St 49.
Trst, nedelja dne 18. februarja 1912. Ljubljana
Leto I,
NEODVISEN
Posamezna št. 4 vin.
Jutro" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco dAssisi. št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Maii6‘ v Ljubljani. — Po poSti sprejemano stane ,Jutro“ mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasl: I mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Ali res ni več draginje?
Trst, 16 febr. 1912.
Poteklo je nekaj mesecev, odkar je vse avstrijsko prebivalstvo odločno protestiralo proti zmerom naraščajoči draginji. Protestni shodi sestradanega delavskega ljudstva, so se vršili Dovsod... Listi so prinašali dan za dnevom kaj o tem predmetu. Streljalo se je na obupano množico, ki je zahtevala košček kruha. Na tak divjaški način je ukrotila vlada razburjeno ljudstvo. Vse javno življenje je razpravljalo o tem. Od draginskega vprašanja ni bilo važnejšega in nujnejšega.
In danes ? Nobeden več ne protestira. Listi molčijo. Protestnih shodov ni več. Vse je mirno, kakor bi bilo vse v redu. In nehote se moramo vprašati, ali draginje ni več ? Ali so se razmere res v toliko poboljšale, da ljudstvo molči in nič več ne toži ?
Kdor bi to trdil bi bil nespameten, ali pa bi nič ne občutil draginje. Za bogataša, ki mu ničesar ne manjka, je seveda vseeno, • ali je draginja, ali je ni. On nič ne občuti in četudi stane krompir 1 K. Zato pa se tudi nikdar ne pritožuje, temveč je popolnoma miren.
Z delavstvom pa ni tako. Zato pa ne mislimo, da ima ono ravno take misli. Sicer pa je jako čudno, da se ne giblje, da ne začenja odločno vstajati. Temu bo krivo to, ker se voditelji nočejo zganiti. Saj izmučeno^ delavstvo v resnici šele takrat zna, da se* mu slabo godi, kadar se mu te pore, bodisi potom časopisja, ali pa na shodih.
Razmere se nikakor niso poboljšale. Draginja se prav nič ni ublažila. Akoravno se o njej skoraj prav nič ne razpravlja več. je še tako huda, da je onemogočeno, da bi s« delavska družina mogla vsaki dan do cela nasititi.
Ko bi se delavske plače povišale i Malo boljše bi bilo. To se ni zgodilo, na več krajih so šle celo nazaj.
Vtem oziru je pri nas v Trstu jako slabo. Sem prihajajo vedno delavci iz drugih krajev. Slabe življenske razmere jih prisilijo, da se od svojega kraja poslovijo in pridejo v Trst, misleči, da bo tu boljše. Prišedši sem pa vidijo, da je v resnici še mnogo težavnejše živeti, kakor drugje. Dela ne dobijo, ker je mnogo brezposelnih. Zato pa gredo delat za vsako bodisi še tako majhno plačo. Radi te konkurence, pa gre plača vedno bolj nazaj
Vidimo, da nič ni boljše, kakor je bilo. Plače padajo na več krajih, draginja pa še zmerom narašča, /^ato se nam pa zelo čudno zdi, da ljudstvo to bedno življenje tako mirno prenaša, da se nič ne zgane. Bržkone je izgubilo vse upanje v boljše čase. Misli si enostavno, kaj moremo vendar napraviti, če nam pri vsakem najmanjšem koraku stoje puške in bajoneti za hrbtom! In res je raditega delavstvo izgubilo vso vero v boljšo dobo, v dobo, ko ne bo več bede in lakote.
Na državni zbor je delavstvo tudi imelo uprte oči, ko se je vršila razprava o dnt-ginjskem vprašanju.
Videlo je, kako se tam postopa. Od začetka je še upalo, potem ne več. Opazilo je, da je ž e 1 j a v 1 a d e, da ljudstvo strada. Sedaj vsaj zna, da mu od take vlade ni pričakovati rešitve. Prisiljeno bo,
gg—maaBsaaBsss^ m »a———
LISTEK.
Nostradamus.
DEVETO POGLAVJE.
Razbojniki.
II.
Lagarde in Montgomery.
„Ostanem“, je dejal hladno. „Vrnite se v svoje stanovaDje, preden opazijo vašo odsotnost...“
„Ostanete 1. .. Pa zakaj ? .. .“
»Moji tovariši ne morejo oditi z mano, sam pa jih ne morem odnesli odtod. Bili so pač pripravljeni na vrvi velikega profosa, toda ne na vino v njegovih kletehu.
,Vi ostanete !• je ponovila ona, in oči so se ji razširile od groze. „To je gotova smrt1“
„Vem. Krčma smrti, kakor je rekel Trinquemaille. Smrt, to naj že bo. Samo da ni strahopetnosti. Nihče naj ne poreče, da sem zbežal in zapustil svoje tovariše. Zbogom1*.
si drugim potom samo izvojevati vse potrebno za življenje. Neprestano delati in poleg tega še lakoto trpeti to je vendar nečloveško. In kdor ima količkaj pameti in srca bo priznal, da bi se prav nič ne bilo čuditi, ko bi masi pri takem življenju minula potrpežljivost...
Vlada je danes popolnoma brez skrbi, a znati bi morala, da koplje s svojim nepremišljenim delovanjem sama sebi grob.
Proti ljudstvu se dela lahko toliko časa, dokler se ono ne naveliča, potem ne več. To bi morala naša c. k. vlada znati.
A kakor se vidi, o tem noče prav ničesar slišati.
Iz kranjskega deželnega zbora.
Poslanca prot. Jarc in dr. Pegan sta včeraj preskrbela, da je bila po svojin dnevnem redu sicer dolgočasna petkova seja vendarle jako zanimiva, Že afera glede živino-zdravnika Turka je povzročila mnogo razburjenja, dozdevnega ali resničnega, to je pri kranjski zbornici težko razločiti. Gotovo je le, da je v tej aferi mnogo nejasnega vkljub ali pa morda ravno vsled tega, ker ker se je preveč nestvarnega o nji govorilo. Ravno glede vpokojenega živL;ozdravnika g. Turka, ki naj bi bil takoreč za kratek čas prevzel vodstvo živinorejskih tečajev, se nam nakani čudno zdi, zakaj je ta njegov posel našel toliko in tako ogorčenje od strani njegovih mlajših tovarišev na Dunaju. Če so to storili zgolj radi tega, ker ja g. Turk že vpokojen in bi bil njegovo novo službo rad kdo mlajših kolegov prevzel, ima ta odpor na sebi vsaj nekaj, če ludi ne še vsega. Ako pa za tem grmom tiči namesto kakega zajca, zopet kaka iz vode tja za grm vržena ali zašla riba. je tako postopanje vse graje vredno. Interesi živinorejskih tečajev se morajo od vsake stranke smatrati višji, nego zgolj interesi osebnega kruhoborstva. Vsekakor pa je tako poslopanje napram bolehnemu g. Turku smatrati kot netaktno. Ali kot rečeno, zadeva mora biti stvarno pojasnjena.
Da je deželni glavar dr. Trillerjevo interpelacijo v zadevi Oražma in Črneta iz znane za klerikalce skrajno nečedne afere iz Most, kratkomalo zavrnil, ni prav nič čudnega. Tudi topovi navadno nimajo korajže poslušati pred drugimi ljudmi svojih grehov. Dr. Šušteršič pa je pokazal, da je tudi kot deželni glavar terorist non plus ultra. Ali čudno pa se nam zdi, da imajo napredni poslanci vkljub vsem bridkim izkušnjam še vedno toliko poštenosti zraven pa tako — malo korajže.
