list slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: CHelaea 3—1242 No. 167. — Stev. 167.
Entered >8 Second Clasi M&tter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, SATURDAY, JULY 18, 1936—SOBOTA, 18. JULIJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
FARMERJEM SE OBETA ŽALOSTNA BODOČNOST
PO SREDNJEM ZAPADU VLADA VROČINA ŽE DVA TEDNA, IN IZBOLJŠANJA ŠE NI PRIČAKOVATI
Zvezna vlada bo razdelila dva milijona bužljev pšenice. — Več tisoč farmerskih družin bodo preseli v rodovitne kraje. — Družine bodo dobile po
160 akrov zemlje. — Cena koruze je poskočila.
Vsled vročine je umrlo nad 4000 oseb.
WASHINGTON, D. C., 17. julija. — AAA u-
prava je danes odredila nakup dveh milijonov buči jev pšenice v krajih na pacifičnem Severozapa-du. Pšenica bo razdeljena med farmerje, ki so vsled duše najbolj prizadeti.
Po nekaterih krajih držav Montana, Wyoming, Missouri in Kentucky je padlo pol inča dežja, kar je zelo malo. Pomisliti je namreč treba, da že nad mesec dni ni deževalo ter da sg se posušili vsi potoki in manjše reke.
Pri Alton, 111., ni bila mogočna Mississippi reka še nikdar tako plitva kot je letos. Toplomer še vedno kaže 92 stopinj.
Vlada bo pokupila od farmer jev tudi velike množine goveje živine. Živino bodo zaklali, meso pa razdelili med revno prebivalstvo.
CHICAGO, 111., 17. julija. — *'Koruzni pas' o-srednjega Zapada je preživel 1 4 dni najbolj vročega in najbolj suhega vremena. Ker v bližnji bodočnosti še ni pričakovati dežja, je opravičena bojazen, da bo letošnja letina mnogo slabša kot v veliki suši leta 1 934.
Razun nekaj okrajev, se peče pod vročim soln-<.em na milijone akrov farmerske zemlje, ki v normalnih časih daje največ žita. Vročina je še vedno v rekordni višini.
Smrtnih slučajev vsled vročine je povprečno 30G na dan, njihovo skupno število pa znaša do sedaj 4200.
Navzlic temu pa zagotavlja poljdeljski urad, d? v prihodnjih I 2 mesecih ne bo posebnega pomanj kanja živeža. Pridelek bo za en odstotek manjši od
leta 1934.
Po poročilih, ki jih dobivajo veletrgovine z žitom, je razvidno, da škode na koruzi sploh ni mo goče več popraviti. Uničena je vsa koruza od Kan-sasa in Oklahome pa do Indiane.
Deset okrajev v južnem delu države Illinois ne more pričakovati sploh nikake letine. Vsled tega je na borzi cena koruze poskočila, kar je postavno dovolj no, za 4 cente pri bušlju ter znaša cena 89 centov bušelj. Vsled neugodnih poročil iz Kanade je tudi pšenica poskočila za 3 cente pri bušlju.
Vremenski urad pravi, da na osrednjem zapadu še najmanj dva dni ni pričakovati nikakega izboljšanja v vremenskem položaju. Na.severozapadu, v obeh Dakotah, v Nebraski in Minnesoti pa je zavladalo nekoliko hladnejše vreme.
BSISMARCK, N. D.t 17. julija* — Poljedelski podtajnik Rexford G. Tugwell je na konferenci zastopnikov treh držav rekel, da je izdelan načrt za t ikojšnjo pomoč farmer jem in za obsežno premestitev farmerjev v boljše poljdeljske kraje.
Kjer je upanje, da bo zemlja še rodovitna, bodo farmer ji dobili podporo ali pa posojila, poleg tega pa bo skozi zimo mnogo farjnerjev zaposlenih pri
WPA.
Po sedanjem načrtu namerava vlada kupiti zemljo v Red River dolini. Vsaki farmerski družini bo odkazanih 160 akrov zemlje, največ za pašnike; 25 akrov bo odločenih 2:a vsako govedo in 6 akrov za vsako ovco. Vsak farmer bo smel imeti 4 konje, dve molzni kravi, 50 kokoši in 4 prašiče. Vendar pa pravi Tugwell, da bodo po nekaterih krajih odveč je farme z več glav živine.
Sporazum v Federaciji je še vedno mogoč
VELIKI IZGREDI V CAMDEN. N. J.
Polldrugo uro je trajala borba med stavkarji in stavkokazi. — 133 oseb je bilo aretiranih.
CAMDEN, N. J., 17. julija. — V tritedenski stavki pri Radio Corporation of America je prišlo do prvih velikih izgredov, ko se je (poldrugo uro borilo 2500 stavkarjev z 8000 u-službenci radio tvrdke. Vsa policija je bila na nogah.
Ob koncu nemirov je policija zaprla 133 stavkarjev, med njimi 10 žensk.
Štirje policisti na konjih so pognali svoje konje naravnost med stavk ar je in delavce, da so jih razguali. Okoli 200 policistov peš, na konjih in na motornih kolesih je skušalo vzdrževati red. Stavkarji so policista Franka Gruthermana potegnili s konja in 12 policistov jim ga je iztrgalo iz rok.
Med splošnim pretepom je bilo vrženih več sto steklenic.
Pretep se je pričel ob pol petih, ko so delavci prišli iz tovarne in so bili na pertu domov. Stavkarji so se vrgli na delavce in nastala je velika zmešnjava. Ko je prišla policija, so jo stavkarji obmetavali s steklenicami .
DVIGANJE ZAKLADA LUSUANIJE
BELFAST, Ainglija, 17. julija. — Potapljači skušajo d vi gniti iz groba, v katerem se nahaja že 21 let, parnik Lusita-nia, ki ga je 7. maja, 1915 po topil nemški submarin ob južnem obrežju Irske. Komaj 20 minut za tem, ko je Lusitani-jo zadel torpedo, se je potopila z 1150 ljudmi.
Sestavljen je bil sindikat, ki bo skušal ladjo dvigniti. Ladja leži 300 čevljev globoko.
V to svrho se poslužujejo parnika Ophir, kateremu poveljuje kapitan Henry B. Russell. Med potapljači se nahaja tudi slavni ameriški podmorski fotograf John D. Craig, ki bo nattančno dognal prostor, kjer leži velika ladja.
Pri delu se poslužujejo žarnic za miljcm sveč svetlobe.
Na Lusitaniji se nahaja mnogo zlatnine in dragih kamnov potnikov in denarja v skupni vrednosti do $5,000,000.
Šele, ako se jim posreči najti ves zaklad, bod-o skušali tudi dvigniti ladjo.
RUSKA ZMAGA V DARDANELSKEM VPRAŠANJU
NIKOLA TESLA IN NJEGOVE IZNAJDBE
ČEŠKO POSOJILO ROMUNSKI
BUKAREŠTA, Romunska, 16. julija. — Romunsko časopisje poroča, da je Čehoslovaška dovolila Romfunski kredita v znesku 200,000,000 čehoslovaš-kih kron za orožje ter 90,000,-000 kron za zgradbo strategične železnice, ki bo najkrajša zveza med Čehoslovaško in Romunsko.
Morske ožine ostanejo v slučaju vojne zaprte. — Samo z dovoljenjem Lige morejo pluti bojne ladje skozi ožino.
Iznajditelj 'namerava živeti 135 let. — Pravi, d7 k bi še dalje živel, če bi oil žganje. <■— Mesa nikdar ne je.
MONTREAUX, Francija, 17. julija. — Konferenca glede Dardanel se je zedinila, da ostanejo Dardanele in Orno morje, ko je Turčija v kaki J vojni nevtralna, za vojskujoče, se države zaprte, razun če gre za nastop Lige narodov proti kaki napadalki ali j>a za nastop skupine držav, kateri pri paida tudi Turčija. To sporazum bo svečano podpisan v pondeljek in sicer na gradu Chilon, ki ga je ovekovečil pesnik Byron.
Edina ovira pri tem je še, da japonska delegacija še ne ve, ako je japonska vlada zadovoljna z angleško-ruskim sporazumom.
Iz besedila sedanjega sporazuma je razvidno, da so Rusi zmagali proti več stoletij stari angleški zahtevi, da so morske ožine odprte za vse vojskujoče se države.
Turčija je dobila dovoljenje, da Dardanele zopet utrdi, kas je bilo po lausanski mirovni pogodbi prepovedano. Obenem bo tudi odpravljena med narodna komisija, katera je bila postavljena v lausanski pogodbi.
V mirnem času je prehod bojnih ladji skozi morske ožine določen na 15,000 ton za vsak posamezen slučaj. Vsaka država pa sme ob istem času imeti v črnem morju samo 20,000 ton bojnih ladij ipod pogojem, da vse države, ki ne meje na Črno morje ob istem času nimajo v Črnem morju nad 30,000 ton. To število pa more biti povečano, ako Rusija zgradi v Črnem morju večjo mornarico.
Trgovske ladje pa morejo voziti skozi morske ožine tako v mirnem, kot v vojnem času.
BELORUS ARETIRAN ZARADI SPU0NAZE
PAItfZ, Francija, 17. julija. — Baron Sergej Stackellberg, svoječasno car is ti čn i vojaški atašej v Parizu, je bil obsojen zaradi špijonaže na deset let ječe. Bivši ruski častnik je prodajal Nemčiji važne informacije glede francoske armade.
