znanja, predvsem pa za vsebinsko v obsegu najmanj 30 ur. Gre za gibalne opredeljene izlete s športno gibalnimi programe, primerne za starejše od 65 let. vsebinami, ki služijo vseživljenjskemu ucenju. Tocka II. - Planinski tabori (300 €)ŠPORTNE PRIREDITVE IN Programi so namenjeni otrokom in mla-PROMOCIJA ŠPORTA V VIŠINI dini. Tabori se izvajajo v pouka prostih 2.660 € dnevih in med pocitnicami izven kraja Z zagotavljanjem sredstev za sofinanci­bivanja. Gre za posebno organizacijsko ranje športnih prireditev se izvajalcem obliko izvajanja planinske dejavnosti, ki omogoca cim kakovostnejšo izvedbo se izvaja v skromnejšem bivanjskem oko-športnih prireditev in nadaljevanje tradi­lju in vsebuje razlicne ucne vsebine, dru-cije. Organizacija športnih prireditev je žabnost, ter izlete in ture. priložnost organizatorjev, da svojo dejav- - Športni tabori (300 €)nost prikažejo obcanom in jih spodbudi-Programi so namenjeni otrokom in mla-jo k aktivnemu preživljanju prostega casa. dini. Izvajajo se v pouka prostih dnevih in med pocitnicami izven kraja bivanja. Tocka III. Gre za preživljanje prostega casa v pouka RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU prostih dnevih izven kraja bivanja s pre-V VIŠINI 1.250 € težno športnimi vsebinami. Udeležen-Sredstva so namenjena strokovnim de­cem omogoca spoznati razlicne športne lavcem, ki izvajajo športne programe. panoge in gibalne dejavnosti. Izpopolnjevanja in usposabljanja stro- - Celoletni športni programi (9.840 €) kovnih kadrov pomeni izboljšanje njiho-Programi so namenjeni predšolskim vih kompetenc pri izpeljevanju športnih otrokom, šoloobveznim otrokom in mla-programov, s tem pa tudi kakovosti pro-dini. Po vsebini so programi lahko splo-gramov. Mihajlovi • Tamara Merlini • Modna trgovina Teresa • Trgovina Kara• Trgovina Kocka• Frizerstvo Karmen Slabe s.p.• Lepotni salon Lupo – Ta- nja Volk • Frizerski salon MS studio – Sanja Karic • Mladinska knjiga • Jub • Frizerski salon Vesna • Janin sladki koticek• Momax • Minicity • Picerija Fokulus • Picerija Parm• Frizerski sa­lon Barbara • Pikapolonica • BTC City • A – soft• 10001 dar • Picerija Boter • Gostilna Ponvica • Barbara Valic • Kremeniti, d.o.o. • Zavarovalnica Triglav • Barjans • Papirnica Kalin • Hotel Mantova • Mercator • Vrtnar­stvo Filipic • Foteljcek • Tjaša Bašic Tocka IV. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU V VIŠINI 4.990 € S sredstvi za delovanje športnih organi­ zacij se zagotavlja možnost osnovnega delovanja nepridobitnim športnim orga­ nizacijam. 3. SUBJEKTI, KI SE LAHKO PRIJAVIJO NA JAVNI RAZPIS: – športna društva, registrirana v Repu­bliki Sloveniji, – zveze športnih društev, ki jih ustano­vijo društva s sedežem v Obcini Log -Dragomer, – zavodi za šport po Zakonu o športu, – pravne osebe, registrirane za opra­vljanje dejavnosti na podrocju športa v Republiki Sloveniji, – ustanove, ki so ustanovljene za splo­šno koristne namene na podrocju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, – javni zavodi s podrocja vzgoje in izo­braževanja, ki izvajajo javno veljavne programe, – samostojni podjetniki posamezniki in – zasebni športni delavci.Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov in podrocij letnega programa športa. Ne glede na prejšnji odstavek, imajo pred­nost pri izvajanju programov prostocasne športne vzgoje otrok in mladine športna društva in javni zavodi s podrocja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javno veljav­ne programe. 4. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN: Izvajalci iz prejšnjega clena imajo pravico do sofinanciranja programov in podrocij letnega programa športa, ce so registrira­ ni in imajo sedež v Obcini Log - Drago- mer najmanj eno leto. Izvajalci športnih programov morajo iz­ polnjevati naslednje osnovne pogoje: – izvajati športne programe neprekinje-no vsaj eno leto pred objavo javnega razpisa, na katerega se prijavljajo. – izvajati športne programe, ki so pred-met razpisa vsaj 30 vadbenih tednov letno v obsegu najmanj 30 ur (razen v programih, pri katerih je z merili do-locen manjši obseg). – v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostnega, vr­hunskega športa in šport invalidov so vkljuceni športniki, registrirani v nacionalni panožni športni zvezi za prijavitelja in vkljuceni v uradne tekmovalne sisteme, potrjene s stra­ni Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez v letu, na katerega se nanaša javni razpis. – imeti izdelano financno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir pri- s.p. • Mobystyle • Jožica Grdadolnik • Nevena Kralj • DG 69 • Armic d.o.o. • Loterija Slovenije • Impulz • Algo­ja • Picerija Siciliana • KUD Kosec • Pekarna Pecjak • Ljubica Malavašic • Estela d.o.o. • Sanpavlija • MEDIA BUS d.o.o. • Lekarna Ljubljana • Ci-typark • Intersnack • in donatorji, ki so želeli ostati neimenovani. Prireditev Ujemi sreco se je pricela z ljubkimi nastopi otrok in vzgojiteljic iz vrtca in ucencev od 1. do 3. razreda, zakljucila pa z odlicno izvedenim pro-gramom ucencev od 4. do 9. razreda. Navdušeni nad glasbenimi in igralski­ hodkov in stroškov za izvedbo progra-ma. – imeti urejeno evidenco clanstva s poravnano letno clanarino (športna društva) in evidenco o udeležencih programov. Dodatni pogoji za izvajalce posameznih športnih vsebin in športnih programov so navedeni v merilih. 5. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV: Višina sredstev razpisa po sprejemu Od­loka o proracunu Obcine Log – Drago-mer za leto 2020 je 45.000,00 €. Sredstva bodo razdeljena skladno z Letnim pro-gramom športa Obcine Log - Dragomer za leto 2020, sprejetim na 6. redni seji Ob­cinskega sveta Obcine Log – Dragomer, dne 11.12.2019. 6. MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH VSEBIN: Merila za izbor in vrednotenje športnih programov so dolocena v prilogi Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Obcini Log – Dragomer (Uradni list RS 72/2017) in se jih odpre na spletni povezavi https:// www.uradni-list.si/files/RS_-2017-072­03485-OB~P001-0000.PDF. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, dolocenih z javnim razpisom ter pri­pravi predlog za izbor in sofinanciranje programov in podrocij letnega programa športa. Komisija o opravljenem strokov­nem pregledu iz prejšnjega odstavka vodi zapisnik, iz katerega so razvidni razlogi za razvrstitev in predlog, kateri programi ali podrocja letnega programa športa se sofinancirajo v dolocenem obsegu, ozi­roma navedeni razlogi, da se program ali podrocje letnega programa športa ne uvrsti v sofinanciranje. Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni. Razpisane programe in podro-cja letnega programa športa se vrednoti s tockami. Vrednost tocke se doloci v sorazmernem deležu glede na skupno število tock za posamezne vsebine in glede na obseg proracunskih sredstev za izvajanje letne­ ga programa športa. 7.DOLOCITEV OBDOBJA, VKATEREM MORAJO BITI PORABLJENA SREDSTVA: Sofinancirajo se programi, ki se izvajajo v letu 2020. 8. ROK IN NACIN ZA PREDLOŽITEV VLOG: Predlagatelji morajo vloge oddati pripo-roceno po pošti ali osebno na naslov Ob­cina Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, in sicer v spre­jemno pisarno Obcine Log – Dragomer. mi tockami so starši s prostovoljnimi prispevki na SRECkOLOVU, v slad­ kem koticku in foto koticku UJEMI TRENUTEK donirali zajetno vsoto, zbranega denarja je namrec dobrih 4500 evrov. Namenili ga bomo naku­ pu igral in plezal ter ureditvi kotickov na šolskih hodnikih. Na tem mestu se ponovno zahvalju­ jemo pobudnici in organizatorki akci­ je UJEMI SRECO, gospe Kaji Lenic in vsem ostalim zaposlenim na OŠ Log­ -Dragomer in v Vrtcu Log-Dragomer. Zapisali: Mojca Bašic in Helena Purkart Vloga je ne glede na nacin oddaje pravo-casna, ce se odda priporoceno po pošti do vkljucno dne 27.1.2020 ali osebno v spre­jemni pisarni Obcine Log - Dragomer do dne 27.1.2020 do 15. ure. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravo-casno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti oznacena z imenom in naslovom pošiljatelja, v spo­dnjem levem kotu pa opremljena s pripi­som »Razpis - šport 2020, številka zadeve: 671-8/2019«. 9. ODPIRANJE VLOG: Odpiranje vlog bo komisija za vrednote­nje športnih vsebin opravila po poteku razpisnega roka, predvidoma 28. januarja 2020. Odpiranje vlog ni javno. Vloga je popolna, ce je pravilno oznacena in so ji priloženi izpolnjeni obrazci številka 1,2,3,4 in 14 ter priloge, kot so navede­ne v obrazcu številka 2 ter so priloženi ustrezni obrazci za posamezen športni program in obrazci za letno vsebinsko in financno sporocilo o izvajanju letnega programa športa Obcine Log – Drago-mer. Priloge k obrazcu za letno vsebinsko in financno sporocilo o izvajanju letnega programa športa Obcine Log – Drago-mer morajo biti oznacene s pripisom »za letno porocilo«. V primeru nepopolno izpolnjene vloge ali s pomanjkljivo do-kumentacijo, bo predlagatelj pozvan, da v roku 8 dni vlogo dopolni. Vloga, ki ni pravocasna, pravilno oznacena ali je ni vložila upravicena oseba se s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 10. DODATNE INFORMACIJE: Vse dodatne informacije v zvezi z raz­pisom so vam na voljo na Obcini Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, po telefonu 01 750 77 02, oziroma po elektronski pošti nikola. krizanic@log-dragomer.si 11.RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacijo lahko zainte­resirani dvignejo na sedežu Obcine Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, od dneva objave jav­nega razpisa do dneva, ko se iztece rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.log­-dragomer.si in jo je možno prejeti tudi po elektronski pošti. 12. IZID JAVNEGA RAZPISA: Rezultati javnega razpisa bodo objavljeni v roku 30 dni po preteku rokov za pritož-be. številka: 671-8/2019 datum:12.12.2019 Obcina Log – Dragomer župan Miran Stanovnik št.38 PODVODNAKULTURNADEDIŠ‡INASLOVENSKEGAMORJA Podvodna arheološka dedišina ima velik kul­turni, vzgojni, razvojni, sim olni, identifkacijski in znanstveni potencial ter s tem velik druž eni pomen, zato je njeno celostno ohranjanje v jav-no korist. K temu Repu liko Slovenijo zavezuje UNESCO Konvencija o varovanju podvodne kul­turne dedišine, ki tovrstni dedišini priznava pomen kot integralnemu delu kulturne dediš-ine loveštva in kot pose no pomem nemu elementu v zgodovini ljudstev, narodov in nji­hovih medse ojnih odnosov v zvezi z njihovo skupno dedišino. Skladno z Zakonom o varst­vu kulturne dedišine se celostno ohranjanje kulturne dedišine, ne glede na to, ali se nahaja pod vodo ali na suhem, uresniuje v razvoj­nem nartovanju in ukrepih države, pokrajin in o in tako, da se dedišino o spoštovanju njene pose ne narave in druž enega pomena vkljuuje v trajnostni razvoj. Dosedanje raziskave slovenskega dela morja in prio alja Tržaškega zaliva so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških naj­diš za poznavanje spremem okolja in klime v holocenu (relativni dvig morske gladine ter spremem e o alne rte), plovnih sredstev, pristaniš in drugih pomorskih o jektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodo­vini, antiki in mlajših o do jih. Vedenje o teh vprašanjih je omejeno na zaetna evidenti­ranja posameznih delov arheološke dedišine na sedimentnem delu morskega dna (plovi-la s tovorom, deli tovora ali ladijske opreme, prazgodovinska plana najdiša), prepoznanih o sonarskem snemanju ali sporoenih s strani drugih upora nikov morja, ter oprav­ljena osnovna dokumentiranja in maloštevilna testna sondiranja potopljenih ostalin rimskih pristaniš in ri ogojniških naprav v prio al­nem pasu. Na o moju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Repu like Slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheo­loških najdiš, arheološki potencial o moja morja izven registriranih najdiš pa še ni il sistematino ocenjen. Na celotnem o moju morja o staja možnost odkritja arheoloških ostalin pomorskega znaaja, tj. ladijskih raz­ itin- rodolomov, ostankov tovora in opreme plovil iz razlinih o do ij ter ostankov letal, na celotnem o moju slovenskega morja pa zaradi postopnega dviga morske gladine v o -do ju po zadnjem poledenitvenem višku, ki je do zaetka 1. stoletja v Tržaškem zalivu doseg-la koto okoli –1,6 ± 0,6 m pod današnjo gladi-no, o staja možnost odkritja planih najdiš iz kamene do e in mlajših o do ij prazgodovine. Med registriranimi arheološkimi najdiši na o moju morja je šestintrideset v celo-ti podvodnih, pri šestnajstih od teh gre za rodolome, pri enem za potopljene ostaline hidroplana, devetnajst pa jih je ilo identif­ciranih na podlagi ugotovljenih morfoloških anomalij morskega dna pri sonarskih raziska­vah; njihova sestava, o seg in datacija zaradi odsotnosti nadaljevalnih raziskav niso znani. Med rodolomi prevladujejo plovila iz 19. in 20. stol. razlinih velikosti in konstrukcijskih znail­nosti ter razlinih materialov (npr. ostaline okoli 40 m dolge lesene trijam ornice tipa ark, 33 m dolgega lesenega vojaškega parnika, 270 m dolge ezoceanske potniške ladje Rex, 45 m dolgega desantno-transportnega plo­vila). Ostaline dveh potopljenih plovil izvirajo iz srednjeveškega oz. zgodnjenovoveškega o -do ja, po starosti pa izstopajo ostanki rimsko­do nega plovila, radiokar onsko datiranega v 1. stol. n. št. Arheološke ostaline podvodnih arheoloških najdiših ležijo izpostavljene na morskem dnu ali plitvo ugreznjene v vrhnje sloje morskih sedimentov. So fzino nezaši­tene, v veini primerov nezadostno raziskane in dokumentirane; sistematino strokovno spremljanje in nadzorovanje njihovega stanja se je zaelo izvajati šele nedavno. Njihovo prav-no varstvo je zagotovljeno zgolj v postopkih sprejemanja prostorskih aktov, v pri merih poseganja vanje pa še ni ilo uveljavljeno. No eno izmed podvodnih arheoloških najdiš na morskem dnu stran od o ale ni razglašeno za kulturni spomenik, njihov o stoj pa mono ogrožajo dejavnosti pomorskega gospodars­tva. Najveji pritisk na arheološko dedišino PROGRAM 27. 9. 2019-31.12.2020 TOR.-NED. 10.00-18.00 OB‡ASNARAZSTAVA Podvodna kultu na dediš‰ina slovenskegamo ja v morskem okolju povzroa tovorni pomor-ski promet, ki je vezan na koprsko in tržaško pristaniše in v sklopu katerega prihaja do o sežnega poseganja v morsko dno (gradnja pristaniške infrastrukture, pogla ljanje plov­nih poti, sidranje tovornih ladij). Velik pritisk na arheološko dedišino predstavlja tudi ri olov z upora o pridnenih mrež. Naštete dejav­nosti povzroajo nenadzorovano unievanje in odstranjevanje arheoloških ostalin ter s tem nepovratno izginjanje podvodne arheološke dedišine. V manjši meri potopljeno arheo­loško dedišino ogrožajo sidranje manjših plovil, posegi za vzpostavitev o jektov marikul­ture, plenjenje arheoloških ostalin in naravni okoljski dejavniki. Med registriranimi arheološkimi najdiši je tudi nekaj delno podvodnih najdiš, saj ležijo na morskem o režju tako, da se del najdiša na­haja v morju, del pa na kopnem. Pri šestih od teh podvodni del tvorijo ostaline pristaniških struktur (pomolov, valo ranov, plošadi) in gospodarskih o jektov (ri ogojnic), ki so pri­padali rimskodo nim o morskim vilam ali nasel inam, katerih ostaline ležijo na kopnem delu najdiš. Pravno varstvo delno podvodnih arheoloških najdiš je vzpostavljeno v pos­topkih sprejemanja prostorskih aktov in v prime rih poseganja vanje. Stopnja ogroženosti podvodnih ostalin je visoka na ur aniziranih, pristaniških ali turistino razvitih o mojih, kjer legalni posegi povzroajo nadzorovano, nelegalni posegi pa nenadzorovano odstran­jevanje arheoloških ostalin. V manjši meri vsa delno podvodna arheološka najdiša ogrožata tudi plenjenje arheoloških ostalin in naravni okoljski dejavniki. Tri izmed delno podvodnih arheoloških najdiš so razglašena za kul­turni spomenik lokalnega pomena, najdiše Izola - Arheološko najdiše Simonov zaliv (EŠD 195) pa je razglašeno za kulturni spome­nik državnega pomena. Ministrstvo za kulturo, ZVKDS Avtor: dr. Andrej Gaspari s sodelavci www.mojalju ljanica.si Informacije: info@mojalju ljanica.si, tel.: 041 354 203 ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE Priprava vrta na zimo Kaj pustimo na gredi brez skrbi glede na mraz in kaj lahko zašcitimo, smo povprašali znano strokovnjakinjo Mišo Pušenjak. »Mnogo vrtnin lahko dolgo casa skladišcimo oz. hranimo kar na vrtu. Vedno se je treba zavedati, da se vitamini in minerali hitro, ko rastlino odrežemo, pricnejo izgubljati. Nekatere vrtnine na pro-stem kar prezimijo, ce smo jih seveda pravilno gnojili. Z du­šikom pregnojene rastline pa veliko slabše prenašajo mraz. Pri tem pa je treba vedeti, da so organska gnojila lahko tudi ovira za daljše skladišcenje, ce jih seveda ne uporabljamo pra­vilno,« svetuje Miša. »Na pro-stem lahko cez zimo ostanejo seveda prezimne sorte radica (verona, tržaški solatnik, castel franco, treviški, magdenburške korenine), prezimne sorte pora (elefant, carentan in nekate­ri hibridi), brsticni in listnati ohrovt, motovilec, zimska so-lata, špinaca, peteršilj, zelena, blitva ali mangold, hren, topi­nambur, crni koren, pastinak in drobnjak. V zavetnejših kra­jih prezimi tudi divja rukola. Za spomladansko uporabo že jeseni sadimo tudi cesen, tako jare kakor prezimne sorte, in cebulo.