127 Glasnik SED 62|1 2022 * Ir ena P or ek ar K acafur a, univ . dipl. inž. k emi jsk e t ehnologi je, k onser v at or sk a-r es t a vr at or sk a sv e tnica, P okr ajinski muzej Mar ibor ; ir ena.p.k acafur a@gmail.com. Muz eji za r azno lik os t in vključen os t Ir ena P or ek ar K acafur a* Uvod Pomembna naloga muzejskih delavcev je pravilno hranje- nje in ohranjanje muzejskih predmetov, saj ti kljub sodob- nim tehnološkim pomagalom ostajajo temelj strokovnega dela. Ker je ohranjanje zbirk neskončen proces in se ci- klično ponavlja, je izjemno pomembno, da vsi zaposleni skrbijo za ustrezno preventivno konserviranje. 1 Pri tem imajo manjši muzeji običajno prednost pred večjimi, saj zaposleni samoumevno izvajajo skupinska dela, si razde- lijo odgovornosti ter so sposobni koordinirati posamezne faze dela in zato učinkoviteje porabljajo omejena finančna sredstva (Michalski 2011). Navedeno velja tudi za kolek- tiv Pokrajinskega muzeja Maribor. Da lahko v muzeju uspešno skrbimo za ohranjanje gradiva (preventivno konservacijo), moramo zmanjšati možnost izgube njegove vrednosti, kar pomeni, da moramo pred- videti, popisati in poskušati odpraviti tveganja, ki so jim predmeti pogosto ali zgolj občasno izpostavljeni. Na pod- lagi podatkov o gradivu (izvor, vrsta, material, ohranje- nost, dimenzija …), razmer, v katerih je gradivo hranjeno, podatkov o muzejski stavbi, okolju, v katero je umeščena, in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na ohranjanje mu- zejskih predmetov, je zaželeno izdelati oceno tveganja za muzejske predmete. Pri tem so zelo pomembne izkušnje muzejskih delavcev. Zaposleni v mnogih letih ravnanja s 1 Preventivno konservacijo sestavljajo posredni ukrepi za upočasnitev propadanja in preprečevanje škode z ustvarjanjem optimalnih raz- mer za ohranjanje kulturne dediščine, kolikor je to združljivo z njeno družbeno rabo (Šubic Prislan 2014: 2). predmeti najlažje ugotovijo pomanjkljivosti ali nepravil- nosti, ki se ali bi se lahko pojavljale. V članku bom predstavila metode preventivnega konservi- ranja, ki smo jih v Pokrajinskem muzeju Maribor izvajali v zbirki oblačilne kulture od njenega nastanka do danes. Načini (razstavljanja) 2 in deponiranja gradiva do leta 2010 Pokrajinski muzej je začel sistematično zbirati gradivo v zbirki oblačilne kulture 3 leta 1965 po razstavi Tristo let mode na Slovenskem. V muzeju so sklenili, da bodo zbi- rali predmete tako civilne kot vojaške oblačilne kulture, s katero so zbirko dopolnili še po razstavi Uniforme v zgo- dovini leta 1969. Ker se je zbirka večala, se je kmalu pokazalo, da bo za hranjenje in razstavljanje naraščajočega števila predmetov treba urediti namensko opremljene prostore. Tako so leta 1973 odprli štiri razstavne sobe z vgrajenimi in pomičnimi zastekljenimi in osvetljenimi vitrinami, v katerih so raz- stavljali okoli 350 predmetov, kar je predstavljalo tretjino 2 Principi razstavljanja predmetov sicer niso vsebina tega članka, a so prav v primeru zbirke oblačilne kulture pomembni, saj precej časa od ustanovitve te zbirke v Pokrajinskem muzeju Maribor zanjo ni bilo ustreznih depojev in je bil dobršen del predmetov v razstavišču razstavljen in hkrati trajno hranjen. 