141. štev.
V Ljubljani, četrtek 16. junija 1921. wt»i»a Pi«j»»a v g«..,ini. 1V ,eto
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo Itlo po! leta . tetr; leta ra mesec
K 3C0-n I80--» 90--.. 30--
Za inozemstvo:
celo leto tol teta. ctrt leta ta mesec
K 480*— _ 240-— * 120 — „ 40 -
'"•aiauo ii.i
flf
na k
Za Ameriko:
celoletno polletno .
   .
P*riahii /no,«,, =
8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja
;arociiiki ca pošiljajo aCninn no nakaznici.
1411
jubljunu.
i s i se zaračunajo po •<abi|eneni proštom in sicer mm visok ict 55 mm diok prostO' za cnkrai 2 K za večkrat popust.
Uredništvo je v Ljubljen, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleicn štev. 380. — Upravništvo je na Marijinem trgu   ..........   ~	štev.	8.	Teleion	štev.	44.	—	iSSS
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1*60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo —   -—-r Rokopisi se ne vračajo.
Jugoslovanski interesi na jadranskem moriu ogroženi.
Pogajanja za luko Baroš. Pasic sklenil z Italijani
načelni sporazum.
Beograd. 15. jun. Ministrski predsednik Nikola Pašič je sklenil, da skliče zastopnike parlamentarnih klubov, kakor tudi zastopnike trgovinskih zbornic in brodarskih društev na Jadranu h konferenci, na kateri se bo definitivno sklepalo o luki Baroš. Komisija bo proučila ponudbe italijanske vlade, nakar bo vlada definitivno zaključila pogajanja z Italijo v tem vprašanju. Medtem se v parlamentarnih krogih govori da je ministrski predsednik že klenil z italijanskimi zastopniki dogovor. ki ga samo še treba podpisati. kar bi se drugače ne moglo razumeti apodiktično pisanje italijanske-
ga tiska, da je sporazum med Jugoslavijo in Italijo že dosežen.
Beograd, 15. jun. (Izv.) Italijanski listi prinašajo vesti, da jc sporazum z našo vlado glede luke Baroš in Reke gotova stvar. Naša vlada do-sedaj teh italijanskih poročil ni nikdar dementirala in istotako ni izdala nikakega pojasnila, je li ta sporazum res sklenjen ali ne. V parlamentarnih krogih se šušlja, da je ministrski predsednik Pašič kar na svojo roko sklenil sporazum s predsednikom italijanske delegacije, Bartlneri-jem. Olede Baroša in Reke je podal dr. Trumbič obširno interpelacijo.
Zemlforadnlki proti ustavi.
Zahteve po spremembah v demokratičnem duhu. Nezadovoljstvo med Muslimani. Ustavni odsek.
Beograd. 15. jun. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine ie otvoril nredsednik dr. Ribar ob 9. uri 45 minut. Po prečifnniu zapisnika zadnie seie so se čitale razne prošnje in pritožbe ter akti, ki so se odkazali posameznim odsekom. Pred prehodom na dnevni red je dobi! besedo zemljoradnik Vojislav Lazič, ki ie v itnenu svojega kluba podal izjavo, v kateri zahtevajo zemiioradniki od vlade 1. da se naj v ustavi revidirajo določila o agrarni reformi. 2. da se nai v zvezi s tem ukinejo vse agrarne odredbe od 12. maja. 3. da se naj vsa določila v ustavi, ki se nanašajo na politično svobodo državljanov in ki govore o kontroli narodne skupščine nad delom vlade, izpremene popolnoma v demokratskem duhu. H koncu izjave pravi, da so zemljo-radniki prepričani o možnosti sprejema svojih žalitev in da bo bodoče zadržanje zemljoradnikov odvisno od korakov, ki jih bo vlada podvze-'a. Zatem je bila prečitana izjava Jugoslovanskega kluba, da se ne bu udeleževal sej ustavotvorne skupščine. dokler se bo vršila podrobna debata in glasovanje o ustavi. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Prvi je govori Milovan Lazarevič, ki ie nastopil proti ustanovi stalnih kadrov, proti vojaškim sodiščem in sedanji organizaciji vojske. Za njim
ie govoril zemljoradnik Jeremič, ki sc je v glavnem pečal z določili glede vojaških sodišč. Posl. Nedeljko Divac je v svojem govoru razlagal stališče socialno demokratske stranke napram vojski. Trdi. da nosi sedanji sistem vojske v sebi kal vojne. Zagovarja sistem narodne obrane ter pomirljivo zunanjo politiko. Končno te govoril zemljoradnik Milorad Markovič, nakar se je seja zaključila. Prihodnja seja Jio jutri ob 9.
Beograd, 15. jun. (Izv.) Danes sta posetila ministrskega predsednika Pašiča muslimanska ministra dr. Spaho in dr. Karamehmedovič. Razpravljali so o sporazumu z muslimani. ki je sicer dosežen, ni se pa še izvršil. Vlada je izdala naredjenje agrarni direkciji v Sarajevu, da izplača 60 milijonov dinarjev na račun odškodnine malim posestnikom, vendar se tudi to izplačilo še ni izvršilo. Tudi drugih obljub doseženega sporazuma vlada še ni izpolnila. Če vlada v najkrajšem času ne izpolni danih obljub iz omenjenega sporazuma, ie pričakovati, da bosta oba muslimanska ministra izvajala posledice in izstopita iz vlade.
Beograd, 15. Junija. Danes popoldne le Imel ustavni odsek sejo, na kateri Je razpravljal o 8. In 13. oddelku ustave. S tem Je bilo njegovo delo končano.
Madžari pripravljajo vpad na Češkoslovaško.
Dvajset stotnij pripravljenih. Pred pogajanji Češkoslovaške z Madžarsko.