« Pa kapusnice? Agrokoprena ne dela cudežev! »Tudi s spravilom kapusnic nikoli ne hitimo, saj prenesejo veliko mraza. Zelje ostane na vrtu vse do novega leta, glavna-ti ohrovt še dlje. Kitajski kapus pospravimo v zacetku decem-bra. Tudi rdec glavnati radic le redkokdaj ne zdrži do sredine ali celo konca decembra. Je pa res, da nekoliko tvegamo. Prav­zaprav moramo samo nekoliko bolj slediti vremenski napove­di. Ce nam napovedo, da se bo ohladilo, da bodo temperature za dalj casa pod niclo, potem ga lahko za krajši cas tudi skladi-šcimo. Rastline izpulimo, za to izberemo suh dan. Odstrani-mo vse gnile, mokre in poško­dovane liste. Nato jih enostav-no posadimo v toplo gredo (ali rastlinjak) dokaj blizu skupaj. Gredo pokrijemo z okni in po potrebi nanjo naložimo slamo ali smrecje. Obicajno lahko tako hranimo rastline do me-sec dni. Na enak nacin lahko za dalj casa skladišcimo tudi zeljne glave in glave ohrovta. V rastlinjaku pa jih preprosto po­krijemo z agrokopreno. Tudi ce nam do prvega mraza ne uspe pojesti letne solate, endivije in predvsem sladkornega radica ter kitajskega kapusa, potem jih za nekaj casa pred mrazom lahko zašcitimo tudi z agroko­preno. Vendar je treba vedeti, da agrokoprena ne dela cude­žev, temvec samo ublaži, upo-casni zmrzovanje. Zato poma­ga nekje pri temperaturah do –3, –4 °C. Ce tako ostane celo noc, potem pa se tudi cez dan ne bo otoplilo, agrokoprena ne bo delovala.« Škodljivci med zimo Ce se sprašujete, kaj se dogaja s škodljivci med zimo oz. ce jih bo po ostri zimi drugo leto kaj manj, vas bo odgovor morda razocaral. Žal zima zelo malo vpliva na vse škodljivce, saj so se v letih let dobro prilagodili na zimske razmere in jih zima le izjemoma povsem unici. »Res pa je, da blage zime in hi-ter zacetek pomladi pomenijo še vec škodljivcev. Vsekakor je najboljša obram­ba pred njimi pisan, cvetoc in dišec vrt z mnogimi zelišci in cvetlicami. Za privabljanje koristnih živali naredimo tudi 'hotele' - hišice za koristne organizme, pozimi hranilni­ce, poleti pa valilnice za ptice, skratka privabimo jih cim vec na vrt. Same hišice ni treba kupiti, saj jih lahko brez težav naredimo sami.« Škodljivci na vrtu so pac del narave. Je pa res, da nas po navadi še bolj jezijo kot bolezni. Vrtna opravila pozimi dopušca, sadite sadno drevje, Vrt in zemlja naj pozimi grmicevje in okrasne lesnate predvsem pocivata. Ob po-rastline. Predvsem pa poskrbi­biranju pridelka pazite, da ne te za prebivalce narave, hranite boste stopali po gredicah, pri-ptice, pri tem pa poskrbite, da delek pobirajte samo s poti. Še bodo v primeru snega, suhe ali vedno pa lahko, ce vreme to zmrznjene zime imeli na voljo tudi vodo. Redno preverjajte tudi skladišcene vrtnine, ce bi se v skladišcu pojavljale gnilo-be. Lahko se lotite tudi siljenja radica. Mogoce pa namesto vrtnin na prostem doma, na toplem, vzgojite tudi kalcke. Obvestilo Odvoz organskih odpadkov Obvešcamo vas, da bomo od 16. decembra 2019 do vkljucno 29. februarja 2020 odvažali organske odpadke iz gospodinjstev vsakih 14 dni. Urnik odvoza (dnevi v tednu) organskih odpadkov ostaja nespremenjen. V tednu od ponedeljka, 16. 12., do petka 20. 12. 2019, torej ni odvoza organskih odpadkov. Odvozi organskih odpadkov so: od ponedeljka, 23. 12., do sobote, 28. 12. 2019 od ponedeljka, 6. 1., do petka, 10. 1. 2020, od ponedeljka, 20. 1., do petka, 24. 1. 2020 od ponedeljka, 3. 2., do sobote, 7. 2. 2020 od ponedeljka, 17. 2., do petka, 21. 2. 2020 V tednu od ponedeljka, 2. 3. 2020, naprej bomo organske odpadke spet odvažali po ustaljenem, dosedanjem urniku. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Aktualno iz Zdravstvenega doma Vrhnika Novembrsko dogajanje v Centru za krepitev zdravja Vrhnika V novembru smo v Centru za krepitev zdravja Vrhnika obeležili dva pomembna dogodka. Ce-trtek, 14. 11. 2019, je minil v znamenju svetov­nega dneva diabetesa, naslednje petkovo dopol­dne pa smo v duhu tradicionalnega slovenskega zajtrka pripravljali najpomembnejši obrok dneva, torej zajtrk. Vemo, da ravno zajtrk telesu zagotovi energijo za normalen zacetek dneva, izboljša imunski sis-tem, pripomore k boljšim miselnim sposobno­stim in vpliva na fizicno in tudi psihicno zdravje. Seveda pa ne smemo pozabiti dejstva, da je izre­dno pomembno, kakšno vrsto hrane zaužijemo. S tem namenom smo v CKZ-ju pripravili vrsto uravnoteženih zajtrkov. Obiskovalci so se pre­izkusili v pripravi receptov, na koncu pa svoje dobrote tudi z veseljem poskusili. 14. november pa je bil poseben dan predvsem za bolnike, ki trpijo za sladkorno boleznijo. Zave­dati se je treba, da je kljucnega pomena bolezen prepoznati, jo zajeziti in po potrebi tudi zdraviti. Zato smo v CKZ-ju organizirali merjenje krvne­ga sladkorja, hkrati pa opravili še meritve hole-sterola in venskega pretoka. Glede na odlicen odziv obiskovalcev se nade­jamo, da bomo naslednje leto vse skupaj zopet ponovili. BT Urnik tecajev priprav na porod in starševstvo za leto 2020 V Zdravstvenem domu Vrhnika v letu 2020 pripravljamo pet razlicnih terminov priprav na porod in starševstvo. Posamezna priprava obse­ga pet srecanj, na katerih boste dobili informa­cije o poteku nosecnosti, telesnih spremembah, nacinih reševanja razlicnih manjših težav, ki se pojavijo v nosecnosti, telesni vadbi v nosecnosti, porodu, dojenju, negi novorojencka, rokovanju z novorojenckom. Vec o poteku in vsebini po­sameznih srecanj dobite na prvem uvodnem srecanju. Tecaj poteka v Grabeljškovi dvorani Kulturnega centra na Vrhniki (1. nadstropje – knjižnica), od 16.30 do 18.30. Priprave na porod in starševstvo v januarju: 6., 14., 15., 20. in 22. januar Priprave na porod in starševstvo v marcu: 23., 24., 26., 31. marec in 1. april Priprave na porod in starševstvo v juniju: 25. maj, 2. junij, 3., 8. in 10. junij Priprave na porod in starševstvo v septembru: 7., 8., 9., 14. in 16. septembra Priprave na porod in starševstvo v novembru: 9., 10., 11., 18. in 19. novembra. Zaradi lažje organizacije udeležbo potrdite na e-naslov: solazastarse@zd-vrhnika.si ali poklici­te na tel. št.: 01/7555157. V Sloveniji tretjina oseb, okuženih z virusom HIV, ne ve za svojo okužbo Kljucna dejavnika za zajezitev širjenja bolezni sta varno spolno vedenje in redna uporaba kondomov 1. decembra smo obeležili svetovni dan boja proti aid-su, ki ga je leta 1988 razgla­sila Svetovna zdravstvena organizacija. Število novo okuženih se z leti zmanj­šuje, zaradi ucinkovitih zdravil in ozavešcanja je vse manj smrti zaradi aid-sa. Kljub temu pa se v svetu nove okužbe med mlajšimi odraslimi niso zmanjšale po pricakovanjih, saj dosto­pnost do zdravil ni povsod enaka. Slovenija se uvršca med države z nizko stopnjo incidence, osebe, okužene z virusom HIV, imajo pri nas zelo dobro zdravstveno oskrbo. Skrb vzbujajoc pa je podatek, da tretjina oseb z virusom HIV v Sloveniji ne ve, da je okužena. »Kar tretjina okuženih z vi-rusom HIV pri nas ne ve, da je okužena. To se odraža tudi v visokem deležu pozno posta­vljenih diagnoz, ko je bolezen že razvita oziroma imunski sistem že hudo prizadet,« je de­jala Veronika Jagodic Bašic, predsednica Sekcije medicin­skih sester in zdravstvenih teh­nikov na internisticno-infekto­loškem podrocju pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. »Zgodnejše odkrivanje in zdravljenje lahko pomembno vplivata na boljše izide zdra­vljenja ter omejujeta prenos okužbe naprej. HIV je namrec ob zgodnjem odkritju in rednem zdravljenju popolnoma obvladljiva bole-zen.« Okužba z virusom HIV za okuženo osebo pomeni ve-cjo dovzetnost za okužbe z drugimi spolno prenosljivi-mi okužbami, zaradi cesar je pomembno redno testiranje (1- do 2-krat letno). Z zgodnjim zdravljenjem pomembno vpli­vamo na zmanjšanje virusnega bremena in s tem možnosti za prenos virusa na partner-ja. Bolnik, ki redno prejema terapijo, praviloma ni kužen za druge, nasprotno pa lahko oseba, ki ne pozna svojega sta­tusa, nenamerno okuži še koga drugega. Sodobna zdravila omogocajo zašcito pred virusom HIV že pred samo izpostavitvijo. Pri­porocajo jih predvsem osebam s tveganim spolnim vedenjem. Do okužbe najpogosteje pride pri nezašcitenih spolnih odno­sih z okuženo osebo in ob izpo­stavljenosti okuženi krvi, pred­vsem pri souporabi pribora pri intravenskih uživalcih drog. Možen je tudi prenos z oku­žene matere na otroka med nosecnostjo in porodom ali z dojenjem. V zahodni in osrednji Afriki ima do protiretrovirusne te­rapije, s katero se preprecuje razvoj aidsa, dostop samo 40 odstotkov okuženih z virusom HIV. Pri tem so še posebej skrb vzbujajoce razmere v Nigeriji, kjer so po podatkih organiza­cije UNAIDS zabeležili skoraj polovico novih okužb v regiji. V državah clanicah EU pa je število novo okuženih mocno upadlo, predvsem v najbolj iz-Kljucna dejavnika pri za­postavljeni skupini, to je med jezitvi svetovne pandemije moškimi, ki imajo spolne od-aidsa ostajata varna spolnost nose z moškimi. in redna uporaba kondomov, Ob prihajajocih praznikih vam želimo vesel božic, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter obilo zdravja, srece in uspehov v letu 2020. mag. Gabrijela Mlinar nacelnica Upravne enote Vrhnika s sodelavci kar ucinkovito šciti tudi pred drugimi spolno prenosljivimi okužbami, kot so gonoreja, si­filis ter hepatitisa B in C. (nc) Ana svetuje mejo cas za pogovor (naj bodo takrat dobri sogovorniki), ceprav se soocajo s pomanjkanjem casa. Naj bodo takrat tudi dobri poslušalci in otrokom dajo besedo, kadar želijo kaj povedati. Naj ne pogledujejo na mobilni telefon ali na uro, ampak so predani pogovoru. Koristno bi lahko bilo tudi sestavlja­nje urnika, namenjenega preživljanju aktivnega casa z otrokom ali igranja z otrokom. Kako ravnati v konfliktnih situacijah? Mnogi dobri starši vedo, katere so njihove prednosti in ne obupujejo nad tem, v cemer niso dobri. Zavedajo se, da smo vsi ljudje in da bi se ob prepi­ru in razburjenosti vcasih radi uma­knili in skrili. Otroka se lahko nauci locevati med dobrim in slabim tudi na pozitiven nacin. In tako se lahko s casom nauci pomembnih naukov, ki pripomorejo k uspehu in vecjemu zadovoljstvu. Pomembna so tudi jasna, trdna in dobro premišljena pravila, da ob njih otroci vedo, kaj se od njih pri-cakuje. Kadar otroci natancno vedo, kaj starši od njih pricakujejo, se lahko tudi starši zanesejo na otroke, da bodo to storili. Koristen je tudi predhodni dogovor ali nacrtovanje posledic za doloceno neprimerno ravnanje otro­ka. Tako bo v takšni situaciji otroku bolj jasno in razumljivo sprejeti od­govornost za nastala dejanja, starša pa lahko obvaruje pred izgovori in upiranjem. Vsi starši delajo napake Napake so pogosto cudovite prilo­žnosti, da se iz njih lahko kaj naucijo. Ce menijo, da je njihova napaka to, da prepogosto povzdignejo glas nad otrokom, je pomembno, da to ozave­stijo in se skušajo spremeniti. Napake, ki jih poredko delajo, težje vplivajo na kakovost njihovega življenja. Zato je pomembno in dobrodošlo, da spreme­nijo najpogostejša, nekoristna in ne­primerna dejanja pri odnosu z otroki. Mnogi starši menijo, da jih otroci slišijo samo takrat, ko povzdignejo glas. Še pred tem otroka veckrat opo­mnijo in opozorijo ali govorijo v pra­zno, nato pa vzkipijo. Svoje takratno razpoloženje lahko spremenijo s pra­vilni prijemi. Najpogosteje pomaga takojšnje neposredno soocenje z otro­kom. Morajo mu posredovati sporoci-lo, da mislijo resno, ceprav govorijo z mirnim glasom. Kajti otroci so pogo-sto navajeni, da starši mislijo resno le takrat, kadar so starši besni ali kricijo. Otroci na razlicne nacine išcejo po­zornost staršev. Nenavadno je, da to pocnejo tudi v napetih situacijah. Ta-krat lahko starši z malo iznajdljivosti preusmerijo otrokovo pozornost, npr. tako da mu naložijo, naj opravi kakšno koristno opravilo, ali da ga preseneti­jo tako, da ga mocno objamejo in mu povedo, da ga imamo radi, s cimer prezrejo otrokovo vedenje, ne pa tudi otroka. Menim, da je vcasih koristno prenehati govoriti in razlagati ter ukrepati, npr. prijeti in odnesti otro­ka v kopalnico, ce se sam ne odzove na besede. Ker so vsakodnevni rituali pogosto povod za prepir v družinah menim, da je koristneje prenehati z ukazovanjem in ta zamenjati z dejanji. Ni potrebno, da smo takrat zelo stro­gi, lahko ga tudi malo humoristicno vprašamo, ali si želi, da mu zobe pojejo crvi in se mu nasmehnemo. Kadar pa konflikti presežejo mejo, je težko tre­zno razmišljati, kako bi preusmerili otrokovo pozornost oziroma na šaljiv nacin dosegli željeno, si je bolje vzeti cas za razmislek in pomiritev. Dobri odnosi v družini ne nastanejo kar sami od sebe. Zanje je potrebno tudi nekaj znanja, spretnosti in izkušenj. Vedno, kadar se kdorkoli zaveže, da bo bolje vzgajal, sodeloval in preživel vec casa z otro­kom, ter to tudi izvede, bo nagrajen s cudoviti spremembami. In tako bodo starši pocasi spoznali, da njihovi otro­ci odrašcajo v poštene, odgovorne in sposobne ljudi in takrat bodo vedeli, da sta bila njihov trud in potrpežljivost poplacana. Kot se glasi citat neznane­ga avtorja: »Srecen si, ko spoznaš, da so tvoji otroci postali dobri ljudje« (angl. Happiness is when you realize your kids have turned out to be good people). Ce potrebujete osebo, ki vam bo po­magala poiskati in zgraditi nove mo-žnosti v medsebojnih odnosih, potre­bujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Prisrcno vabljeni, da skupaj vnesemo vec sprošcenosti v naša ži­vljenja! Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela. ana@motivacijainsvetovanje.si, www.motivacijainsvetovanje.si Tel: 040 126 826 Kaj je kljucno za dober odnos med starši in otroki? Starši so v današnjem casu postavljeni pred nove izzive in se zavedajo, da z vecjo umirjenostjo, pozitivno naravnanostjo in potrpežljivostjo lahko vplivajo na otrokov razvoj. Vsi starši se redno spotikajo. Imajo dobre in slabe dneve: lahko so nera­zumni ali se pretirano odzovejo; ima­jo moc ali ne zmorejo vec; vejo kaj morajo storiti, a vseeno naredijo na-robe. Pomembno je, da se odrasli tega zavedajo, enako kot tudi, da popolni starši ne obstajajo, zato je sprejemanje nepopolnosti prvi korak k odgovor­nosti. Svoje otroke vzgajajo po svojih najboljših moceh, so pa tudi ljudje, ki smejo delati napake. Ni potrebno, da so popolni, kajti tudi ob starševskih nalogah lahko še zrastejo. Starši, otroci ter njihovi pogovori Pomembna vloga staršev pri po­govoru je, da znajo otroku ubesediti svoje obcutke. Za to pa je pomembno prepoznavanje in izražanje svojih ob­cutkov in jih otroku primerno posre­dovati. Strokovnjaki menijo, da ljudje obvladajo umetnost komunikacije takrat, ko znajo sogovorniku povedati, da jim nekaj na njem ni všec tako, da jim bo ta za to hvaležen. Pomembna je tudi skladnost med besedno in nebe­sedno govorico. Kadar se starš z otro­kom sporazumeva neskladno, ga ta ne bo mogel razumeti in tako lahko na­stane nesporazum. Kadar želijo starši z otrokom dobro komunicirati, mo-rajo najprej znati jasno in nedoumno povedati, ubesediti misli, obcutja in doživljanja, ki jih želijo sporociti. Zato morajo poznati besedni zaklad jezika, s katerim se z otrokom sporazumeva­jo. Še pomembneje pa je, da vedo, kaj mislijo, cutijo in želijo povedati. Pomankanje casa? Mnogi starši imajo pogosto prema-lo casa za svoje otroke in pogovore z njimi. Staršem predlagam, da kadar preživljajo cas z otrokom, naj si vza- Dovolite si prisluhniti svojemu telesu Tisti, ki me poznate bolj, veste, da se zadnje leto strokovno podajam v globine razumevanja cloveka kot celote. Somatska metoda ucenja, natancneje AEQ metoda zapolnjuje koticke moje radovednosti in je izraz iskrene želje pomagati socloveku v njegovi celovitosti. Sedaj je cas, da zacenjam deliti svoja vedenja ritem gibanja pri vsakodnevnih aktiv­nostih. Ob mocnejših zakrcenostih in ve-cjih podrocjih SMA, ki povzrocajo kronicne bolecine, obrabe in bolezni sodobnega casa je za pridobivanje nadzora nad zavestnim cutenjem te­lesa priporocljiva AEQ Aktivna tera­pija, ki ima mocnejši ucinek na posa­meznika preko dotika in usmerjenega giba v ponovno cutenje podzavestno zakrcenih mišic. AEQ metoda je primerna za vse starostne skupine ter težave kot so kronicne bolecine, napetosti, obrabe sklepov, bolezni sodobnega casa kot so izgorelost, depresija, anksioznost, migrene, kronicna utrujenost in nes-pecnost. Vrnitev v telo skozi obcutenje je danes edina