3 Poimenovanje zbirke oblačilne kulture, kot jo imenujemo danes, se je v preteklosti večkrat spreminjalo. V dokumentih lahko zanjo za- sledimo različna poimenovanja, kot so »modna zbirka«, »kostumska zbirka«, »zbirka vojaških in modnih noš«, »oblačilna zbirka«, in še kakšno ime bi se našlo. Izvleček: V P okr ajinsk em muze ju Mar ibor smo v zadnjem de - se tle tju pr ecej g r adiv a pr enesli v sodobno opr emljene depojsk e pr os t or e, g r adiv o v njih pa v v eč int er v alih ur edili v skladu s so - dobnimi smer nicami pr e v entiv e k onser v aci je. K er je ohr anjanje g radiva neločljiv o po v ezano z us tr eznimi pos t opki pr e v entivne k onser vacije, r edno spr emljamo nov os ti na področju s trok e, hkrati pa razvi jamo tudi las tne dobr e prakse t er pripra v ljamo pripor očila za izboljšanje s t anja na podr očju pr e v entivne k on - ser v aci je. Ključne besede: depoji, pr e v entivna k onser vaci ja, k om pe - t ence zaposlenih, ob v lado v anje tv eg anj Abstract: In t he las t decade, t he Maribor R egional Museum h as t r an sf e r r e d a n u mbe r of obje ct s t o moder n l y e q u ippe d s t or - ag es, and in se v eral int er vals arrang ed t he mat erials wit hin in accor dance wit h mod er n guid elines of pr e v entiv e conser v ation. As t he pr eser vation of mat erial is ine xtricabl y link ed t o appr o - pr iat e pr e v entiv e conser vation pr ocedur es, w e r egular l y moni - t or i nno v ati ons i n t he f i el d , whi l e al s o d e v el op i ng our o wn g ood practices and pr eparing r ecommendations f or im pr o ving t he situation in t he f ield of pr e v entiv e conser v ation. Keywords: s t or ag e uni ts , p r e v enti v e c ons er v ati on, em p l o y ee com pe t encies, r isk manag ement UKREPI PREVENTIVNE K ONSER V A CIJE V DEPOJIH POKRAJINSKEG A MUZEJ A MARIB OR S tr ok o vni članek | 1 .0 4 Datum pr ejema: 3. 1 2. 202 1 Glasnik SED 62|1 2022 128 Muzeji za r aznolik os t in vključenos t Ir ena P or ek ar K acafur a zbranega gradiva. 4 Preostalo gradivo so hranili v omarah in skrinjah kulturnozgodovinske zbirke. Že tri leta po postavitvi nove stalne razstave so muzealci ugotavljali, da je stropna osvetlitev v premičnih vitrinah premočna in lahko poškoduje občutljivo tekstilno gradivo ter da jo bodo morali v prihodnje ublažiti (Arhivski vir 1). Žal se to ni zgodilo vse do začetka prenove gradu leta 2004, ko je bila razstava umaknjena. Večina gradiva je bila tako na razstavi prikazana več kot trideset let, nepravilna osvetlitev pa je na nekaterih predmetih povzročila nepo- pravljive poškodbe. Kljub temu, da so bili predmeti v vitrinah, se je z leti na njih nabrala plast prahu, kar je bilo vidno predvsem na iz- postavljenih delih oblačil in modnih dodatkov (ramenski deli, vrhovi pokrival, zgornji deli krinolin, sončnikov). Vsako leto so razstavišče temeljito prezračili in v prvih letih za zatiranje tekstilnih škodljivcev v vitrine namesti- li naftalinske kroglice, kasneje pa kafro, sivko in cedro- vo olje. Šele leta 1996 so v razstaviščih začeli beležiti gibanje temperature in relativne vlažnosti, slednjo pa tudi uravnavati. V prostorih stalne razstave tudi ni bilo ogrevanja, zato so bila nihanja temperature med poletjem in zimo izdatna, vendar ne hipna. Kljub