Bratislava. 15. junija. (Izv.) Bu-dlmneštanski poročevalec tukajšnje-ra lista »Bratislava« poroča, da se sedaj, ko bi se ravno imela vršiti pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko, pripravlja zloglasni Hc-Raš. da vpade na Slovaško. V to zbba imenovani HegaŠ prostovoljske čete, ki sestoje ponajveč iz 18— 20 letnih dijakov, ki so morali svoje-časno radi prevratnih poskusov zbežati v Madžarsko. Dosedaj ima He-gaš nabranih okoli 20 stotnij. Njegovo akcijo podpirajo razni skriti ele-
menti in renegati. Baje stoji v zvezi tudi s Čehom Ungerjem. Vpad v Slovaško naj bi se izvršil dne 16. juniia.
Praga. 15. junija. (Izv.) »Češko slovo« piše k nameravanim pogajanjem med Češkoslovaško in Madžarsko, da je sicer mala antanta ustvarjena v prvi vrsti proti Madžarski, nima pa nikakih agresivnih tendenc. Ako bo Madžarska voljna izpolniti mirovno pogodbo v celem obsegu, bo mala antanta tudi z njo stopila v prijateljske stike.
Rešitev krize v Češko-slovaški.
Praga, 15. junija. (Izv.) Za češki oabor petorice. takozvano »Petko« jc nastopil odločilni teden. Kakor poroča »češko slovo«, delujejo zastopniki strank na popolnem sporazumu, Ki se naj bi dosegel še koncem tega ■cdna. Do odločitve mora na vsak način priti še ta teden. Situacija jc taka, da se bo zatnogel izhod iz sedanje zmede najti le potom kompromisa. »Lidovi novine« pišejo, da če
se ne bo dosegel sporazum v prihodnjih dneh, najkasneje pa po končani olimpijadi, se bo kriza obrnila v popolnoma drugo smer. O vseh teh možnostih je odbor petorice tudi že razpravljal.
Praga, 15. Juniia. Zveza nemških par-lamenlarccv Jo proti načinu izvedbe agrarno reforme protestirala pri ministrskem predsedniku, kateremu je Izročila tozadevno obširno spomenica.
ZDRAVSTVENO STANJE KRALJA PETRA.
Beograd, 15. juniia. Zdravniška komisija je izdala o zdravstvenem stauiu kralja prošlc noči poročilo, ki se glasi: Noč ie potekla mirno, temperatura trajno normalna, dihanje 3(5.40, utrip žile 68, splošno stanje zelo dobro.
VANDALSTVO ITALIJANAŠOV V ZADRU.
Split, 15. jun. O priliki protijugo-slovenskih demonstracij prošlo nedeljo v Zadru je množica s parobro-da »Jason« strgala našo zastavo, katero je potem poteptala in opljuvala. Nato je vdrla v prostore srbske čitalnice, kjer je bila tudi knjižnica Matice Dalmatinske. Matične knjige so pometali na ulico in jih zažgali. Množica je odšla v prostore deželnega odbora, kjer je vse, kar ni mogla vreči skozi okno. razbila s sekirami. Uničila je tudi umetnine Vlaha Bukovca. Meštroviča in Re-t sandiča. ki jili je svoječasno nabavil j odbor. Mnogo Jugoslovenov je bilo na ulici tepenih. Naši bratje zahtevajo. da dobe v Zadru jugoslovenski konzulat.
IZMIŠLJENE VESTI O IZGONU LINDER-JA IZ JUGOSLAVIJE.
Dunaj, 15. Jun. Nasproti vesti lista »Magyar Orszag«, da je bil bivši vojni minister v Karolyijevem kabinetu Linder s 350 somišljeniki Izgnan iz Jugoslavije In v zaprtem vozu odpeljan do avstrijske meje, odkoder Je s svojimi tovariši odpotoval na Dunaj, doznavajo Usti z merodajne strani, da ta vest ne odgovarja resnici. Nobenemu merodajnemu uradu ni ničesar znanega o resničnem ali nameravanem prihodu I.ln-derja In njegovih tovarišev.
PRODANI SPOMENIK FRANCA JOŽEFA.
Dunaj, 15. junija. (Izv.) Danes so odstranili pa tukajšnjem Franc Jožefovem kolodvoru pri glavnem vhodu stoječi spomenik Franca Jožefa I. Baie ie bil ta spomenik velika ovira za promet, vsled Cesar so ga na dražbi prodali neki tukajšnji kamno-Seški družbi za 35.000 K,
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA NA MADŽARSKEM.
Budimpešta, 14. junija. Poštno ravnateljstvo v Szegedinu le danes zaplenilo sumen zavoj, v katerem so bili boljševiški letaki, pisma in novine. Naslovljenec Evgen Reismann je bil aretiran. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so dobili mnogo komunističnih letakov in korespondenco ubeglih komunistov z Dunaja. Reismann je priznal, da mu ie pravzaprav ime Pavel Telegdi (Wieder) in da ga je komunistična skupina poslala v Szegedin. da bi ♦am ustanovil komunistično stranko in zlasti poljske delavce pridobil za stavko ob žetvi. Tudi v Szegedinu je dobil komunistične letake, vzdrževal zvezo z debreezenskimi in bu-dirnpeštanskimi komunisti in pošiljal na Dunaj vedno poročila o položaju. Oddali so ga državnemu nravdništvu.
POLJSKI KOMUNISTI NA ČEŠKEM.
Praga, 15. junija. (Izv.) Poljska socialnodemokratska stranka v Karvinu jc imela te dni Izredno zborovanje, na katerem je »prejela vseh 21 točk za pristop k III. internacionali. Stranka je soglasno sklenila, da so imenuje odslej »Poljska komunistična stranka v Češkoslovaški, sekcija komunistov III. internacionale za poljske zadeve.«
ZAVEZNIŠKA AKCIJA V GORNJI ŠLEZJJI.
Berlin, 15. junija. Kakor javljajo listi Iz Opol, je povzročil prekinjenje medza-vezniške akcije za izpraznitev spor za oddajo Auuaberga po nemški samoobrambi. General Le Rond je odsek dvanajstorlce. nemških strank v Gonili Šlezlji, k| prišel k njemu, da bi mu Izročil pogoje za razpust nemške samoobrambe, pozval, nai Izprazni Annaberg. Po natančnem razmot-rivanju je došel odsek dvanajsterice do sklepa, da za izpraznit veno akcijo ni potrebna izpraznitev Amtaberga in da je ta zahteva vidno podpiranje insnrgenrov. Zato sodi odsek dvanajstorice in voditelji nemško samoobrambe, da se mora Izpraznitev Annaberga odkloni«.