pot, ce želimo kvaliteto telesne ter custvene lahkotnosti. Petra Šmid Seljak, terapevtka razvojno nevrološke obravnave, uciteljica AEQ metode 3. stopnje info@terapevtskidotik.sinarocanje@terapevtskidotik.siwww.terapevtskidotik.si AEQ metoda je proces izkustve­nega ucenja, preko katerega se ucimo pomena zavestnega nadzora nad mi-šicami in s tem nadzora nad svojim gibanjem in cutenjem. Skozi zavestno urejanje gibanja izboljšujemo delo­vanje živcno mišicnega sistema in s tem kakovost svojega gibanja. Je zelo ucinkovita in hkrati preprosta metoda ucenja. V ospredje postavlja posameznika kot celoto. Posameznik ni le fizic­no telo, ni le fizicna podoba telesa v ogledalu. Posameznika poleg fizicne­ga telesa dolocajo tudi njegove misli, custva, dejanja. To celoto, AEQ me-toda poimenuje SOMA. SOMA ima možnost in sposobnost spreminjanja v okviru samozavedanja – spreminja-mo lahko le tisto, cesar se zavedamo. tudi z vami. Danes vemo, da na stalne dražljaje iz okolja naš cutno gibalni oz. sen­zoricno motoricni sistem odreagira s celostnimi gibalnimi vzorci. To so specificni mišicni refleksi, ki se spro­žajo neprestano ter povzrocajo stalno mišicno napetost, ki ni pod našim za­vestnim nadzorom. Težava nastopi, ko ti refleksni odzi-vi postanejo tako mocna navada, da postanejo nehoteni in preidejo v naš podzavestni del možganov. Posledice so togost, okorelost, bolecine, zmanj­šana gibljivost in koncno zdrs v bole-zni sodobnega casa. Tako se nehamo svobodno gibati. Scasoma izzvanih refleksov, ki pov­zrocijo stalno mišicno napetost v na­šem senzoricno motoricnem sistemu ne moremo vec sprostiti hote, naj se še tako mocno trudimo. To stanje iz­gube obcutenja lastnega telesa imenu­jemo senzoricno motoricna amnezija (SMA) oz. cutno gibalna izguba spo­mina. Ko nastopi SMA, živcno mišicne­ga sistema ne moremo vec zavestno nadzirati niti obcutiti, saj se kronicna mišicna napetost aktivira v central-nem živcnem sistemu, ki ni pod našim zavestnim nadzorom. Do najvecjih iz­gub mišicnega spomina pride v osre­dnjem delu telesa, tam kjer je mede­nica povezana s prsnim košem. Togo gibanje medenice posledicno vpliva na bolecine v rokah, nogah, vratu in glavi. Ponovnega cutenja in zavedanja lastnega telesa se ucimo s pomocjo AEQ vaj. Za njihovo izvajanje potrebujemo le energijo, cas in pozornost. Prekratke mišice in s tem zakrceno telo nam povzrocajo togost in s tem bolecine. Vse to vodi v številne bole-zni sodobnega casa. Z vecanjem zavestnega nadzora nad gibanjem telo sprošcamo s tem, da po­daljšujemo prekomerno napete miši­ce, povecujemo obcutenje in s tem v telo vnašamo ravnovesje. S pozornim ucenjem AEQ vaj vpli­vamo na ucinkovitost, usklajenost in Urška svetuje RDECI KRIŽ VRHNIKA Kako je s sreco v decembrskem casu? December je mesec kaosa v naši psihi. Iz nezavednega se zbuja hrepenenje v obliki spominov iz otroštva, družinskega praznovanja božica, obdarovanja in družinske topline. Iz zunanjega sveta na nas smiselno perspektivo. Posku­pritiskajo spodbude k pra-si. Bodi pri miru. Bodi priso­znicni mrzlici, ki krepijo naše ten. Zame je to opazovanje nezavedne vgibe. Vzdušje ptic, ki v mraku letijo preko je nabito s praznicnim pri-otoka, opazovanje soncnega cakovanjem – v nas prebuja vzhoda in soncnega zaho­hrepenenje po domacnosti, da, je poslušanje pogovorov, toplini, materialnem obilju (v ko smo z družino zbrani za obliki božicnih daril), druže-mizo ob vecerji. Je nasmeh na nju, družini ... Lahko nam pri-obrazu neznanca, vonj dežja, nese obcutja blaženosti nad valovanje morja, plesanje pe­sreco, ki jo imamo v življenju ska v vetru. Je prvi sneg v je-(družina, obilje, dobri odnosi) seni in zadnja nevihta poletja. ali pa po drugi strani hrepe-Ne zapravljaj svojih talen­nenje in bridkost, ker vsega tov zaradi obremenjevanja z tega nimamo. December je vsakdanjimi nepomembnimi torej mesec, ki je nabit z ne-stvarmi ali s stvarmi, ki jih zavednimi stimulacijami, ne moreš spremeniti. Ce si nezavednimi vsebinami, vzameš cas in preprosto SI ki jih še nismo ozavestili in ter ob tem ceniš esenco ži­dojeli.vljenja, bo tudi stres izginil; So namrec vse te vre-stvari postanejo drugacne, ce dnote res bistvene? Nas jih pogledamo z druge strani res osvobajajo? Nam res zornega kota. prinašajo spokoj, enost in Ampak ne išci srece le ta-vecnost? Vse to v nas prebu-krat, ko si na tleh. Sreca ne bi ja blaženost ali pa trpljenje smela biti cilj, ampak navada. – odvisno od naše življenjske Ne osredotocaj se na to, stimulacije. Kako se lahko kaj delaš, in zacni prepro­ osvobodimo decembrskega sto živeti. pritiska in uvidimo relativ-Biti to, kar si. Bodi ljubec, nost vrednot, ki jih oznanja? hvaležen, pripravljen poma- Mnogo ljudi se ujame v ne-gati in bodi opazovalec la-kem delu, da jih bo to osrecilo. stnih misli. Sreca ni v POCETJU necesa. Dovoli si zgolj biti v da­Sreca je STANJE, da to nem trenutku in biti zanj si. Otroke pogosto vprašajo: hvaležen. Nehaj se osre-»Kaj želiš postati, ko odra-dotocati na to, kaj vse bi steš?« Svet ob tem pricakuje moral narediti, in zacni graciozne inspiracije: »Želim ŽIVETI. biti pisatelj, zdravnik, politik.« V nas je lepota, sreca. Ni Otrokom recejo: »Pojdi v šolo, december tisti, ko se tega za­potem na fakulteto, zaposli se, vedamo, je pa cas, ko to bolj poroci in potem boš srecen.« zacutimo. Samo želimo si Ampak vse to govori o tem, lahko, da ti dnevi postanejo kaj bodo delali, nic pa o nacin življenja. tem, kdo so. Medtem ko ne-Naj se svet še tako razvije, kaj delaš, ti bo to lahko prine-robotizira, poenostavi, digi­slo trenutke zadovoljstva, a te talizira … Nekatere stvari se ne bo nujno tudi nagradilo s ne spreminjajo. Tudi ce bi si trajajoco sreco.želeli, se ne. In še sreca, da se Ustavi se in zadihaj. Skr-ne! Tako lahko vedno najde-bi za zdravje. Obkroži se s mo trenutek zase, da prepro­prijatelji in družino. Bodi sto smo. tam za nekoga in dovoli, V teh predpraznicnih dneh da je tam nekdo zate. Bodi vam želim veliko takih tre­pogumen. Za trenutek nutkov in vse dobro. preprosto samo BODI. Ce si dovoliš za trenutek zgoljSrecno! BITI v tem trenutku in ga ceniti, bo sreca temu sle-Urška Jesenovec, mag. dila. Trenutki, ko preprosto zakonskih in družinskih smo, ne da bi nekaj poceli, ko študijev, zakonska in se za hip ustavimo, so tisti, ki družinska terapija prinesejo pravo sreco. Zakaj? jesenovecurska@gmail. Ker s tem, ko si dovoliš prepro-com, 031544095 sto BITI, postaviš vse stvari v Krvodajalska akcija Jesenske krvodajalske akcije, ki je bila na Vrhniki organizirana za obcane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja v ponedeljek, 25., in v torek, 26. novembra 2019, se je udeležilo 332 krvodajalcev. Prisrcna zahvala vsem, ki ste se odzvali vabilu na krvodajalsko akcijo in lepo vabljeni na akcije v naslednjem letu, ki bodo v: – torek, 17., in sredo, 18. marca 2020, – ponedeljek, 13., in torek, 14. julija 2020, – ponedeljek, 23., in torek, 24. novembra 2020. Z vašo pomocjo »življenje tece dalje«! Tecaj prve pomoci za bodoce voznike motornih vozil Vabimo vas na tecaj in izpit iz prve pomoci za voznike motornih vozil. Tecaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi vec­ krat, nudimo brezplacno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefon 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Tecaj in izpit iz prve pomoci za delovne organizacije Vsak delodajalec mora na podlagi 20. clena Zakona o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1 (Ur. l. RS, št. 43/2011) in Pravilnika o or-ganizaciji, materialu in opremi za prvo pomoc na delovnem me-stu (Ur. l. RS, št. 136/2006) zagotoviti, da je v delovnem procesu v vsaki krajevno loceni enoti in vsaki delovni izmeni vsaj en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoci. Ce iz ocene tveganja izhaja vecja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, mora delo­dajalec zagotoviti na vsakih 20 delavcev delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoci. Tecaj je treba obnavljati vsakih pet let. Država je pooblastila Rdeci križ Slovenije kot edino organizacijo za izvajanje programa usposabljanja prve pomoci. Predavatelji so zdravniki in diplomirani zdravstveniki, ki imajo potrjeno li­cenco za predavatelja RKS. Delovne organizacije in tecajniki po opravljenem tecaju prejmejo potrdilo, s katerim izkazujejo uspo­sobljenost nudenja prve pomoci inšpekcijskim službam. Za do-datne informacije oz. narocilo tecaja smo vam na voljo v pisarni RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak dan od 8. do 14. ure, ali po telefonu št. 01-7502-447. Letovanje socialno ogroženih starejših na Debelem rticu Poleg letovanja otrok Rdeci križ organizira tudi letovanje socialno ogroženih starejših in osamljenih. Z omenjenim programom smo trem starejšim omogocili tedensko brezplacno zdraviliško letova­nje v Mladinskem zdravilišcu in letovišcu Debeli rtic. Letovali so od 25. novembra do 2. decembra 2019. Program letovanja je bil zanimiv tako za zdravje starejših kot za njihovo psihicno pocutje. Ob prihodu so bili deležni obiska v ambulanti z odvzemom krvi. Vsak dan so zanje organizirali jutranjo telovadbo, vodno vadbo, ucenje plavanja, popoldanske aktivnosti, kot so: sestanek z vodjo reševalcev iz vode in vrtnarko, pohod v Resslov gaj, ogled parka in vrta dišavnic z vrtnarko ter ustvarjalne delavnice. Veceri pa so bili rezervirani za glasbo, tombolo, družabne igre, kino vecer ... Udeleženci letovanja so preživeli sedem nepozabnih dni. Sredstva za izvedbo programa so bila zagotovljena iz sredstev FIHO 2019 in zbranih sredstev v okviru lanske akcije Peljimo jih na morje. Vaš trenutek za dobrodelnost: namenite 0,5 % dohodnine Rdecemu križu Vrhnika Velikokrat bi radi naredili boljši svet in pri tem ne vemo, da to sploh ni tako težko. In še nic nas ne stane, ce le izkoristimo, kar vsem davcnim zavezancem omogoca država. To je, da do konca leta po svoji presoji namenimo 0,5 % dohodnine nevladnim or-ganizacijam, ki s svojim delom bogatijo življenje v skupnosti. Z 0,5 % svoje med letom že vplacane dohodnine, ki jo namenite Rdecemu križu, marsikomu med njimi lahko polepšate vsaj nekaj trenutkov v življenju. Vsak dan je pravi za dobrodelnost in tudi vi lahko pomagate tako, da izpolnite in podpišete obrazec Zahteva za namenitev dela do-hodnine za donacije. Obrazec lahko vsak dan dobite v prostorih Rdecega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, od 8. do 14. ure. Izkori­ stite svojo pravico in oddajte svojo zahtevo! Rdeci križ Slovenije poziva k pomoci prizadetim v potresu v Albaniji Mnoga nacionalna društva Rdecega križa in Rdecega polmeseca iz vse Evrope so Rdecemu križu Albanije in prizadetim prebival­cem na razlicne nacine prihitela na pomoc. Generalni sekretar albanskega Rdecega križa, g. Artur Katuci je ob tem dejal, da v casu, ko pomoc zelo potrebujejo, cenijo solidarnost in pomoc pri­jateljev iz Evrope in dodal: »Tega ne bomo nikoli pozabili.« Rdeci križ Slovenije prosi in poziva vse, ki želijo pomagati prizadetim ob katastrofalnem potresu v Albaniji, da svoj prispevek za akcijo »Potres Albanija« nakažejo na TRR Rdecega križa Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana, ki je odprt pri banki SKB: SI56 0310-0111-1122-296, SWIFT: SKBASI2X Koda namena CHAR Sklic SI00-96883 Darujete lahko tudi tukaj https://www.gofundme.com/ f/1tnwbbmco0 Hvala za vašo solidarnost! Naj vam v tihi sreci prijetno mine praznicni cas in naj bo leto 2020 prijazno do vas! Vesele božicne praznike in veliko lepega v novem letu 2020! Srecno! OZ RK Vrhnika Mojstri v Galeriji Cankarjevega doma Nekaj slikopleskarskih mojstrov z Vrhnike in iz okolice ter mu zaupal, saj je z njim opra-tudi družine, ki so dolga leta v Ivan Leskovec, Jaka Slavec, Ja-Alojz Puc s Podkraja. vljal pleskarska in soboslikarska 20. stoletju opravljale slikople-nez Slavec, Vinko Žakelj, so se Za popestritev razstave je po- Sredi novembra je bil v galeriji Cankarjevega dela na Vrhniki, v bližnji okolici skarsko obrt na Vrhniki. T izucili pri Ivanu Slavcu; Tone skrbel mojster harmonike Tone doma na Vrhniki in drugod. o so bili: Francišek Markelj Velkavrh je bil delavec. Pri Obr-Stanovnik. T mojstrski vecer. Tako se je mladi Roman iz-(1857–1916), Franc Fefer (1895– tnem centru na Vrhniki so se ako resnicno lahko recemo mojstril v svojem poklicu; leta 1968), Ivan Slavec (1903–1972) izucili: Milan Pajsar, Marko Na-in zapišemo, da je bila razstava V polni dvorani je bilo na­1972 je na tekmovanju »Festi-in Janez Suhadolnik (1924– gode, Roman Suhadolnik, Peter tudi zbor mojstrov soboslikar­mrec odprtje razstave mojstra val rada omladine Jugoslavije« 2011). Generacija vrhniških Vrbancic; Milan Kump; Marjan jev. Tako druženje in spozna­slikopleskarja Romana Suha-v Cacku zasedel 2. mesto. Delo slikopleskarjev, kot so: Janez Lušina kot delavec. vanje pa nam še bolj približata dolnika pod naslovom Malar je opravljal zavzeto, strokovno Ceme, Andrej Gabrovšek, Janez Mojstri v Obrtnem centru zgodovinske trenutke takratne­je vreden vse hvale in casti ... in z izkušnjami in znanjem po-Grom, Jože Grom, Franc Križaj, so bili: Štefan Markelj z Vrhni-ga življenja na Vrhniki. Razstavo so podprli Muzejsko magal strankam do najboljših Janez Krvina, Marko Leskovec, ke, mojster Kette iz Logatca in Simon Seljak društvo Vrhnika, DU Vrhnika, ustreznih rešitev pri urejanju in ZIC Vrhnika in Obrtna zborni­ obnavljanju bivalnih prostorov. ca Vrhnika. Roman Suhadolnik je pobu-V galeriji so se tako resnicno dnik zapisa o soboslikarskem zbrali pravi mojstri, najvec pa je je o njem in njegovem delovanju poklicu in kratkega pregleda te bilo slikopleskarskih umetnikov napisala v vabilu na razstavo, ki obrtne dejavnosti na Vrhniki. iz Slovenije, ki so se v 70. letih ga je tudi mojstrsko oblikovala, S samo razstavo, predstavitvijo 20. stoletja tega poklica ucili v Milena Oblak Erznožnik. Med motivov in tehnik soboslikarske Kranju. Bili so tudi sobopleskar-drugim so tako še izvedeli: razstave, predstavitvijo motivov ji iz nekdanjega vrhniškega Obr-»Roman Suhadolnik, slikople-in tehnik soboslikarske stroke tnega centra, kjer so se izucili te skar, je rojen leta 1957 na Vrh-želi spomniti na vešcine, ki VRHNIKA Cankarjev dom obrtne dejavnosti. Poleg njih so niki. Po osnovni šoli je koncaldanes že povsem izginjajo iz odprtje popestrili tudi nekateri Šolo za slikarsko pleskarsko naših bivalnih prostorov in žal LJUBLJANA Slovenska filharmonija Sobota, 18. januar 2020, ob 17. in 20. uri sedanji vrhniški obrtniki. stroko v Kranju in se 1974. izu-tudi iz ucnih programov stro- Seveda pa je imel glavno cil obrti na Obrtnem centru na kovnih šol. razstavno besedo slikopleskar Vrhniki, kjer je nato delal deset Prvic se je predstavil v Dru-ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA Roman Suhadolnik, ki je raz-let. Temu obdobju je sledila za-štvu upokojencev Vrhnika Mešani pevski zbor MAVRICA Vrhnika stavil vzorce, materiale, razlicne poslitev v Viških vrtcih in nato aprila 2018. Razstavi v Cankar- Mešani pevski zbor dr. FRANCIŠEK LAMPE Crni Vrh tehnike tega poklica, orodje in še dve desetletji samostojnega jevem domu dodaja nove motive Otroški pevski zbor MLADA MAVRICA številne ucbenike. podjetništva. v razlicnih tehnikah, iz oceto-To je bila Romanova že dru-Roman je veliko delal, si nabi-ve zapušcine in svoje obsežne ga razstava na Vrhniki, avtorica ral izkušnje in bil ves cas predan zbirke pa strokovno literaturo Solistka:URŠKA SAJOVIC – citre obeh pa je Marta Rijavec, ki je svojemu poklicu. V vajeniškem in slikopleskarsko orodje. tudi opravila raziskavo o vrhni-obdobju mu je bil najboljši uci-Razstava je poklon poklicu Dirigent:MARKO FABIANI ških slikopleskarjih, ki so delo-telj in vzornik oce Janez; po-in ljudem, ki so slikopleskarsko vali v prejšnjem stoletju. O raz-stopno ga je vpeljeval v stroko, obrt opravljali in se z njo pre-Zborovodkinji: DARINKA FABIANI, KATJA BAJEC FELC stavljavcu Romanu Suhadolniku kriticno ocenjeval njegovo delo življali.« Ob tem smo spoznali Koncert povezuje: MONIKA TAVCAR Ste vedeli, da je mogoce na slovitem Mozarteumu v Salzburgu diplomirati iz igranja citer? To je pred kratkim uspelo Logatcanki Urški Sajovic. V najbolj znani slovenski filmski glasbi Cvetje v jeseni in eni najlepših Straussovih Pripovedke iz dunajskega gozda boste lahko obcutili toplino zvoka tega inštrumenta. Prisrcno vabljeni na naše novoletne koncerte, ki bodo tudi letos polni lepe glasbe za vsakogar! Prodaja vstopnic od 27. 