nekaterim spodrsljajem, ko je strokovnost muzeal- cev zamenjala želja po popularizaciji gradiva, so v muzeju na splošno skrbno odmerjali čas razstavljanja občutljivega gradiva na občasnih razstavah. Zavedali so se pomanjklji- vega nadzora nad okoljskimi razmerami v muzeju in s tem tveganja za oblačilne predmete. V zgodnjih devetdesetih letih so zato začeli izdelovati rekonstrukcije historičnih oblačil, in že leta 1993 so bile prve postavljene v stalno razstavo stanovanjske kulture (Arhivski vir 2). Dva prostora za deponiranje predmetov oblačilne kulture so pridobili ob prostorih stalne razstave leta 1979. V odpr- 4 V letih, ko so v muzeju postavili prvo kompleksno stalno razstavo, ni bilo na razpolago lutk za muzejske postavitve iz ustreznih materia- lov, prav tako ne sredstev za njihovo nabavo. Uporabljali so večino- ma izložbene lutke ali pa so jih izdelali sami iz materialov, ki so jim bili na voljo na tržišču. tih omarah je bilo gradivo na policah hranjeno prosto leže- če in v kartonskih škatlah, nekaj omar pa je imelo obešala za obleke, ki so bile pred prahom zaščitene s folijami. Po letu 1991 so začeli urejati dodatna depojska prostora. V depojih so na novo razporedili gradivo (Arhivski vir 3), ko so nabavili večje število kartonskih škatel in stojal za obla- čila ter uredili priročno delavnico za posege na tekstilu. Na odprte omare so namestili zavese iz platna kot zaščito pred prahom. Ob preurejanju depoja se je pokazalo, da so prostori maksimalno izkoriščeni in da jih z večjim prito- kom predmetov ne bo mogoče dodatno obremeniti (Arhi- vski vir 3). Zaradi prostorske stiske je bil otežen pregled gradiva v omarah in na stojalih, saj so bili predmeti preveč natrpani. Prav tako je primanjkovalo primernih zaprtih predalnikov, v katerih bi morali v ležečem položaju hraniti najobčutljivejše muzealije iz te zbirke, ter odlagalnih po- vršin za njihov pregled (Porekar Kacafura 2012: 52). Konservatorsko-restavratorski tehniki, ki so sodelovali pri hranjenju, urejanju in razstavljanju predmetov oblačilne kulture, so delali na vseh muzejskih področjih in niso bi- li specializirani za posamezne vrste gradiva. Pri urejanju gradiva so se lahko opirali predvsem na znanja in praktič- ne napotke iz različne domače in tuje literature. 5 Všečnost postavitve predmetov na razstavi ali ureditve predmetov v depoju je bila mnogokrat odvisna od njihove iznajdljivo- sti. Vse posege na gradivu in urejanje depojev so opravljali pod nadzorom kustosa, najprej Sergeja Vrišerja in kasneje Andreje Vrišer. Slednja je s konservatorsko-restavratorsko tehnico Marijo Leskovec v začetku devetdesetih let uredi- la za takratne razmere vzorčno urejene depojske prostore oblačilne kulture. 6 Leta 1995 so v muzeju kot vodjo oddelka za konserviranje in restavriranje zaposlili avtorico tega članka. Skrb za pre- ventivno konservacijo v zbirki oblačilne kulture je v muzeju prvič v celoti prevzela konservatorka-restavratorka. Uvedli smo vodenje konservatorsko-restavratorske dokumentacije o opravljenih posegih na predmetih, uporabo novih, iner- tnih materialov za deponiranje, embaliranje in transport ter kontrolo in uravnavanje okoljskih razmer v razstavišču in 5 Zaposlenim so bile v izjemno pomoč publikacije, ki jih