Važno razdobje.
Nedvomno je, da se nahaja vse naše notranjepolitično življenje v krizi. Ne mislimo pri tem parlamentarnih kriz in tudi ne vsega onega, kar je v zvezi z ustavnim problemom in s plemenskimi razprtijami. Pred očmi imamo marveč krizo, ki se kaže v notranjepolitični grupaciji, v razmerju posameznika do strank.
Glavna tendenca je ojačenje socijalnih strank. One stranke, ki so socijalno enotne, napredujejo, dočiin socijalno kompromisne propadajo. Socijalul moment odloča tedaj o politični pripadnosti posamezniki.
Ako vzamemo v račun verjetnost, da se bo ta proces nadaljeval, tedaj nam je pričakovati, da bodo napredovale tudi stranke z izrazito agrarnim programom, dokler sc ne izkristalizirajo socijalua hotenja in nc bo tudi pri politično man) zrelemu podeželskemu proletarijatu prodrla čista socialistična misel. Zaenkrat Je napredek agrarnih strank toliko bolj razumljiv, ko tvori v Jugoslaviji kmetski živeli 80—85% celokupnega prebivalstva. Pri tem nas zanima najbolj, če preskočimo zaenkrat radlčcvce, srbska stranka zemijo-radnikov, o kateri sc ves čas parlamentarnega zasedanja razmeroma mnogo poroča.
Zomljoradnlk] so Se obdržali ves čas v opoziciji napram vladi, katero zadnje čase vedno strastneje napadalo, zlasti zaradi bogom prijazne politike v agrarni reformi. Zahtevalo predvsem, da sc izloči trgovsko posredovanje In da se Izmenjava proizvodov vrši po zadrugah. Nastopajo radikalno proti monopolu meščanskih slojev v politiki. Ta maloposcstnlški agrarni radikalizem je soroden radičevstvu, od katerega pa se ločijo po večji prevdarnosti, dočlm
jo radičevskemu samohrvatstvu vzporeden živahen srbski nacijonalizem, toda brez plemenske mržnje, torej le s pozitivnim značajem.
Nedvomno Je, da bo vzpričo agrarno reforme mnogo kmetov prešlo od demokratsko - radikalne strani k zomljoradnl-kom. Vprašanje pa je, v koliki meri se bo to zgodilo. Treba je povdariti: ravno v tern tiči eden najlnteresantnejših in tudi najvažnejših problemov naše notranje politike« Ali bo srbskj volilec v pretežni veClni zapustil demokratske in radlkalske vrste, ali ne? Ali nam Je tedaj v srbski zemtjorad-niškl stranki gledati začetek nove velike stranke, ki bo nekoč, koaliraua s sorodnimi strankami, prevzela vodstvo države, kakor je napravila bolgarska zemljedelsk? stranka Stambolijskega?
Da ae ugovarjati, češ, stranka Stambolijskega Je obstojala že dolgo, a Jc zmagala šele pri vtisu katastroialnega zaključka najpreie balkanske in nato svetovne vojne, dočim so stare srbijanske stranke ravno zaradi zmagovitega konca vojne zadnie volitve pravzaprav dobro prestale.
Sodimo, da smo upravičeni, pričakovati, da sc bo pokret zemljoradniške politične osamosvojitve uspešno nadaljeval, izrabljajoč n. pr. zlasti stališče vladnih strank v agrarni reformi, k! n. pr. pri demokratih močno nasprotuje svoječasnlm volilnim geslom. V tem slučaju se nam zdi, da bi bUa dana tudi naravna pot za radlčevce. Kot izhod iz težke sedanje situacije moremo predstavljati najtežjo ravno ustanovitev močne zveze Izrazito kmečkih strank, k| bi šle s svojo socialno grupacijo preko pfe-! mensko-separatističnega okvira.
Odpor proti vladi na Angleškem.
Kolonijalna politika v Palestini in Mezopotamiji. Krediti Nemški Avstriji.
London, 15. junija. (Izv.) 120 poslancev unionistov, ki pripadajo koaliciji. se je združilo v svrho skupnega nastopa proti vladi, ki razsipa javna sredstva. Izjavili so. da bodo glasovali proti vladi, kakor hitro bo ista razpolagala z denarjem brez poprejšnje odobritve poslanske zbornice. Imenovana skupina unionistov se je v svrho skupnega nastopa zvezala z delavskimi strankami ter je pričakovati, da se ji pridružijo še poslanci drugih skuipin.
London. 15. junija. (Izv.) V poslanski zbornici je kolonijalni mini-? ster Lord Citrchill zagovarjal politiko. ki jo je primorana vlada voditi v Palestini in Mezopotamiji. Dejal je.
da vlada nikakor ne sme dopustiti, da bi Arabci masakrirali judovsko prebivalstvo v Palestini, kakor tudi ne. da bi beduini ropali in morili do-; mačine v Mezopotamiji.
London, 15. jun. V poslanski zbornici Je stavil Wlze vprašanje, katero višino bodo Imeli krediti, ki so predlagani za Avstrijo. Fiuančnl tajnik v zakladnem ministrstvu Hilton Young je odgovoril, da še ni nikakega predloga, da bi angleška vlada dovolila Avstriji nadatina posojila ali kredite. Temelj načrta, ki ga je Izdelal finančni odsek zveze narodov skupno z avstrijsko vlado, obstoja v tem, da se potrebna Inozemska posojila ali predujmi preskrbe po običajnem tržnem načinu v Angliji in v drugih državah.
POLDRUGI MILIJON KOVINSKIH DELAVCEV NA ANGLEŠKEM V MEZDNEM GIBANJU.
London, 14. Jun. Pogajanja za znižanje plač, ki so se vršila med delodajalci In kovinskimi delavci že dalje časa, so se prekinila. Znižanje plač se nvedo s prihodnjim torkom. Delavci so sklenili, da bodo po vsej deželi pričeli stavkati. Če Izbruhne stavka, bo pri tem ogrožena eksistenca poldrugega milijona kovinskih delavcev.