Slavni iznajditelj Nikola Te via, ki je pred nekaj dnevi obhajal svoj 80. rojstni dan, napoveduje industrijsko civilizacijo na podlagi cenene in neomejene sile, ki bo razposlana iz ene točke na vse kraje sveta brez žice.
Kot pravi Tesla, bodo prvi poskusi za oddajo te sile vpri-zorjeni v teku enega leta. Izdelal je principe, na čijili podlagi "bo mogoče napraviti po trebni stroj.
Ob priliki svojega rojstnega dne je sprejel časnikarske poročevalce v hotelu New Yorker. In medtem, ko so se njego i vi obiskovalci krepčali z raz-' nim žganjem, je Tesla pojedel I tri pomaranče in jjopil kvart \ mleka.
Časnikarskim poročevalcem je rekel, da bi živel 150 let, ako ne bi prenehal piti opojnih pi jač.
" Kakor je že stvar, sem prepričan, sem si s tem, da sem zadnje čase svojega življenj.*! opustil opojne pijače, prikrajšal življenje za 15 let in pričakujem, da bom živel 135 let," je rekel Tesla. "Alkohol je eliksir življenja, toda ko je ta dežela uvedla prohibicijo, sem kot patriotičen Amerikanec mislil, da moram nehati piti žganje. In od tedaj se ga nisem več dotaknil."
Tesla je tudi povedal, da nikdar ne je mesa. Dva kvar-tii mleka na dan mu zadostujeta za hrano. Četudi ne gre k počitku do pol šestih zjutraj, vstane vedno že ob desetih iu se počuti popolnoma močnega.
Njegov najnovejši izum za razpošiljanje elektrike brez žice postavlja v senco vse prejšnje njegove izume. Tesla pravi, da bi centrala v Ameriki mogla pošiljati električno silo v Evropo, na Kitajsko, Japonsko in Alasko in na vsak katerikoli kraj na zemlji za primeroma nizko ceno.
OBE STRANKI RAZPRAVLJATA 0 USPEŠNEM MIROVNEM NAČRTU
WASHINGTON, D. C., 1 7, julija. — Oznanjen ;e bil mirovni predlog za obe nasprotni si delavski stranki. Ako bo ta predlog obojestransko sprejet, bo največja ameriška delavska organizacija American Federation of Labor zelo ojačena, pa tudi modernizirana. O tem predlogu sedaj razpravljate obe stranki: konservativna strokovna in progresivna industrijska.
NAROČITE SE NA "aLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK v DRŽAVAH.
MUSSOLINI SE BO ZAVZEL ZA FRANČIŠKANE *
VATIKANSKO MESTO, 17. julija. — Cerkveni dostojanstveniki so prepričami, da se bo ministrskemu predsedniku Mussoliniju posrečilo pregovoriti kanclerja Hitlerja, da bo odpustil kazen frančiškanom, ki so bdli procesirani zaradi raznih nemoralnih dejanj.
SKRAJNO NAPET POLOŽAJ NA ŠPANSKEM
Od konca februarja je bilo v nemirih ubitih 234 ofeeb. — Politični krogi nameravajo dati vladi posebno oblast.
MADRID, Španska, 17. ju-lijar — Navidezni mir, ki vlada na Španskem, dobrega opazovalca ne more prevariti, da je položaj v deželi še vedno zelo napet. V merodajnih političnih krogih že razpravljajo o vprašanju, ako ne bi kazalo podeliti vladi izvanredno moč za odpravo krize v državi in gospodarstvu. Vendar pa še splošno prevladuje mnenje, da vlada navzlic vsem težkočam poskuša s parlamentarično demokracijo.
Vlada še vedno strogo nastopa proti raznim fašističnim organizacijam in je bilo pri tem aretiranih že mnogo oseb iu zaplenjenega mnogo orožja. V Barceloni je bil nek stotnik civilne garde v boju z nekimi sumljivimi osebami nevarno ranjen.
Od konca februarja je bilo v raznih nemirih ubitih 23-i o-seb, 942 pa ranjenih. Po drugih virih pa je bilo ubitih 275 oseb in nad tisoč ranjenih.
Člani socijalisticnih in komunističnih mladinskih organizacij so dobili poziv, da so pripravljeni za resne dogodke.
Razun v Kataloniji, ki je zopet "postala avtonomna, so bili po celi Španski zaprti vsi uradi fašistov in sindikalistov.
Advertise in 'Glas Narode*k
POTRES V C0L0MB1JI
PASTO, Colombia, 17. julija. — Močan potres, ki se je pojavil v pozni popoldanski u-ri, je popolnoma uničil mesto Tuquerres v Kordiljerah. Nad osem tisoč oseb je brez strehe. Koliko človeških žrtev je zahteval potres, se zaenkrat še ni dalo dognati.
ROOSEVELT V KANADI
CAPE SABLE, Nova Scotia, 17. julija. — V tukajšnje pristanišče je dospel na jahti "Sewanna" ipredsednik F. D. Roosevelt s svojimi tremi sinovi.
Predlog v splošnem določa naslednje:
1.	John L. Lewis in 11 drugih voditeljev industrijskih u-nij, ki so se izvezali v indu-x strijski odbor (CIO), čegar namen je združiti delavce ene veleindustrije v veliko organizacijo, mora razpustiti CIO.
2.	Izvrševalni odfbor delavske federacije, ki zahteva, da pripadajo izučeni delavci eni uniji, ne glede na to, ako so zaposleni v tovarni, ali garaži, ali kjerkoli, je pri volji dovoliti izjemo pri organizaciji je klarskih, gumijiskih in avtomobilskih delavcev.
3.	Delavska federacija bo organizirala delavstvo v teb industrijah po Lewisovih načelih, Lewis pa se mora zavezati, da svojih načel ne bo vsiljeval na drugih poljih.
O tem mirovnem načrtu so v torek razpravljali predsednik unije električarjev in voditelj skupine, ki se zavzema za stro. kovne organizacije, Daniel W. Tracy, predsednik unije železničarjev George M. Harrison, delavski ipodtajnik Edw. F. MoGrady in Lewis. Navzoč-r-ost podtajnika McGradyja do kazuje, da vlada zelo zanima za s,por v Delavski federaciji.
Da izvrševalni odbor dela v ske federacije tega načrta še ni sprejel, je razvidno iz tega„ da je je Lewis in 11 njegovih tovarišev 3. avgusta povabil, da se pred izvrševalnim odborom zagovarjajo zaradi upora v delavski federaciji. Navzlic temu pa zagotavljajo poučeni krogih da ste obe stranki bolj pripravljeni za spravo, kot kdaj poprej, odkar se je spor pričel.
Vse pa je odvisno od Lewi* sa. Ako se bo Lewis odzval po-povabilu izvrševalnelga odbora, tedaj bodo isto storili tudi njegovi tovariši. Ako pa ne bo prišel pred izvrševalni odbor, bo tudi ostalih 11 voditeljev odsotnih.
Zelo pa je dvomljivo, ako bo Lewis šel pred izvrševalni odbor, ker je že rekel, da v tem oziru postopa izvrševalni odbor protio pravilom delavske federacije.
MOST V SAN FRANCISCO *
8AN FRANCISCO, Cal., 17, julija. — Te dni bosta spojena aba konca mostu, ki bo vezal Oakland bi S#n Francisco. Most bo de vej tnilj dolg in bo veljal 77 milijonov dolarjev.
wOI3TSf N2B02J2r*>


N^w York, Saturday, July 18, 1936
THE LARGEST SLOVENE TTA1LY IN UJ3&.
MGUs Naroda"
Prank Sakser, President
(A Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY

L. Benedik, Treat.
Place of buwlnsos of the corporation and addreaaet of above officer*: fie Wert 18th Street, Borough ef Manhattan, New York Oty, N.
GLAS NABO DA (Voice ef the People)
lamed Brery Du Except Sundays and Hobdays
Za celo leto velja sa	In
Kanado ......................$6.00
Za pol leta....................<3.00
Za Četrt leta..................fUJ0
Za New York sa cele leto......97.00
Za pol leta....................$3.5C
Za inozemstvo sa celo leto......9T.00
Za rol leta....................$3.50
Subscription Yearly f0.00
Advertisement <m Agreement
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lavsemSi nedelj ln prasnlkov
"GLAS NARODA**. 216 W. 18th Street, New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—1242
FRANCIJA, ITALUA IN BALKAN
■ ■ - ~ ,,
Pariški list "Oeuvre" razxjravlja v daljšem članku o mednarodnem političnem položaju, o politiki Italije, ki ogroža varnost Balkana in o stališču Francije. V svojem članku pravi med drugim:
Francoska vlada se -nahaja v delikatnem položaju zaradi nepreuiestljivega nasprotja med Italijo, Malo antanto in Balkansko zvezo.
Italija stavlja Francijo pred alternativo, da izbira med iijo in balkanskimi državami in drŽavami Srednje Evrope.
Dve stvari sta bili odločilni za organizacijo varnosti na Balkanu: Ne glede na Češkoslovaško, ki je sklenila s Francijo vojaško zavezništvo za primer napada s strani Nemčije, sta Jugoslavija in Rumunija zaščiteni v primeru napada samo s splošnim paktom Lige narodov, a to je zaščita, ki se je v zadnjem času izkazala za zelo slabo.