Poglejte dr. Pegana in njegove tovariše, kako junaško na zunaj, čeprav na vesti (če jo sploh še imajo) znotraj bolj boječe, so nastopili takoj pri naslednji točki ko so še nesramneje kot v predzadnji seji orožništvo napadli novomeško državno pravdništvo. In zakaj ? Le za to, ker državnemu pravdniku v položaju, v katerega so ga spravili klerikalni volilni sleparji v Prečini, ni preostalo drugega, kakor: ali hočeš vršiti svojo službo, na katero te veže prisega možatost, in osebni čut poštenja avstrijskega dižavljana, in se ne brigaš ne za razne meketajoče jarce, ne za avtonomijo deželnih teroristov, ampak greš ravno pot, ki ti jo kaže vest in uradna dolžnost. Ali pa se nebrigaš ne za vest, ne za uradno dolžnost in pustiš, da ti klerikalni sleparji pred očmi c. kr. justica zra-
Pogledala ga je. In je videla plamenečo odločnost, ki je odsevala na tem izmučenem obrazu. Spoznala je, da ga ne pregovori z nobeno človeško besedo.
„Poginil bol14 je zajecljala v dnu svoje duše.
In če bi bila mogla v tej usodni minuti čitati v svojem srcu, bi bila našla v njem nekaj čudnega ... ne sočutja, tudi ne bolesti... bilo je čudno veselje, združeno z nepopisnim ponosom ... s ponosom, da ga vidi gledati tako prežimo v obraz bližnje smrti, veselje, da vidi njega, roparskega poglavarja, ravnotako in še bolj viteškega kakor kateregakoli plemenitaša na francoskem kraljevskem dvoru.
Rekla ni besede. Čutila je, da bi se razjokala, ako bi poizkusila govoriti. Počasi se je umeknila nazaj In Royal de Beaure-vers je zapazil, da je bela kakor lilija. Trepetal je, čutil je v sebi rohnenje besnega srda, in najrajši bi jo bil opsoval; vedenje te hčere nadprofosove mu je bilo neznosno ponižanje; stiskal je pesti, ihtenje se mu je kopičilo v prsih ... in zdajci, v trenotku, ko je hotela stopiti čez prag, ie padel na obedve koleni in zahropel-J
sejo čez glavo. G. dr. Rojina kot mož poštenjak in vesten državni uradnik, je izvolil prvo pot. In le za to so ga tisti, ki se pov-sodi izigrivajo kot najboljše Avtrijce in kot največje oboževatelje avstrijskih zakonov, še enkrat po domače rečeno: prav nesramno napadli. O tem več na drugem mestu in se ob priliki še povrnemo nazaj. Navajali smo ta napad le, da gg. napredne poslance opozorimo, da če ima človek že to smolo, da zaide med rokovnjače, jim z glace-rokovica-mi nikdar ne bo imponiral.
Ostali dnevni red ni bil ravno tak, da bi nas mogel posebno zanimati. Kar je za našo publiko še zanimivega, ji na drugem mestu ne oslanemo dolžni. Tu bi resnici na ljubo le še radi konstatirali, da sta se pri tej prvi seji sicer najbolj nevarna točka, to sta gotovo dr. Lampe in dr. Krek nepriče-kovano lepo obnašala. Omenjamo pa to le, ker želimo, da bi po njunem vzgledu se začeli ravnati tudi tisti, ki morajo ponesti še v svoj grob zavest, da so kranjsko zbornico prenaredili v shodnico revolverskih politikov in teroristov.
DNEVNE VESTI.
Zaključenje deželnega zbora kranjskega.
Od gotovih strani se čuje, da bo kranjski deželni zbor že v četrtek, dne 22. t m. zaključen. Toliko je gotovo, da je za ta dan določena plenarna seja, pri kateri pride v razpravo tudi podržavljenje ljubljanske mestne policije in izprememba ob:inskega volivnega reda.
K j je resnice ea vesteh o podkartelu ljubljanskih trgovcev? Dr. Pegan je v zadnji seji deželnega zbora na dolgo in široko razpravljal o podkartelu desetorice ljubljanskih trgovcev špecerijske stroke. Po zatrdilu dr a Pegana naj bi bila ta desetorica kriva, da moramo n. pr. sladkor tako drago plačevati, dočitn imajo trgovci že ne več čedne, ampak naravnost oderuške dobičke. Da je sladkor res drag, kot še ni^ar doslej, da so se obenem podražili tudi drugi predmeti in živil, ki so zlasti nižjim slojem najbolj potrebna, to je brez vsakega dvoma istina. A doslej smo bili prepričani, da je krivdo tega podra-ženja treba iskati le med kartelom tovarn in vnanjih veletrgovin in da naši trgovci pravzaprav sami trpe pod tem kartelom. Ali izvajanja dr. Pegana so bila Že z ozirom na predloženo okrožnico neke slovenske banke, ki baje zalaga ljubljanski podkartel, tako prepričevalna, da se nam zdi potrebno o tej zadevi priti čim preje na jasno. Dolžnost ljubljanskih naprednih trgovcev je. da se tozadevno sami jasno in določeno izjavijo. Tudi napram kartelu so občinstvu na razpolago primerni recepti. Da pa v dr. Peganova izvajanja danes ne moremo še v polnem obsegu verovati, za to imamo dvoje razlogov pred očmi. Prvič se nam zdi nevrjetno, da bi pri tem kartelu res ne bil nobeden klerikalnih trgovcev sodeležen, kot je to doktor Pegan izrecno naglašal. In drugič se je na strani dr. Peganovih tovarišev že sedaj preveč sumljivo udrihalo po trgovski zbornici. Vsa ta izvajanja preveč diše po — klerikalni reklami. Ali kakor rečeno, le od klerikalne strani pojasnjena stvar je vredna, da se pojasni tudi od nasprotne strani.
„Kadar bom umiral, bom izrekel vaše ime, in smrt mi bo sladka .. .*
Ona je obstala, tresoča se kakor bilka; jisna luč ji je preplavila dušo, srce se ji je razširilo, kakor da bi hotelo počiti, in ustnice so ji drhtele; bila je srečna, tako popolnoma srečna, da se ji je vse Djeno življenje do te minute zazdelo absurdno, napačno in nemogoče. Ta hip pa, na koncu hodnika, kamor bi bila morala kreniti, ob znožju stopnic, je zadel njen pogled ob zloveščo senco .. . Moški je stal tam, nepremično, križemrok, in gledal in poslušal!... Njen oče!... Veliki profos Kajetan de Ron-cherolles ! ...
Z vzvišeno bistrovidnostjo ljubezni je Floriza bliskoma zaslutila strašno nevarnost, ki je pretila: -da se veliki profos spoprime z razbojnikom ! Z nago, insinktivno, mašinalno gesto je zaprla za sabo vrata, ki so jo ločila od Beaureversa .. . Nato je počakala ! . . . Brez besede, bled kakor smrt, ji je prišel Roncherolles počasnih korakov nasproti, zapahnil vrata lastnoročno, zapah za zapahom; nato je prijel hčer za roko in dejal s hripavim ‘glasom človeka, ki hoče ubijati;
Kdo bo Aehrenthalov naslednik. Dnevi
avstrijskega zunanjega ministra grofa Aehren-thala so Že Sešteti. Njegova bolezen je tako nevarna, da so zdravniki vsak čas pripravljeni na njegovo smrt. S tem je seveda za-jedno postalo zelo aktualno vprašanje njegovega nasledstva. Aehrenthalova pozicija je bila v zadnjem času že takointako zelo omajana in njegov padec je bil samo še vprašanje časa Kruta Aehrenthalova bolezen je sedaj rešila gotove kroge iz sitnega položaja, in Avstrija bo imela že v kratkem novega zunanjega ministra. V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da je imenovanje novega zunanjega ministra vsled zunanje političnega položaja neobhodno polrebno. Kot Aehrentha-lovi nasledniki prihajajo zelo resno v vpoštev sedanji skupni finančni minisler baron Burian, dal e avstrijski poslanik v Parizu grof Sze-esen, avstrijski poslanik v Petrogradu grof Berchtold in avstrijski poslanik v Rimu vitez Merey. Kakor poročajo listi, hoče imeti grot Aelirenthal za svojega naslednika grofa Berch-folda, ki pa nič kaj ne hlepi po tem mestu. Cesar je v zadnjem času že večkrat sprejel v avdijenci barona Buriana in grofa Szecsena. „Vossische Zeitung" poročajo, da ima najbolje šanse grof Szecsen.