PROT1BOL.IŠEVIŠKO GIBANJE
V	UKRAJINI.
Lvov. 15. junija. (Izv.) Dne 1. Junija se je vršila v Harkovu tajna seja vseli protiboljševiških voditeljev v Ukrajini. Seji, kateri je predsedoval general Želigovski. so prisostvovali vsi divizijski poveljniki. Predmet te tajne seje dosedaj še ni znan. vendar se pa menjajo med Harkovom in Moskvo neprestano šifrirane brzojavke. Značilno je. da beže rodbine uplivnejših komunistov iz Ukrajine v inozemstvo.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
15. junija.
Zagreb: Efekti: Banka za Primorje 630—0, Kreditna baaka 780—800, Jadranska banka 0—1830, Jugoslovanska banka 480—493, Ljubljanska kreditna banka 850— 860, Narodna banka 480—510, Praštcdiona 4910—5000, Rlječka ptička banka 375—390. ; Beograd:	Valute:	dolarji	35.10	—
i 35.30, francoski Iranki 285—288, Jlre 183—
185, leil 54.50—55, levi 40-40.50, nemško marko 54.25—54.50, češke krone 50—50.50, avstrijske krone 5.70—5.80, napoleondori 115—115.25. Devize: London 138—138.25, Pariz 290—294, Geneva 615—620, Praga 50.25—50.50, Dunaj 5.50—5.55, Berlin 53— 53.75, Milan 180.50—184.
Dunaj:	Valute:	Dolarji 673—677,
nemške marke 968.50-974.50, funti 2525.50 —2512.50, franki 5345—5385, italjanske lire
3442.50—3462.50, dinarji 1830—1831 (tisočaki) 1803—1823 (stotaki), polJsSo marko
51.50—53.50, švic. Iranki 11.350-11.400, češke krone 924.50—930.50, ogrska krona olicljolno ni notirala, v zasebnem prometu se jo je plačevalo po 2.64 [n pel.
Zagreb: Devize: Berlin 213—214.50, Italija 738—742, London Izplačilo 550-0, London ček 0—549, Newyork 0—146, Pariz 1178—1180, Praga 202—202.50, Švica 2440—2470, Dunaj 22—22.15, Budimpešta 58—58.50. Valute: dolarji 143.25—143.75, avstr, krone 23—0, carski rublji 30—0, franc, franki 0—1130, napoleondor 460 — 462, nemške mark0 215—217, ital. Ure 725-732, bolg. levi 145—0, angl. funti 540—0, češkoslovaške krone 195—0.
Praga: Devize: Berlin 104,50, Curifl 120350, Pariz 575.50, London 270.50, Ncw-york 71.50, Beograd 196, polj. marke 5.20.
C u r i h : Devize: Berlin 855, Newyork 598, London 2241, Pariz 4755, Milan 3040, Praga 8.25, Budimpešta 2.55, Zagreb 4.10, Varšava 0250, Dunaj 1.25, avstrijske žigosano krone 0.92,
Rimsko pismo.
Rim, dne 10. junija 1921.
Začetkom tega tedna so vse italijanske novine, kakor Vam ie Rotovo že znano, javile, da se ie dne 4. t. m. v Beogradu med našo in laško vlado podpisal sporazum glede Ba-roševe luke. Po poročilih laških no-vin obstoji tu sporazum v tem. da se za skupno izkoriščanje reške in baroške luke ter reških železničnih naprav ustanovi konsorcij (tukaj pišejo. da za 99 let) in da bo uprava sama poverjena odboru, v katerega bodo naša država, Italija in Reka delegirale vsaka po dva zastopnika.
Nekatere novine pišejo, da je ta uprava nameravana za 12 let in da je za izvršenje tega sporazuma postavljen s strani naše vlade pogoj, da se na Reki konstituira neodvisna vlada v zmislu rapalske pogodbe. Nadalje poročajo listi, da je takoj po podpisu laški delegat Ouartieri odpotoval v Rim. da poroča vladi. Natančnejše določbe tega sporazuma da se imajo šele kasneje konkretl-rati. Vse te vesti imaio oficijozen značaji.
O	koristnosti tega sporazuma se je razvila živahna polemika.
Dočim ga velika večina listov, zlasti pa vladni, z radostjo pozdravljajo kot neobhodno potrebno dopolnilo rapalske pogodbe na korist laških nacijonalnih in gospodarskih Interesov. označujejo ga nacionalistični listi kot nevarnega za Italijanske interese v severnem delu jadrl-ianskega morja, zlasti pa za Trst.
Na te kritike odgovarja Glolitti-jevo glasilo »11 Tempo« pod napisom »Zaključek nepotrebne polemike,« s konstatacijo
1.	da d d sporazum Reki veliko blagostanje, napravi iž nje glavno pristanišče cele Jugoslavije, zapreči. da ta poslednja napravi nove. nela-ške luke na jadrijanskem morju, ki bi delale konkurencijo laškim;
?. da trgovina na Jadranu ostane I/kliitčno v rokah Italije, ker ni mogoče sl predstaviti, da bi v konsor-ciiti za reško luko Jugoslovenl zado-m večino nad Italijani in Rečani;
3. da bode Trst, ki je sedaj paraliziran v svoji trgovini, ker niso še doseženi sporazumi z Jugoslavijo, Avstrijo. Anglijo in Češkoslovaško, ki bi na njegovih železnicah vstvar-jali predvojni tarifami režim, brez katerega se Trst ne more držati proti konkurenciji nemških in belgijskih luk, -- videl naposled zopet rrocvitati svojo trgovino vsled sporazuma glede Reke, s katerim se napravlja konec konfliktom z Jugoslavijo,
Še bolj nagiašajo drugi listi, da fe s ten sporazumom zagotovljena gospodarska nad moč Italije na celem adrijanskem morju in Italijan-stvo Reke in Kvarnerja.
O	trditvah beograjskih listov, da tak sporazum ni še podpisan, pravijo rimske novine. da je to navadni trik Balkancev, ki hočejo do zadnjega hipa prikriti resnico.