12. dalje: TIC, Tržaška cesta 9, Vrhnika – za Vrhniko (10 €) Mojekarte.si in prodajna mesta v sistemu mojekarte.si (TIC, Petrol …) za Ljubljano (12 in 10 €) Popoldanska otroška vstopnica – 50% popust Društvi MePZ Mavrica in Orkester Simfonika Vrhnika, Obcina Vrhnika OBLIKOVANJE: STUDIO ZENIT, MARKO JELOVŠEK Na odru pevci in tamburaši Mešani peski zbor Društva invalidov Vrhnika je že kot po navadi izvedel 22. letni koncert, ki je bil namenjen tudi mednarodnemu dnevu invalidov. Velika dvorana Cankarjeve­ga doma na Vrhniki se je tako v soboto, 30. novembra, napolnila in ob nastopu zbora so kot go-stje prvic nastopili Tamburaši Borovnica. Prvi so nastopili gostitelji tra­dicionalnega koncerta MePZ DI Vrhnika pod vodstvom zboro­vodkinje Lilijane Stepic. Navdu­šili so z lepimi ljudskimi pesmi-mi, na zacetku pa s pesmijo z Zgodbo o koscu, besedilom in glasbo dolgoletnega vodja zbora Jožeta Jesenovca. Tudi ob zadnji pesmi Moja je drugacna, besedi-lo in glasba pevke zbora Lucke Štebal, je bil ogromen aplavz. Nato so vrhniški oder prvic zasedli Tamburaši Borovnica. To je zelo mlada skupina, saj delije šele dobro leto. Nekaj de­klet je pred leti v šoli igralo pri tamburaših, vzklila pa je ponov­na želja po igranju in glasbenem ustvarjanju. Iz Dragomerja so pritegnili Jožeta Zvera, pozna­valca in glasbenika na tambu­rici, ki se je z veseljem in vne-mo lotil skupnega sodelovanja. Letošnjega maja so v Borovnici imeli prvi samostojni koncert. Na reviji v Ligojni so dosegli regijski nivo in poželi veliko pohval. Prav to jim je dalo no-vih moci in veliko volje do vo­denja, igranja in nastopanja. O njih bomo zagotovo še slišali in jih seveda poslušali na vrhniških in domacih odrih. Že prvi njihov nastop na Vrh­niki je navdušil obcinstvo. Pred­stavili so se z igranjem ljudskih pesmi in znanih pesmi drugih RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 12. januarja 2020 bo v avli na ogled razstava mojstra fotografije Ela Mihevca, do 26. januarja 2020 pa v galeriji razstavi Fotokluba Okular in Fotografskega društva Janez Puhar Kranj. V torek, 28. januarja 2020, ob 18. uri Vas vljudno vabimo na odprtje skupinske slikarske razstave SIMPOZIJ ZAPLANA 2019. Razstava v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki bo na ogled do 1. marca 2020. Razstave v Cankarjevem domu Vrhnika si je mogoce ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obišcete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika). Vljudno vabljeni! narodov, vse v priredbah vodje pot. Vsa leta je zbor vodil Jože je pridružila celotna dvorana. prireditev je popestrila pove­tamburašev Jožeta Zvera. Jesenovec, ki se je zaradi bolezni Tako je slovo minilo v prelepem zovalka Mirjam Suhadolnik s Drugi del koncerta so zopet preselil med pevce. Sedaj jih že in navdušenem vzdušju. Takih svojimi recitali. zacele pevke in pevci pevskega drugo leto vodi dosedanja pevka sobotnih vecerov si obcinstvo zbora Društva invalidov Vrh-Lilijana, ki je zborovodkinja vec želi in to je tudi dobilo. Celotno Simon Seljak nika. zborov. Tudi njih so navdihnili tam-Za konec koncerta so se buraši in nastop popestrili še z pevcem na odru pridružili še vecjo živahnostjo ter k sodelo-tamburaši. Skupaj so zapeli vanju pritegnili obcinstvo. in zaigrali pet pesmi. Pri ljud- Zbor deluje že 28 let in imajo ski pesmi Zaplula je barcica tako dolgo prehojeno pevsko in dalmatinski Marijan se jim Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN SOBOTA, 25. januarja 2020, ob 11. uri LUTKOVNO GLEDALIŠCE FRU-FRU KRTEK ZLATKO ali KAKEC, KI JE PADEL Z NEBA Lutkovna predstava Režija: Irena Rajh Igrata: Irena Rajh in Vito Rožej /Matevž Gregoric Nekega soncnega jutra je krtek Zlatko prilezel iz svoje krtine in pogledal v nebo, kakšno bo vreme. Takrat se je zgodilo. Bilo je mehko in okroglo kot klobasica in pristalo je ravno na krtkovi glavi. »Kdo se mi je pokakal na glavo?« je jezno zavpil Zlatko. Toda kratkoviden kot je bil, ni videl nikogar … Skozi srecevanja krtka z živalmi na domacem travniku in njihovimi velikimi in malimi kakci otroci na zabaven nacin spoznajo, da vsa živa bitja pocnejo »tiste stvari«, o katerih se odrasli nocejo pogovarjati. Za otroka pri dveh letih pa je polna kahlica lahko zelo pomemben dogodek. Predstava je nastala po motivih svetovne uspešnice, slikanice Wernerja Holzwartha. Predstava traja 35 minut, 3+. KINO VRHNIKA PRIPOROCA MODRCEK PORTRET MLADENKE V OGNJU se znajde v nevarnem labirintu prevar in korupcije, ki Komicna drama / The Bra / režija: Veit Drama / Portrait de la jeune fille en feu ogrožajo ne samo njegovo cast, temvec tudi njegovo Helmer / scenarij: Leonie Geisinger, / režija in scenarij: Céline Sciamma / življenje. Veit Helmer/ Nemcija, Azerbajdžan / Francija / 120' 90' Bretanja leta 1770. Slikarka Marianne dobi narocilo za CAS DEKLIŠTVA Vlakovodja Nurlan še zadnjic pred upokojitvijo pelje porocni portret Héloïse, groficine hcerke, ki je ravno Romanticna drama / Little Woman / vlak v Baku. Nekje na poti skozi mesto se na vlak zapustila samostan. A Héloïse se upira usodi porocene režija: Greta Garwing / scenarij: Greta ujame moder modrcek. Da bi ubežal osamljenosti, ženske in noce pozirati, zato mora Marianne nalogo Garwing, Louisa May Alcott / ZDA / 135' se Nurlan poda na najbolj vznemirljivo dogodivšcino opraviti skrivaj … Štiri sestre, Meg, Jo, Amy in Beth March, spoznamo še svojega življenja… kot deklice in najstnice, ki so v najobcutljivejših letih OBTOŽUJEM! ostale same z mamo Marmee, moralnim stebrom RESNICA Zgodovinska drama / J'accuse / režija: družine, potem ko je njihov oce odšel v državljansko Drama / La vérité / režija in scenarij: Roman Polanski / scenarij: Roman Po-vojno. Vrednote, ki se jih navzamejo v tem obdobju, Hirokazu Kore-eda / Francija, Japonska lanski, Robert Harris / Francija, Italija jih bodo spremljale vse življenje. / 106' / 133' Fabienne je zvezda francoskega filma, vedno obkro-5. januarja 1895 obetavnemu oficirju Alfredu Dreyfusu Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete žena z ljudmi, ki jo ljubijo in obožujejo. Da bi skupaj z zaradi vohunjenja za Nemcijo odvzamejo vojaški cin, na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/ družino proslavila izid njene avtobiografije, pride iz ga obsodijo na dosmrtno jeco in ga pošljejo na Hudi-kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi New Yorka na obisk njena hci Lumir z možem in hcerko. cev otok. Njegovemu ponižanju je prica tudi Georges na e-novice. Zaradi dinamicnosti ponudbe filmskih Lumir med brskanjem po sveže natisnjeni knjigi opazi, Picquart, novi vodja vojaške obvešcevalne enote, ki je naslovov so mogoce spremembe v programu, zato da so zapisane anekdote zelo olepšane in da njeno dokazala Dreyfusovo krivdo. Ko Picquart odkrije, da spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. mater prikazujejo v lepši luci, kot je v resnici. zaupne informacije še vedno uhajajo na nemško stran, Kino Vrhnika C A NK A R JE V D O M V R HNI K A Program prireditev konec decembra 2019 in januar 2020 TOREK, 17. 12. 2019, ob 18. uri. Vstop je prost. FOTOKLUB OKULAR, FOTOGRAFSKO DRUŠTVO JANEZ PUHAR KRANJ, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA FOTOGRAFSKI DOGODEK Razstava fotografskega mojstra Ela Mihevca v Avli bo na ogled do 12. januarja, razstavi v Galeriji pa do 26. januarja 2020. SREDA, 18. 12. 2019, ob 18.30. Vstop je prost. ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO LOG-DRAGOMER FROGSMAS 2019 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 19. 12. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: parter 18 €, balkon 16 €; na balkonu. Posebna ponudba 4+1. KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Ranko Babic: KRIZA SREDNJIH LET Avtobiografska komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 20. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 7 €. PIHALNI ORKESTER VRHNIKA BOŽICNO NOVOLETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 21. 12. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI Animirana družinska komedija, 73 min, Ceška, 4+ SOBOTA, 21. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JAZ SEM FRENK Liffe, drama, 98 min, Slovenija SOBOTA, 21. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA Akcijski domišljijski spektakel, 155 min, ZDA NEDELJA, 22. 12. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 5€. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SLAVNA MEDVEDJA ZASEDBA SICILIJE Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 82 min, Francija, Italija, 6+ NEDELJA, 22. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KRALJESTVO SEVERNEGA JELENCKA Družinski dokumentarni film, 86 min, Francija, Finska, 9+ NEDELJA, 22. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MED TEM KO VAS NI BILO Drama, 101 min, Velika Britanija, Francija, Belgija PONEDELJEK, 23. 12. 2019, ob 19. uri. Vstop prost. OBCINA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Proslava s kulturnim programom Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 25. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI Animirana družinska komedija, 73 min, Ceška, 4+ CETRTEK, 26. 12. 2019, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: MED TEM KO VAS NI BILO Drama, 101 min, Velika Britanija, Francija, Belgija CETRTEK, 26. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MAFIJA V OBJEKTIVU Biografski dokumentarec, 94 min, Irska PETEK 27. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOHUNI POD KRINKO Animirana komicna pustolovšcina, SINHRO, ZDA,6+ PETEK 27. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA Akcijski domišljijski spektakel, 155 min, ZDA SOBOTA 28. 12. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO 2 Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 103 min, ZDA, 6+ SOBOTA 28. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KORPORACIJA Kriminalna drama, 90 min, Slovenija SOBOTA 28. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA 3D Akcijski domišljijski spektakel, 155 min, ZDA NEDELJA 29. 12. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOHUNI POD KRINKO Animirana komicna pustolovšcina, SINHRO, ZDA,6+ NEDELJA 29. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KRALJESTVO SEVERNEGA JELENCKA Družinski dokumentarni film, 86 min, Francija, Finska, 9+ NEDELJA 29. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CATS Domišljiski glasbeni spektakel, Velika Britanija, ZDA PONEDELJEK 30. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOHUNI POD KRINKO Animirana komicna pustolovšcina, SINHRO, ZDA,6+ PONEDELJEK 30. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PARAZIT Komicna drama, 132 min, Južna Koreja CETRTEK, 2. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO 2 Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 103 min, ZDA, 6+ CETRTEK, 2. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MODRCEK Komicna drama, 90 min, Nemcija, Azerbajdžan PETEK, 3. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOHUNI POD KRINKO Animirana komicna pustolovšcina, SINHRO, ZDA,6+ PETEK, 3. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NOŽ V HRBET Crna komedija, 130 min, ZDA SOBOTA, 4. 1. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €, ocala za veckratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO 2 3D Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 103 min, ZDA, 6+ SOBOTA, 4. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SUNE IN SUNE Družinska komedija, 89 min, Švedska, 8+ SOBOTA, 4. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CRNI BOŽIC Misteriozna grozljivka, ZDA, Nova Zelandija NEDELJA, 5. 1. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRI ADAMSOVIH Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 105 min, Velika Britanija, ZDA, Kanada, 6+ NEDELJA, 5. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA AERONAVTA Biografska pustolovšcina, 101 min, ZDA, Velika Britanija NEDELJA, 5. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CATS Domišljijski glasbeni spektakel, 110 min, Velika Britanija, ZDA CETRTEK, 9. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA RESNICA Drama, 106 min, Francija, Japonska SOBOTA, 11. 1. 2020. Prvi koncert ob 17. uri. Vstopnina: 10 €, otroci: 5 €. Drugi koncert ob 20. uri.Vstopnina: 10 €. ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, MePZ MAVRICA VRHNIKA, OTROŠKI PEVSKI ZBOR MLADA MAVRICA MePZ DR. FRANCIŠEK LAMPE S CRNEGA VRHA NAD IDRIJO 32. NOVOLETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 12. 1. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO 2 Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 103 min, ZDA, 6+ NEDELJA 12. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZGODBE IZ KOSTANJEVIH GOZDOV Drama, 82 min, Slovenija, Italija NEDELJA 12. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 1917 Akcijska komedija, 118 min, ZDA TOREK, 14. 1. 2020, ob 10. uri. Vstopnina 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: RESNICA Drama, 106 min, Francija, Japonska TOREK, 14. 1. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: parter 25 €, balkon 23 € in posebna ponudba 4+1. KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Jurij Zrnec in igralci: AVDICIJA Komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 17. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LOTI IN IZGUBLJENI ZMAJ Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 78 min, Latvija, Estonija PETEK, 17. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PODLI FANTJE ZA VEDNO Akcijski film, ZDA SOBOTA 18. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOLITTLE Komedija, SINHRO, ZDA SOBOTA 18. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ONE SO BOMBE Biografska drama, 108 min, ZDA NEDELJA, 19. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SLAVNA MEDVEDJA ZASEDBA SICILIJE Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 82 min, Francija, Italija, 6+ NEDELJA, 19. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PORTRET MLADENKE V OGNJU Drama, 120 min, Francija CETRTEK 23. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PORTRET MLADENKE V OGNJU Drama, 120 min, Francija PETEK 24. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €, ocala za veckratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRI ADAMSOVIH 3D Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 105 min, Velika Britanija, ZDA, Kanada, 6+ PETEK 24. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GOSPODJE Akcijski film, ZDA SOBOTA, 25. 1. 2020, ob 11. uri. Vstopnina: 6 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA in IZVEN LUTKOVNO GLEDALIŠCE FRU-FRU KRTEK ZLATKO ali KAKEC, KI JE PADEL Z NEBA Lutkovna predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 25. 1. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LOTI IN IZGUBLJENI ZMAJ Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 78 min, Latvija, Estonija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 25. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OBTOŽUJEM! Zgodovinska drama, 133 min, Francija, Italija SOBOTA 25. 1. 2020, ob 19. 15. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 1917 Akcijska komedija, 118 min, ZDA NEDELJA 26. 1. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOLITTLE Komedija, SINHRO, ZDA NEDELJA 26. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MODRCEK Komicna drama, 90 min, Nemcija, Azerbajdžan NEDELJA 26. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CAS DEKLIŠTVA Romanticna drama, 135 min, ZDA TOREK, 28. 1. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SIMPOZIJ ZAPLANA 2019 Skupinska slikarska razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK 30. 1. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: CAS DEKLIŠTVA Romanticna drama, 135 min, ZDA CETRTEK 30. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OBTOŽUJEM! Zgodovinska drama, 133 min, Francija, Italija PETEK, 31. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LOTI IN IZGUBLJENI ZMAJ Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 78 min, Latvija, Estonija PETEK, 31. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PODLI FANTJE ZA VEDNO Akcijski film, ZDA NAPOVEDUJEMO: PONEDELJEK, 3. 2. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: parter 25 €, balkon 23 € in posebna ponudba 4+1. KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Jurij Zrnec in igralci: AVDICIJA Komedija; v predstavi igra pet igralcev in en profesor Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turisticni in-formacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagaj­ni Cankarjevega doma Vrhnika. Vse kino predsta­ve potekajo v veliki dvorani Cankarjevega doma. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte. si. Dodatne informacije o prireditvah in more-bitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www. vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe Koncert petja in citranja Mešani pevski zbor Ivana Cankarja je v soboto 7. decembra izvedel praznicni koncert v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. V goste je povabil Rožanceve fantji-ce ter skupini društva Lipa Domžale citrarke Soncnica in kitaristke Tem­po. Vezna rdeca nit koncerta, ki ga je povezovala Mirjam Suhadolnik, je bila »Po ljudsko in narodno v praznicni de­cember.