Komu je bebec podoben ? To vprašanje je po navodilu nunškega kateheta, to se pravi veroučitelja na nunski dekliški šoli v Ljubljani rešila neka brihtna deklica tako-Ie G. katohet je najpreje sam povedal, da je bebec nekaj sličnega, kot pravi Kranjec „Pepe* ali Pepček človeku, v katerega možganih ni vselej vse v redu. Ko je katehet po tej razlagi ne vemo iz katerega sv. pisma, vprašal drugo učenko: No, zdaj pa ti povej, kakšen je in komu je bebec najbolj podoben ? — mu je deklica korajžno odgovorila : Po Vaši razlagi g. katehet je bebec še najbolj podoben — Boltatovemu Pepetu iz Kudelovega. Ali je tu potreben morda še kak drug komentari?
„NaSe ' posojilnice in hranilnice. Prejeli smo: „Jutro“ od 16. t. m. je prineslo dopis pod naslovom: „Slovenski napisi v Trstu", v katerem se dotika ,naše" ^Trgovsko-obrtno zadruge" v Trstu, ter povdarja, da mora imeti „naš človek" pri „naših zavodih, ako hoče vdobiti posojilo, za seboj bogve kako močnih žirantov. Žalibog, to se mora vsestransko priznati. V dokaz temu, naj navedem samo en slučaj: Pred leti sem prosil tu zavod za 600 K posojila v svrho ustanovitve samostojne trgovine. Moje posestvo bi znašalo 4000 K. Ker sem vedel, da bi pri „naših* to ne zadostovalo, sem imenoval za poroujeta še dve posestnika, ki posedka večje svote od mene. Bil sem torej gotov, da dobim teh 600 K kredita. Cez 14 dni sem dobil odgovor, da se mi posojilo ni dovolilo. Vsa čast „našim*, sem rekel in odšel z zavestjo, d i ne prestopim več prvaga „naših" „narodnih“ posojilnic in hranilnic. — Pripovedoval sem dogodek nekemu Židu Tu Žid mi je sam ponudil denar ki sem ga potreboval. Vsa čast in hvala takim »narodnim zavodom". Naši „narodni zavodi* so baje ustanovljeni samo za prijatelje načelstva. Kdor ne pozna politike naših tržaških .prvakov* naj le pridno čila „Jutru“ in prepričam naj bode, da bode polagoma sprevidel zvitost in mišljenje teh — pre-nasitežev. Sicer pa si pridržujem pravico spregovoriti na adreso „naftih“ zavodov še par besedi.
.Idiva, dete moje".
✓ *
* *
Koliko dni ? Koliko noči so prebili v teh kleteh? Nihče ni vedel. Samo Trinque* maille je štel čas po sodih. V neki stranski kleti so jih bili našli še par. Gnjati so izginjale. O klobasah že zdavnaj ni bilo duha ne sluha. Živeli so svoje jetniško življenje. Polagoma so se bili navadili teme. Beaure-vers pa je videl po noči kakor o belem dnevu, v veliko občudovanje svojih tovarišev.
Hodil je brez miru po kleteh semintja. Stokrat na dan je šel prieluškavat k velikim hrastovim vratom in so je vrnil, godrn aje:
„Ne bo je več nazaj. Imela je pač minuto usmiljenja, nato pa je izginilo iz njenega srca kakor val na vodi. Hči velikega profosa je, kaj se hoče ... Saj, vraga, ker nas Roncherolles še ni dal pobiti, je imela vendar tisočkrat čas in priliko, vrniti se .. Toda, kako, hudiča, da še živimo ? Kaj nam je prihranil veliki profos posebnega? . . .«
Tako misli so bile popolnoma naravne in so so zdele opravičene, ker Royal de Beaurevers ni bil zapazil velikega profosa,
POLITIČEN DNEVNIK
Ladjedelnica v Tržiču (Monfalcone) za-' prta. Pred leti so odprli v Tržiču ladjedelnico. katero je ravnateljstvo dalo predvčerajšnjim zapreti. V četrtek je namreč delavsko, ki zahteva skrajšanje delavnega časa za en četrt ure na dan. pustilo delo 2e ob 4 in pol namesto ob 4 in tričetrt uri zve-čor, ter hotelo na ta način šiloma uvesti svojo, sicer upravičeno zahtevo. Toda, kakor vedno, kadar nastopa vodja kovinarskih strokovnih organizacij soc. demokr. stranke Ezio Chiussi, nastane nered docela nepotrebnem, tako se je zgodilo tudi tokrat. Pred leti je na enak način v tržaškem arse-nalu svojevoljno po nekem mladem delavcu ukazal naj se s piščalko, ki je delavstvu merodajna kot signal za delopust, naznani da je delavni dan končan Delavci, ki niso vedeli za ta švindel, so mislili, da je dalo vodstvo arsenala signal za delopust, ter je izven kakih 300 1 udij, članov ,N. D. 0.“ zapustilo arsenal, vsled česar je nastala stavka, ki je pa vodstvo „N. D. 0.“ upravičeno ni hotelo priznati za svoje člane. Teko se je napravil tudi sedaj v Tižiču, najbrže vsled kakih Chiussijevih bedastoč nepremišljen korak, nakar so bila drugi dan delavcem vrata ladjedeloice zaprta Mi želimo da delavstvo vedno in povsod prodere z vsemi svojimi zahtevami, toda voditi delavstvo v take obupne, večkrat katastrofalne poskuse, mislimo da ni niti pametno, niti koristno. In to temmanj, ker smo docela prepričani, da je povsod, koder si hoče soc. demokr. stranka s takimi obupnimi koraki pridobiti terena, navadno ta stranka v manjšini, ter tako terorizira vse neorganizirane ali pa dru. god organizirane delavce. Tako je bilo v Trstu še vedno. Takrat, ko opazijo rdeči bratci, da se njihove blagajne več ne polnijo, pa napravijo kak tak, največkrat že naprej polomljen »trik“, prinese stranki navidezno reklamo, a za delavstvo je vedno katastrofalen. Njim gre vedno in v prvi vrsti za agitacijo, ter tej tudi podrejajo vse drugo. Tudi včeraj so sklicali v Tržiču javen shod, na katerem je bilo videti delavcev iz vseh strani sveta, Rusov, Slovencev, Zamorcev, Angkžev, Amerikancev, Nemcev i. t. d. Na shodu se jc poročalo, da se nudi okrajni glavar v Tržiču, dr. Gasser, kot posredovalec, ker želi da se spor reši mirnim potom. Njegovo posredovanje se je vzelo na znanje, s čimer je soc. dem stranka že v naprej blamirana, ker si sama ne more niti priboriti potrebnega ugleda, da bi se direktno pogajala, kar je s stališča stavk najhujši udarec, ker s tem organizacija ni priznana kot merodajni faktor. Po vsem mestu se sprehajajo sedaj orožniki ob 8. uri zvečer so vsi lokali zaprti in delavstvo, v kolikor se ni odstranilo, že počiva. Zdi se nam umestno tu našo slavno ,N. D. 0.“ opozoriti na to, da bi si bila morala pridobiti terena v Tržiču, vsaj je mnogo delavstva našega rodu med tržaškimi delavci. Toda zdi se, da je „N. D. O.'* krenila čisto na druga pota, kot pa na ona, za katera je bila od njenih ustanoviteljev poklicana v življenje. Tudi Nabrežina in drugi kraji ki so takorekoč pred nosom, še niso v tem oziru čisto nič napredovali. Radi vednih kriz in pa glasovite „re-formacije*. ki je skoro kronična bolezen te organi/acije, res ni šče dolgo pričakovati kaj boljšega. Trž'č daje šolo, katero si treba dobro zapomniti in zavihati rokave ter iti hitro na delo, če ne bo prepozno. Socijalna demokracija namreč vsaj dela, dela in še dela.
Indipendente* graja. Včeraj smo se prijeli za glavo, ko smo v iredentovskem glasilu »Indipendente* čitali ostro graio na tržaške občinske svetovalce. Je res križ. Pri debati glede regulacije trga Goldoni, so namreč gospodje od kamoristične večine dokazali, da so popolnoma nesposobni, ker so stvar že četrtič vzeli v roke, a še ni rešena. To jim tudi ta list očita ter pikro dostavlja, kaj bo, ko bodo prišla na dnevni red še ve-
ko je Floriza zaprla vrata Prišel je treno-tek, ko je bil izpraznjen poslednji sod.