*
To pismo našega odličnega rimskega sotrudnika nam jasno kaže, kako se dela z našimi državnimi interesi ob Jadranu.
—.
KONSOLIDACIJA RUSIJE.
Voditelj finskega trg. odposlanstva ki se je pred kratkim vrnilo iz Rusije. ravnatelj Hovilainen ie izjavil
časnikarjem, da je Rusija v Petrogradu in v Moskvi nakopičila mnogo izvoznega blaga, zlasti konopelj, usnja, kož in konjske žime. To blago je še predvojno. V Rusiji se izvrši le malo zasebnega dela. V Petrogradu onemogoča velikansko pomanjkanje kruha vsako industrijsko delo. Ukinjenje prepovedi za privatno trgovino je ustvarilo olajšavo. Sovjetska vlada je oprostila male fvornice. ki imajo do 30 delavcev; te tvornice nadaljujejo delo na svoj račun. Prometne razmere so se nekoliko izboljšale. Med Petrogradom in Moskvo vozijo zopet redno vlaki. V Moskvi vzbuja pozornost izredno živalmi promet z avtomobili. Tam ni nič manj kakor 15.000 avtomobilov za osebni promet. V Petrogradu pa je ustavljen vsak blagovni promet. Mesto dela žalosten vtis. Izvozno blago se mora pri odpošiljatvi v inozemstvo plačati v valuti dotične dežele ali pa v zlatu.
Pošljite naročnino!
Topčiderska ekonomija pred skupščino.
Beograd, 11. junija 1921.
Seja konstituante dne 10. junija je bila zelo burna in zanimiv. Predsednik je bil dvakrat primoran, da jo prekine. Kljub temu ni prišlo do lit-kalcega sklepa, dasi je bilo vprašanje. za katero je šlo. že drugič na dnevnem redu. Vsaki drugi petek popoldne so namreč na dnevnem redu interpelacije, ki povzročajo precej razburjenj. Baš zategadelj so vladne^ stranke postale precej oprezne pri stavljanju kočljivih interpelacij na dnevni red, ker se boje. da bi vladna večina, ki se samo še umetno drži skupaj, ne šla narazen. Pri interpelacijah se čujejo stvari, ki so vladnim strankam zelo neprijetne. Tako je bilo tudi to pot. Kakor smo rekli, je bila interpelacija zemljoradniškega poslanca Moskov-ljeviča že drugič na dnevnem redu. Predzadnji petek se je o njej sicer razprvljalo. a do glasovanja ni prišlo. ker ie dal minister Pucelj inter-pelantu povoljen odgovor, s katerim se osobito radikalci niso strinjali. Zato je bilo to vprašanje dne 10. Junija zopet stavljeno na dnevni red. Na kratko povedano: Na beograjski univerzi je bila osnovana poljedelska fakulteta, ki radi pomanjkanja primernih prostorov, ki se rabijo za praktično šolanje, ni mogla stopiti v funkcijo, dasi so bili za to že imenovani profesorji. Zato je zemljoradnl-ška stranka delala na to. da bi se dal poljedelski fakulteti na razpolago Topčiderski ekonomat. to je veliko veleposestvo v okolici Beograda. ki se nahaja v državni upravi in obsega več sto hektarov zemlje. Bivši minister poljedelstva Jankovič tega ni hotel dovoliti ker se je s svojo žlahto okoriščal pri imenovanem posestvu. Zato so zemljoradni-ški poslanci takoj, ko je prevzel poljedelsko ministrstvo g. Pucelj, stavili nanj interpelacijo in ga vprašali, če je pripravljen odrediti, da se da Topčiderska ekonomija na razpolago
i	>ljede!ski fakulteti. Minister Pucelj j j smatral zahtevo zemlioradnikov za upravičeno In je na omenjeno interpelacijo odgovoril potrdilno. To pa radikalcem, h katerim pripada Jankovič, ni bilo prav. zato so na zadnji seji glasovanje o tem predmetu. ker bi za glasovalo tudi več poslancev iz vladnih strank, odložili. Medtem pa so forsirali sklep ministrskega sveta, da se ukrep ministra Puceljna ne odobri. V tem stanju se ie dne 10. t. m. nadaljevala debata o Modrovljevičevi interpelaciji. Ker muslimani niso bili zastopani na seji. radi njihovega praznika bajtama in ker so prišli komunisti polnoštevilno, pozneje, ko je nastal konflikt med njihovim govornikom Stajičem in radikalcem Odoličem pa tildi zemljoradniki. ki so med tem imeli sejo in so se seje konstituante nameravali udeležiti samo pri glasovanju o njihovi interpelaciji in ker so poleg lega bile klopi centra slabo zasedene, ni veliko manjkala da opozicija ni bila v večini, kar bi bil gotovo slučaj, ako bi bil Jugoslovanski klub številnejše zastopan. Zato je vladala na seji tem večja napetost. Poslanec zemljoradniškega kluba dr. Stajič, je v svojem govoru ostro napadal bivšega poljedelskega ministra Jankoviča in dokazoval, kako slabo se je gospodarilo na Topčiderski ekonomiji. Ministri in njihova žlahta so dobivali produkte, mleko, maslo itd., zastonj ali vsaj za polovično ceno. Tudi ni imela uprava nikakega knjigovodstva, da se je lažje sleparilo. Namesto da bi držav.a imela korist od te velike ekonomije, pa je doplačevala velike vsote. Tudi mestno prebivalstvo ni Imelo koristi od tega, ker je bila — kakor že rečeno — ekonomija samo za ministre in njihovo porodico. Stajič je nadaljeval, da bi moral minister Pucelj odstopiti ker ministrski svet ni odobril njegovega pravičnega ukrepa. Imenoval je tako politiko culukafrsko in predlagal prehod na dnevni red s tem. da se obsodi Jankoviča in gospodarstvo z državnim Imetiom utrdi potom posebne komisije. Nato konča obrnjen proti centru: Dan sodbe za vas že prihaja. Radikalec Rista Odolič. zet ministra Jankoviča. se je čutil posebno prizadetega in je Staiiču zabrusil v obraz: »Vi ste lažnikl« Stajič, ki je ravno končal svoj govor in zapustil govorniško tribuno, je skočil proti Odoliču, ki sedi v prvih klopeh in ga udaril po glavi. Nato se je takoj umaknil v klopi zemljoradniškega kluba. Odolič je planil besen po koncu in hotel za njim. da mu vme udarec, a ga je pri lem zadržal dr. Momčilo Ivanič.