Odtod izvirajo težikoče za Rusijo, da podpre te tri države, kakor bi to želela Francija.
Rusija ne odklanja svoje podpore, zahteva pa, da tudi Francija sama nekaj žrtvuje in se spusti v borbo, ako bi bilo potrebno.
Zveza med Francijo in Rusijo pa je mogoča le preko Italije in skazi dardanel^ke ožine, ki omogočajo stik z ruskimi vojaškimi silami. Zato je odvisno v glavnem od Italije in Turčije, ali bo Francija mogla v praksi izdajati svoje sporazume in pogodbe o varnosti in medsebojni pomoči.
Težkoče ne prihajajo s turške strani, ker je Turčija sama ponudila Franciji vzajemno pomoč in podporo ter bi se tako sistem varnosti in medsegojne pomoči razširila na vse balkanske in srednjeevropske države.
Glav no oviro predstavlja italijanska ekspanzijska politika, ki se ji Italija, kakor vse kaže, noč& odreči za nobeno ceno. Po ženevskih informacijah vrši Italija velike	priprave na Jadranu.
Njene obale so zaprte z minami, razen tega pa so položene podmorne 44pipe-lines" mc*l Barijem in Albanijo. Enake priprave se vrše tudi na zapadni obali Italije. General Millo je bil poslan na Sardinijo, da nad žira graditev novih važnih pomorskih oporišč.
Ni mogoče vedeti, pravi list dalje, po kateri poti bo krenila sedanja francoska vlada, kakšnih metod pogajanj se bo poslužila za reševanje vseh teh problemov, ker se poleg tega v*ak dan vedno znova pojavlja nevarnost restavracije Habs-burgovcev i Avstriji in nemškega napada na Češkoslovaška Gotovi znaki pa kažejo, da hoče Francija zopet čvrsteje okleniti Balkana, ki ga je Laval zanemaril.
Če bi zapustil Balkan, bi se Francija odrekla svojemu dosedanjemu položaju velesile, a to bi pomenilo tudi popuščanje v zadevi Časti.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
¥ JUGOSLAVIJO
Za $ 2.55 ----------------- Din. 106
- t 5.M----Din.
$ 7.2t----------------DIH. :m
$lL1i --------------- Din. im
W-*-------Din. um
M5.H------Din. 20M
V ITALIJO Za 9 t Ji_______
% 17.46 I 43.66 $ 82.86 $164.66
Ur 166 Lir 266 Lir 666 Lir 1666 Ur 2666
EEE 8* CENE BEDAJ L! IT BO MENSAJO SO NAVEDENE PENE PODVVŠENE ttFEMuStEl OOUl AM Mtl
kot zgoraj
lirah
IZPLAČILA V
i -ri
/
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
^Gla. Naro<U
f ■ »\
NEW ion, N. T.
TRAGEDIJA V ROŽNI DOLINI
3. (julija je prišlo v ftožni dolini do tragičnega dogodka, ki je zelo pretresel prebivalce Rožne doline. Na mirni Cesti L kjer ni -skoraj nobenega prometa, so se po 18. začeli zbirati ljudje. Privabil jih je krik nesrečnega človeka, ki še mu je omračil um. Nesrečna mati je klicala na pomoč smrtno preplašena, kajti sin je pograbil kamen in se tolkel divje po glavi. Gledalci so bili preveč zbegani in boječi, da bi priskočili
ducirani pri zagorskem rudniku. Vsi napori, da bi spet dobili službo, so bili zaman. Jakob, ki je že oženjen, služi svofrj vojaški rok. Jožetu pa se je posrečilo dobiti službo v para-čihski steklarni. Sprejeli so ga zaradi tega, ker je bil dober godbenik. Pred nekaj tedni se je poročil in upal je, da bo lahko podpiral svojce.
SMRTNA 2RTEV VI-NJENIH FANTOV
je postal 46-letni posestnik Ivan Majer iz Košakov. V neki gos-in zvezali nesrečneža. Kakor Stilni v Počehovi so štirje vinje-navadno pri nesrečah, je bilo iz-/ ni fantje pozno zvečer razbiVjali,
redno mnogo radovednežev, med njimi pa ni bilo nobenega
ker jim gostilničar ni hotel dati pijače. Posestnik Majer, ki je s
dovoJj prisebnega, da bi lahko, svojim sinom po naključju pri-
pomagal. Zato si niso vedeli pomagati drugače, kakor da so se obrnili na policijo.
Toda tedaj je bilo že prepozno. Nesrečnež je bil že ves obli t s krvjo. Pogled nanj je bil strašen; glava je bila vsa krvava, kakor da bi imel posneto vteo kožo. Kri mu je lila iz ranjene glave v curkih. In u-boga mati je bila tudi vsa krvava po rokah in nogah. Edina ona si je aapala v bližino nesrečneža. Toda pogled na krvavega sina jo je končno povsem stri. K sreči je bilo med množico valj toliko ljudi, da so jo zadržali ob strani. Sin se je medtem, ko je že prihitelo več stražnikov in ko so poklicali rešilni avtomobil, sam umiril. Sedel je na podstavku vrtne ograje in sklepal poke. Bil je povsem tih in nekateri so z grozo ugotovili, da si je splo-čevino prerezal vrat ter da je zato izgubil glas. Nesrečna mati je visa obupana dajala podatke stražniku in vzklikala:
-— Moj Vladko, moj sin! Pomagajte! Saj smo Slovenci, saj smo s Primorskega! Samo 24 let Ije star in če bo moral umreti! Zapišite, bil je korepetitor. Vladko Kumar. Preveč je študiral, bil je na konservatoriju, pa so mu popustili živci
Prosila je, da bi ftaj kdo dal svež robec, da bi mu obvezal vnat. Toda nihč^ v vsej množici ne mogel pomagati' niti z robcem. Ona bi mu rada pomagala, toda omahovala je, ko ga je zagledala in ni mogla napraviti vec koraka, pa tudi ljudje je niso pustili v bližino. Rešilnega avtomobila ni bilo dolgo, t^ko se je zdelo v dramatičnih trenutkih, ko je mati tožila s takšno nepopisno ■žalolstljo, kakršna govori le iz materinskega srca. Niti jokati ni mogla, pač pa so imeli solzne oči gledalci in celo stražniki so bili globoko pretreseni.
Končno je prispel rešilni avtomobil in ljudje so se razhajali povešenih glav, kakor da so sokrivci v tej pretresljivi tragediji.
OMERZOV ZNANEC PRED SODIŠČEM
Pred. tričlanskim senatom o-krožnega sodišča v Celju se je nagovarjal 31-letni brezposelni delavec Valentin Kotnik z Dola pri Hrastniku, ki je lani 31. oktobra izdal zloglasnega razbojnika Franca Qmerzo orožnikom na Dobrni. Kotnik je bil obto žen, da je v noči precl Omerao-vo smntfjo 31. oktobra z Omerzo vlomil v šolo na Pernovem pri Veliki Pirešici. Kotnik, ki je^ eanikal udeležbo pri vlomu, je bil oproščen.
ZAGORJAN JE UTONIL V PARAClNU
Rdbozinova družina je dobila iz Paračina brzojavno obvestilo, da je tain v nedeljo pri ko-panju Utonil sin Jože. Žalostma vest je obitelj hudo potrta in zbudila sočutje po vsem o-kolišču. Ob* Rabozinova sino-nova Jakob in Jože in njun svak so -bili pred nekaj leti re-
šel v gostilno, je hotel miriti a ko se je približal najbolj glasnemu razgrajalcu, 27»-letnemu Alojziju Karnetu, Ije ta potegnil nož ter nesrečnega posestnika zabodel v trebuh. Majerja so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam.
S SEKIRO NAD DRUŽINO
26-letni Cajnko Leopold iz Stopnega pri Makolah je imel že nekaj časa piko na mlada zakonca Babulča Jakoba in njegovo ženo. Njegove žene se je pred dnevi celo dejansko lotil in pretepel jo je ob neki priliki, skoro do smrti, ko moža ni bilo doma. Zaradi tega se ;je moral te dni pred sodiščem zagovarjati. Prav to ga je tako raz-kačilo, da je sklenil maščevanje. Prikratil se je ponoči vinjen in oborožen s sekiro pred Babuličevo hišo, razbijal s sekiro po vratih in oknih in kričal: "Danes bo tvoja smrt in smrt vse tvoje družine." Babulič, ki je bil že v postelji, ga je hotel spočetka odpraviti zlepa. Videč, da ne ibo na tak način ničesar dosegel in da mu preti resna nevarnost, je slednjič v silobranu segel po lovski puški in ustrelil na slepo skozi okno v noč. Pri tem pa je razgrajača nevarno zadel v levo stran prsi in v ramo. Hudo ranjenega so drugo jutro Cajnka odpravili v bolnišnico. Zadeva se bo obravnala dalje na. sodišču. Babulič je znan kot dober posefetnik in poštenjak, medtem ko je Cajnko znan kot straho valeč vse vasi.