„Kako da smo še živi ? je vprašal Royal s čudnim glasom.
Klateži so se spogledali; preplašili so se tega vprašanja. Triquemailie pa se je spustil v razmotrivanje, Češ da to ni čudež če človek pomisli na klobase in gnjati, in na dobro viuo, ki so jih zamakali z njim . . .
»Pijanci 1“ je kriknil Royal, »če smo še živi, smo zato, kar je veliki profos blagovolil izbrati za nas najmilostnejšo smrt: da poginemo od lakote in žeje 1 Od tega trenotka dalje, janjčki moji, začnemo umirati od lakote in žeje. Ali zdaj razumete ?•
Obstrmeli so. Trinquemaille je storil velik križ; Bouracan je sedel in se razjokal, ker je bil pijan; Corpodibale in Stra-pafar pa sta stisnila drug drugemu roko in vprašala:
»Izkopljimo si grobove 1“
»Tepec!4 Je zakričal Royal. »Ali pa veste, zakaj smo v tej krčmi smrti, namesto da bi se veselili zunaj na prostem solncu in stregli velikemu profosu po življenju ?“
Hotel jim je povedati posredovanje Florizino. Toda molčal je rajši, misleč si:
liko bolj važna vprašanja kot je vprašanje
regulacije trga Goldoni, ki je sicer res s trgovskega in prometnega stališča potreben preuredbe. Očita jim torej puhloglavost, ki jo gospodje „consiglieri“ v resnici zaslužijo. Seveda, kaj takega je težje, kot pa delati Slovencem sitnosti, da celo težje je kot izvesti — sleparsko ljudsko štetje.
Velika Sokolova maškarada: »Jaz Pier-retta, Ti Pierrot". Kakor smo že poročali, vrši se letos Sokolova maškarada v veliki dvorani »Narodne ga d o m a“ in vseh ostalih gorenjih prostorih, ki se za ta večer spremene v intimne i n t e-rieure iz rokoko dobe. — Dekoracije se pod vodstvom g. akad. slikarja J. Vavpotiča od dne do dne izpolnjujejo in nam pričarajo prelestno dvorano, polno veselja in razkošja. Brez dvoma bode letošnja dekoracija daleko prekosila vse prejšnje maškarade; že ta atrakcija sama jamči za popoln uspeh cele prireditve. V tem bajnem okvirju naj se snidejo ta večer vse zabaveželjne maske; zaljubljeni p i e r r o t, poredna kolom-b i n a, dražestna pierette in v njihovem spremstvu vsi ostali sodobniki one vesele in gracijozne dobe. Število do sedaj prijavljenih skupin, ki prekaša vseprejŠne prireditve, ustvarilo bode takoj iz po-eetka ono veselo razpoloženje, ki zavlada v kraljevstvu rokoko-dobe, ko te obkrožajo veseli in sentimentalni pierroti, vabi žareč pogled pierette in ti poredno nagaja vitka in-trigantka kolombina. — Zavladaj karneval stopi v krog te vesele družbe vsak in se potopi v morje veselja, intrig in razposajenosti.
Glavna skupščina Matice Slovenske se bo
vršila dne 17 marca 1912.
Umetni slikar Saša Šantel, profesor v Pazinu je razstavil pri nar. tvrdki J. Gorenjec v ul. Gaserma izborno izdelan izviren lesorez : »Zimski da n“, na katerega se opozarja vse 1 ubitelje slikarske umetnosti. Enaki odtisi, kakor je izloženi so v omenjni trgovini tudi na prodaj.
Prijet tat koles. Dne 13. t. m je prišel k nekemu prodajalcu koles v Grajski ulici v Mariboru mlad fant in mu ponujal kolo za 60 K. Ker je bilo kolo trikrat več vredno, se je prodajalcu zdela stvar takoj sumljiva. Obeh žil je kolo ter fantu naročil, da ima kupca zanj, in da naj se vrne čez pol ure nazaj — V tem času je prodajalec poklical stražnika. Ko je fant prišel nazaj, ga je stražnik aretiral in odvedel na stražnico. Policija je konstatirala, da je tat 17 letni fotografski pomočnik iz Zagreba, Ludovik Kurnec.
Ljubica železniškega roparja. Na progah Zidanimost—Zagreb pripetilo se je potnikom v zadnjem času več tatvin, katere je izvršila tatvinska banda pod poglavarjem Dušanom Stefanovičem. Dne 7. t. m. sta bila prejeta dva potnika, a enemu se je posrečilo uiti. Pobegli je bil ravno Stefanovič, ki je odšel v Celje, kjer je pridno obškodoval svojo ljubico Marijo Stergar, ki mu je tudi dopisovala in sicer pod napačnim imenom. Ko je bila Stergar aretirana, je tajila zvezo s Stefanovičem. Toda takoj ko je bila izpuščena iz zapora, je pričela zopet z njim občevati in se konečno dne 17. novembra odpeljala z njim v Belgrad. Toda odtu so jo odgonskim potom odpeljali zopet v Celje, kjer so jo ponovno aretirali in obsodili na dva meseca težke ječe.
10 klg težkega sulca je vjel Maček, namreč gospod Mač k znani ljubljanski ribič v petek v Ljubljančici za Nagiasovo hišo. — Skoro, da smo g. Mačku mah nevošljivi na Jak veliki sreči.
Kogar bole ušesa, kdor slabo sliši, komur teče iz ušes in komur šumi po ušesih, tega opozarjamo na zdravilne učinke ušesnega olja štabnega nadzdravnika in fizika dr. G. Schmidta. To olje se z najboljšim vspehom porablja že celih 30 let. Zdravilo
»Reveži! Čemu bi jim navdajal srca s kesanjem zaradi vina, ki so ga popili! Torej, otroci, nihče izmed vas ne ve svetovati, kaj naj storimo ?“ je povzel z nekako ganjenostjo.
»Grobove kopljimo!“ je dejal Strapafar trmoglavo.
»Da“, je dodal Trinquemaille pobožno, »sode pa razbijmo in napravimo križe iz dog; bomo imeli vsaj krščanske grobove*.
Bouracan je odprl oči z velikim občudovanjem; Corpodibale pa, kije bil zakrknjen pagan, je zagodel:
»Vacca m ... .e D ... o ladro !u
»Tepci 1“ je rekel Royal. »Ker ni tu ničesar več, niti jedi, niti pijače, pojdimo k Mirti, k ,Jegulji pod skalo* !“
Navdušen krik je pozdravil ta nasvet; četvorica se je začela od veselja objemati med seboj. Čisto naravno se jim je zazdelo, da odidejo iz to kleti, kjer so bili zazidani kakor v grobu, in ki jo stražila sleherni njen izhod gotovo cela vojska oborožencev velikega profosa.
.Ajtimo“, je dejal Bouracan.
In okrenil so je, kakor da mu je ln še treba stopiti skozi vrata. Ker je bil Royal dejal, da treba oditi, si Bouracan sploh ni mogel misliti, da je mogoča kaka zapreka.
se dobi večinoma v vseh lekarnah in kakor
je razvidno iz v našega današnjega oglasa v lekarni pri »Črnem orlu“, Novi trg v Celovcu.
Znana pesnica in pisateljica Pavel Marija Lacroma pl. Marija Eger Schmilzhausen se je v nekem pismu na lekarnarja Fellerja sledeče izrazila:	»Prisiljena	sem	povdariti
kako nepričikovano dobro mi je storil Fluid, katerega ste mi poslali po baronici Frey-tagh. Sprejmite za to najl pšo zahvalo. Na tisoče podobnih priznanilnih pisem iz vseh krajev potrjuje krasne vspehe tega zdravila, ki se dobi lahko v 12 malih, 6 dvojnih ali 2 specijalnih steklenicah franko za 5 kron pri dvornemu lekarnarju Fellerja v Stubici, Elza trg št. 264 na Hrvaškem.