Nastal je velik nemir. tako. da je bil predsednik dr. Ribar primoran sejo prekiniti. V ministrski sobi konstituante se je nato vršila dolga konferenca, ki je razpravljala o kritičnem položaju, ker je tudi precejšen del radikalcev in demokratov proti Jankoviču. K posvetovanju so potegnili vse vplivnejše osebnosti. Trajala je zelo dolgo (od 6. do 7. ure). Medtem so se poslanci v zbornici živo raz-govarjali in prepirali. Prvi sc prikaže minister Pribičevič — znak, da je posvetovanje končano. Tone Kristan mu gre nasproti, češ moram vprašati Pribičeviča, če bo vlada padla.
Kmalu zatem priromajo ostali ministri z ministrskim predsednikom skupščine na čelu. kateri sejo zopet otvori in podeli besedo komunistu Nediču, da govori o istem predmetu. Nedič še huje napada Jankoviča. Pravi, da je pravi vzrok, da vlada ne odstopi Topčiderske ekonomije poljeprivredni fakulteti, ta. ker je Iz tega veleposestva maslo, ki ministra nič ne stane, presladko. Trdi. da so se ministri okoriščali, izrabljajoč to ekonomijo v svoje osebne interese. Tu skoči pokoncu minister Pribičevič in zakriči ves razburjen: »To ni res!« Nedič vzdraja pri svoji trditvi. Predsednik zaman miri in zvoni. Nastane velik hrup. Komunistični poslanci se vale proti ministrskim klopem. lstotako poslanci iz centra. Pričnejo se prepiri in zmerjanja. Upl-je vse vprek, ministri in poslanci. Predsednik je zopet primoran prekiniti sejo. Kmalu nato je odpovedala tudi elektrika. Čujejo se klici: »To delajo nalašč l« Poslanci se naprej prepirajo. Služabniki prižgejo sveče. Cez pet minut je elektrika zopet razsvetlila dvorano. Predsednik dr. Ribar In nekateri ministri zasedejo svoja mesta, nakar dr. Ribar naznani. da sejo zaključuje. Opozicija odločno protestira proti temu in zahteva glasovanje. Dr. Ribar in ministri se odstranijo. Opozicija dela velik ropot in ogorčeno vzklika proti takemu postopanju. Etbin Kristan stopi v ministrsko klop in upije na ves glas: »To ni nikak parlament! To ie škandal, ki mu ga ni para!«
Komunist Nedič se povrne na govorniško tribuno in pravi, da hoče naprej govoriti kljub temu. da Je se-ia zaključena. (Burno odobravanje, ki se mu pridruži, ker ni navzoče predsedstvo, tudi galerija.) Konsta-tiral je. da je vlada pobegnila, ker nima večine. Nato je kmalu končal svoj govor, ker ni hotel na dolgo govoriti brez stenografov.
Ta seja je bila zanimiva zato, ker so zemljoradniki Srbiianci odločno vstali proti korupciji, ki se je razpasla na najvišjem mestu naše uprave. In dobro je to. da so Srbiianci sami tako odločno nastopilj. Njim vsaj ne morejo očitati separatizma ali avstrijakantstva. Boj proti tej kliki radikalno-demokratski se bo nadaljeval. Končna zmaga bo na strani ljudstva, delavnega in kmečkega.
Kdo ruši ugled države?
Zadnji čas se v Mariboru upravičeno vsa javnost škandalizlra nad nečuvenim postopanjem poverjeništva za socijalno skrbstvo radi sledečega drastičnega slučaja: V Mariboru na Tržaški cesti št. 71 je imel neki zavedni Slovenec Leopold Knaflič v najem hlev in še tri druge lokale za konje, vozove In pregrinjala. Imenovani, ki je prevoznik transitnega blaga tuk. šped. tvrdke F. A. Uher, je imel te prostore v najemu že več let. Ker je pa imel erar iz več vzrokov interes na tem, da prevzame te lokale sam v svrho naprave državne žrebčame. ie imenovani te lokale radevolje odstopil erariu. tembolj, ker se mu je pri stan. kom. (preds. podpolk. Vidmar) istočasno z odlokom z dne 6. aprila 1921, št. 3793/2 nakazalo druge slične lokale v Orožnovi ulici št. 4. Te prostore je imel do sedai v najemu neki nemški trgovec Roy, ki je pa v vseh teh prostorih shranjeval stare prazne zaboje in nekaj kvasa. Roy se je seveda hitro pritožil na poverjeništvo za socijalno skrbstvo, ki je seveda imelo zanj odprta ušesa in kratkim potom brez zaslišanja nasprotne stranke odredilo, da se odlok stanovanjske komisije razveljavi in Roy nadalje pusti v omenjenih prostorih. Tako je ostal Knaflič brez vsakih lokalov in tudi naknadna prošnja njegovega zastopnika po reviziji. je ostala brez vsake utemeljitve zavrnjena. Ko je Knaflič čez nekaj dni potem osebno prosil pojasnila |m poverjeništvu, mu je od-
govoril dotični referent, da stanovanjska komisija po obstoječih na-redbah nima pravice zaseči poslovnih in obratnih lokalov, ampak samo stanovanja za stranke.
§ 3., t. 4 in zadnji odstavek § 4. nar. št. 295/19, ki še velja, pa izrečno določa, da ima stanovanjska komisija pravico vse ne zadosti porabljene prostore, tako tudi privatne poslovne in obratne lokale zaseči. Sedanja stanovanjska kom. (preds. prof. Voglar), bi Knafliču rada ugodila. pa ima vezane roke. ker je bila tudi revizija zavrnjena. — V javnost: je splošno razširjeno mnenje, da poverjeništvo došlih prošenj sploh ne pregleduje, tako da so tudi vse mogoče pristojbine strank, ki se pa točno zahtevajo, odveč. Vpraša se torej, zakai so potem razni poverjeniki. nebroj uradnikov, zakaj ves nepotreben aparat in formalnosti, ako se s takim početjem med občinstvom vzbuja nezaupnje. ogroža njih eksistenco in sploh povzruoča vso uničujočo kritiko državnih oblasti. Manj birokratizma, pa več stvarnega dela, pa bodo eo Ipso vse obzna-ne odveč.