PIJAVKE V REKI BEGEJU
Poročali smo že, da je reka Begej, ki teče skozi Petrovgrad polna pijavk, ki so se izmuznile iz skladišča nekega trgovca — izvozničarja pijavk. Prebivalstvo Petrovgrada ima v dobi poletne vročine, ki je navadno tam zelo huda, edino priložnost kopanja na prostem v reku Be-geju, ki je zdaj v pravem pomenu besede zasedena od kakih 30,000 pijavk. Nekemu kopalcu so pijavke že puščale toliko krvi, da je bil v največji nevarnosti. Nljggova nezgoda je prestrašila vse kopalce in zdaj so na plaži Begeja namesto kopalcev samo gosi in race, ki pomagajo mestni občini spravljati pijavke i ž reke. Občina je sama priporočila občanom, naj spravijo svoje gosi in race v reko. To se je zgodilo, izvršeni so še razni drugi poizkusi za odpravo pijavk, a kakor je videti, bo meščanom temeljito pokvarjena kopalna sezona.
CENJENE ROJAKE,
posebno Belokrajince, prosim, naj mi sporoče, če vedo, kje se nahajajo otroci rajne Mrs. ANE POŽEK (rojene Cvetaš) iz Srednje Zilje, občina Vinica pri Črnomlju. Pokojnica je bila moja sestra ter je bila v starem kraju poročena z Juretom Hušičem, ki ji je pa u» mrl. V Ameriki se je poročila s Požekom. Živela je v okolici Clevelanda ali Pittsburgha, Pa. Gre namreč za zapuščino po ranjnem Joe Cvetašu, ki je umrl meseca navembra lanskega leta v Trail, Kanada. Velike važnosti je, da se njeni o-troci najdejo. Onemu, ki mi sporoči njihov naslov, sem pripravljena plačati nagrado.
MAGGIE ZUNICH
REDVAiLE, COLO.
Oni, ki niso zaleli čitati romana — "GRAD HUBERTUS", ga lahko pri-fno čitati danes.
ISCEM —
svojo prijateljico FANNY PELKO, pri kateri sva jaz in moj mož pred 25 leti stanovala. Gotovo se naju še spominja, kajti moj mož je večkrat na harmoniko kakšno okroglo zaigral. Torej če kdo ve, kje se nahaja, naj mi sporoči njen naslov, še raje bi pa videla, če se nama sama oglasi. TEREZIJA in ANTON SA-LOKAR, Sookspur 18, Madrid, Iowa.	(i)
Naročite se na ftGlas 'Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih država*..
i
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da Je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgo-letne aknfinje Vam samoremo dati najboljfia pojasnite is tndi vao potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno In hitro/Zato se zaupno obrnite na nas xa vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja* potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebna v najhitrejšem času, in kar je {lavno, za najmanjše stroška.
Nedrisvljani naj ne odlašajo do zadnjega trenntka, ker prodno ae dobi is Waahingtona povratno dovoljenje, RE-ENTBY PERBtiT, trpi
Pišite torej takoj za poceni in
navodila in
potovali.
Vtm.

SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.

Oregon City, Ore.
Ker se zelo malo čita iz našega zelenega Oregona, sporočim jaz par novic. Vreme i-mamo lepo in ni še nič huide vročine. Večkrat nas malo dež namoči. Vrtovi nam lepo rastejo in sadja bo tudi dosti.
V papirnicah se še dosti dobro dela, živež se pa tudi draži ; tako kot povsod.
Naj malo popišem, kako smo praznovali 4. julija, da ne bodo nekdajnji Oregončani mislili, da nas ni več med živimi.
4. julija sta nas povabila na svojo farmo Mr. in Mrs. Fr. Grkman. Rekla sta, da imata par prešičev za zaklati, ker so že tako debeli, da je bilo treba obroče dati nanje. Ni trajalo dolgo, da jim je kri odtekla. Zabava se je začela in ni bilo konca polzno v noč.
Kako smo štrik vlekli, pa najbolj ve Mr. A. Keržišnik starejši, ker jih je bilo na njegovi strani devet, pa še debela smreka. Tudi kobila nam je dala dosti zabave. Vsi so bili izvrstni jahalci, ako ravno je nosila kar po -štiri. Samo P. Starvasnik je šel z glavo naprej; pa naj še kdo reče, da ni bil soldat. Vse je bilo veselo, ko kar neipričakovano pride Andrej Keržišnik mlajši s svojo harmonika. Potem je vse plesalo, istaro in mlado, da nismo videli nobenega okna. To je bilo več kot starokrajski piknik. Ta dan nam bo vstal vedno v spomin.
Mr. in Mrs. F. Grkman hvala za najboljšo postrežbo.
Za drugo leto se vama priporočamo sledeči: Mr. in Mrs. J. Trošt, sin Jože in hči Angelina; Mr. in Mrs. John Še-tina, hči Annie in sin Milton; Mr. in Mrs. Lovrenc Oman, Mr. F. Starvasnik; Mr. Mike Martin j ak, sin Bob in hči Mary; Mr. in Mrs. Jože Me-stek in hčerki Marjorie in Virginia; Mr. in Mrs. Andrej Keržišnik in hči Mildred; Mr. in Mrs. Fr. Sajovic in sin Clvde; Mr. in Mrs. John Toll in hčerki Betty in Marilyn; Mr. John Terček, Mr. Andrej Keržišnik starejši, Mr. in Mrs. Fr. Grkman, hčerke Annie in Hilda in sin William.
Samo še Petra Zgage je manjkalo, da bi štrik vlekel, da ne ibi bilo treba smreke.
Pozdrav družinam Bukov-nik in Adamich v Port Angeles, dokler se zopet ne vidimo.
S. T.
NOVICE, KI JIH NI NA PRVI STRANI
Zopet se jih je nekaj nabralo, ki po mnenju nekaterih ne spadajo na prvo stran, pa po svoji zanimivosti prekašajo marsikatero ipolitično novost, 'ki mora biti na prvi strani, ker je pač navada taka.
V	Ameriki je zavladala huda vročina. In najbrž bo vročina vzrok, da se dogajajo ta ke in slične stvari: '
V	Gary, Ind., se je dvajsetletna Beulah Hopkins kopala v banji. Iz banje je stopila na kos mila. Zdrsnilo se ji je in padla skozi pritlično okno tri nadstropja globoko. Ostala je nepoškodovana, ker je padla na kup peska.
Neki salonar v Rochester, N. Y., ugi'blje, kaj bi počel z roparji, ki ne znajo čitati. Na blagajno v salonu je namreč obesil napis z velikimi črkami: "V tej blagajni ni denarjal" Ponoči so se pojavili roparji, ki najbrž niso znali čitati napisa in so enostavno vlomili blagajno ter odnesli $1700.
Eveleth, Minn.
Tukaj Vam pošiljam za trimesečno nadaljno naročilo G. N. List "Glas Naroda'' mi prav ugaja, posebno pa še Peter Zgagova kolona, ki nam ziniraj kaj kratkočasnega poroča.
Na tem mestu se lepo zahvaljujem mojemu bratu in njegovi soprogi Ciril Moškotevc v Milwaukee, Wis., za tako prijazen sprejem in postrežbo, za časa mojega bivanja na četrti redni konvenciji S. Ž. Ž.
Poseibna hvala pa tudi Mrs. M. Scriinenz in njenemu sinu za prijaznost, ki sta mi io skazovala vse dni konvencije. Vsako jutro sta me vozila po mestu. Toraj najlepša hvala. Imela Vas bom v spominu vse svoje žive djiL
Pozdrav vsem!
Elizabeth Ra-kovetz.

NEURJE VVIRfiMJI
RICHMOND, Va., 17. julija. — Bolnišnice in gledališča so bila 45 minnt brez razsvetljave, ko je prišlo nad mesto hudo' neurje. Ulice je pokrivala, toča, debela kot golofoja jajca.
V	Jeferson, Tenn., živi mož, ki ve marsikaj povedati o zlomljenih rebrih. Piše se Dan Taylor in si je že dvaindvaj-setkrat rebra polomil.
Pet si jih je zlomil v prvi avtomobilski nesreči; sedem si jih je zlomil v drugi.
Prejšnji teden je pa samega sebe prekosil. Ko je šel preko železniškega križišča, ga je zadel tovorni vlak.
Posledica deset reber zlomljenih.
★
Henry Bojanowski v Pittsburgh, Pa., je bil zelo dober prerok. Kopal se je v mestnem kopališču. Paznik je s. piščalko javil, da morajo vsi kopalci iz vode.
V	zadnjem hipu je splezal Bojanowski na oder in zaklical svojim prijateljem: — Še enkrat bom skočil! Zadnjič!
In je res skočil tako nesre-
no, da si je zlomil vrat. *
V	Shreveport. La., je našla mati dve leti starega Larryja Thomasa in kos pasjega repa.
Pes, ki se ga je nekoč rep držal, je pa tulil v sosednji sobi.
Larry je seveda še premlad, da bi mogel materi povedati, kaj se je zgodilo. Toda mati je takoj uganila: Mali Larry je
držal škarje v rokah.
*
V	mestu Nume, Mo., se je dal prejšnji teden obriti dr. W. I. Wint. Prvič v 52 letih je bil dr. Wint pri brivcu.
Pozneje je izračunal, da je .pri stroških za brivca prihranil v teh letih osemsto dolarjev.
Več kot dvakrat toliko je pa izdal za razne maže, da bi odpravil plešo.
*
John M. Raymond in njegova žena v Aurora, III., sta dobra človeka ter vsakemu privoščita svoj dom.