« Prvi so se poslušalcem predstavili domaci pevci in pevke, pod vodstvom Lovra Groma. Letos so slovesno pra­znovali 30 let delovanja in z uspešnimi turnejami v Evropi, daljni Japonski in Avstraliji dokazali ohranjanje in pred­stavljanje slovenske zborovske kulturne dedišcine. So tudi dobitniki srebrnega jubilejne­ga priznanja JSKD RS in srebrne plake­te Obcine Vrhnika. Od gostov so prvi zasedli oder Rožanski fantjici - Boris Kurent, Rado Turk in Janez Mramor - ki so z igranjem in petjem predstavili stare narodne pesmi. Za njimi pa sta prišli skupini, ki delu­jeta pod okriljem Društva Lipa Domža­le – Univerza za 3. življenjsko obdobje. Na citrah so razveseljevale Soncnice, na kitarah pa skupina Tempo. Skupaj igrajo dve leti, pod vodstvom prof. Da­mjane Praprotnik. V repertoarju imajo predvsem slo­venske ljudske pesmi, kar so pokazale na vrhniškem odru. Ob koncu pa so se na odru zbrali vsi nastopajoci ter zapeli in zaigrali dve prekmurski narodni pe­ smi ter se s tem pridružili praznicnemu decembru in obenem tudi ob minuli okrogli 100 letnici združitve prek­murskih Slovencev z našim maticnim narodom. Ob tem pa so jim pomagali tudi poslušalci z glasom in ploskanjem. Res prelep zakljucek z našimi prelepi-mi slovenskimi ljudskimi narodnimi pesmimi. Simon Seljak C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A Življenski cikli družine; tretje razlicnimi tehnikami v cetrtek, 30. 1. RAZSTAVE V CANKARJEVI Napovednik za 2019, 17.00-19.00 v Malavašicevem predavanje: koticku CKV. Knjižnicarka Barbara KNJIŽNICI VRHNIKA Kaj se zgodi v družini, ko Kuzmic bo predstavila knjigo Izziv. december 2019 se rodi otrok Marko Juhant: Likovna sekcija KUD Kosec Cikel predavanj Življenjski cikli druži-Likovna sekcija poteka že enajsto leto ne bo vodila Andreja Vukmir Bren-Kako postanemo starši dvakrat na mesec po dve uri v OŠ Log cic iz družinskega terapevtskega centra - Dragomer. Najvztrajnejše clanice Pravljicne urice Pogled. Tretje predavanje bo v cetrtek, srecnih in uspešnih likovne sekcije so: Ljubica Malavašic, Potopis Colorado Trail Namenjene so otrokom, starim od 4 16. 1. 2020, ob 17.00 v Grabeljškovi Majda Dolnicar, Jana Juras, Anton Vid- do 9 let, ki uživajo ob poslušanju do-V sodelovanju s študenti (KVŠ) vas dvorani CKV. Prehod para v staršev-otrok? mar, Slavko Pitka. Obcasno ustvarjajo Kaj caka naše godivšcin pravljicnih junakov in radi vabimo na potopisno predavanje stvo je eno kljucnih obdobij v razvoju tudi: Martina Brajic, Marinka Koncan, otroke? Katere ustvarjajo. Vrhnika: vsako sredo ob Marjana Moderca, gorski kolesar in para in družine. Od tega obdobja je od-Roža Pecnik. Njihova mentorica je Dra­dejavnosti so pra­17.00, v Pravljicni hiški na mladinskem avanturist: »Septembra 2018 sva z de-visno, kakšna bosta dinamika in globi­ga Davitkova Eric. Vabljeni na odprtje ve, katera šola in kletom prekolesarila 850 km dolg Co- oddelku CKV. Borovnica: vsak ponede-na odnosov v tej novi družini in kakšna razstave v sredo, 8. 11. 2020, ob fakulteta bosta ljek ob 17.00 v knjižnici. Podlipa: vsak lorado Trail - slavno, a zahtevno pot, ki bo prihodnost para. Lepo vabljeni. 18.00 v Grabeljškovo dvorano CKV. narašcaju z leti ponedeljek ob 17.30 v stari šoli. Log: na povprecni višini 3000 m.n.v. preci V okviru predstavitve Obcine Log -prinesli uspeh in vsak prvi cetrtek v mesecu ob 17.00 v Skalno gorovje v ZDA. Na predavanju Dragomer. sreco? Kaj doma OŠ Log - Dragomer. Drenov Gric: vsak vas bom s slikami popeljal po cudoviti Delavnica Ste senzitivna naredimo starši, prvi torek v mesecu ob 18.00 v verouc-stezici, ki se vije pod najvišjimi vrhovi da bodo otroci ni ucilnici PGD Drenov Gric - Lesno celinskega dela ZDA. Spoznali bomo oseba? – Kim Doucette Brdo. Lepo vabljeni. osnove potovanja z gorskim kolesom, Biti senzitivna oseba v tem vse bolj srecni? Nihce ne bo sam – nauciti se Stalne razstave v se nasmejali cudnim navadam Ameri-zasedenem svetu ni lahka naloga. Po-morajo shajati z drugimi. Poskrbeti prostorih Cankarjeve stanemo lahko osamljeni in preobre-zase in za svoje reci, usmeriti svojo canov, opazovali številne kulturne raz-Druženje s tapkanjem, like, pozorno pa si bomo ogledali tudi, menjeni. Vendar pa nas obcutljivost pozornost. Vztrajati, da bodo uspeli. knjižnice Vrhnika Kaj pa frustracija? kako cez Lužo sobivajo razlicni obisko-ne more odvrniti od normalnega na­sprošcanjem in novimi valci naravnega okolja. Lepo vabljeni cina življenja. Na tem predavanju bo Bodo vedno znova »še premajhni«, Ivanova skodelica na pristno izkušnjo Divjega zahoda v Kim govorila o senzitivnosti in zakaj bo skoraj vse zanje prenaporno in Vabljeni na ogled Ivanove skodelice, idejami gorski preobleki!« Cetrtek, 9. 1. 2020, je to dar. Razpravljali bomo o nacinih, jih je treba zašcititi pred stiskami, ki je nastala v sodelovanju z akad. ki-Zavod Na svetlo stran vabi na dru-ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani CKV. kako biti manj senzitiven, obcutljiv in da ne bodo postali premalo uspešni, parjem, mag. Bojanom Mavsarjemženje, kjer bomo tapkali, se sprošcali, dražljiv, ter pozornejši in bolj odlocen. depresivni? Kako torej ravnati? Va-in neformalne rokodelske skupine dopušcali super ideje ter se ucili raz-Eden od nacinov je povezava z naravo bljeni na predavanje Marka Juhanta, Kvakvackaš. licnih tehnik in vaj, s katerimi bo naš Vaše zdravje, vaša izbira: in razlicne tehnike, s katerimi si lahko priznanega specialnega pedagoga vsakdanjik lahkotnejši in prijetnejši. pomagamo, da se bolje pocutimo in za motnje vedenja in osebnosti, pre- Delavnico vodi Darja Bright Tome, Polnovredna prehrana ali postanemo samozavestnejši. davatelja in avtorja številnih knjig s Lesene zverinice Igorja Pavlovcica intuitivna svetovalka, navdušena tap-podrocja vzgoje. Petek, 31. 1. 2020, Vabljeni na ogled lesenih zverinic, ki jih Predavanje bo v angleškem jeziku s pre­ kalka EFT, Access Bars terapevtka in zakaj zbolimo? ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani CKV. ustvarja Igor Pavlovcic. Vec informa­ vodom v slovenšcino. Vec informacij avtorica zapisov na spletni strani www. Rak razlicnih oblik, diabetes in bole-cij 041 762 024. Kimspirational.slove@gmail.com ali nasvetlostran.si. Delavnica bo potekala zni krvnožilnega sistema so postali v Grabeljškovi dvorani CKV vsak prvi realnost našega vsakdanjega življenja. 040 906 690. Cena: 13€/osebo. Pri-Univerza za tretje peljite svojega življenjskega partnerja torek v mesecu 9.30-11.30. Vabljeni. Kaj v resnici povzroca te bolezni? Kako Suho cvetje BREZPLACNO in duhovno rastita življenjsko obdobje na se jim izogniti? Kako velik dejavnik je Vabljeni na ogled šopkov s suhim cve­ skupaj! Grabeljškova dvorana CKV, v pri tem prehrana? Je mogoce, da hra-tjem. Izdelala jih je Marija Nagode. Branje Cankarjevih na povzroca raka? Na taka in druga petek, 17. 1. 2020, ob 18.00. Vrhniki – U3ŽO Vec informacij na 041 665 004. Vabljeni, da se udeležite sestanka inici­vprašanja bomo skušali odgovoriti v besedil ativne skupine, ki bo potekal dne, 10. Mobili predavanju, ki temelji na najnovejših Boris Višnovec – V sodelovanju s Turisticnim društvom 2. 2020, ob 16.30 uri v pisarni direk-Vabljeni na ogled simpaticnih in znanstvenih raziskavah in je prvo iz torice Cankarjeve knjižnice Vrhnika (v Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 va-serije z naslovom Vaše zdravje, vaša iz-Srednjeveška zgodba unikatnih mobilov, ki krasijo mla­ bimo v Mocilnik na branje Cankar-medetaži Kulturnega centra Vrhnika, dinski oddelek. Izdelali so jih otroci bira. Da, zdravje je vaša izbira. Pridite (Nevarna dežela, prvi in jevih besedil. Dogodek bo v vsakem Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika). Priso-naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja in prisluhnite, zakaj. Predaval bo Miha vremenu. Morebitne spremembe ure tnost sporocite do 5. 2. 2020 na sonja. (Podružnicna šola Drenov Gric), OŠ Petavs, vabljeni v petek, 10. 1. 2020, drugi del) zakelj@ckv.si. Sonja Kump, pobudnicaAntona Martina Slomška, OŠ Polhov ali lokacije preverite na mirjam.suha- ob 17.30 v Grabeljškovo dvorano CKV. U3ŽO Vrhnika in Sonja Žakelj, direk-Gradec (Podružnicna šola Šentjošt)dolnik@gmail.com. V sodelovanju s Šolo boljšega življenja. torica CKV. Vabljeni vsi, ki bi sodelovali in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce kot koordinatorji univerze in pomagali(Vrtec Soncni žarek). V sodelovanju z pri ustanavljanju U3ŽO na Vrhniki. JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Casopis. Šola za starše Brezplacna skupina za V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika vas vabimo na tecaj Priprava samopomoc na porod in starševstvo, ki bo pote-Brezplacna skupina za osvobajanje kal: 6., 14., 15., 20. in 22. 1. 2020, vzorcev krivde, kontrole, jeze ... Sku­16.30-18.30 v Grabeljškovi dvorani in pina se bo srecevala na štiri tedne ob Malavašicevem koticku CKV. Prijave ponedeljkih od 17.00 do 18.30 v Gra-so zaželene na e-naslov: solazastarse@ beljškovi dvorani CKV. Ustvarili bomo zd-vrhnika.si. Vljudno vabljeni! varno mesto, kjer si bomo lahko delili vse in si tako m medsebojno pomaga­ li. Pogovarjali se bomo o krivdi, ki jo Pravljicna urica z dr. Ano nosimo, o razlicnih zlorabah (fizicne, mentalne, custvene, duhovne), o starih Tavcar - Pirkovic vzorcih in drugih težavah, s katerimi Otroke od 4. do 9. leta starosti vabimo se srecujemo vsak dan. V sodelovanju na pravljicno urico z znano TV vodi- s Centrom Astera in Kim Doucette. teljico dr. Ano Tavcar - Pirkovic. Vljudno vabljeni na predstavitev ro- Drugo srecanje: v ponedeljek, 13. 1. Povedala bo pravljico v tujem jeziku. mana, ki obravnava zgodovinski 2020, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani Na Drenov Gric vas vabimo v torek, povzetek dogajanja na prehodu med 7. 1. 2020, ob 18.00, v Grabeljškovo CKV. osrednjo Slovenijo in Sredozemljem. Prijazno vabljeni. dvorano v knjižnici na Vrhniki pa vas Boris Višnovec je režiser, scenarist, vabimo v sredo, 8. 1. 2020, ob 17.00. direktor fotografije, montažer in pisa­Srecanje nosecnic in mamic z telj. Dogodek bo obogaten s projekcijo dojencki v knjižnici: filma Odtisi v Barju (1989, Viba film, Svetovalno središce na direktor fotografije Janez Verovšek, Mirna mama – miren montažerka Lidija Repolusk, od pr- Vrhniki votne premiere na Vrhniki je minilo Enkrat mesecno, brezplacno in zaupno otrok že 30 let). Grabeljškova dvorana CKV, informiranje ter svetovanje odraslim Srecanje bo v sredo, 15. 1. 2020, ob v cetrtek, 23. 1. 2019, ob 17.00. pri odlocitvah za izobraževanje in 10.00 v Grabeljškovi dvorani CKV. Vo­ucenje v Malavašicevem koticku ali v dila ga bo Milena Oblak Erznožnik, li­racunalniški ucilnici Kemis. 8.00–9.00 kovna pedagoginja, oblikovalka vidnih Najstniki: Razprimo krila skupinsko: vrednotenje kompetence sporocil, voditeljica joge in osebna tre-»ucenje ucenja« in 9.00–11.00: indi-nerka na podrocju osebnostne rasti. S ustvarjalnosti vidualno svetovanje in informiranje. seboj prinesite podlago za jogijske vaje. V sodelovanju z likovno pedagoginjo Dodatne informacije in prijava: 01 510 Knjižnicarka Barbara Kuzmic bo pred-in oblikovalko vidnih sporocil Mileno 22 70. Prva sreda v januarju (8. 1. 2020, stavila knjigo Ozavešceni starši. Oblak Erznožnik vabimo najstnike, 8.00–11.00). da se nam pridružijo pri ustvarjanju z Milivoje Simeunovic, trener vrhniškega futsal kluba Siliko. »Da tri mesece ne izgubiš v prvi ligi, je vredno vsake pohvale« Ljubljancan Mile Simeunovic ima za sabo impresivno igralsko kariero, ki bo težko ponovljiva tudi za zdajšnje mlade igralce, ki prihajajo iz Slovenije in okolice. Športno pot je zacel kot nogometaš. Igral je za Crnuce, Ljubljano in tudi za Domžale, a se je, ko je bil star 19 let, odlocil za futsal. V dvajse­tih sezonah je igral v devetih klubih, zbral osem državnih in sedem pokalnih naslovov, v dresu Slovenije je vknjižil 60 nastopov in 23 golov. Spr­va je igral za Vuko Ljubljana (sezona 1996/97), potem pa odšel v Italijo (Firence in Bologna med letoma 1997 in 2000), od tu pa za šest let v ruski Norilsk. Do konca bogate futsal kariere je branil še barve hrvaškega Gospica, Litije, Do-bovca Pivovarne Kozel in Proena Maribor. Mile Simeunovic dokazuje, da je tudi kot trener odli-cen in predstavlja igralcem Silika neizcrpen vir takticnih zamisli in futsal znanj. Ce zacneva na zacetku tvoje trenerske kariere, ko si že pocasi zakljuceval igralsko, kako si se odlocil da boš trener clanske ekipe na Vrhniki? Verjetno sam še ne bi zakljucil z aktivnim igra­ njem, ce se ekipa ne bi uvrstila v prvo ligo. Menil sem, da ne bi bilo normalno, da igram v drugem klubu in proti svojim igralcem, proti svojemu klubu. Jaz se v tem nisem videl in takrat sem se odlocil, da koncam z igranjem in se posvetim trenerskemu delu. Pojdiva še malo bolj nazaj, na sam zacetek kluba, na samo ustanovitev, kaj je bilo tisto kar je prepri-calo tebe, da si zraven? Najvecji razlog je bil Boštjan Erculj. Tu ni nobene skrivnosti, on je bil najvecji iniciator tega. Pove­zal se je z mano. Njegova želja je bila, da sem zra­ven, da skrbim za športno plat kluba, on pa skrbi za samo organizacijo. K sodelovanju sva povabi-la še Igorja Repca in Mirana Ribica in skupaj smo ustanovili klub, ki se je takrat imenoval Futsal klub Zavas. Moram reci, da mi je bilo na zacetku vse novo, malo sem bil v strahu kako bomo vse speljali. Organizirali smo selekciji U19 in U21 in upali, da ne bomo zadnji. Na koncu je selekcija U19 postala celo državni podprvak in takoj se je videlo, da so fantje iz pravega testa. Vecina teh fantov igra še danes. Po parih mesecih se nismo vec bali in lahko smo bili veseli, da smo zaceli to zgodbo na Vrhniki, kar veseli tudi veliko ljudi, ki nas spremlja. Zaceli ste vizijo, da iz mladih fantov z Vrhnike in okolice sestavite ekipo, ki bo nekoc konkurencna tudi v prvi ligi. Na tej poti je bilo kar nekaj preprek, ampak danes ravno ti fantje sestavljajo okostje VESELE PRAZNIKE IN SRECNO! Športna zveza Vrhnika [PORTNA ZVEZA VRHNIKA ekipe, ki igra v prvi ligi. Res je. Moram poudariti, da so ravno ti igralci, ki so takrat igrali za U19, danes nosilci igre v clanski ekipi, ki se bori za visoka mesta v prvi slovenski futsal ligi. Moram povedati, da so ti fantje nekaj posebnega. V klubu bomo še naprej gradili ekipe z mladimi domacimi igralci in jim dajali možnost, da igrajo v clanski, da zacutijo najvišji nivo. Seveda jim bo na zacetku težko, delali bodo napake, ampak cez cas bodo pravi. To je vizija kluba, ki se je držimo in se je bomo še naprej. Vecina igralcev mora biti domacinov. Lahko dodamo kakega tujca ali dva, vendar mo-rata biti boljša od domacih, da sta lahko v tem klubu. Kar pa se tice mladih, se vidi stalen na­predek, tako v selekciji U17 kot U19. Še posebej to velja za selekcijo mladincev, ki se bili nekaj let zapored tik pod vrhom, v zadnji sezoni pa »koncno« osvojili naslov državnih prvakov. To je naša prva lovorika, ki je nekaj posebnega in je plod dolgoletnega dela. V športu je veliko odvisno od financ. Vemo da je podjetje Siliko d.o.o. najvecji podpornik tega špor­ta na Vrhniki, imate pa precej podpore tudi pri šte­vilnih drugih podjetjih po Vrhniki in okolici. Moram reci, da je to eden od pomembnejših te­meljev tega kluba. Ce te podpore ne bi bilo, ta klub verjetno ne bi obstajal, sigurno pa ne na takem nivoju. Stroški se vsako leto vecajo in ce ne bi bilo vseh teh podpornikov, veliko jih je, ve-cinoma so iz Vrhnike in okolice, klub ne bi bil tak kot je. Omenil si že Siliko, hvala jim in vsem ostalim, težko jih vse naštejem. Res jim velika hvala. Bi pa rad omenil Obcino Vrhnika in Za­vod Ivana Cankarja, ki nam nudita veliko pod-poro. Še enkrat res hvala vsem, da nam stojite ob strani in nas podpirate. Ce sva že omenjala navijace, ki so šesti igralec na igrišcu in s svojim navijanjem dajejo dodatno energijo igralcem. Kako ti vidiš vrhniško publiko? Vrhniška publika je zelo zahtevna, to moram po­vedati. Igral sem v veliko razlicnih mestih, malih in vecjih, a vrhniška publika je ena najbolj zah­tevnih. Lahko povem da fantje na igrišcu sigur-no dajo vse od sebe, da igrajo všecen nogomet in mislim, da so ljudje to prepoznali. Zato prihajajo na tekme in imam obcutek, da jih je vsakic vec. Prepoznali so borbo in kvaliteto, da po domace povedano »ne glumijo«, da igrajo srcno in bor- Vabilo in poziv beno. Zato tudi ob tej priliki vabim gledalce, da pridejo v Slomška in uživajo ob dobri igri, nam pa bo lažje igrati. Sigurno je lepše igrati pred tristo ljudmi, kot pa pred tridesetimi, zato naj navijaci pridejo in jih podprejo, ker si