Lega Nazioiale. Mi Slovani res vse premalo pazimo na dplovanje naših narodnih nasprotnikov. Letos je imelo društvo za raznarodovanje slovensko hrvaške dece na Primorskem in v Dalmaciji »Lega Nazionale" strašno velike dohodke, ki celo prekašajo ogromne izdatke, ki jih ima to društvo s svojimi šolami, dasiravno so njeni učitelji razmeroma zelo dobro plačani. Dočim nima mesto Trst nikakega šolskega zakona, ter ni siljeno otvarjati slovanskih šol v mestu, Istra pa s svojo laško večino v deželni zbornici ovira razvoj slovanskegi .Družbi-uega“ šolstva, imajo še to ugodnost, da lahko trošijo ogromne svote za laško šolstvo, a tudi privatne zbirke so strašno visoke. Tako je imelo društvo »Lega Nazio-nale“ samo v Trstu nad 220.000 K letnih dohodkov v lanski sezoni. Slovenci, kje smo Se ?
Aretacija železniškega tatu. V zadnjem času se je klatil med Ljubljano in Trstom mlad fant, ki se je vedno vozil z nočnimi vlaki da bi lažje izvrševal svoj tatinski posel. Kondukterju Antonu Tomišku iz Maribora se je dne 13. t. m. v nočnem vlaku št. 31. posrečilo tatu vjeti. Tat je stopil v vlak v Divači, kjer ga je pa kondukter takoj spoznal. Na postaji Miramar je hotel lopov pobegniti kar se mu ni posrečilo.
K umoru v Gusswerku pri Marijinem Celju.
Dne 13. t. 1. m sta orožnika Zupan in Ha-bersack iz Marijinega Celja aretirala nekega Bischingerja, ki je osumljen, da je izvršil roparski umor na zakonskih Waxeneger. — Bischinger je star 17 let in je doma iz Kremsa. Spomladi lanskega leta je bil v službi pri Waxeneggerju. Aretovanec je začetkoma vse tajil, a pozneje dejanje popolnoma priznal. Svoje dejanje je storil iz maščevanja, ker mu je Waxeneggerjeva hčerka odklonila ljubezen in je mislil, da le vsled krivde starišev. Sabljo je Brischinger skril v cestnem kanalu pri Fallensteinu, kjer si jo tudi našli. Zločinec, četudi mlad je bil že večkrat predkaznovau in je še le pred kratkim odsedel šestmesečno lečo. — Ko so ga orožniki peijali skozi Marijino Celje, ja bilo občinstvo tako zelo razburjeno, da ga je hotelo linčati, kar so orožniki le z velikim trudom preprečili.
Nesreča v tovarni. Posestnik tovarne vžigalic v Rušah na Štajerskem daleč naokolo znani tovarnar Maks Voschnagg, se je 11. t. ra. smrtnonevarno ponesrečil. V tovarni je padel v štiri metre globok kotel, si zlomil rebra, pretresel možgane in težko poškodoval ledice.
Drzen napad. Nedavno sta šla strojnik električne centralne tovarne Rumann v Kremsu pri Voitsbergu in njegov sin v Krottendorf. V Gaisfeldu je imel sin nekaj opravkov in odšel po občinski cesti v vas. Kar skoči nanj nenadoma neki možki in zahteva od njega denar ali pa življenje. Fant seje dolgo boril z napadalcem Konečno se mu je posrečilo uiti Šele pozneje je zapazil, v kaki nevarnosti se je nahajal. Nj°gova obleka je bila že vsa razrezana z nožem. — Napadalec je moral najbrže vedeti, da je imel fant pri sebi svoj tedenski zaslužek.
Za plačila. Celjski kapucini so za zgradbo nove aerkve beračili pri vseh Slovenc h ne oziraje se na njih politično prepričanje. V zahvalo zato so dali Kapucini sedaj poslikati cerkev nekemu Lahu, četudi imamo mi dovolj slikarjev, ki gotovo radi kaj zaslužijo. Seveda, slovenski denar jim diši, zaslužiti pa ne dajo Slovencem. To si bomo še zapomnili.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Pulj, 17. febr. Občinski svetovalci mornarice in drživnih uradnikov, to je drugi oddelek prvega razreda, so položili demisijo. Vzrok je iskati v odstopu članov odbora administracije plinarne, ki so pred časom odstopili.
Dunaj. 17. febr. Tu se govori, da pride črnogorski kralj Nikita, vračajoč se iz Petrograda iukognito na Dunaj.
Dunaj, 17. febr. Danes zjutraj so se nadaljevala sprejemanja deputacij, ki so prišle čestitat nadvojvodi Rajnerju k njegovi de-mantui poroki.
Dunaj, 17. febr. Danes popoldne so priobčili v vnanjem ministerstvu, da so je stanje
grofa Aehre nthala zopet zelo poslabšalo. Kon štatovalo se je močno opešanje z močno dispensijo.
Praga, 17. febr. »Prager Tagblalt** poroča iz dobro informiranih hrogov, da predloži kabinet StClrgkh, v svrho poravnave med Nemci in Čehi, parlamentu jezikovne nared-be, ki se bodo raztegnile na vso Cislajtan-sko, ter bodo odgovarjale tazmeram posameznih dežel.
Budimpešta, 17 febr. Pričakuje se, da prihodnja seja ogrskega parlamenta, ki se bo vršila v ponedeljek, dne 19. t. m. ne bo posebno mirna. Opoziciji se pripravlja na obstrukcijske govore, skozi vso dobo zasedanja. Najprej bodo govorili vodje strank potem če bo potrebno, nastopijo tudi drugi govorniki, ki bodo govorili o vojni reformi. Stranka za neodvisnost hoče zopet pričeti najhujši boj proti vojnim predlogam.
Berlin, 17. febr. Od angleške strani se zatrja, da je nemški cesar povabil Haldaneja za nekaj dni na Korfu. Obisk naj bi se vršil spomladi.
Berlin, 17. febr. »Berliner Tageblatt“ poroča da se bržkone nemški vnanji minister Kinderlen-AVfihter umakne, ker se čuje, da bo nemški poslaniški svetnik Sturm nadaljeval v Londonu angleško nemška pogajanja, ki so začela v Berlinu. Govori 6e, da se Kiderlen-Wdchter, ako ne takoj, vendar že v kratkem umakne.
Petrograd, 17. febr. Poroča se iz Muk-dena, da se je vršila tam pod predsestvom Skaversinga, seja najvišjih državnih funkci-jonarjev. da zavzame stališče proti znanim cesarskim ediktom. Predsednik je omenil, da oni ki nočejo biti podložni novi vladi, morajo slediti njemu, ter odstopiti. Imenovanje Saugsilianga guvernatorjem Mandžurije, ne dobiva mnogo simpatičnega odziva v muk-denskih kregih.
Angers. 17. febr Kongres .preraogarjev je najprej glasoval za federacije, potem pa za delegate. Prvo glasovanje je bilo za, drugo pa proti stavki. Skuša se posredovalno vplivati.
Angers, 17. febr. Vsled včerajšnjega glasovanja je napoved generalne stavke zagotovljena, samo datum še ni natančno
določen.
VVashington, 17 febr. Vojni urad zahteva aretacijo poročnika Field a El Paso, ki je vstopil z neko družbo vojakov v tramwaj na meksikanskem teritoriju. Dogodek je v Juarezu zbudil veliko ogorčenje.
Italijansko-turška vojna.
Nikamor ne pridemo. Čeprav bi radi našim cenjenim čitateljicam in čitateljicam poročali vsaj o kakih pretepih, kot se n. pr. pri nas vrše ob zegnanju v domači fari vendar tega ne moremo. Pomislite samo to. Pred nedavnim je poročal brzojav, da so se tolkli, tega s čim so se, ali s palicami pestmi, figami ali s koli brzojavka žal ne pove, zato bi bila tudi lahko izostala. Torej ta brzojavka pravi, da so se bili 17 ur. In potem končava s tem, da je bil eden mrtev, 6 pa ranjenih. Sedaj pa si oglejmo kranjske pretepe. Komaj da se dobro spogledajo naši Janezi, že sta dva mrtva, ne da bi bila napovedana kaka vojna.