Ničkaj pa nista bila zadovoljna, ker je prišel na njun vrt za hišo kempat 58 letni Donald Oswald. Razpel je šotor in pod njim sladko, zaspal. V spanju ga nista hotela motiti, toda nasleidnje jutro sta poklicala policijo.
Donald Oswald se je bil namreč do nagega sle^el, potrkal ,na kuhinjsko okno in zapove-dal gospodinji, naj mu skuha Črno kavo in naj da v kavo tri žličke sladkorja.
QL*A3 WAEOVIL*9
New York, Saturday, July 18, 1936
TEE LARGEST SLUVENE DAILY IN U.83
JAPONSKI HARAKIRI
KRALJEVA LJUBAVNICA
Te dni je minulo pet in sedemdeset let, odkar je v New Yorku v bedi in zapuščena od vseh sklenila svoje življenje plesalka Lola Montez.
Bilo je v oktobru 1846, ko se je pripeljala v Monakovo v spremstvu neke igralke in nekega Angleža ter se nastanila v hotelu "Hirseh", kjer je povzročila obenem pozornost in zadrego. Tedalj so jo pozivali že v Parizu, Varšavi in Petro-gradu, kajti povsod kjer se je pojavila, so jo spremljali škandali. V Berlinu je bila s pasjim bičem pretepla nekega oficirja, zaradi česar so jo izgnali iz Prusije.
V Monakovem se je takoj razvedelo o prihodu lepotice, ki je bila tembolj privlačna, ker ^je šel po svetu glas, da spada med njene oboževalce tudi Franz Liszt. Toda navzlic temu ni dobila od intendanta dvornega gledališča dovoljenja za javen nastop. Upravnik jo je odbil z namigom, da tega gostovanja ne more dovoliti, ker ima za seboj "pisano preteklost/ ' Lole to ni plašilo. Prosila je za avdienco pri šestdeset-letnem kralju Bavarske Ludo-viku I. Kralj je izprva ni hotel sprejeti, potem pa ljo je vendarle sprejel. Plesalka ga je očarala. Gledališki intendant je dobil ukaz, naj prekliče prepoved za nastop. Gostovanje je imelo velikanski uspeh. Pono-J vilo se je v drago in tretje —i pri čemer je dal signal zo aplavz osebno stari kralj v dvor-; ni loži.
Lola je tako na mah postala, ljubavnica starega kralja, ki je plesalki odprl slavno pot. Cu-j tila se tje v vsem "maitresse du Roi" in se je tako celo podpisovala. V Monakovem je dala čutiti povsod kakšno vanstvo ima nad seboj. Kamor je prišla, je govorila:
"Saj me poznate, pošljite račun mojemu Louisu, ga bo že plačal."
Njena predrznost ni poznala meje. V hotelu, kjer je stanovala, je izzvala hud incident. S svojim spremljevalcem, angleškim galanom, <je izzivalno o-pazovala goste v zaključeni družbi skozi lornjon. Ko jo je lastnik hotela opozoril, da to ni dovoljeno, ga je vsekala za uho. Nastal je prepir, v katerem so vrgli njo in njenega galana po stopnicah iz hotela, katerega je morala zapustiti. Ludovik je tudi zdaj našel svojevrsten izhod. Kupil je svoji ljubavnici j paiačo, v kateri je smela početi, i kar je hotela.
Visa Bavarska je postala po--zorna na to Pompadurko, ki je; kazala čedalje večjo izzivalno; predrznost. Lola Montez je namreč zahtevala od kralja, naj
jo še njene ljubeznivosti povzdigne v plemenitaški stan. Plemenitaške naslove je smel podeljevati kralj samo s pomočjo Državnega sveta. Ta pa ni soglašal s kraljem, zato ga je Ludovik razpustil in imenoval Lolo za grofico Landsfel-dovo. Zaradi tega imenovanja tje prišlo do ministrske krize in vlada je morala na njeno zahtevo odstopiti. Plesalka si je pridobila nad kraljem takšno oblast, da je odstavljala vseuči-liške profesorje in pometala z vsakomur, ki ji ni bil po volji.
To je povzročilo med vseuči-liško omladino hudo kri in prišlo je do demonstracij, pri katerih so dijaki klicali: "Dol z Lolo!" Ko so se dijaki pojavili pred njenim stanovanjem, je Montezova najprej prišla na balkon, kjer je izzivalno izpila čašo šampanjca. Kdo ve, kako bi se bilo to končalo, da st1 ni nenadoma pojavil stari kralj v spremstvu orožnikov in pribočnika. Ludovik je raz-gnal demonstrante, ki so se razšli z glasnim mrmranjem. Pozneje so izrazili nejevoljo proti Montezovi še večkrat odjeknili v javnosti. Toda Ludovik je bil tako zaverovan vanjo, da ji je dal, kadar se je peljala na izprehod, oboroženo jezdno spremstvo. Pod hišo, kjer je stanovala, so morali posebni stražniki paziti ponoči in podnevi, da niso njenih oken obmetavali s kamni.
Lole Montezove pa vse to ni iztreznilo. Postajala ije čedalje bolj predrzna. Ustvarila si je nekakšno zaščitno gardo iz mladih častnikov in dijakov. Z njimi je popivala in veseljači-la vse noči, da se več, dirigirala je te bučne nastope v štu-| dent o viski obleki sama. Ljudstvo jo je zaradi tega jelo imenovati 'guvernanto Bavarske.* Ker je bilo častnikom prepovedano govoriti o kraljevi pri-ležnici, so imenovali kralja Maveflja in njo Pepco.
Eden najbolj zagrizenih nasprotnikov Lole je bil stari Go-rer. Njegova smrt je dala povod, da se je razčistilo kužno ozračje v Monakovem. Nasprotniki so obmetavali Lolo z blatom. Hotela se jim je osve-tit s tem, da je pri kralju izpo-titi s tem, da je pri kralj uizpo-slovala zatvoritev univerze. Ta dekret je izšel 9. februarja re-volucijskega leta 1848, toda že dan pozneje so prepoved omilili, čez dva dni pa so dekret popolnoma preklicali. Plesalkina kariera na Bavarskem je bila v zatonu. Ludovik I. je poslal Lolo na kmete, kjer pa ni dolgo strpela. Pobegnila je na Angleško in od tam v Ameriko. Bila je tudi v Ženevi in Parizu, kjer se je omožila z Angležem
Healdom. V Londonu jo je prijela policija, potem pa jo je proti visoki kavciji izpustili. A tla solji postala prevroča in pobrisala jo je v Ameriko.
Tam je skušala iz starega bavarskega kralja izsiliti še nekaj denarja, kar pa ji ni uspelo. Odpeljala se je torej z drugim Ludovikom Kossuthom čez morje. Leta 1853 ise je omožila, po smrti tega moža se je oklenila nekega nemškega zdravnika, ki je tudi kmalu umrl. Iz A-merike je odpotovala v Avstralijo, potem se je vrnila v New York, kjer je sklonila svoje življenje 1. 3861. V njeni zapušče-nosti so našli kopico pisem bavarskega kralja, ki ni mogel svoje ljubavnice nikoli pozabiti. Svojo ljubezen pa je tudi drago plačal. Zaradi afer, ki so nastale v zvezi z Lolo Montezovo, je prišel ob prestol, katerega i o mprad odstopiti Maksmili-janu TI.
DAVČNI EKSEKUTOR ZA-RUBIL DEKLE
J
Hudo je, če se splaši uradni i "šime)." O tem so se prepričali oni dan tudi v Aradu v Rumuniji. Davčni eksekutor se tam strogo drži zakona in navodil svojih predstojnikov, ki so mu naročili, naj zarublje-no robo takoj proda na javni dražbi. Eksekutor je odšel v vas Nadašdo, kjer je kmet Bog-danv ni plačal davkov. Našel! je kmeta v največji bedi s šes-1 tirni otroci, med katerimi je! najstarejša 17-letna hčerka pra-| va lepotica. Eksekutor se je dolgo oziral po hiši, končno tje1 pa spoznal, da nima kaj zaru-biti. Zamislil se :je in kmalu mu je šinila v glavo srečna misel. Zakonu mora biti zadoščene, in ker se ne da v hiši nič zarubiti, prodam na javni dražbi tvojo hčerko, je dejal kmetu.
Poklical je na pomoč dva o-rožnika, da sta odvedla vso objokano lepotico na sejem, kjer je morala stati in se kazati ljudem. Ta čas je eksekutor pripravljal javno dražbo. Toda razjarjeni oče je spravil na noge vse vaščane in položaj je že J postajal nevaren, ko se je slučajno pripeljal mimo v avtomobilu finančni inšpektor. Vprašal je, kaj pomeni razburjenje v vasi, in ko so mu povedali, je davčnega eksekutorja takoj odslovil, razjarjeni kmetje so ga pa zn nameček še pošteno pretepli.
Oni, ki niso začeli citati romana —• "GRAD HUBERTU S", ga lahko pri-rno kitati danes.