naši fantje to zaslužijo. Lanska sezona je bila prelomna. Vse tri selekcije so bile zelo uspešne. Je bila to potrditev, da je klub na pravi poti? Pet sezon smo potrebovali, da smo potrdili tisto, kar smo gradili. V peti sezoni se je izplacalo. Vse selekcije, ki so igrale, so dosegle velik uspeh. To je bila prelomna sezona, to lahko potrdi vsak, ki pozna slovenski futsal. Clanska ekipa je tretja v državi, mladinci so državni prvaki, kadeti tretji v državi, to so vse dosežki, ki potrjujejo, da delamo pravilno in da smo na pravi poti. To bo težko ponoviti. Letošnjo sezono ste zaceli sanjsko. Najprej s tisto zmago v super pokalu proti Dobovcu - proti naj­boljši ekipi zadnjih let v Sloveniji, tudi potem ste nadaljevali v tem stilu. V trenutku intervjuja (3.12.) ste sicer doživeli majhen padec na tekmi v Ško­fji Loki, zanima pa me kako je bilo do te tekme? Kar se tice letošnje sezone je potrebno povedati, da je težje potrditi minuli uspeh kot ga doseci. Sezona se je zacela odlicno, premagali smo naj­boljšo ekipo v Sloveniji. Ujeli smo jih na krivi nogi. To je res, a težko jih kdo ujame na krivi nogi in to že zadnja štiri leta. Imamo sreco, da smo bili to mi, vemo pa vsi, da smo za njih neugoden nasprotnik. Na koncu smo osvojili prvo clansko lovoriko. Delali smo naprej, igrali in prejšnji pe­tek (29.11.) prvic izgubili. Da tri mesece ne izgu­biš v prvi ligi je vredno vsake pohvale. Res je, da nismo dosegli veliko zmag. A vseeno je to še ena potrditev prave poti, da se dela pravilno v klubu in okoli njega in mislim, da smo v tej sezoni po­kazali še vec kot v prejšnji. Vemo da bo težko, a bomo dali vse od sebe, potem pa bomo videli kaj bo na koncu. V tem trenutku je bil tudi reprezentancni premor. Prijateljski tekmi z Italijo, na katero sta bila vpo­klicana tudi Benjamin Tušar, otrok našega kluba, ki igra v Italiji in naš vratar, ta »igralec«, ki je tako poseben v 1. SFL, Nejc Berzelak. Kako komentiraš ta vpoklic? Prvi igralec, ki je odšel od nas v tujino je bil Be­njamin Tušar. Lahko smo ponosni na to, da se je zgodilo. Po nekem casu so opazili tudi Nejca in ga povabili v reprezentanco. Res je to potrditev za naše delo in lahko smo vsi ponosni, mi v klubu kot tudi Vrhnicani, da imamo reprezentante v clanskem futsalu. Bi mogoce omenila še vse tiste ljudi, ki jih opazi-mo na domacih tekmah, kateri skrbijo za nemoten potek tekem. Prostovoljci, ki skrbijo za red, cistijo parket, casomerilci…. Res je, ne smeva jih pozabiti. To so ljudje, ki jih vecina ne opazi in se vse preveckrat pozabijo. Vemo kdo so, ne bi jih zdaj vse našteval. To so lju­dje iz kluba in okoli njega, prostovoljci, ki skrbijo, da vse tece nemoteno. Lahko recem da jih nismo pozabili in da se jim zahvaljujemo, sam osebno se jim zahvaljujem. Klub bi zelo težko brez njih, zato še enkrat vsem hvala. Glede na to da se leto izteka, in prihaja cas, ko si zaželimo vse dobro. Kaj si želite v naslednjem letu ? Naša želja je, da bi bili med prvimi štirimi do konca rednega dela sezone. Velika želja je biti drugi ali tretji. Vemo da bo zelo težko. Lahko se nam zgodi tudi da bomo šesti. Vendar trenutno smo na tistih mestih, kjer želimo biti in upam da tam tudi koncamo. Preprican sem, da imamo še rezerve. Ce se bomo potrudili in ce se nam poklopi vse, nam lahko uspe. Imamo pa še eno željo in sicer v pokalu. Želimo si priti v koncnico. Res je da se še nismo uvrstili. Moramo odigrati še dve tekmi z Ajdovšcino. Ne podcenjujemo jih v nobenem primeru, vemo da bo težko, ampak ce pridemo v koncnico, ta ekipa ne bo odigra-la tako, kot je dve leti nazaj. Takrat smo bili še pionirji. V kolikor se uvrstimo, si želimo pustiti boljši vtis kot dve leti nazaj. Preprican sem, da ne bomo odigrali tako, kot smo takrat, ampak bomo odigrali vidno vlogo. Mile, ostalo nama je samo še to, da bralcem Naše­ga casopisa, ki nas redno spremljajo, vsem futsal navdušencem, podpornikom kluba in pa vsem ob­cankam in obcanom Vrhnike želiva srecno zdravo in uspešno novo leto V imenu kluba želimo vsem vesel božic, srecno in uspešno ter predvsem zdravo novo leto. Pridi­ te na kako tekmo v Slomška in uživajte. Tudi ce izgubimo, boste odšli domov zadovoljni. Aleš Secnik ZA PODAJO PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ ZA Obrazci so dostopni tudi na spletni strani: www.sportnazveza-vrhnika.si. Poleg tega je potrebno k predlogu priložiti tudi kopije dokazil o doseženih ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2019 rezultatih (listine-priznanja, casopisni clanki ipd). Prosimo, da vsi zainteresirani predloge pošljete na naslov: Športna Športnik Vrhnike za leto 2019 zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, p. p. 88 ali jih osebno dostavite na sedež zveze najpozneje do 15. januarja 2020. Upoštevajo Športna zveza Vrhnika poziva vsa društva, organizacije in posameznike, da se športni rezultati doseženi v letu 2019. posredujejo predloge za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2019. Posebej opozarjamo predlagatelje in zainteresirane, da Komisija za Predloge je potrebno posredovati na obrazcih, ki jih lahko dobite v prostorih podelitev priznanj vlog, ki bodo prispele po tem roku ne bo upoštevala. Športne zveze Vrhnika na podlagi predhodnega dogovora po telefonu NK Dren - Vrhnika Pogled na uspešno leto, ki se poslavlja V športu je tako kot sicer prej pridejo tudi rezultati, na kar smo vsi skupaj lahko po- v življenju: šele ko se nosni. ozremo nazaj, vidimo, Nogometaši so se na odprtju kaj vse smo naredili in veselega decembra v športnem kako uspešni smo bili. parku s stojnico pridružili po­pestritvi programa. Za vse Naše delo se kaže tako na obiskovalce so pripravili sladek tekmovanjih kot v novi infra-srecelov in poskrbeli, da je z strukturi, ki omogoca kako-njihove stojnice vsak odšel vsaj vosten prehod gre, prica tudi dokoncati drugo polovico igri-Z enakim zagonom kot do-vostne treninge in tekmovanja z vrecko slastnih vrhniških pi-dejstvo, da se za obstanek v ligi šca z umetno travo in tako za-slej v klubu gledajo tudi naprej, mladih nogometašev. škotov iz pekarne Baškovc. borimo z ekipami Sežane in kljucili celoto. saj izzivov nikoli ne zmanjka. Ob vsem tem gre pravzaprav Stojnico je velikodušno od-Primorja, nogometnih klubov Popolnoma nova pridobitev Kljub zahtevnemu letu v priho­ prav zanje, za mlade fante, ki se stopil generalni pokrovitelj z dolgoletno tradicijo in širšo je tudi kakovostna vadbena dnost zrejo z optimizmom in prepoznavnostjo v nogome-površina, s preko 2000m2 upo­radi ukvarjajo z najbolj prilju-veselega decembra, podjetje željo po novih uspehih. Zaveza bljenim športom na svetu, pa ATET RENT A CAR, katere­ tnem prostoru Slovenije. Vse rabne površine za fazo ogreva­ najsi bodo to mali cicibani, ki mu se ob tej priložnosti tudi k zagotovitvi dobrih pogojev za naše selekcije nastopajo v pre-nja, raztezanja pa tudi kakšen se preko iger z žogo in aktivne zahvaljujejo. Zahvaljujejo se nogometaše NK Dren – Vrhni­cej visokih rangih tekmova-tehnicni trening. zabave ucijo prvih nogome-tudi vsem obiskovalcem, ki so ka ostaja še kako trdna. nja, ime NK Dren Vrhnika pa Za vso podporo se v klubu tnih korakov, ali pa kateri od jim namenili del dohodnine, pa »Vsem našim clanom in ob-se vse pogosteje omenja tudi zahvaljujemo našemu Županu, starejših selekcij, kjer se že zelo tudi podjetju Žganjekuha Kr­canom želimo VESELO IN izven naše medobcinske nogo-Danielu Cukjatiju, direktorju lepo vidi rezultat dolgoletnega žic, ki je z donacijo pijac omo­USPEŠNO LETO 2020.« nazaj in naredimo pregled metne zveze. Zavoda Ivana Cankarja, Bo- treniranja in vseh ur, ki so jih gocilo pogostitev obiskovalcev fantje skupaj s trenerji preživeli v modro-rumeno obarvane našega dela skozi leto. Vse naše Na podrocju infrastrukture štjanu Koprivcu in vsem spon-Športne rezultate in vse no-na nogometnem igrišcu. stojnice. selekcije so že koncale s tekmo-smo imeli zelo uspešno leto. zorjem, ki so financno podprli vice lahko spremljate na spletni A kljub temu ne smemo Ob tej priložnosti, ko se sta-valnim delom, zadnji trening Poleg obnove garderob, ki so naše napore. Brez te podpore bi strani www.nkdren-vrhnika.si pozabiti, kaj so naši glavni ci-ro leto poslavlja in se v klubu že pred premorom pa bomo opra-pridobile nove tuše s sodobno težko izpeljali tako velike pro-lji, kjer je najprej zdrav razvoj pripravljajo na drugi del sezone vili v petek 20.12.2019. Z veli-toplotno crpalko, smo uspeli jekte,« je še dodal Šega. Besedilo in foto: Peter Kavcic otroka in njegova socializacija 2019/2020, je svoj pogled pred-kim ponosom moram omeniti ter ucenje za vse življenje. stavil tudi Andrej Šega, predse-uspeh naših ekip kadetov in S trdim delom, rednim obi-dnik NK Dren – Vrhnika: »Ko-mladincev, ki sta se uvrstili v skovanjem treningov slej ko nec leta je prav, da se obrnemo državno ligo. Za kakšen kako- Veseli december v Smucarskem društvu Vrhnika Prišel je konec leta Kljub uspešni predstavitvi meseca, 14. 12. 2019, smo se društva na Zevsovem dnevu clani društva ter vsi drugi za- in z njim njegov pa je glavnina aktivnosti še greti smucarji odpravili na prvi zadnji mesec – veseli pred nami. Za pravo decem-avtobusni izlet. Tako kot lani december. Posebno brsko vzdušje je poskrbel tra-smo šli na avstrijski Nassfeld ali razpoloženje veselega dicionalni smucarski sejem, na po slovensko smucišce Mokri­decembra je cutiti tudi v katerem je bila na voljo rablje­ ne. Glede na to, da je bilo v go- vrhniškem smucarskem na smucarska oprema: smuci, rah že kar nekaj snežnih pada­palice, smucarski cevlji, celade, društvu, v katerem je vin, so razmere vec kot odlicne ocala, bordi, pa tudi drsalke. Že nova smucarska sezona za ugodno smuko! Decembrske drugic zapovrstjo je sejem po­ pravkar potrkala na aktivnosti bo zakljucil novole­ tekal v gasilskem domu na Vrh­tni smucarski tecaj za otroke vrata in v katerem niki (Jelovškova ulica 3), tokrat med božicno-novoletnimi po­dela zaradi tega kar ne s tedenskim zamikom glede na citnicami, ki bo kot po navadi zmanjka. obicajni termin, in sicer 6. in 7. na Krvavcu. Starši, vabljeni, da 12. 2019. Hkrati s smucarskim na tecaj prijavite svoje otroke! Za uvod v novo smucarsko sejmom je potekal tudi semi-December je mesec, ki mor­sezono se je Smucarsko dru-nar ISIA na Rogli, na katerem da s seboj prinaša najvec aktiv­ štvo Vrhnika predstavilo na so svoje znanje obnovili ucite­nosti ter s tem tudi veliko dela. Zevsovem dnevu športa, ki je lji smucanja z najvišjo stopnjo Kljub temu smo v Smucarskem potekal skupaj z odprtjem dr-usposobljenosti. Po slednjem društvu Vrhnika vsako leto sališca, prižigom luck in Mi-bodo na vrsto prišli obnovitve­zelo veseli, da lahko na koncu s klavževim sejmom 29. 11. 2019. ni seminarji za ucitelje smu-Društvo se je predstavilo z re-canja nižjih stopenj. Tudi OO svojo pestro ponudbo doseže­klamnim materialom, fantje in ZUTS SD Vrhnika jih bo orga-mo množico ljudi in da se pri dekleta pa so z veseljem odgo-niziral nekaj, njihovi termini pa nas najde za vsakega nekaj! varjali na vprašanja mimoido-bodo navedeni na spletni stra-cih ter zraven ponudili še ko-ni društva ter Facebook strani Za Smucarsko društvo zarcek caja ali kuhanega vina. v decembru. Ravno na sredini Vrhnika, Maša Eržen Najmlajši košarkarji v Novi Gorici Prvo decembrsko nedeljo smo najmlajše košarkarje KK Ipros Vrhnika odpeljali na tradicionalno prireditev Sonckov dan. V Novi Gorici, kjer ta celo­dnevni vseslovenski praznik košarke poteka, so vrhniške barve zastopale štiri selekcije letnika 2008 in mlajši. Zado­voljstvo, razigranost in prijetna utrujenost so kar pravi vtisi, ki so nam jih sporocali otroški obrazi. Sicer pa se lahko ob do-danih fotografijah v to prepri-cate tudi sami. Naslednje leto zagotovo po­novimo! Andrej Smrekar, KK Ipros Vrhnika Vabilo Vabljeni na Karate akademija Pantera predstavlja pomembne prednosti vadbe karateja za zdravje in dobro pocutje. V prejšnjih dveh številkah smo predstavili zdravstvene prednosti in prednosti fitnesa, tokrat bomo namenili pozor­ nost mentalnim prednostim karateja. Mentalne prednosti Izboljša razpoloženje Vadba karateja lajša stres in frustracije ter pomaga, da ste srecnejši. Endorfini, ki se spro-šcajo v vašem telesu so lahko aktivni še štiri ure po tre­ ningu karateja. Izboljša custveno in duševno zdravje Karate lahko pomaga zmanjšati znake depresije in tesnobe. Tisti, ki trenirajo karate 2- do 3-krat na teden, imajo manj možnosti, da bodo depresivni, anksiozni ali panicni. Izboljša samopodobo Karate nas uci (naših) omeji­tev s premagovanjem strahu in z izboljšanjem podobe o nas samih. Ce boste v bolj­ši fizicni kondiciji, se boste bolje pocutili v svojem te­lesu in imeli boljšo podobo o sebi. Z ucenjem tehnik in strategij samoobrambe bo­ste imeli veliko vec samoza­vesti in zaupanja. Izboljša zaupanje Odlicen obcutek je, da se znamo braniti in smo pre­pricani v svoje sposobnosti. Moc nam daje zaupanje, da znamo braniti sebe in svojo družino. Izboljša strpnost Vadba borilnih vešcin uci hitropotezne šahovske turnirje Prvi turnir bo v nedeljo, 12. januarja 2020, ob 10. uri. Šahovsko društvo Vrhnika organizira redne mesecne hitropotezne turnirje, ki bodo vsako drugo nedeljo v mesecu z zacetkom ob 10. uri v sejni sobi Zavoda Ivana Cankarja na Tržaški 9 na Vrhniki. Vabljeni! Vabljeni na karate potrpežljivost pri ucenju teh­nik in položajev. Prav tako uci potrpežljivost do sebe in potr­pežljivost na drugih podrocjih življenja. Izboljša skromnost Karate pomaga ceniti svoje prednosti. Uci nas, kako biti iskren in objektiven glede naših omejitev, slabosti in po­drocji, ki jih je treba izboljšati. Izboljša vztrajnost Vztrajnost in odlocnost sta tisti, ki iz ucenca borilnih ve- šcin naredita pravega mojstra, saj nihce ne zacne treninga z brezhibno tehniko in popolni- mi položaji. Izboljša spoštovanje Ucenci morajo na treningu karateja sodelovati s trenerjem in drugimi ucenci. Pri vsakem treningu morajo biti spoštljivi. Trener jih mora spodbujati, da so spoštljivi tudi tedaj, ko ni treninga. Izboljša fokus in koncentracijo Vadba položajev in kat terja veliko pozornosti, pomnjenja tehnik in gibov karateja. To vam bo pomagalo razviti odli-cen fokus. Izboljša mentalno vzdržljivost, izboljša notranji mir in mir­nost, izboljša cujecnost izboljša samodisciplino. (povzeto po https://www.the­ karatelifestyle.com/what-are­-the-benefits-of-karate/) Dobrodošli zacetniki, vpisu­jemo vse leto, imamo akcijske cene in darila. Vec informacij na: www.ka­ratelogatec.com, 031 641 200 (Boris), bpecek7@gmail.com. Vabilo Klin se s klinom zbija – nad utrujenost z vadbo Kot da ne bi imela že zanimalo, kaj tocno pocnejo vadbo je bila ves cas tudi rav-tudi pokuri kalorije. Celotna in zakaj s takim navdušenjem. no prav energicna glasba, ki je vadba je bila od zacetka do dovolj drugega dela, Dokaj hitro sem dobila odgo-dolocala ritem in tempo vaj, konca tako zanimiva, da se je sem nekega vecera vor. Medtem ko sem se gibala seveda pa so sklopu vaj sledili bom morda prihodnjic udele­ dobila povabilo po kotih dvorane, da bi ujela tudi krajši pocitki. V kamero žila tudi sama. Brez predho­oziroma prošnjo, trenutke vadbe, so se udele-sem ujela marsikateri trenutek dnega obiska fitnesa, seveda. ce bi lahko prišla ženci zaceli aktivno ogrevati napora, pa tudi olajšanja in ve-Najboljše pa je bilo videti vse in kaj kmalu se je lahkoten selja, ker se je telo na nek nacin udeležence, ko so domov odšli fotografirat vodeno srnji drnec prelevil v malce obnovilo po dolgem dnevu, z nasmehom in zavedanjem, vadbo v proStyle na intenzivnejše vaje. hkrati pa so bili udeleženci na da so naredili nekaj zase. Vrhniki. Prica sem bila poskokom, koncu prijetno utrujeni. Vodena vadba poteka vsak vajam za roke, trebuh, noge, Vsaka vadba je praviloma torek med 19. in 20. uro, mo- Malo šale, seveda. Ker špor-hrbet, razgibavanju v vse sme-razdeljena na tri dele: ogreva-goca pa je tudi individualna tu res redkokdaj recem ne, ri. Delali so na lastni teži, tudi nje, razlicne vaje, nato še raz-vadba vsak dan ob 6. uri zjutraj sem z zanimanjem stopila sko-z lažjimi utežmi, vaje pa pri-tezanje in tudi tukaj ni bilo nic oz. po dogovoru. zi vrata dvorane nad Tedijem. lagodijo posamezniku in nje-drugace. Petra poznam že nekaj casa govim sposobnostim. Takoj Ob pomirjujoci glasbi so se Besedilo in foto: in poleg plesa ob torkih zve-je mogoce opaziti, da Peter to posamezniki lahko na mehkih Dolores Lazic cer omogoca vodeno vadbo pocne z veseljem in z zbrano-podlogah postopoma umirili za ljudi vseh starosti in služb. stjo, z namenom, da posame-in sprostili mišice, na katerih Tudi lastna mati se udeležuje znik odnese kolikor mogoce so delali kar eno uro. Tako se omenjene vadbe, zato me je najvec in brez poškodb. Med oblikuje telo, ucvrsti mišice in Pilates na