V	Interesu javnosti naj se zadeva v kratkem vnovič preišče in s tem zadosti pravnemu čutu.
—*—
IZGLEDI NASE VALUTE.
V	zadnjem času so nekatere tuje valute še precej zrastle nasproti naši valuti. In sicer notirajo proti naši kroni italijanska lira okoli 7.50 (prej okoli 6—6.20), dolar okoli 145 (prej okoli 130) in francoski frank okoli
11.50 (prej okoli 10). dočim se švicarski frank dosledno vrti okoli 24 ter je angleški funt šterling celo padel proti kroni od okoli 560 na 540. lstotako so nekoliko padli proti naši kroni nemška marka, avstrijska krona in rumunski lei. Iz tega sledi, da pravzaprav na splošno naša valuta ni padla, pač pa da so se dvignile prve tri imenovane valute iz razlogov. ki nam jih ni raziskovati na tem mest«, k! pa se nam zde. da so začasne naravi. Trditi se sme torej, da se je naša valuta stabilizirala, kajti od jeseni sem ne izkazuje posebnega valovenja. In to je že samo na sebi dober znak ter ni niti želeti, kakor smo že večkrat imeli priliko izvajati v našem listu, da naša valuta naenkrat poskoči, ker bi to imelo škodljive posledice za našo trgovino. Naglo zboljšanje valute je isto-tako škodljivo, kakor naglo poslabšanje valute ene države. Stabilizacija naše valute, ki smo jo kakor vse kaže. dosegli, nam je porok za postopno zboljšanje iste. kar je edino pravilno. Kakor smo že večkrat Izvajali. nam zboljšanje naše valute v času. ko stojimo pred izvozno dobo, niti ne koncendira. lter bi to bilo v kvar konkurenčni zmožnosti nagega izvoza, v prvi vrsti žita. živine in lesa. Zboljšanje naše valute naj bo posledica pomnoženega izvoza ter naj bo predhodnik našega jesenskega uvoza, kateremu bo ugajala boljša valuta. Ako se pa vprašamo, kaki so izgledi za postopno in stalno izboljšanje naše valute, moramo odgovoriti. da govore vsi faktorji za to, da se mora naša valuta v doglednem času začeti boljšati. Ti faktorji so konsolidacja političnih, socijalnih, ekonomskih in financijelnih prilik. V kratkem bo sprejeta naša ustava. Čeravno ta ustava ne bo zadovoljevala vse državljane, bo že samo fakt, da se je prišlo enkrat do ustave za vso državo, ugodno uplival na inozemstvo. ki bo v tem videlo jamstvo za politično, ekonomsko in fi-nancljelno konsolidacijo naše države ter zadobilo zaupanje v naš gospodarski razvoj. Za to zaupanje pa upliva najugodnejše na inozemtsvo zaupanje nas samih v svojo državo, ki se izraža v notranjem posojilu 500 milijonov dinarjev, ki ga nudijo državi vsi naši veliki denarni zavodi. Že ta sama činienica je uplivala tako na inozemstvo, da prihajajo naši državi ponudbe posojil iz Amerike in Anglije. Da ne govorimo o pogojili teh posojil, nam zadošča, da nam inozemstvo ponuja posojila, kar je samo na sebi velike politične in gospodarske važnosti za naš kredit, ki bo še povečan, ako bodo našim bankam sledili široki sloji v podpisovanju notranjega posojila. Važen moment. ki bo tudi mogočno uplival na zboljšanje naše valute je ta. da se bo notranje posojilo uporabilo za Investicijske svrhe In posebno za pro-‘ metne naprave in sredstva, ki po-
Hinavci.
Koj po izvolitvi g. Peska ljubljanskim županom so še v dvorani in odhajaje po stopnicah demokrati govorili in se tolažili, češ. saj itak ne bo potrjen. Dan na to pa so vsa njihova glasila hitela zatrjevati, da bo izvolitev potrjena, ker ni vzroka zoper g. Peska in da naj bo le potr-i ien. da pokaže, kaj zna in kako izvede svoje načrte. Tako so pisali le, da bi varali javnost, v resnici pa so šli takoj na delo, da bi preprečili potrditev. Pa nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito.
Strah pred sokolskim gradom.
»Slovenec« ie hud, neizmerno hud-----------
Sokol 1 gradi na trgu Tabor v
I	jubljani Sokolski dom In letno telovadišče.
»Slovenec« govori o stavbnem redu. o parkih, o starcih, ženah in otrokih. Med vsako vrsto se pa bere »Sokolski dom«. »Sokolski dom«.
Strah prevzema samo »Slovenca«. dočim se cela Ljubljana smeje ieremijadam. zloženim po znani »Ajmo mi Sokoli«.