KONVENCIJA FARMERSKE ZVEZE
Sirka nam
predstavlja del delegatov Farm Holiday zveze, zbranih na- lettm konvenciji v Minn. Bazpravljali so o politiki, suši in dragih zadevah, U se tičejo, fajm
Japonec se prostovoljno lo či od življenja tudi iz povodov, ki bi Evropca komaj ganili. Na šolskem izletu so nekega šolarja smrtno povozili. Učitelj je nedolžen, a ve udar si vzame življenje. Polici|ja je nedolžnega študenta aretirala pri kakšni demonstraciji in ga pretepla, potem izpustila. Ko se mladi človek vrne domov, naznani oblasti pismeno, kako so ravnali z njim in se usmrti.
Nekaj edinstvenega je japonski način samomora "haraki-ri" ali "sepuku." V stari Japonski do 1. 1868 je bil ta način samomora, preparanja trebuha, običajna oblika samomora v kasti vojšoakov samuraijev. Če je pripadnik te kaste vitezov storil greh, ki se je kaznoval s smrtjo, ga niso predali krvniku, temveč je imel pravico, da si sam razpara trebuh. Natančno so določili dan in uro, ko se je moralo izvršiti, določili so tudi uradnike, ki naj bi bili pri tem za pričo. Pozneje je prišlo v običaj, da je kakšen prijatelj obsojenca, ko 'je ta z bodalom, ki so mu ga izročili, izvršil svoje dejanje, prisilnemu samomorilcu z mečem odsekal glavo, da bi mu skrajšal trpljenje. Ta način smrti je veljal vedno za častno smrt.
Ce je kakšnega moža zadela težka nesreča, n. pr. še je izgubil kakšnega prijatelja ali pa če se njegovo prepričanje ni strirtjalo z ravnanjem kakšne vlade, je izvršil harakiri. Ko je morala japonska vlada leta 1896 pod pritiskam velesil o-staviti v vojni proti Kitajski zasedeno ozemlje Liaotunga, si je 40 japonskih voiščakov razparalo trebuhe.
Japonec sodi o samomoru, popolnoma drugače nego Evropec. Zanj je samomor junaški in pogumen čin. Često je ljudstvo politične morilce, ki so se po svojem dejanju sami usmrtili, častilo kot nekaj izrednega. Krasilo je njihove grobove in jim izkazovalo skoraj božanlske časti. To je imelo za posledico da je nastopila vlada in prepovedala čaščenje in sijajne pogrebe mrtvih zločincev.
V stari Japonski so vsakega samuraja poučili o običajih harakiri ja, celo majhni dečki so se tega učili, da so bili za primer potrebe pripravljeni. Kako je sodilo ljudstvo o haraki-riju, je najbolje razvidno iz tega da je poslanec Ono Seigoro, ki je 1. 1869 v zbornici predlagal odpravo harakirija, pri glasovanju propadel z 200 protiv-nih glasov. Samo 3 poslanci so bili za njegov predlog. Kmalu potem pa je vlada vendarle prepovedala prisilni harakiri. Prostovoljni način usmrčanja se je ohranil do današnljega dne. Spomini na vitežko preteklost živijo še vedno v moderni« Japonski. To se je pokazalo na posebno senzacionalen način ob *mrti cesarja Mutsu Hitoja. Kakor je bilo v stari Japonski skoraj običaj, da so se najbližji vazali kakšnega vojskovodje, če je ta padel v bitki, usmrtili s harakirijem, tako je tudi general Nogi, osvojitelj trdnjave Porta Arthnrja, po sporočilu o smrti svojega cefearja izvršil samomor skupaj s svojo ženo. Ce je veljal že živi Nogi za narodnega junaka, tedaj ni čudno da je ljudstvo po njegovi prostovoljni smrti romalo in da še danes roma na njegov grob in ga časti kot polbožanstvo.
Japonec vidi v harakiri|ju dokaz največje volje, junaško in častno dejanje. To dejanje mu je t eon večje, ker je harakiri izredno bolesten način smrti. V tej luči ga bodo gledali n»a Japonskem pač še dolgo časa.
		L. Ganghofer:		
		Grad Hutoertus		
i		:: Roman ::		
V letanjem je par lepih kratkih po* vesti, ki bodo ljubitelje leposlovja
Teta Gundi se je vzravnala kot levinja, ki brani svojega mladiča. In ko da je tiha prijazna celica prepad nesreče, iz katerega bi morala rešiti njenemu varstvu zaupano dekle, tako je planila na breg ter se oprijela lovčevih rok. Komaj je bila stotpila na desko, komaj je začutila sumljivo guganje, kooiaj je uzrla pod svojimi nogami deročo vodo, že je zopet splahnel njen levji pogum. Toda France je vztrajal. Tu ni bilo nobenega povratka več. S kratko molitvico je priporočila svojo dušo Gospodu, zagnala tožeč krik ter v zmedi zaprla oči. Navzlic bobnečemu šumenju, ki ga je povzročal divjajoči potok, je odmeval ta krik prav do celice.
Forbek je prisluhnil. Toda zdajci je zaslišal za seboj vzklik veselega presenečenja.
"Prelepo! Vsaka poteza! Ta usta! Ta lesk v očeh! Kot da stoji resničen in zaresen pred menoj!" Tako so žuborele Katične besede. —
Gospod Forbek, kako ste dobili to sliko?"
Kar je vzbudilo Katično radost, je bila doprsna slika starega lovca v zakrpanem suknjiču, v mehkem klobuku, na katerem je sedelo zlomljeno petelinje pero.
4'Kaj ne, izborna glava? Ta stari gozdni medved!" je rekel Forbek, ki je bil videti, da ni popolnoma doumel Katičinega veselja. "Tip lovca in kmeta, prava korenina. Poglejte samo to ikoščeno čelo in tay sokolji pogled v očeh, ta orlovski nos in ta silna usta! Koliko sile in brezobzirne prirodnotsti leži tu v vsaki črti! In ta zmršena bela brada! To je neverjetno zna (ilno. Stari se lahko srdi kot vihar in potlej ^re pač s svojimi ožuljenimi, od sonca ožganimi prsti v to brado in puli..."
Forbek je utihnil. Stvar se mu je vendarle morala zazdeti nekoliko čudna. Katica se je namreč smejala do solz.
"Prelepo! Toda, kako ste prišli do te slike?"
1' Pred nekaj dnevi sem šel v gore in tam sem naletel v bližini neke planšar.ske koče na star. ca. Naravnost v oči se mi je zapičil in tako sem ga naprosil, da bi mi eno uro sedel."
"Ali je to storil?"
"Naravno! Zdelo se mu je zelo laskavo, ko sem ga nazval za gosspoda gozdarja. Gotovo je pa tudi vedel, da tega ne zahtevam zastonj."
Kazalo je, da je Katico objela ekstaza dobre
volje. "In vi ne veste kdo je? Res ne?"
Zaradi smeha je komaj mogla nadaljevati.
"To je vendar moj papa!"
Forbek se je osuplo umaknil. Ni razumel. Kako je prišel ta stari gozdni medved, morda pa vendar ni bil kak navaden gozdni čuvaj, kot je dala slutiti njegova zunanjost, ampak zares kakšen stalno nameščeni gozdar, to-da kako naj pride ta preprosti gozdar do hčere tako ličnega stasa in ljubkega obraza in še več : do hčere v tako odlično izbrani obleki, s švedskimi rokavicami in elegantno obutvijo. Ta obleka in kar je še spadalo zraven, to je odtehtalo pol letnega zaslužka kakega gozdarja. Zdajci mu je preletela glavo misle: gleda iiška princezinja. Ni vedel, zakaj je to misel tako neprijetno občutil, * skoraj kot bolečino. Toda ne. Samo v te blesteče oči je moral po [gledati, na ta otroška usta, da je zopet zavrgel nesmiselni domislek. Zato pa mu je bila stvar še nepojmljivejša. Stari gozdni medved, ki ga je bil tem gori odkril, ta je bil pravi. O tem ni bilo dvoma. Uganka je bila to dekle.
Že je hotel Forbek staviti vprašanje, ko je zaslišal pred celico hlastne korake. V vratih se je stemnilo in gospica Klesbergova se je spotaknila ob prag.
"Katica!"
Zdaj je ugledala mladega slikarja, luč z o-kna je svetlo podala na njegov obraz in Gundi Klesbergova se je prestrašno opotekala k steni, kot da je videla pošast. Začudeno je pogledal Forbek tujo damo, Katica se je prenehala smejati.
"Tetica, kaj t^ je?"
Zdelo se je, da si je Gundi Klesbergova opo mogla.
"Toda govori vendar. Kaj ti je?"
"Nič, nič! Kdo je... ta gospod?"
"Gospod slikar Forbek," je jecljala Katica, medtem ko ?e je mladi mož priklanjal, i Da ibi se rešili neprijetne zadrege, je Katica 'vzela skicirko.
J "Teta Gundi, moram ti pokazati, kaj je gospod Forbek narisal, čudila se boš!"
Klesbergova je ob tem imenu, ki ga ni še nikdar slišala v svojem življenju, olajšano zadihala. Bojazljivo so polzele njene oči po mladem možu in zmajala je z glavo.