Lahi se niso še nikjer producirali, kakor pod Baratierijem — na begu iz Abe-sinije.
Res smešno mora biti ko vidimo na eni fronti 150.0J0 »heroev*, ki s puško pred nosom gledajo, da bi se noben Turčin ne ganil, sko se pa gane, ga takoj kinemafoto-grafirajo ter zmagoslavno kažejo po kinema gledališčih, tako, da se pravzaprav ta na-malana vojska vrši skoro po celem svetu. Na drugi strani pa Turčini prav mirno, s pipo v ustih leže na razbeljenem pesku ali pa v blatu, le tupatam stoji nepremčina straža, ki pod Allahovim varstvom kaže Lahom osle. Na eni strani skraj la napetost, na drugi pa ležernost, da si večje misliti ne moremo, tako je s to smešno in nepotrebno vojsko. Ko bi mi imeli komando, bi kmalu napravili konec. Enostavno bi zamenjali u* loge. Lahi naj bi igrali Turke, Turki pa Lahe Kmalu bi ne bilo niti enega človeka več v celi puščavi, ki bi se vpiral slavni zmagujoči vojski sosednega kralja. Dokler pa tega ne store, bo moral general Caneva še marikaj prestati, Tiipolisa in Cironajke pa le ne bo odnesel v Italijo, ker s takimi poročili kot jih dosedaj markonigrafirajo čez morje, ne bo dolgo shajal. Pred mesecem so z velikim pompom poročali, da imajo v Ain Zari že mošno Itžvo artilijerijo. Sedaj pa poročajo, da so te dni prepeljali prvi veliki top v Ain Zaro, to pa zato, da bo Arabce pihal, ker, tako pravijo, vročina na pesku je neznosna. To pihanje so seveda Arabci tako razumeli, da skušajo sedaj Ain Zaro odsekati od skupne armade, nakar bi pa oni z onim velikim pihalom, kateremu se pravi kanon, pihali Lahe v zadnjo stran, ko bodo bežali pred Allahnm. Tako se lju-bezljivo gledajo kot nnčke in miši. Arabci, ki so po vojni zvitosti bolji od polentaijev, seveda lepo mirno prenašajo svojo vsodo, dočim Italijani že debelo gledajo, kedaj bodo
Šli domov, ter že težko čakajo, kedaj bi komu roko ali nogo odneslo, samo da ga potem prenesejo v solučno domovino. Mi Lahom iz srca privoščimo, da bi dobili vojsko, toda če jo hočejo dobiti, naj enostavno menjajo vloge, ker Lahi so dobri, svetovni tekači, Turki so pa — Turki.
Razne vesti.
* Gimnazijski ravnatnlj izvršil samomor.
Iz Petrograda se poroča: Gimnazijski ravnatelj Iglicki v Odesi se je ustrelil na grobu svojega očeta. Njegov sin ja bil namreč za časa vseučiliških izgredov 1. 1910. v Odesi sredi ulice ustreljen.
* Ljubavni roman osivelega parčka. V Csarog se je 80-letni kmet Jurij Logito zaljubil v 70-letno Uršulo Blivancsy. Ker sta oba že poročena, sta sklenila pobegniti. Predvčerajšnjem ponoči je pobegnila matrona iz hiše, med tem ko je spal njen mož. Od tega dne ni bilo v starem zaljubljenem parčku nikakfga poročila.
* Zginil Iz Dunaja se poroča : Dne 12, t. m. je uradniški aspirant Franc Zich nenadoma zginil. Sumi se, da ga je neki po hotnež odpeljal s seboj v Nemčijo. Zich je star 17 let in se je pred kratkim seznanil v neki kavarni z nekim 30-letnim moškim, ki ga je pripravil do tega, da bi opustil svojo službo pri osrednji banki nemških hranilnic
V ponedeljek dne 12. t. m. je uradnik nenadoma vzginil in se ni več vrnil. Poslednjič so ga videli z nekim prijateljem v neki mestni kavarni. Če je neznanec v resnici odpeljal uradnika in v kakem nameru, do sedaj še ni doznano.
* Povrnitev mrtvim proglašenega, Po bitki pri Adru v Abesiniji, kjer so bili Lahi 1. 1896. tako silno tepeni, so pogrešali tudi nekega vojaka iz okolice Gardskega jezera in ga proglasili mrtvim.
Potem ko je preteklo že 10 let, se je vojakova ,vdova“	poročila;	iz	tega zakona
so	prišli trije otroci. Kar se	te	dni mrtvim
proglašeni vojak, njen prvi mož nenadoma vrne v domovino in zve, da se je njegova žena že v drugič poročila. Vojaka so Abe-sinci pri Adui vjeli in prodali Turkom za sužnja. Turki su ga sedaj povodom italijan-stvo-turške vojne odpeljali s seboj v Tripolu na bojišče, toda vojaku se je po hudem trudu in naporu konečno posrečilo pobegniti in priti v svojo domačo hišo. Kaj bo vojak sedaj naredil s svojo na novo poročeno ženo, o tem molči zgodovina.
* Zblaznil, ker je zgubil mnogo denarja.
V Oldenburgu je neki kmerovalec radi tega, ker je zgubil pri igri nad 80.000 kron zblaznel.
* Pretep med	materami.	V	mesta Halle
na	Nemškem se	je sprlo	več mater radi
vprašanje, katera ima lepše otroke. Babe so si konečno skočile pošteno v lase in eno skoro do smrti poteptale. Nesrečnico so odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnila.
* Nesreča rešilnega voza. Ko je v četrtek peljal reški rešilni voz nekega bolnika v bolnico, se je voz med potjo prevrnil. Strežaj je zadobil pri padcu več nevarnih poškodb, bolnik je pa vsled hudega padca umrl.
* Ker je zmerjal policijo. V sredo je bil na Dunaju obsojen odvetnik dr. Boškowitz na 80 kron globe, ker je žalil strasnike in se vmešaval v uradne zadeve. Dr. Boskovvitz je dne 17. septembra za časa velikih dra-ginjskih vzgredov na Dunaju skozi okno svojega stanovanja psoval redarje, ki so ravno aretirali par demonstrantov.
* Zid se podrl. Pri zgradbi neke nove hiše v praški okolici se je podrl zid. Pet delavcev je bilo težko ranjenih.
* V spovednici zasačen. V St. Jakobski cerkvi v Monakovem je cerkovnik zasačil v spovednici nekega sumljivega človeka. Poklical je takoj policijo, ki je spoznala v aretirancu roparskega morilca Cincko.
* Tri otroke pustila poginiti od lakote.
V mestu Namour na Francoskem sta bila te dni aretirana neka vdova in njena 18-letna hčerha. Hčerka je pred par dnevi porodila dete, katero sta nesli obe ženski takoj v zapuščeno pokopališko cerkev, kjer je pogonilo od lakote. Ko je policija razkrito mesto natančneje preiskala, je* našla še okostje dveh drugih otrok, katera sta prinesli imenovani ženski tekom drugih treh let tjakaj.
* Obravnana proti grofu Ronikierju. Po 11 dnevni razpravi je prizivno sodišče v Varšavi razveljavilo razsodbo prve inštance, ki je grota Ronikierja radi umora njegovega svaka obsodila na 15 let težke ječe, in odre dilo novo obravnavo. Grof Ronikier je v svojo obrambo govoril celih devet ur in se je po splošnem mnenju zagovarjal tako dobro, kakor ga ne bi mogel zagovarjati noben odvetnik.
* V Pragi se je vršil v četrtek pogreb igralke Rite Enders, ki se je ustrelila sr« di ulice. Ko so pogrebci zapustili cerkev, je neka gospa pokazala s prstom na urednika „Hlasa Naroda- in izjavil, da je la oni inženir, radi katerega je igralka izvršila samomor. Kljub temu, da je ta na mestu izjavil,
da je nedolžen, se je vsulo nanj 200 žensk,
ki so ga psovale z raznimi priimke. Razburjene babnice je konečno morala razgnati policija, ki je urednika pozneje tudi spremenila na njegovo stanovanje.