je izdajalo Društvo muzealcev Slovenije, pri njihovi vsebini pa je aktivno sode- lovala Nada Sedlar, vodja Oddelka za konservacijo Narodnega mu- zeja Slovenije. Zvezka Klimatizacija v muzeju, ki je izšel leta 1982 in je bil prevod in povzetek Kühnovega dela, ter Splošna pravila za delo v muzejih in galerijah SR Slovenije iz leta 1983 sta prinesla nekaj jasnih navodil tudi za ohranjanje predmetov oblačilne kulture oz. tekstilnih predmetov. Tudi Sergej Vrišer, ki je sam predaval mu- zeologijo in je poznal sodobne smernice deponiranja in razstavljanja tekstilnega gradiva, je prevedel nekaj poglavij o preventivni konser- vaciji iz različne nemške strokovne literature, ki je bila na razpolago v muzeju, prevode pa so pri svojem delu s pridom uporabljali kon- servatorsko-restavratorski tehniki. 6 Z današnjega gledišča in s sedanjimi znanji imamo lahko na to ure- ditev seveda vrsto pripomb, a lahko trdimo, da je bil za takratni čas depo oblačilne kulture eden najbolje urejenih v državi. Slik a 1: Del nekdanje s t alne r azs t a v e oblačilne k ultur e le t a 2003 (f o t o: Irena Porekar Kacafura). Glasnik SED 62|1 2022 129 Muz eji za r azno lik os t in vključen os t Ir ena P or ek ar K acafur a depojih. Zaradi ugotovljene previsoke relativne vlažnosti (RH), ki bi lahko v polnem depoju botrovala nastanku in ra- sti plesni ter mikroorganizmov, smo nabavili nekaj konden- zacijskih razvlaževalnikov in tako uravnavali vlažnost. Kot zaščito pred tekstilnimi škodljivci smo leta 2001 vpeljali re- dno dezinsekcijo predmetov oblačilne kulture z insekticidi. Načini deponiranja gradiva po letu 2010 Leta 2000 smo v muzeju pripravili elaborat o prenovi gra- du, razstavišč in depojev. Kustodinja zbirke oblačilne kul- ture je pripravila popise gradiva, konservatorka-restavra- torka pa pogoje za njegovo hranjenje, potrebne površine in popis primerne opreme. Projekt opreme za depo oblačilne kulture je bil izdelan leta 2008, dve leti kasneje pa tudi realiziran. Prostori novega depoja so opremljeni s po meri izdelano kovinsko pohištveno opremo, imajo pa tudi vso potrebno infrastrukturo, zaslon oken pred vplivom direk- tne sončne svetlobe in primerne klimatske razmere. V letih 2017 in 2018 smo z dodatnimi zaposlenimi izvedli detajlno urejanje večine gradiva v depoju, saj smo odpirali novo stalno razstavo oblačilne kulture. Ob tem smo si za- stavili preprost cilj: vzpostaviti pregleden in učinkovit sis- tem hranjenja in dokumentiranja ter zagotoviti varnost za predmete. Pripravili smo seznam nalog, ki smo jih izvedli, da lahko govorimo o urejeni zbirki: • izris načrta depojske opreme s hojnico in načrt lokalizacije opreme (sistem označevanja omar, predalnikov, polic in predalov, kjer so predmeti hranjeni); • analiza tveganj zaradi prostorov in opreme depoja (izvedba izboljšav); • analiza obstoječega stanja muzealij in dodaten po- pis (pregled predmetov, popis stanja ohranjenosti, razdelitev v smiselne muzeološke skupine, dopol- nitev dokumentacije …); • analiza obstoječega principa hranjenja predmetov in uporabljenih embalažnih materialov (izvedba izboljšav); • natančnejša razvrstitev predmetov glede na zah- teve po hranjenju (možnost obešanja, zlaganja, posebne zahteve hranjenja …); • analiza okoljskih