Lošci S pravilnimi dihalno-– Moja drža je bolj pokonc-Zavzeta in potrpežljiva je pri na. Zmanjšal se mi je obseg uvajanju novih vaj. gibalnimi vajami si pri pasu. Povecali sta ste giblji-– Všec mi je, da vadba ni mo- težavah s hrbtenico vost in vzdržljivost. notona. Vsaka ura je dru­ lahko pomagamo sami. – Obcutim boljše pocutje! gacna. – Cutim, da se moje mišice – Izpostavila bi prijetno spro- V naš vadbeni program sem krepijo. Ozavestila sem mi-šcenost skupine in hkrati dodala nekaj vaj, ki sem jih šicno aktivnost med vadbo. tekoc ritem preko cele ure. povzela iz delavnice za pr­ – Moje telo je bolj razgibano. – Vse mi je všec. sno hrbtenico, ki jo je izvajal Imam dober »fit« obcutek. – Posebno mi je bilo sprošca-Mladen Dakic, Društvo Taiji – Odkar obiskujem pilates, ni-nje po vadbi. voda. Njihova gibalna interven­ mam vec bolecin v vratu. – Meni vadba odlicno ustreza. cija sloni na metodah sodobne – Sem bolj okretna, imam vec Vsakic je drugace. Kar tako športno-rehabilitacijske zna­ energije. Moja telesna drža naprej. nosti in tradicionalne kitajske je bolj pokoncna, bolj sem – Všec mi je, da pri vsaki vad-medicine. vzdržljiva. Okrepila se je bi si razgibamo mišice cele-Vaje vkljucujejo štiri nivoje: moc v mojih rokah. ga telesa. prekrvavitev, sprošcanje, giblji- – Dosegla sem boljšo giblji-– Izpostavila bi sprošceno vost in krepitev. Vaje so prever­ vost sklepov, izboljšala se je vzdušje in obcutek, da sem jene in ucinkovite. V nadaljeva­moja fizicna kondicija. Ni-sprejeta. nju navajamo rezultate ankete, mam vec bolecin v hrbtu in ki je potekala novembra med sklepih. Trebušne mišice so Priporocamo obisk dvakrat našimi vadecimi. spet napete. Izboljšala se je na teden, saj le tako lahko dose-telesna drža. žemo optimalne ucinke vadbe. Katere ucinke in koristi pi- Kaj vam je pri naši vadbi PI-Še nekaj prostih mest. latesa obcutite na vašem te-LATES na Lošci še posebno Poklici 040 559 991. lesu? všec? – Okrepila sem celo telo. – Velika prednost je pestrost V letu 2019 bodite zdrave in Moj mišicni tonus je iz­vaj, saj vsakic delamo kaj vesele, da se bomo skupaj še na­boljšan, sem bolj gibcna. S novega, drugacnega, z upo-prej luštno imele. koncentracijo in pravilnim rabo rekvizitov … Všec mi dihanjem, ki je potrebna za je bilo delo z velikimi žo-Inštruktorica športne pravilno izvedbo vaj, sem se gami, motivacija preko sms. rekreacije pilatesznebila stresa in pripomo- Inštruktorica zna motivirati Breda Štupica gla k boljši psihicni kondiciji in pohvaliti dosežke. PLESNO mesto že 30 let skrbi za plesne korake na Vrhniki in zato so za vas v tem slavnostnem letu pripravili posebno akcijo: Zapleši s prijateljem Vsi naši plesalci in tisti, ki v našo družbo šele prihajate, si lahko zagotovite 20 % popust, ce v Plesno mesto pripeljete še svojega prijatelja. Ker je v družbi prijateljev vse še tisockrat lepše. Popust prejmeta kar OBA! Saj si med prijatelji vse delimo. Vec informacij lahko dobite na številkah 01 510 84 84 ali 041 333 303. Vabljeni! PLANINSKI KOTICEK 9. 11. 2019 – Trije tisocaki Istre Vsako leto v tekocem šolskem letu nacrtujemo en pohod v neznano. Tokrat je vodnik Primož predlagal, da bi se lahko povzpeli na vsaj tri vr-hove Slovenske Istre, ki segajo cez tisoc metrov in so blizu drug drugega. Tako smo pohod poi-menovali Trije tisocaki Istre. Kot po navadi en teden prej pošljemo elektronsko prijavnico vsem staršem otrok, ki obiskujejo planinski krožek. Ponovno nas je število prijavljenih presenetilo, saj je bilo že v sredo dovolj prijavljenih. V cetrtek pred pohodom na rednem sestanku Mladinske­ga odseka smo dokoncali seznam udeležencev in podali sklep: ce v petek vreme bo, pohod bo. V petek sem še zadnjic pregledal razne spletne strni z vremensko napovedjo, poklical Primoža. Gremo? Gremo! Ceprav je bila v petek še ugodna vremenska napoved, je v soboto zjutraj kazalo ravno naspro­tno. Bolj smo se bližali izhodišcu, bolj je deževa-lo. Ampak po vsakem dežju posije sonce in tudi tokrat je (cisto malo). V vasi Golac, ki je bila tudi naše izhodišce, je Primož razložil potek pohoda. On spredaj, jaz zadaj, vmes pa otroci in preostali vodniki. Na prvem pocitku smo razdelili liste. Nanje so otroci morali napisati imena vrhov, ki jih naj bi po njihovem mnenju osvojili. Prvi vrh, na katerega smo se povzpeli, je bil Ostric (1056 m). Na vrhu je malo pihalo, saj je vrh precej izpostavljen. Hitro smo se podali proti vrhu Medvižica (1087 m). Na kraju, kjer ni piha-lo, je Primož izžrebal nagrajenca, ki naj bi prejel kilogramsko cokolado. Ker pa noben ni pravil-no ugotovil imen vseh treh vrh, smo cokolado razdelili kar med vse udeležence. Hitro smo se podali naprej na Medvižico. S skalnatega vrh smo videli vse do morja. Previdno smo sestopili ter se podali na Razsušico (1083 m), ki je bil tudi naš zadnji vrh. Sledila je še vrnitev do avtobusa. Zahvali bi se vsem udeležencem za udeležbo, vodnikom za pomoc in šoferju, ki je uspel spravit avtobus cez vse ozke ulice. Nacelnik MOPD Vrhnika Tine Turšic Foto: Mladinski odsek 16. 11. 2019 – Tomaž Stržinar je prejel priznanje Mladina in gore. Na letošnjem zboru Mladinskih odsekov na Igu je Tomaž prejel najvišje priznanje, ki ga po­deljuje Mladinska komisija Planinske zveze Slo­venije. Ideja, da Tomaža predlagamo za priznanje, se je kalila že dalj casa, ko pa so na Mladinski ko­misiji PZS objavili razpis za priznanje, ni bilo vec heca. Na hitro smo se zorganizirali, da smo še pravi cas oddali predlog z obrazložitvijo. Tomaž Stržinar je leta 1992 postal clan Planinskega društva Vrhnika, pri svojih ro­snih štirinajstih letih je prvic postal tudi udeleženec planinskih taborov v organizaci­ji Mladinskega odseka Planinskega društva Vrhnika (v nadaljevanju: MOPD Vrhnika). Navdušenost nad planinstvom je izkazoval z redno udeležbo na mesecnih izletih. Kaj hitro pa ga je navdušenje pripeljalo tudi do resnih in odgovornih nalog v okviru MOPD Vrhnika. Tomaž je v casu svojih študentskih let postal clan upravnega odbora mladinskega odseka. Leta 2001, pa je vajeti Mladinskega odseka prevzel v svoje roke in postal njegov nacel­nik in clan upravnega odbora Planinskega društva Vrhnika. Bil je tudi clan Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije in od leta 2007 do 2010 tudi vodja Pokrajinskega od­bora Mladinskih odsekov Notranjske. V casu svojega nacelništva je Tomaž uvedel številne inovativnosti in novosti. Po daljšem premoru je ponovno obudil pisanje in izdajanje ta­bornega casopisa Markacije. Vsako leto ob zakljucku planinskega tabora Tomaž pricne z intenzivnim zbiranjem fotografij in spisov, ki opisujejo deset dnevno dogajanje v taboru. Njegovo natancno, strogo in dosledno oko pa je ob praznovanju petdesete obletnice MOPD Vrhnika opravilo pregled številnih fotografij. Po pregledu diapozitivov, prebiranju arhivov in številnih pogovorih z nekdanjimi aktivnimi clani našega mladinskega odseka je Tomaž pripomogel k izdaji edinstvene zbirke petdese­tih razglednic z utrinkov vseh taborov, ki so se zvrstili v petdesetih letih. Cas njegovega na-celništva je Tomažu prinesel tudi vlogo vod­je tabora in glavnega pobudnika za izvedbo zimskega tabora. Pod njegovo taktirko sedaj že nekaj let potekajo zanimiva zimovanja na razlicnih koncih naše lepe Slovenije. Tomaž je poskrbel, da se lahko otroci že deset let v okviru osnovnih šol udeležujejo tudi planin­skega krožka, kjer spoznavajo razlicne vrline in spretnosti dobrega planinca. Delovanje MOPD Vrhnika so podkrepila tudi razlicna financna sredstva, katera smo pridobili ravno po Tomaževi zaslugi. Njegova sistematicnost, vestnost, natancnost in vztrajnost nas je pri­peljala do odobrenih financnih sredstev na razlicnih javnih razpisih. Tomaž poleg svojih resnih nalog, kot bi rekel sam, rad tudi kakšno »ušpici«. Kadar postane zaveden clan stroge krstne komisije v planin­skem taboru, kot župnik Fosil, se rime in spevi kar iskrijo izpod njegovega peresa. Z razlicnimi ukanami, rad užene tudi udeležence na pohodih. Le te pa veckrat brez vecjih naporov in negodo­vanj osvojijo zanje bolj zahteven vrh. Tomaž ni bil le stroga prva violina kot nacelnik, svojo pra­vo glasbeno žilico zelo rad pokaže, kadar v roke ob tabornem ognju vzame svojo harmoniko. Na izletih pa zna uglasbiti prav vsak predmet, ki ga sreca ob poti in nad njihovim igranjem prav hitro navduši in preprica slehernega udeleženca izleta. Glavno vlogo pri izvedbi kulturnih pro-gramov ob razlicnih društvenih priložnostih lahko prav tako pripišemo Tomažu. Kadar je potrebno, Tomaž odlicno vodi planinski pevski zbor in skupaj z otroki sestavi in režira pravo pla­ninsko predstavo. Cas aktivnega planinstva je Tomažu prinesel tudi priznanja in odlikovanja za vso njegovo opravljeno delo. Leta 2009 je prejel bronasti ca-stni znak Planinske zveze Slovenije, kasneje leta 2011, bronasti znak Planinskega društva Vrhni­ka in leta 2015 še srebrni castni znak Planinske zveze Slovenije. V casu Tomaževega nacelništva je leta 2014 MOPD Vrhnika, prejel priznanje Mladina in gore. Skozi Tomaževe roke so se zvrstili že številni otroci, ki jih je preko taborov in mesecnih izletov navdušil nad planinstvom, carom bivanja pod platneno streho in lepoto gora. Generacije, kate-rim je med prvimi pricel predajati svoje poslan­stvo, se lahko danes pohvalijo kot uspešni sou-stvarjalci usode Mladinskega odseka. Tomaž je s svojim uspešnim mentorstvom in predajanjem znanja sestavil novo, uspešno, mlado in zagnano ekipo, kateri je v zacetku letošnjega leta predal svojo vlogo nacelnika MOPD Vrhnika. Sam pa je zagrizel še v odgovornejšo in zahtevnejšo na-logo. Postal je namrec predsednik Planinskega društva Vrhnika. V casu opravljanja svojih raz­licni, zanimivih in zahtevnih nalog Tomaž rad ponavlja misel znanega alpinista Tineta Maren­ceta in soavtorja filma Sfinga: »V hribe hoditi je svoboda, svoboda pa pomeni odgovornost.« V znak vse izkazane odgovornosti, resnosti, predanosti in zagnanosti pri opravljanju svojega planinskega in življenjskega poslanstva Tomaža Stržinarja predlagamo za prejemnika priznanja Mladina in gore. Tomaževe besede ob prejemu priznanja: Isaac Newton je rekel, da »stoji na ramenih velikanov,« s tem je mislil, da brez velikih raz­iskovalcev pred njim, kot so Galileo, Kopernik in drugi, sam ne bi prišel do svojih odkritij. Zasluga, da sem priznanje dobil jaz, lahko re­cem, da tudi zaradi tega, ker stojim na rame­nih tistih velikanov, ki so zaceli in oblikovali ta mladinski odsek pred dobrimi 50 leti, ter tistih, ki so peljali to zgodbo naprej. Vecino svojega dela sem posvetil (oz. še posvecam) mladim, ki šele vstopajo na pot planinstva. To predstavlja poseben pristop, saj jih je potrebno uciti osnov, ki se jim bodo usidrale za vedno v spomin. Le-te so, da se gojzarjev ne zaveže na vozel, ki se ga ne da odvezati, da je potrebno cutaro dobro zapreti, ker drugace pijaca v njej stece po nahrbtniku, da je potrebno imeti v nahrbtniku pelerino na še tako soncen dan in da na dvodnevni turi, ko imamo opremo in malico za dva dni, plišasti medvedek za lahko noc ne sodi v nahrbtnik. Predvsem pa sem se jim trudil (oz. se tru-dim) predstaviti v njim razumljivem jeziku, da v današnjem svetu individualizma in tek­movalnosti šteje tudi kaj drugega. Da šteje po­moc tistemu, ki ne zmore, da štej,e ce z nekom deliš zavitek cokolade, da šteje razumevanje do drugih in do drugacnih in da šteje skupaj nekaj doseci. S temi dejanji namrec clovek doseže ugled, cast, ponos in dostojanstvo. Ekipa ki, je »kriva«, da ima Tomaž priznanje: Nataša Mlakar, Andrej Stržinar, Tine Turšic, Po-lona Verbic in Nika Zibelnik. Nacelnik MOPD Vrhnika, Tine Turšic 16. 11. 2019 – Lintverni na Martinovem pohodu Lintverni smo se tudi letos udeležili tradicio­ nalnega Martinovega pohoda. Tradicijo marti­ novanja, tega pomembnega kulturnega izrocila, redno negujemo skupaj s prijatelji Martini. Prišli smo iz razlicnih krajev, zbrali pa smo se pred Otoccem, kjer je z dobrodošlico in popo­tnico že cakal naš Lintvern Podgurc, ki se obca­sno tudi udeležuje naših pohodov. Preden smo se podali na pot proti Tolstemu vrhu, nam je Cvickar predstavil kratko zgodovi-no gradu Otocec. Po dolgih desetletjih, ko clovek veliko stvari pozabi, je bila seznanitev s preteklo­stjo gradu prava zanimivost. Nadaljevali smo ob desnem bregu Krke. Zara-di obilnega deževja je bil tok mocan, voda kalna in reka nic kaj prijazna. Pri gradu Struge smo postali ter si ogledali golf igrišce nato pa krenili nekoliko navkreber. Pot smo nadaljevali mimo regijskega odlagališca odpadkov proti Velikim Brusnicam. Cvickar je užival, drugi pa smo z ve­seljem poslušali, ko nam je razlagal razlicne za­nimivosti bližnjega okoliša. Razumljivo, saj je v tamkajšnjem okolju odrašcal in prijetni spomini na travnike, gozd in domace okolje nehote vre­jo na dan. Po prijetni in ne prevec zahtevni poti smo se mimo Leskovca in Dolenjega Suhadola povzpeli na Tolsti vrh. Ko smo prišli na vrh, se je vreme nekoliko posvetilo in razgledi so se odprli na Gorjance in širšo okolico. PLANINSKI KOTICEK Pred cerkvijo sv. Roka je sledil zanimiv kultur­ni program. Marjan je predstavil Mokropoljski klub mucenikov. Poslanstvo kluba je, da clani preganjajo oblast in ne obratno. Trbovc je nasto­pil z recitacijo pesmi, ki sodijo v okvir praznova­nja Martina. In kot veleva obicaj pred odhodom, smo pred cerkvijo tudi zapeli. Do Podgurceve zidanice ni bilo vec dalec. Za-cela se je slovesnost ob krstu novega vina. Cvic­kar in Podgurc sta uživala v pripravi, vsi drugi pa v obilnih Martinovih dobrotah in ponudbi dobrega cvicka. Družno smo krstili novo vino. Dogodek je bil prijeten in po Martinovo kul­turno obarvan, zato smo odloceni, da bomo tra­dicijo nadaljevali. Na Martinovem pohodu smo sodelovali Lint-verni in Martini. Fotografija: Lintvern CvickarBesedilo: Lintvern Vezist 18. 11. 2019 – Mavrica nad Planino Avtorica dobro znane zahajajoce lune za raz­glednim stolpom na Planini nad Vrhniko, Sonja Zalar Bizjak, je 18. novembra 2019 od 9.28 do 9.31 ujela nad Planino tudi cudovito mavrico. Tradicionalni Martinov pohod Šentjernej Na Martinovo soboto smo se Veseli Triglavci podali v Šentjernej, v vinorodne gorice dežele cvicka. Organizirani pohod je potekal pod okri­ljem Društva vinogradnikov Šentjernej, ki nas je zopet prijetno presenetilo s svojo prijaznostjo in gostoljubnostjo, kot je to v navadi na Dolenjskem. Naša pot se je zacela na sejmišcu in se je vila po vinskih goricah mimo lokalnih šentjernejskih kmetij, Golobovi, Trbancevi, Zoretovi, Štember­gerjevi, mimo samostana Pleterje do družine Kr-štinc ter kmetije Karlovcek. Pri slednji smo bili prica degustaciji ter izobraževalni noti o pridela-vi sadja in postopkih pridelave vina. Naša pot se je koncala pod kozolcem Pri Grabnarju v Razdr­tem. Tam je potekal šaljiv protokol s krstom vina, ki ga je uprizoril castni obcan in starosta Obcine Šentjernej gospod Franc Martincic. Zavrteli smo se ob zvokih odlicnega Ansambla Nebo ter oku­sili Martinovo pojedino, kot se tudi spodobi za Obvestilo PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA VAS VABI na NOCNI POHOD NA PLANINO V petek, 20. 12. 2019, se bomo ob 18:00 zbrali pri Štirni na Betajnovi. Pod vodstvom vodnikov Planinskega društva se bomo skupaj podali mimo bukve do koce. Po okrepcilu na vrhu bo ob 20:00 po isti poti voden sestop v dolino. Izhodišce: Štirna (310 m) Višinska razlika: 423 m Trajanje: 2 uri Zahtevnost: Lahka oznacena pot Oprema: Pohodniška obutev, celne svetilke ali baterije so obvezne Prehrana: Iz nahrbtnika ali v koci Vodnik: Vodniški odsek Vabljeni! tak praznik. Kar prehitro je napocil cas odhoda, saj se je bilo težko lociti od dolenjskih prijateljev. Zahvala velja Ivanu Zoretu in Francu Grabnarju za organizacijo ter vsem drugim, ki so nas veli­kodušno in s pridnimi rokami pogostili kar na svojih domovih in zidanicah. Veseli Triglavci se bomo v Šentjernej zagotovo še vrnili. Besedilo in fotografije: Mateja Tomažic Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Soncki in Barjani) najdete v Upokojenskem koticku Našega casopisa, vse objavljene clanke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še vec fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. MALI OGLASI Zaposlitev Zaposlimo mizarja, zažele­ne delovne izkušnje v mizarski stroki. Info na 041-635-910. Storitve Nudim strokovno pomoc pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www. srcna-moc.si. Racunovodske storitve in davcno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskac s. p., Hor­julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Poucujem klavir in elek­tricne klaviature. Sem peda­goginja s petnajstletnimi iz­kušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poucujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Ticnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media-torka. Nudim pomoc pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševa­nja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišca. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Ce vam po napornem urniku zmanjka casa ali pa vas napade bolezen, vam nudim pomoc pri hišnih opravilih, pospra­vljanju, cišcenju stanovanja ali hiše. 040 784 718. Okolica Vrhnike. Popravljam elektricno rocno orodje: vrtalne stro­je, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromeha­nika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika. mesec@gmail.com Psihosocialno svetovanje – Nudim strokovno pomoc pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Ucinkovito vam lahko pomagam pri spre­jemanju zavestnih odlocitev za spremembo in osebnostno rast, kadar išcete odgovore na konkretna in aktualna življenj-ska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motivacija­insvetovanje.si Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije poklicite na tel. št. 030 343 000. Nudim cišcenje poslovnih objektov, privatnih stanovanj in hiš… Poklicite na tel.040­718-330. Trajno vam odpravim strah, depresijo, tesnobo, pa- niko, nespecnost, anksioznost, žalovanje, ljubosumje, jezo, stres, ... z EFT-terapijo. www.eft.si, mojca@eft.si ali tel.: 051-780-724 Mojca Nendl. Ponujam lasersko gravira­nje in razrez umetnih materi­alov in lesa. Sandi Dobrovoljc Cankarjevo nabrežje 14, Vrh­nika. GSM 031 244 997 Nepremicnine, gradnja V industrijski obrtni coni na Vrhniki, Pod Hruševco 42, oddam poslovni prostor 216 m2, primeren za skladišce ali proizvodnjo. Tel.: 041 611 186. Najamem vec kmetijskih površin (travnike in njive) v okolici Vrhnike, Blatne Bre­ zovice, Sinje Gorice, Ligojne, Podlipe, Drenovega Grica in Loga. 031/436-229. Prodamo zazidljivo parce-lo na Drenovem Gricu, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi prikljucki. Vpisano v ZK. Va-bljeni na ogled. 041 404 329. Hišo v najem išcemo v Obcini Borovnica; ponudimo pomoc pri vzdrževanju hiše in njene okolice. Ponudbe zbira-mo na telefonsko številko: 040 846 517. Prodam kmetijsko zemlji-šce, k.o. Blatna Brezovica, vec parcel, travniki, njive – bar-janska zemlja. Tel. 031 200 375. Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoc evrov. Telefon: 070 83 73 54. Ugodno prodam tri zazi­dljive parcele na Pakem pri Borovnici. Vsi prikljucki so na parceli (kanalizacija, voda, elektrika). Vabljeni na ogled: 041 631 556. Smo mlada družina in kupi-mo zazidljivo parcelo ali hišo v Horjulu z okolico. Poklicite na telefonsko šte­vilko 031773875 Prodam garažo v centru mesta, ob cesti 6. maja. Tel.: 041 312 407 Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na obmocju Polhovega Gradca ali Horjula. Prosim poklicite na 051201056. Oddam v najem vecjo hišo v okolici Horjula, tel: 041 718 014. Prodam parcelo v Vnanjih Goricah, kmetijsko zemljišce na robu zazidljivosti, lepa lokacija, 1200 m2 (lahko polo-vico), cena po dogovoru. Tel.: 041 849 985. Išcem hišo za najem v oko­lici Polhovega Gradca. Javite na telefonsko številko: 031 - 860 - 703. Prodam soncno zazidljivo parcelo na Butajnovi nad Horjulom v izmeri 590 m2. Na parceli je že prikljucek za vodo z montiranim števcem, elektrika je v bližini, lega ob cesti. Cena je 12 000 evrov. Telefon: 040 506 755. Prodam zazidljivo parcelo, 1400 m2, v okolici Horjula. Telefon: 041 264 702. Prodam novo kaminsko pec Haas + Sohn, kupljeno leta 2018. Zmogljivost segre­vanja do 120 m3 , cena po do-govoru. Telefon: 031 643 212. Prodam hišo na Dolu pri Borovnici s kvadraturo 230 m2 s pripadajoco 1000 m2 veliko parcelo. Cena: polovic­na cena od ocenjene vrednosti GURS-a. Prodam brez posre­dnikov. Telefon: 041 299 821. Prodam rabljeno in kemij­sko ocišceno malo cistilno napravo, je aqua terne 135 AS - nizka. Proizvajalec Rikutec. Priložena tudi potrebna ''elek­tronika''. Tel.: 041 350 598. Podarim skoraj novo zibro pec. Informacije na Tel. 041 430 807! Prodam tri parcele v Drago­merju, velikost približno 700 m2, cena po dogovoru. Tele­fon: 051 318 290. Hišo, Padež pri Borovnici, prodam. Enodružinska hiša, 90 m2 - delno podkletena, z možnostjo dodelave man-sardnega stanovanja. Zraven hiše je vrt površine 550 m2 in pomožen lesen objekt. Dostop je neposredno z asfaltirane lokalne ceste, oddaljene 10 m. Infrastruktura in telekomu­nikacije urejene. Zgrajena in vseljiva je bila l. 1956. Objekt ima Uporabno dovoljenje in Lokacijsko informacijo UE MO Vrhnika. Izdelano je bilo tudi Cenitveno porocilo. GSM: 040/328-894 (Franc Debevec). Prodam kmetijsko zemljišce na Bregu pri Borovnici, ve­liko približno 3500 m2 , na katerem stojita kozolec in manjša lesena hišica. Parcela je zelo primerna za sprosti­tvene dejavnosti, piknike, druženje … Zelo ugodno! Telefon: 041 821 897. VINSKA KLET VIDRIH LASTNA PRIDELAVA NA KMETIJI VIDRIH ZORAN IN DRAGICA LOŽE 18a,VIPAVA 041-429-733 ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE, V NOVEM LETU PA VELIKO SRECE, LEPIH SANJ IN CILJEV. • zelen (belo polsuho vino) • merlot (rdece suho vino) • rumeni muškat (belo polsladko vino) • sauvignon (belo suho vino) • rebula (belo suho vino) • chardonnay (belo suho vino) • malvazija (belo suho vino) • laški rizling (belo suho vino) • cabernet sauvignon (rdece suho vino) • rose iz sorte grozdja merlot • pinela (belo suho vino) (polsuho vino) URNIK KLETI NA VRHNIKI: Praznicni urnik: Prodam gozd v izmeri 2293 m2 na Bregu pri Borovnici. Dostopen s traktorjem. Pro-dam zelo ugodno! Telefon: 041 821 897. Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za cisto vodo, ojacani s kovinsko armaturo in ven­tilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Sprejmem stare deske, ore-hove, cešnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Prodam obracalnik- zgra­bljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z alu­minijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. Sadike aronije, crnega ribe­za ..., veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoc prevzem na relaciji Borovnica–Ljublja­na. 041 499 424. Nudimo dnevno sveža pre­pelicja jajcka – brez GSO. Cena za 18 jajck je 2,50 evra. Možnost dostave po dogovoru. Narocilo na št.: 041 645 558. Prodam traktorsko pri­kolico mocnejše izdelave, ni kiper. Cena 300 evrov, Vrhni­ ka. Tel.: 041 525 185. Jagnjeta prodam. Tel. 041 511 101 Odlicen domaci med prodam. Od treh kilogramov naprej dostavim tudi na dom na obmocju Obcine Vrhnika. Cebelarstvo Drašcek, tel.: 041 853 793. Kupim njivo ali sadovnjak na Vrhniki – proti Planini ali do Stare Vrhnike; do 5000 mČ, za samooskrbo. Tel. 051/363­359. Prodam kmetijsko zemlji-šce, k.o. Blatna Brezovica, vec parcel: travniki – njive, barjan-ska zemlja. Tel. 031 200 375. Sprejemam narocila za drva (bukev, hrast) za jeseni. Drva lahko nažagam in do-stavim, so iz lastnega gozda, lahko tudi sveža. Inf. Marko: 040 565 548. Prodam skoraj novo sedlo Western, cena 300 evrov. 040 250 473. Prodam ciste 1000-litr­ske cisterne PVC za vodo v kovinskem ogrodju in na kovinskem podstavku. Cena po dogovoru. Mogoca tudi dostava. Tel.: 040 815 393. Zaradi bolezni oddam zidan cebelnjak s panji v okolici Borovnice. Infor­macije na telefon: 041 631 556. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zracenje, rabljen le eno sezono, pro-dam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Starine Star mizarski ponk, skrinje, omare, vozicek ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predme­te kupim. Tel.: 031 878 351. Prodam kamnit portal vrat in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552. Prodam znacke in star denar. Tel.: 040 784 718. Prodam staro železno bla­gajno, šivalni stroj v lesenem okvirju, namizno tehtnico na uteži (do 20 kg). Cena po do-govoru. Telefon: 01 3645 462. Prodam star šivalni stroj, znamke Singer. Ponudbe na tel. št. 00386/ 051 222 970. Ostalo Starejša gospa, ki živi v cen­tru Vrhnike, prosi za pomoc pri hišnih opravilih vsak dan v dopoldanskem casu. Tel. št.: 031 401 310. Milena. Diatonicno harmoniko Lu-bas, starejšo, dobro ohranjeno, prodam. Telefon: 051 311 573. Poceni prodam gorilec za olje, Hansa, rabljen dve leti. 041 807 941 Prodam cešnjev hlod, dolži­ne 3,5 metra, premera 110 cm. Tel.: 031 852 871. Prodam novo plasticno okno, 100 X 120 cm, rabljen betonski mešalec in motor ceški CŽ, letnik 1970, 175 ccm. Tel: 031 841 510 Kupim stare kovance, znac­ke in razglednice. Telefon: 070 235 235. Razno mizarsko orodje, rocno in elektricno, prodam. Tel.: 031 733 758 Prodam mestno kolo, 28 col, znamke Esperia, z vsemi dokumenti, zelo malo rabljeno. Okvir iz aluminija, prestave Shimano. Kolo je kot novo. Cena po dogovoru. 041 828 455. Prodam gostinsko opremo: šank, korita, pulti, hladilnik, žar, štedilnik, friteza, plinski kovektomat, pica pec in pec za pišcance. 041 670 726 Prodam 40 kom stolov. Železno ogrodje, sedalo leseno. Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 670 726, Borovnica Prodam nove lahke poho­ dne cevlje Alpina in nove Alpina pohodne gojzarje s podplatom vibram. Oboji so ženski, velikost 39. Inf.: 041 828 455. Prodam rolerje Bladerun­ner, št. 36/37, ali zamenjam za drva. Tel. 041 87 87 39. Prodam 300-litrski samo­stojec bojler, rostfrei, z vse-mi prikljucki, malo rabljen.Cena 200 evrov. 040 250 473. Prodam starejši šivalni stroj, Bagat Ruža, v omarici in zelo star (muzejski) pisalni stroj Olivietti M-40. Telefon: 041 749 263. Prodam leseno otroško posteljico z ograjico, jogijem, posteljnino in ostalo opremo. Telefon: 031 236 214. Kupim manjšo rabljeno ali novo bencinsko crpalko za vodo. Telefon: 040 549 280. Klicite zvecer. Prodam dve prazni jeklen­ki za plin (kuhinjske), oranžne barve. Telefon.: 070 799 552. Prodam sušilni stroj znam­ ke Whirpool, zelo malo rabljen. Cena po dogovoru, Vrhnika. Tel.: 041 719 938. Prodam pokrivalo proti toci za avto kangoo, novo, nikoli rabljeno. Cena po dogo­voru. Telefon: 041 573 812. Prodam leseno otroško posteljico in mizico. Telefon: 040 714 119. Prodam dve plinski jeklen­ki za gospodinjstvo, oranžne barve. Cena 25% cenejša kot v redni prodaji. Telefon: 070 799 552. Prodam tekaške smuci Quechua Classic, crno-zelo--bele, dolge 172 cm, s palicami, 120 cm, in tekaške cevlje, št. 37. Info na tel. št. 031/350-076. Prodam pec za centralno kurjavo, gorilnik in cisterno za olje (1500L). Cena je 300 €. Telefon: 01 755 25 72, GSM: 040 747 709. Prodam nov šank, dolžine 2 m, in prekucno ponev. Tel.: 041 670 726. Prodam platišca za forda,14-colska, skoraj nova, cena po dogovoru. Telefon: 051 307 208. Prodam ženski lovski plašc, velikost 42, oblecen samo dvakrat. Cena po dogo­voru: 051 307 208. Vabimo vas na prouceva­nje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proucuje- mo. Prijave na 040 475 703. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimna­zije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO­KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po­šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim ucno pomoc šo­loobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zago­tavljam odlicne rezultate. Vec informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri ma-tematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na podrocju pomoci pri ucenju matemati­ke lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Poklicite na 041 621 343. Slavica Peše­vska. Ponujam inštrukcije za anglešcino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Na Vrhniki nudim inštruk­cije anglešcine, matematike in slovenšcine za šoloobvezne otroke. Imam 15-letne izku­šnje. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. Tel: : 041 878 661, Sabina. dragega moža, oceta, brata, strica in deda izdelali Vescin gel za nego utrujenih in težkih nog, Mazilo za ustnice ter prehranska dopolnila Nekoc ALOJZIJA GRABELJŠKA in danes, kjer smo stare recepture posodobili z novimi znanji. Tako so nastali Vinum tonicum, Elixirum (26.5. 1940 – 25.11.2019) viscerale in Domaca zelišcna grencica. Ponudbo smo dopolnili s potiskano stekleno skodelico Steklarne Hrastnik. Vsi izdelki so okrašeni z motivom idrijske cipke, izdelane posebej za Lekarno Ljubljana. iz Podolnice izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste se mu še zadnjic poklonili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji zadnjega slovesa, za vse stiske rok, izrecena sožalja, besede tolažbe in za vse oblike pomoci. Vsi njegovi Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Na voljo v enotah Lekarne Ljubljana, Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si Podolnica, 28. 11. 2019 in specializiranih prodajalnah LL Viva. Oddam gostinski lokal v centru Vrhnike – Stara cesta. LOKAL JE BIL V CELOTI OBNOVLJEN IN JE PRIPRAVLJEN ZA TAKOJŠNJE OBRATOVANJE. (cca. 50m2). Kontakt: 040 – 234 759 Davorin Inštruiram anglešcino inslovenšcino za osnovnošolce in srednješolce. Sem profesorica z dolgoletni-mi izkušnjami pri inštruiranju. Tel.: 031/350-076. Turizem Apartma na smucišcu Kr-vavec oddam že za od 63,75 evra/nocitev (štiri odrasle osebe + dva otroka). Vec na https://www.nasmuciscu.si. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega OBVESTILO: Ne glede na izbranega pogodbenika za pokopališko dejavnost na Vrhniki, še vedno izvajamo pogrebne dejavnosti od storitev na domu do prevoza pokojnika na pokopališce oz. v vežico. Od tam dalje pa je vse v domeni pogodbenika. 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabr˜e 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si POGODBENI IZVAJALEC NA POKOPALIŠ°U VRHNIKA SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoc pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR LABIRINT Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, se je glasilo: »Zima je bela kot golob pa voljcjih zob.« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Prakticne nagrade, ki jih podarja omenjeni zavod, so prejeli: Milena Borštnik iz Ljubljane, Francka Mevec iz Borovnice ter Anton Pezdir iz Brezovice. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 5. januarja na naslov Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli prakticne nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. .V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš casopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOCEN NASLOV: TELEFON: • Kolikokrat? Mož in žena, porocena že vrsto let, se­dita na kavcu. Nenadoma mož vpraša: »Kolikokrat si me doslej prevarala?« Tišina. Mož slabe volje malo glasneje: »No, povej mi, kolikokrat si me preva­rala?« Žena: »Kaj se dereš, ko štejem!« Brisanje Žena rece možu: »Danes bi rada poce-la nekaj, cesar nisem še nikoli.« Mož ji jezno odvrne: »Potem pa pobri­ši prah!« Vaba Neke noci policaj sedi v zasedi pred gostilno, ko iz nje pride že na prvi po­gled zelo pijan clovek. Opoteka se, ko pride do avtomobila, ga komaj odkle­ne. Ko koncno sede za volan in spelje, se za njim odpelje tudi policaj. Vklopi sireno in luci ter zacne loviti moža­karja. Po desetih minutah dirke pijani možakar le ustavi vozilo. Seveda mora opraviti alkotest, a kaj, ko pokaže 0,0! Policaj se razjezi in vpraša, v cem je »finta«. Voznik mu odgovori: »Jaz sem danes samo vaba.« Nakup Policista v knjigarni kupujeta knjigo za komandirjev rojstni dan. »Kaj pa želite?« vpraša prodajalka. »Leksikon, filozofijo ali kaj lažjega?« »Lahko je tudi kaj težjega, saj sva prišla z avtom.« Pasje vreme Prašic in pes gresta po cesti, pa zacne deževati. Rece prašic : »Pasje vreme.« Pa rece pes: »Ja, svinjsko lije.« Bolezen Pacient pride k zdravniku, ki ugotovi, da ima neozdravljivo bolezen. »Ja, kaj naj pa sedaj naredim?« vpraša pacient. »Lahko vam predpišem blatne kopeli,« mu predlaga zdravnik. »Krasno, odlicno – ampak ali bo to pomagalo?« ga spet vpraša pacient. »Ja, no, to sicer ne, ampak na zemljo se boste pa le navadili ...« Nacrti Dva prijatelja se pogovarjata, pa pravi prvi: »Janez, si že naredil kakšen nacrt za dopust?« Janez: »Ne, cemu bi ga? Moja žena do­loci, kam bomo šli, moj šef doloci, kdaj bomo šli, in moja banka doloci, kako dolgo bomo na dopustu!« Mastna hrana Janez se zvecer vrne domov iz druge »smene«, se sesede na stol v kuhinji in vpraša: »Kaj bo za vecerjo?« Žena se postavi v zapeljivo držo in pravi: »Mogoce jaz?« Janez: »Saj veš, da ne smem nic ma-stnega.« Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: obcine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Casopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih obcinah. Ponatis posameznih delov ali celote ca sopisa za objavo v drugih medijih je mogoc samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenarocenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna graficna podoba Našega casopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Graficna realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073