* Mačka preprečila veliko nesrečo. V
policijski stražnici v Jernejevi ulici v Pnigi, so med tem ko so stražniki spali počila tla peči, nakar je ogljikov plin napolnil sobo do zadnjega kotička. Policijo je zbudila še-le mačka, katera je bila v sobi radi miši in ni mogla prenašati morečega plina Neki straž nik je takoj skočil iz postelje, odprl vrata in tako rešil ostale tovariše gotove smrti.
* Reka Hernad na Ogrskem je tako silno narasla, da so sosednja mesta v veliki nevarnosti pred poplavo. Iz Pešte je bilo odposlanih več inženirjev, da razbijejo ledene mase, ki se zbirajo na reki.
* Eksplozija. V četrtek popoldne je v strojnici smodnišnice v Dortmundu na Nemškem eksplodiralo. Štirje delavci so obležali na mestu mrtvi in so bili raztrgani na drobne kosce, ostali pa so bili večalimanj nevarno ranjeni.
* Morilec. Neki 32-letni barvar iz Brna je v sredo napadel neko 52-letno prodajalko in ji z nožem razparal trebuh. Morilca so aretirali, umorjenko pa takoj o (peljali v mrtvašnico. Vzrok umora — ljubosumnost.
* V Heidelborgu na Nemškem so aretirali legacijskega svetnika dr. Bringolfa iz Švice. Dr. Bringhof je obdolžen, da je v Tiibingenu osleparil nekega zlatarja za več sto kron.
* Kmečka svatba pod policijskim varstvom. Predmestje mesta Kečkemet je bilo pred par dnevi pozorišče ženskega upora. Preteklo leto se je obesila mlada soproga posestnika Tormassyja. Kmalu se je razširila govorica, da jo je mož sam pognal v smrt, vsled česar je prišlo takrat pri odprtem grobu do zelo burnega prizora. Te dni se je vdovec poročil z neko mlado deklico. Ker so njegove sosede zopet grozile z napadom, je prišel je pred cerkev večji odelek stražnikov, da varuje poročenca pred nevarnostmi. Med poroko je prišel pred cerkev cel bataljon žensk v vrsti in kmalu je prišlo med ženskami in stražniki do boja. Oddelek žensk je napadel poročeni par pri izhodu iz cerkve, raztrgal nevesti obleko iz telesa, For-massyja pa teško ranil. Konečno je moralo priti na lice mesta vojaštvo, ki je z nasajenimi bajoneti napravilo red. Mnogo žensk je bilo aretiranih, nad 30 so jih radi javnega nasilstva takoj zaprli. Zenske so izjavile, da pod nobenim pogojem ne dopuste, da bi Fermassy prebbal v Kečkemetu in zahtevajo, da se svojo novo sopropo izseli drugam.
* V Karlovih Varih se je te dni ustrelil bavarski inženir Maks Heinrich, ki je vodil veliko zgradbo hotela „Imperial\ Vzrok samomora je neznan.
* Terno je zadel. Pri zadnjem srečka-nju v Brnu je neki Rodorski zadel s številkami 15, 21 in 23 terno in dobil zato 41*208 kron denerja.
* Požar. Požar je uničil v Brnu parno žago barona KOnigswarterja. Škoda znaša nad pol milijona kron.
* Preklinjanje na cesti prepovedano Vsled vedno naraščajočega tujskega prometa je beneški občinski svet pod kaznijo prepovedal preklinjanje, zmerjanje vpitje in na cesti.
* Zmrznili. V Aurieru na Francoskem so trije vojaki na povratku iz neke veselice zmrznili.
* Velika poneverjenja. Pri petrograjskem pristaniškem carinskem uradu so prišli na sled velikanskim poneverjenjem. Škoda znaša nad en railijonon rubljev. Preiskovalni sodnik je izročil ves svoj materijal finančnemu ministrstvu in najvišjemu sodišču.
* Povodenj na Ogrskem Reka Samoš na Ogrskem je v pokrajini Paujola podrla vse jezove in jih popolnoma razrušila. Razven parnih mlinov stoji še 70 hiš pod vodo. Mnogo se jih je že podrlo. Okolu 10.010 kosov perutnine in živine je poginilo v vodi. Stotnija pijonirjev, ki je prišla na lice mesta s 40 čolni dela neumorno noč in dan.
* Vojak — ropar. Iz Inichena na Tirolskem se poroča: Vojak Nocker, ki je, potem ko je poneveril več tisoč kron pobegnil, je sedaj v Pusterski dolini pri Sillianu napadel na cesti neko 63 letno žensko in jo oropal vsega premoženja. Vojaka begunca so že aretirali.
* Stekli psi v Sarajevu. V Sarajevu so bile zopet tri osebe ogrižene od steklih psov. Ranjence so takoj odposlali v Pešto. Sploh se v zadnjem času klati po Sarajevu in okolici cela tropa steklih psov, ki povročajo med prebivalstvom velikansk strah.
* Smrt v ognju. V hiši posestnika Gru-jeviča pri Vardistu pri Bosni je vsled neprevidnega ravnanja domače hčerke nastal ogenj, ki se je bliskoma razširil naokrog. Ko je hčerka zbežala iz hiše, se je nenadoma spomnila. da se nahaja v sobi še petletna vnukinja. Ne da bi kaj premišljala, zbeži zopet domov in vzame otroka iz postelje. V tem trenotku pa se je že podrl strop, ki je zaprl nesrečnici izhod iz hiše. Obe deklici sta konečno zgoreli v hiši. Njiju trupla so našli šele naslednjega dne med razvalinami.
Mali oglasi.
uPeb'ana trgovina z jestvinami,. petroljem »O l/dl tl se 0(jja v tržaški okolici. Čistega dobičku Č'X K 200 nifsečno. Glavnice treba najmanj K 4000. Resni reflektantje naj oddajo svoj naslov upravi .jJutia- v Trstu pod „Narodnjak“.
ft/drln se raesefina soba 1. marca. — Kje pove V vitici podr. „Jutra“ v Ljubljani:
T) meblovRni sobi, velika s t. marcem, u ala V takoj se oddati v najem. — Poizve se pri upravništvu „Jutra“ v Ljubljani.
Hiša
na periferiji Ljubljane je prodati za 24.000 K; denarja je treba samo par tisoč, drugo v obrokih. — Vsled c estnega parcelacijskega načrta i i a ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarni „Universal“, Ljubljana, Sodna ulica 4.
TTfiVn/'rnPo (delavnica z orodje v) v Kandiji -LV.TJ Vad-iilLd pri Novem mvstu se odda pod ugodni i i pogoji v naje n. Več pri lastniku Vide Brudar posestnik Ragovo pri Nove o mestu.
TnaArnf-na akviziterje, ki bi ob obem razpeča--LJJot/l dblltJ vaij BA.dresar“ sprejme pisarna „U-niver«al“ v Ljubljani, Sodna ulica 4.
MlaH "°{an ,trk°T8ki sluga, išče službe v kaki iTAidU. trgovini na deželi. Gre tudi za kočijaza na dežel) ali pa r mesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra* Ljubljana:
Noto Mo tamno flnStro „THST" pri st. Jahta Ita st. Maria iter. 19.
Podp'sani si šteje v dolžnost, naznaniti slav. občinstvu mesta in okolice posebno pa Št. Jakob-čanoe, da je včeraj s ob o t o t. j. 17. t. m. odprlo svojo novo gostilno v hiši gosp. F. Fabjana ulica 6v. Marka številka 19, kjer se vedno točijo črna istrska vina prve vrste, bela vipavska in Pun-tigamsko exportno pivo. — Vse po najnižjih cenah. Kuhinja bode vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj Hinko Kosič. Na mnogo-brojno udeležbo vabi že danes.	ODBOR.
NB. Danes v nedeljo bode svirala „Prva trž. narodna godba N. D. 0.“ od B. ure popčludne do 1. ure popolunoči vsakovrstne koncertne komade pod vodstvom društvenega kapelnika F. Majcena.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
Delo solidno.