razmer v depoju; • dodatna izvedba dezinsekcije. Evidentirali smo stanje ohranjenosti predmetov, jih raz- prašili, zanje izdelali podporna ležišča, po potrebi zame- njali embalažo ali obešalnike, med predmete vložili trajno obstojen papir in namestili zaščitna pokrivala, izdelana iz materiala Tyvek, dopolnili dokumentacijo, predmete foto- grafirali in jih razdelili v smiselne muzeološke sklope ter jim določili trajna ležišča. Predmete v depoju oblačilne kulture trenutno hranimo v škatlah, na obešalih in prosto ležeče na policah v omarah in predalnikih, pritrjene na mrežah, na prostostoječih obe- šalih in na razstavnih lutkah. Način hranjenja predmetov je odvisen od njihove ohranjenosti, oblike in velikosti, saj poskušamo s pravilnim hranjenjem zmanjšati napetosti v materialu in s tem možnost dodatnih mehanskih poškodb. Tridimenzionalne tekstilije hranimo leže ali pokončno. Najobčutljivejše deponiramo v širokih predalnikih ali na izvlečnih policah, ki nudijo oporo celotnemu predmetu, s čimer tudi lažje dostopamo do njih. Za predmete, ki lahko visijo, uporabljamo lesene obešalnike, s katerimi smo v zadnjih letih nadomestili neustrezne plastične. Kljub pro- tiprašnim zaporam na kovinskih tirnih omarah predmete na obešalih dodatno ščitimo s prevlekami iz paropropustne folije Tyvek. Večino preostalega gradiva hranimo v kartonastih ška- tlah, ki se zapirajo s pokrovom, kar preprečuje morebitno nalaganje prahu na predmete in enostavno manipulacijo. Znotraj jih zaščitimo s trajno obstojnim papirjem ali folijo Tyvek. Trenutno je le del škatel izdelanih iz trajno obstoj- nega kartona. Večji ploski tekstil (preproge, zastave in prapori) hrani- mo navit na oporo, da ne prihaja do lomljenja vlaken. Za preproge uporabljamo kolute z dovolj velikim premerom, obešene na kovinsko stojalo, za prapore in zastave pa manjše kolute, pritrjene na kovinske mreže na stranicah tirnih omar. Na kovinskih mrežah hranimo še dežnike in sprehajalne palice, nameščene v tulce in ovite s folijo Tyvek. Nekatera občutljiva oblačila hranimo na prilagojenih prostostoječih razstavnih lutkah, ki so zaščitene s protiprašno prevleko iz folije Tyvek. Na pomičnih stojalih pa večinoma le začasno hranimo predmete, ki jih pripravljamo za razstave, prouče- vanje ali inventarizacijo. Med urejanjem smo odpravili nekatera zaznana tveganja (npr. zaščitili ostre robove na kovinskem pohištvu, ki bi lahko poškodovali predmete), hkrati pa pripravili seznam priporočil in smernic, kaj je treba izboljšati oziroma kako ravnati v bodoče. Izpostavljam le nekatere: Slik a 2: Pr ed pr ahom zaščit eni pr edme ti (f o t o: Ir ena P or ek ar K acafur a). Glasnik SED 62|1 2022 13 0 Muzeji za r aznolik os t in vključenos t Ir ena P or ek ar K acafur a • Na zaprtem hodniku pred depojem bo treba urediti skladišče pomožnega materiala, ki ga potrebuje- mo za delo v depoju. • Za nekatera trodimenzionalna oblačila moramo izdelati dodatne opore, saj pri pregledu opažamo deformacije predmetov. Prav tako bo treba zago- toviti dodatne predalnike za hranjenje najobčutlji- vejšega gradiva v ležečem stanju. • V čim krajšem času moramo zamenjati še ne - kaj starejšega embalažnega materiala, predvsem škatle, ki niso izdelane iz trajno obstojnega kar- tona, ter