DALJE PRIDE
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi
ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ''Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I I
IZ BAGuADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed iBmina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Dražba En Narr
Cena ______________1M
KKtŽFM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nila; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarih; Med JezJdl
Cena_________lil
PO DIVJEM SCRDISTANT
4 knjige, 594 strani, s slikami
Vsebina:
AmadlJa; Beg is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena _________________1JM
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina:	'
Brata Aladiija; Koča v soteski; Mlrldlt; Ob Vardarjn	Cena_____1JM
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina:
Izseljenci; Tnma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta;
Izdajalec; Na lovn; Spet v divjem zapadn; Rečeni milijoni; Dediči
Cena--------Mi
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šlmen; Zarota s zaprekami; V gol oboj aku ; Mohamedanski svetnik
.L59
WINETOV
12 knjig, s slikami, 1753 starani Vsebina.	>92
Prvikrat na divjem zapadn; Za fivljenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Bar; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
__>54
2 C T I
4 knjig©, s slikami, 597
Vsebina:
Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, In njegova poslednja pot
JU
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 16th Street	New York, N. Y.

BX2T9 BT250ZJ3*
New York, Saturday, July 18, 1936
THE LlOtQWST 8WTTBNE DULY IN VJ33.
Srčna stiska ■
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
53	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
IZ ZGODOVINE KOLESA
"Ako vas ne bi imel, bi bil! Vi in Katarina sta edian, ki jih se imam, in ki me razumeta! Moja žena se za mene ni nikdar brigala. Kar je na meni zamudila, boste vi popravili. Vi morate vedno ostati pri meni! Toda o tem bova govorila pozneje. Za danes sva imela dovolj razburjenja! Drugače bom še imel opravilo z našim dobrim zdravnikom, ko vas bo prišel jutri pogledat! Sedaj pa takoj v posteljo in dobro spite!"
Nežno poboža uvela lica mladega moža ter ginjen gleda v njegov bledi obraz. Naenkrat pa mu pritisne poljub na čelo in pravi:
"In od s. da j naprej te bom tikal, David!"
Odhod v Monte Carlo je bil določen za 25 februarja. Kraft 3e bil že skoro popolnoma zdrav. Zadnje tedne je njegovo okrevanje nenavadno naglo napredovalo. Njegove krepke narave ni bilo mogoče tako naglo vkloniti. Samo lahna bledoba in nekoliko upadena lica so pričala, da je bil celi mesec v bolniški postelji.
^ Bilo je dan pred odhodom in vse je bilo pripravljeno. Baron je sporočil svoji ženi, da je Kraft že toliko zdrav in da bo ž njim šel v Monte Carlo.
Vreme pa se je preobrnilo; zopet je postalo zelo mrzlo. Debel sneg je ležal na pokrajini, medtem ko so bili v začetku meseca zelo gorki dnevi, da rje izgledalo, kot da je že pomlad.. Baron je nadzorstvo nad Brezenom izročil staremu Vosu in i obenem prosil barona Viljema Bergerja, da nekoliko pogleda. Viljem in Katarina sta bila prejšnji večer še kako uro na Brezenu. Po večerji so še o marsičem govorili; na to in ono je baron opozoril Viljema in oba sta bila v pogovor tako zatopljena, da nista opazila, kako sta Katarina in Kraft postajala vedno bolj tiha. Misel na ločitev je pretresala njuni srci. £*koro vsak dan sta se videla, sedaj pa bosta morala to več tednov pogrešati. In tedaj sta se oba zavedla, kako draga sta si bila eden drugemu.
"Gospica Katarina, ali boste tudi kaj mislili na mene, ko bom odsoten?" jo tiho vpraša.
"Jaz bi vas morala z večjo pravico tako vprašati, gospod oskrbnik. Toliko prememb boste imeli in videli mnogo lepe ga, da vam bo naš mirni Brezen kmalu izginil iz spomina." pravi Katarina smeje.
"Za mene je Brezen najlepši kraj, ako ste vi v njem, Katarina!"
Več se ni upal reči, četudi mu je srce prekipevalo.
\riljem je priganjal k odhodu in baron ju tudi ni več zadrževal, ker bo prihodnji dan še dovolj dela.
Tako trdo ije Kraft držal Katarinino roko, da jo je bolelo in dolgo ji je Kraft gledal v lepi obraz, kot bi si hotel njegove poteze utisniti v spomin.
"Kako naj se vam za vse zahvalim; Katarina?" ji šepete, "zdravstvujte in ne pozabite na me," komaj je mogel spraviti te besede iz sebe.
"Na srečno svidenje, gospod oskrbnik!"
Mora se premagovati, da ne zajoka; bolest ločitve jo je skoro premagala. Pa saj bo zopet prišel in potem bo njen; £>aj ni moglo biti drugače! In v tej osrečujoči misli ga je pustila iti.
• • •
In zopet je prišel, popolnoma nepričakovano; razun starega Vosa ni nikdo ničesar vedel. Zadnje čase se je vedno smejal tako poredno, kadar ga je Katarina vprašala za vrnitev r,heli gospodov. V pismih in dopisnicah, ki jih je prejela, ni bdo ničesar omenjenega.
"Xe vem, v resnici ne vem, milostljiva gospica! Naj-brže obema gofepodoma tam doli tako ugaja, da sta popolnoma pozabila na vrnitev. Drugače si tega ne morem misliti.
pa saj tudi vesta, da je pri starem Vosu tudi vse v najboljši oskrbi. Zato moreta mirno ostati od doma. :
Binkošti so bili to leto precej zgodaj, že koncem maja — in za Binkošti je moral baron *3pet biti doma in ž njim oni drugi, po katerem jc njeno srce tako hrepenelo. Bila je pre-trdna narava, da bi se vdajala nepotrebnim hrepenenjem, toda bilo je močnejše kot sama! Kolikokrat je prebirala pisma in dopisnice, ki jih iji je pisal, pisma o zanimivem življenju in zabavi na Rivieri, poročila o njegovem zdravstvenem stanju, ki se je boljšalo z vsakim dnem in vendar je imela za njo vsaka beseda poseben pomen.
Prišel je Vnebohod. V žareči modrini se je bočilo nebo nad bujno cvetočo zemljo. Že zgodalj zjutraj se je Katarina odpravila zdoma. Gertin grob (je okrasila s svežimi cvetlicami in je šh. nato na Brezen. Ta dan je prvič odložila žalno obleko po svojem očetu in si je nadela belo obleko, ki je bila okrašena s črnimi progami. Bilo ji je tako svečano in praznično pri srcu, da ni mogta dajati na sebe žalne barve. Staja je v veliki sobi in je v posodo urejevala cvetlice, ki jih je med potom nabrala, ko jo nenadoma nekdo objame. V presenečenju glasno krikne.
"Sladko, sladko dekle," sliši šepetajoči glas.
"David, David," vriskne in smeje in joka je mu visi na vratu. Toda kmalu se zave, da je izdala svojo veliko veselje. Žarečega obraza in s povešenimi očmi stoji pred njim, na katerega je mislila s tako veliko ljubeznijo in hrepenenjem.
"Katarina, draga preljuba," nežno ji pridvigne obraz in ji ameje zre v žareče oči in kar je videl v njih, ga je moralo zadovoljiti, kajti, ne da bi rekel besedo, jo objame in ji pritisne iskren poljub na -njene cvetoče ustnice. v
"Moja draga, preljuba, vendar enkrat te imam zopet," pravi tiho ves ginjen. "Saj me imaš rada--"
"Saj ves, David," mu šepne, "-ali boljše, ne veš, kako zelo." Svoj obraz nasloni na njegove prsi in Kraft ji ljubeznivo boža njene svetle lase. Dolgo stojita tako v objemu in blaženj sreča obhaja oba.
"Povej mi, David, odkod p rihajaš, tako nenadoma, tako nepričakovano. Četudi sem te že vsak dan pričakovala?" ga vpraša.
L {Dalje prihodnji*.];
Moderno kolo po svoji da-kakor ni več podobno prvim našnji elegantni zunanjosti ni-kolesom. Kodo je prav za prav docela moderno prometno sredstvo, kakršnega v starih časih niso poznali. Vendar pa izvira iz nekakega vozila, katero je v srednjem veku nekdo izumil ter (je o tem dominikanski menih Lindner v svojem letopisu o tem vozilu takole poročal: "Leta 1505 se je neki meščan iz Pirne na Saksonskem pre-drznil narediti voz na vijake in
se z njim voziti brez konj. Pri tem pa je obtičal v biatu nedaleč od mesta. Ko bi bilo na ravnem, bi bilo še nekaj časa šlo."
Prva kolesa niso bila na dveh ampak na štirih kolesih ter so jih imenovali umetno vozilo. Tako vozilo je 1. 1649 naredil neki Nuernberžan, od katerega ga je pozneje kupil švedski princ. Nuernberški letopis o tem takole poroča: "Takle voz lahko obstaneš, kadar hočeš, se lahko pelješ naprej, pa je ven-
ZBIRKA.