Urar % ^ -$■
Augustin Holtl
ul. Stadion 3S
prodaia vsakovrstne ure in srebrne in «double» verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave.
" Cene zmerne.
Kdor nima veliko korespondence naj si nabavi ceni pisalni stroj
h
<3
3
8)
kateri se bode ravno tako dobroobnesel kakor drugi veliki stroji. V elegantnem kovčeku tehta samo 31/, k£. — Glavuo zastopstvo za južno Avstrijo
The Rex C.°
@0)© L j ubljana Aalenbupgova ul« 7 — Telefon 38
Tomaž Zadnik
t r g o v e o i xx m o s a r
ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo.
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) = Zaloga ustrojenih koi -----------
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje.
Odlikovana čevljarnica
Josip Skubich
ima na razpolago
volili o izboro obuval
za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblikj
Moški čevlji ..........................od	K	I * do K * I
ženski nizki............................„	„	ObbIO
. visoki.............................it	,	„ *l
otroški čevlji	od št.	20	do 25,	K 3.80 do	K	1.50
a	,	26	„	22,	„	6.50 ,	„	0 60
n	n	«	«	29	„	34,	„	8.—	„	„	0.50
Berite in strmite.
Čudovito S
i 600 komAdov za K 3*90. i
Krasna pozlačena, 36 ur idoča ankerca z verižico vred, triletna garancija, moderna svilena kravata za gospode, 3 robci, moški prstan z imit. biserom, izvrstni ustnik za smodke, elegantna damska broša, krasno toaletno žepno zrcalo, denarnica iz usnja, žepni nož, par manšetnih gumbov, 3 naprsne gumbe, vse double zlato, lep album s 36 slikami, najlepše na svetu, 5 različnih razveseljivih predmetov za mlade in stare, nastavek za pisma, 20 korespondenčnih in še 500 drugih raznih predmetov, 'neobhodno potrebnih [za dom. — Vse skupaj z uro vred,ki je sama toliko vredna za K 3.90. Pošilja po povzetju dunajska eksportna trgovina F. Windiech, Krakov št. W/5.
Opom. Komur ne ugaja, se vrne denar nazaj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg^št. 9.
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj
optični zavod,
kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd.
Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici.
— — Ceniki brezplačno. — —
55	JUTRO“ se		prodaja v Trstu		
		po 4 vinarje			
		v naslednjih tobakarnah:			
0		Becher, ulica Stadion,	Piasečka, frg S. Francesco 8,	0	
		Trevisan, ulica Fontana,	Bruna, ulica del Rivo,		
©	c	^ Pipan, ulica Fabra,	Bubnič, ulica Sette Fontane, ^	>	0
		Bevk, trg Goldoni,	Gramaticopulo, ul. Barriera,		
		Vovk, ulica Carducci,	Lavrenčič, Vojašnični trg		
		Sekovar, Vojašnični trg,	Benusi, Greta,		
		Ilrast, Poštni trg,	Kichel, Rojan,		
		Može, ulica Miramar,	Bajc, ulica Geppa,		
		Magolo, Belvedere,	Luzzatto, ulica Acquedotto,		
		Geržina, Rojan,	Segulin, ulica Industria,		
i	>	Raunacher, Čampo Marzio,	Lug, ulica S. Lucia,	<	i
		Bruni, SS. Martiri.	Zidar, Sv. M. Magdalena,		
11 <		1 Ercigoj, ulica Massimiliana,	Cechini, ulica delTIstria, *	i	i >
Rončelj, ulica S. Marco,
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
p. z. z n. z.
<§€> obrestuje hranilne vloge po
/jff| ij 0|	*	Ljubija81*
-ut 2	0
brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^	Popolnoma	varno	naložen	denar.	^	Rezervni	zaklad: nad
milijona.
xxxvxxx><>o<xxxxxxxxx>ooc<x> Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMUEN
S -
čevljarski mojster
= v LJUBLJANI =
x	S	o dni j s’-, a ulica št. 3.
x Dobe se tudi izgotovljena obuvala.
Š Izdeluje prave gorske in teiov. Čevlje.
■OOOOOOO xxxxxxxxxxxxxxxxx>ooooooi
Čitajte in strmite!
600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin.
Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla s simili briljantom, v ognju pozlačen prstan za gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskib biserov, najmodernejši ženski nakit, krasn gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravili platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarni4kih peres 20 korespondenčnih predmetov, ki so n< obhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328
Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož.
Komur ne ugaja, se vrje nazaj in je torej vsak riziko izključen.	(330)
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr, Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, teženje iz ušes, šumenje po ušesih in na-uhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. — Dobiva se samo v lekarni pri «Črnem orlu», Novi trg v Celovcu.
f
r
JI
ALOJZIJ POVH
slovenski urar
Trst — Via del Rlvo 26.
Dveletno jamstvo, popra-vila, obisk na dom, zlato, dragulji po nizki ceni.
L,
I«
I
Kupujte „Jutro“
izvodi samo 4 v.
/V
II
RESTAVRACIJA
,AURORA‘ x
Trst, ul. Carducci 13
Dobroznauo tainburaško društvo
T
J
(prvikrat v Trstu)
koncertira vsak večer od 7.
do polnoči. ^ jfe r#
— Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pesmi.
KONCERT
začenja vsak večer ob 7. uri, traja do i2. ure.
Vstop, prost. Vstop, prost.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Josip Domines
.  ■ K
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Piazssa doli«, Borsa IO Centrala v Ljubljani — Podružnica t Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu in Celju. Delniška glavnica K. 8,000 000.	Rezervni	zaklad	K.	800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.----------------Vloge	na	knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi 41s.°|0 Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
Šenzaeijonaltia prodaja najnooejše spomladanske konfekcije J
cRaonokap dospela sveža, qajmodernejša konfekcija za dame iii to dolgi paletoti (radiani) in kostanji od
Ji 14.— naprej
n\odre ii\ baroane jopiee za deklice od ČRnaprej
otroke „ „ 2
%
n
v
V
cHngleško skladišče oblek
d). cBernatooič,
Ljubljana, Mestni trg. Štev. <;
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
ir naslednjih tobakavnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Selenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Župančič, Kolodvorska 'ulica.
Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica.
Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
Osrednja Banka SL Piazza Ponterosso 2
■■mm Podružnica v Trstu ■■■■
Obrestuje vloge:	Obrestuje	vloge:
4
t 31 01 Tt 4 o
|8 |0
povračilo obrestovan,)«
na knjižice ©§) na računu in fixne uloge @0 premijne vloge
Uradne ure od 9-12, 2-5
Vse bančne transak«ije.
§3
S-
Vsi Slovenci v dobroznano slovensko trgovino
Ferd. Dobaušek-Trst
ulica Giosue Carducci ll>
Usojam si naznaniti, da sem zaradi prošle sezone cene vsemu zim* sitemu blagu močno znižal. V kratkem dospe za novo sezono pomlad in poletje velikanska izbira narejenih oblek za možke, defike in otroke, najnovejšega kroja in po najmodernejših vzorcih.
Dalje bogata zaloga površnikov, hla5, jopičev, telovnikov, jopic, spodnjih hlač, nogovic, ovratnikov, zapestnic, kravat, čepic, dežnikov in drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Špecijaliteta za delavca, hlače srajce in monture modre. — Zaradi cen že splošno znan najkonvenijentnejši v celem mestu.
Zgota vijejo se moško oble V e po coni. 2000 vzorcev ftto-fov domačih in inozemskih. — Vsaki dan novi dohodi blaga*
1M
mm
9 U
ob
*3
o e
v I
-o £
cd
o
rsi
Na obroke!
Velika zaloga Izdelanih oblek
Velika izbora letnih in zimskih oblek za gospode in deeke, sukenj, p«.
vrsnikov vseh kakovosti. — Špecijaliteta v vezilji.
Velika izbera volnenega blaga. — Najzmernej&e cena.
Adolf Kostoris - Trst
Ul. S. Giovnuni št. 16, J. nndst, zraven .Bnffet Automatico" Tel 251, Rim. II.
“O O NI O 30 •* » TS F
ii
B ® gS
II