poskrbeti, da se bodo ustrezni materiali uporabljali tudi za vso pomožno opremo in pri transportu. Pripravili bomo seznam materialov s sprejemljivimi lastnostmi, ki se lahko uporablja- jo v stiku s tekstilnimi predmeti, ter o tem poučili zaposlene. • Posebno pozornost moramo nameniti ustreznemu ravnanju s predmeti ter skrbi, da zaposleni pred- mete po različnih obdelavah vrnejo na za to dolo- čena ležišča, kar žal ni vedno samoumevno. • Pripraviti moramo tudi prostor za sprejemanje no- vih predmetov, ki so lahko potencialno okuženi, saj trenutno nimamo prostora za karanteno in to izva- jamo v konservatorko-restavratorskih delavnicah. Za spremljanje okoljskih dejavnikov smo pripravili pro- tokol in zaposlene zadolžili za preverjanje in regulacijo relativne vlažnosti in temperature. Uvesti želimo še pro- tokole spremljanja dostopnih podatkov o količini plinastih onesnaževal v mestnem jedru in s tem povezanim prezra- čevanjem prostorov, protokol ukrepanja v primeru okužb s tekstilnimi škodljivci in protokol vzdrževanja opreme in rednega čiščenja prostorov. Sklep Urejanja gradiva v depoju smo se lotili v smislu iskanja rešitev za vzpostavitev boljšega in preglednejšega načina hranjenja in zmanjšanja morebitnih tveganj za gradivo. Trdimo lahko, da smo depo uredili do takšne mere, da so predmeti ustrezno dokumentirani ter izpostavljeni manj- šim tveganjem kot doslej. S tem pa delo še zdaleč ni za- ključeno, saj bo treba odpraviti še vsa tista tveganja, ki smo jih zaznali pri delu, in pripraviti protokole za njihovo spremljanje. Še vedno pa ostajajo odprta vprašanja, kako zagotoviti ustrezne razmere za ohranjanje predmetov ob nenehnem dotoku gradiva in omejenem depojskem prostoru, kako motivirati zaposlene za permanentno izvajanje preventiv- ne konservacije in kako prepričati ustanovitelje, da to po- dročje izdatneje finančno podprejo. Literatura in viri Arhivski vir 1: ARHIV PMM, Pokrajinski muzej Maribor – ar- hivski fond Vrišer Andreja; Vrišer Andreja, Problematika slo- venske kostumske zbirke in pedagoško delo s kostumologijo v muzeju, 1976, str. 11–12. Arhivski vir 2: ARHIV PMM, Pokrajinski muzej Maribor – ar- hivski fond Vrišer Andreja; Vrišer Andreja, Poročilo o opravlje- nem delu v letu 1993. Arhivski vir 3: ARHIV PMM, Pokrajinski muzej Maribor – ar- hivski fond Vrišer Andreja; Vrišer Andreja, Poročilo o opravlje- nem delu v letu 1992, 20. 1. 1993. MICHALSKI, Stefan: Nega in ohranjanje zbirk. V: Mikuž, M. (ur.), Upravljanje muzeja, praktični priročnik. Ljubljana: Naro- dni muzej Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS, ICOM Sloven- ski odbor, 2011, 79. URL: https://www.nms.si/si/files/default/ muzej/sluzba-za-premicno-dediscino/upravljanje-muzeja_prak- ticni-prirocnik.pdf, 13. 9. 2021. POREKAR KACAFURA, Irena: Urejanje depoja kostumske zbirke. V: Ana Motnikar (ur.), Konservator-restavrator: povzetki strokovnega srečanja 2012. Ljubljana: SMS, DRS, SEM, 2012. ŠUBIC PRISLAN, Jana: 1.3 Etika v konservatorstvu-restavra- torstvu. V: Zoran Milić in Irena Porekar Kacafura (ur.), Priročnik 1: Muzejska konzervatorska in restavratorska dejavnost. Lju- bljana: Skupnost muzejev Slovenije, 2014. Slik a 3: U r ejanje pokr iv al (f o t o: Ir ena P or ek ar K acafur a).