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN-SKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ -35
ANDREJ HOFER ...................................................50«
BENEŠKA VEDEŽEVALKA ................................35c
BELG RAJSKI BISER ............................................35c
BOŽIČNI DAROVI ....................................................35«
BOJ IN ZMAGA ......................................................20«
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45«
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30«
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25«
DEVICA ORLEANSKA ...........................................50c
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40«
ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA _______35«
FRAN BARON TRENK ............................................35e
FRA DIAVOLO ........................................................50«
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-finski, veselomodre humoreske, 72 strani .35
HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40«
JANKO IN METKA (kartonske slike za ctroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30«
KRALJEVIČ IN BERAČ ......................................30«
KRVNA OSVETA (povest iz abrušklh gora) .....30«
KAJ SE JE MAKARU SANJALO .......................25e
LJUDEVIT HRASTAR POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) .................................30«
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75«
MARON, krščanski deček iz Libanona ................25«
MUSOLINO. ropar Kalabrije ..............................- 40e
MRTVI GOSTAČ ...................................................... 35e
MALI KIjATEŽ (»pisal Mark Twain) ................70c
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ......................................................... 25e
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40e
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e
' PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........ .30
PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Aut. Huomler. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... JO
PABERKI IZ ROŽA .............................................25«
PARIŠKI ZLATAR ................................................35c
POŽIGALEC ........................................................25«
PRSTI BOŽJI ...........................................................30c
PRAPREČANOVE ZGODBE ................................35c
POVODENJ (spisal Krištof Šmit) _______________________30e
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vei............. L—
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ...............................30«
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I- zv. .................._ 40«	II. zv. _______________40«
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ^.................... .40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za
mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JUDEK ____________________________________________________25«
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ___________30«
POSLEDNJI MOHIKANEC___________________________30«
RDEČA IN BELA VRTNICA ................................30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM _____________30«
ROBINZON KOŠUTNIK .................................... .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena ......................... J50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .C0
SUEŠKI INVALID ________________________________________35«
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) __________30«
SVETA NOTBURGA ________________________________35e
STEZOSLEDEC _____________________________________________________30«
SVETA NOČ (pripovedke) ___________________________30«
TRI INDIJANSKE POVESTI _____________________________30«
TURKI PRED DUNAJEM ....................................30«
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L tv. $1.30; O. zv. $1.40; m. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano 1.— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
P« ............................ .20
VOLK SPOKORNIK (spisal Fran« Meško; •
slikami) ----------------------------------------------$1.00
Trda vez.......1.20
ZABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po __________________________________________50«
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ______60«
ZLATOKOPI (povesi iz Alaske) _________________25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
L del ---------- 40« n. del ___________40«
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! In 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), ▼ 1 zvezka...... £0
VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. SO
8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ SO
13 POVESTL (III. zv.), Gangl .............. M
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA
dar vse narejeno tako, kakor kolesce na uri."
Temu umetnemu vozilu je po dolgih in nerodnih poskusih končno sledilo vozilo na dveh kolesih. Tak stroj je prvi pokazal na dunajskem kongTesu leta 1815 knežji gozdar z Ba-denskega. Na vozilu je zadaj sedel voznik, ki je kolo močno pognal, nakar se je začelo pomikati. Tedaj pa še ni bilo častno biti iznaditelj, zaradi česar je iznajditelj izgubil svojo knežjo službo. Toda njegovo vozilo se je kmalu priljubilo. Veji dar pa je še mnogo manjkalo do današnjega kolesa. Neki Fischer iz Nemčije je okrog 1. 1850 naredil vozilo na dveh kolesih, ki je nekoliko bolj podobno današnjemu kolesu.
Toda tista kolesa še niso bila za ljudi premehkih kosti, ker so se silno tresla. Šele kasneje je nekdo izumil sedež na vzmetili, zaradi česar se je bilo potem nekoliko prijetndje voziti na takem koldsu. V taki obliki je 1. 1860 kolo iz Pariza prišlo v Ameriko, kjer so kmalu začeli delati kolesa z gumijevimi obroči. Dotedanje lesene prečke v kSesih so nadomestili s prečkami iz žice, zaradi česar je kolo postalo mnogo lažje. Počasi so začeli delati taka kolesa, da je bilo prednje kolo mnogo večje kakor pa zadnje. Tako visoko kolo je bilo spočetka pri tedanjih športnikih močno priljubljeno. Ustanavljale so se tovarne, ki so začele delati taka koletea, in šport na visokih kolesih je bujno cvetel. Vendar se to vozilo praktično nikdar ni moglo obnesti, ker je bilo previsoko. Šele, ko so začeli zopet delati navadna kolesa s pnevmatiko, se je kolo tuili kot praktično vozilo u-domačilo.
Danes je vožnja na kolesu brez dvoma precej prijetna. To pa je zasluga pnevmatike, katero je izumil dublinski živino-zdravnik Dunlop. Ta je imel 12 in pol leta starega sina, kateremu je kupil kolo. Ker pa je kolo na trdih obročih močno treslo, je oče premišljeval, kako bi ta nedostatek odpravil. Nazadnje je pošinil pravo misel. Guinijaisto cev, ki je bila napolnjena z zrakom, je trdno zaprl in jo pritrdil na kolo. S takim kolesom se je potem njegov sin dolgo časa vozil, ne da bi se bil kdo drugi kaj zanimal za to iznajdbo. Nekega dne pa je videl to kolo angleški dirka-lec, ki je občudoval dečka, kakor lahko vozi po cestnem tlaku. Ta Anglež je potem irskega živinozdravnika opozoril, naj da svojo iznajdbo paten tirati.
Kljub temu pa je minilo še precej let, preden so tovarne kolo izpopolnile. Treba je bilo mnogo sprememb, preden se je posrečilo napraviti tako kolo, kakor ga uporabljamo dandanes. Najtežje vprašanje pa je bilo, kako bi novo vozilo bilo mogoče uporabljati tudi ženskam. V tem oziru so se iznaj-dite^ji mnogo trudili, da so napravili udobno, elegantno, obenem pa trdno žensko kolo.
Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod veJstvona izkušenega spremljevalca.
24 6 West 18th Street
Ncvf York, N. Y.
EVROPA IZUMIRA.
Angleški publicist dr. Emil Charles razpravlja v nekem listu o evropskem populacijskem problemu in prihaja do naslednjega zaključka:
Zdi se, da so — razen Rusije — vse dežele Evrope, Severne Amerike in britskih domi-nionov dosegle stanje ali pa se mu naglo bližajo, ko bodo nesposobne, da bi število svojega prebivalstva ohranile vsaj stacionarno. ^Mogoče je iti celo dalje. Lahko rečem, da doslej ne poznamo ra-zloga, da bi se nezadovanje ustavilo baš na telj točki, ki jo je danes doseglo. Tem važneje je posvetiti temu problemu vso pozornost, preden dosežemo znatno neugodnejšo bilanco. V tem primeru bi namreč nazadovanje rodovitnosti šlo že tako daleč, da bi bilo nad vse težko potisniti razvoj naprej,	___
i£3. julija:
Europa v Bremen lie de France v Havre Berengarla v Cherbourg
25.	julija: Vulcania v Trs?
29. julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr
1. avgusta:
Champlain v Havre Bremen v Bremen
5. avgusta:
Aquitauia v Cherbourg Normandie v Havre
8. avgusta:	,
Europa v Bremen Rex v Genoa
12.	avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
13.	avgusta :
lie de France v Havre
15. avgusta: Paris v Havre
19.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
20.	avgusta: Vulcania v Trst
21.	avgusta: Bremen v Bremen
22.	Champlain v Havre Conte di Savoola v Genoa
26.	avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
28. avgusta:
lie de France v Havre Europa v Bremen
Pišite nam za cene vosnlh 11-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureao) 216 W. 18th St, New York
stov, reservacljo kabln In pojasnila za potovanj«.

_I
2. septembra :
Nonnandie, Havre Aquitauia, Cherliourg
5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Hex v Genu«
S. septembra :
Saturata v Trst !). septembra :
Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 10. septemhra ;
Champlain v Havre
12. septemhra :
lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen IG. septembra:
Xormandie v Havre 17. septembra :
Aquitania v Cherbourg 19. septembra: '
Conte di Savoia v Genoa
22.	septembra : Bremen v Bremen
23.	septembra:
I .a fayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cheri>onrg !i(5. septembra : Paris v Havre Vulcania v Trst liO. septembra :
Europa v Bremen .'iO. septembra:
Xormandie v Havre
V J U GOSLAVIJO
V MANJ KOT 7 DNEH
QUEEN MARY
Kraljica vseh morja; krasna izdelava. Nenadkriljive kabine Tretjega razreda in prostorni javni prostori.
<">dplutja iz New Vorka preko Chebourga. 29. julija, 12. in 26. avgusta; 9. septembra
BERENGARIA AQUITANIA
23. julija; 12. sept. 5. avg„ 19. avg. Tudi Modeme Motorne ladje preko Havre
BRITANNIC GrEORG-IC
Za nadaljne informacije se obrnite na lokalnega agenta aH na
CUNARD WHITE STAR

BROADWAY
NEW YORK
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do iidaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pc leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laoshln COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zopantii. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cloro
in Illinois) JoUet, Mary Bamblch La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Angustiq North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: Girard, Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, "W. Vs. In Mary lan i 1
MICHIGAN: Detroit, Frank Stular
MINNESOTA:
Chlsholm, Frank Gouže Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvatich viONTANA: Roundnp, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck VEW YORK: Gowanda, Karl Btrnlaha LitOf Falls,
Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Remik. John Slapnik
OHIO:
Barberton. Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kovfe Youngstown, Anton KikelJ
OREGON;
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee
» Coverdale In okolica, M. Export, Louis Sopaottt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Ballocb Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, ft. Sdttfrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN:
Milwaukee. West Alils. Fr. 8k* Sheboygan, " " —
WYOMING: Rock Springs, Dlamondvllle, Joe BoUcto
Vsak tuifsmill to, katera Je prejel.
UPRAVA "GUB NABODA"