Sokolski dom bo stal kot tabor !n tudi v »Katoliški« ni toliko tiskarskega črnila, da bi ga zalili. Pika!
vzdigujejo našo prometno zmožnost za izvažanje in uvažanje. Nadalje stojimo pred novo žetvijo, ki obeta biti boljša, vsaj pa ne slabša kakor lanska in za katere izvoz bomo razpolagali z boljšimi prometnimi sredstvi. nego lani. Prejeli smo iz Avstrije 7xk milijonov kron v zlatu na račun našega deleža pri avstro-ogr* ski banki, ki bodo kolikortoliko ojačili kovinsko podlago naših bankovcev. Vojna odškodnina, ki jo dobi naša država od Nemčije, in sicer že to leto v zlatih bonih oziroma obligacijah. bo tudi imela brez dvoma povoljen upliv na našo valuto. Nova carinska tarifa, ki jo je pričakovati od dne do dne in o kateri smo razpravljali te dni. bo odpravila oziroma popravila r azne uvozne tarife. Ki so bile na škodo našemu gospodarstvu, naši industriji in našemu konzumu tu so umetno višale draginjo živil in surovin ter bile na škodo zdravemu razvoju naše industrije. Slednjič se nam obeta državni proračun, ki bo upošteval davčno moč naše države in potrebe iste in ki bo prost Investicijskih stroškov, katere prevzame investicijsko posojilo in katere je do-sedaj kolikortoliko nosil redni državni proračun. Kakor se čuje. so izdatki za proračunsko dobo 1921/23 znatno znižani, in sicer od sprva predvidienih 10 milijard na okoli 5Vž milijard dinarjev. Iz vsega tega sledi. da se mora. ako ne bo nepričakovanih dogodkov, naša valuta v doglednem času primerno dvigniti na stopinjo, ki odgovarja naši gospodarski moči.
¥
+ Kranjska hranllica le imela dne 13, t. m. svoj 100. letni občni zbor. I.anl ie Imel ta zavod samo 69.575 K čistega dobička. Prvotno je imela hranilnica za 34 milijonov vojnih posojil, od katerih pa S» je odpisalo že 6 in po! milijona.
+ K zabranl uvoza soli. Poročali smo že, da je ministrski svet z ozirom na ogromne množine soli zabranil daljni Im-port. Uprava monopola je znižala prodajna ceno (na debelo) na 1 dinar 20 par za kg. Vsi trgovci, ki hočejo, že prej kupljeno sol, uvoziti v našo državo, morajo naznaniti pri linančlh delegatih natančno množino te soli. Da se cena v korist trgovca ne dvigne, imajo pokrajinske vlade pravo, cene maksimirati, trgovina z soljo pa postane čisto prosta.
+ Vozarina za dalmatinsko vino. O a 1. julija dalje se bo računala, kakor javlja trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu, vozarina za vina dalmafnskega proizvoda na vseh progah državnih In vlclnatnfh železnic po vozarinski postavki II. razredi. Ta ugodnost velja samo prt pošiljatvah od najmanj 10.000 kg oddanih na postajali: Cavtat, Gruda, Gruž, Žgala, Metkovič, Zelenika. Vsaka pošiljka mora biti poieg tega na tovornem listu označena »dalmatinsko vino«.
+ Carina na pred sankcijami odposloao blago. Namestnik finančnega ministra Je odredil, da se blaigo, ki se Je odposlalo pred začetkom sankcij proti Nemčiji, sme uozltl brez >50% carinskega poviška. Kot dokaz, da Je bilo blago odposlana pred uvedbo sankcij, velja tovrni list ati paro* brodska priznanica.
Svobodna trgovina z rižom v ItallK Ministrstvo prehrane je dovolilo prosto trgovino z rlžom.
Gospodarstvo.
141. Stev.	 ,	,	 »JUGOSLAVIJA*	dne	16.	junija	1921	 Stran	8,.
I     	  *	.	    '■'WWmn—■,
Dnevne vesti.
— Z ljubljanske univerze. Za dekana filozofske fakultete za študijsko leto 1921 ./22. je bil izvoljen gospod prof. dr. Artur Gavazzi. za prodekana pa gospod prof. dr. Ivan Prijatelj.
— Umetniški dom. Slovenski umetniki slikarji, kiparji, pisatelji in gledališki igralci si nameravajo zgraditi svoi dom, ki bi jim nudil varno streho v počitnicah in oskrbo onemoglim članom. Že štiri leta so v počitnicah »kampirali« gled. igralci kar na prostem v šotorih pod Krimom. l.etos nameravajo istotako preživeti par tednov tam. Pogajajo se z lastnikom travnika, da ga kupijo za stavbišče. kjer bi si postavili svoi dom. Izvolili so v ta namen v odbor sledeče gospode: M. Gaspari. Vavpotič. Dolinar. Trbuhovič. Gabršček in Drvota. Sredstva sl nameravajo pridobiti z nabiranjem darov. prirejanjem koncertov, predstav in veselic.
— G. Kapelnik Brezovšek namerava baje zapustiti Ljubljano ter oditi v Split, kjer bi prevzel vodstvo filharmonije in ravnateljstvo tamošnje opere, katero bi seveda šele moral organizirati. Pa če bi tudi še ostal v Ljubljani, ne namerava g. Brezovšek več ostati pri gledališču. nego bi prevzel profesuro na Konservatoriju in vodstvo »Matiči-negac zbora. Spričo žalostnih razmer. ki so osobito zadnje čase zavladale v našem gledališču se temu koraku nič ne čudimo, vendar ipa apeliramo na merodajne kroge, da ^vendarle še poskusijo obdržati to odlično in nepogrešljivo moč v operi, kajti sicer resno dvomimo, da se bomo prihodnjo sezijo kaj dvignili nad nivo. na katerega smo padli letos.
— Godba Z. J. 1. in — Politika.
V	zadnjih dneh so začeli demokrati in soc. demokrati strahovito gonjo proti godbi ž. J. 2., katero imenujejo narodno socijalistično ter ji očitajo, da le sodelovala ob priliki nastopa »Orlov«, dasiravno gospodje dobro vedo. da je Z. J. 2. strokovna narodna nepolitična organizacija in da je godba na razpolago pri vsaki slovenski prireditvi. Zahvaljujemo se onim. ki v časopisih zabavljajo čez Hreščeče glasove naše godbe, kateri pa so neumorno aplavdirali. ko le bila brezplačno na razpolago pri »Jurjevanju« na ljubljanskem gradu. Čudno se nam zdi, da niso napadli naše godbe tudi ob priliki sodelovanja pti nastopih »Sokola«, ob priliki zasedbe Logatca, pri ustanovitvi Jug. Matice itd. Gospodom okoli raznih političnih dnevnikov svetujemo, naj j «e v našo čisto strokovno organizacijo ne vmešavajo! — Predsedstvo Z. J. Ž.
— Promocija Slovenke. Včeraj Je promovirala na zagrebškem vseučilišču doktorjem medicine ga. dr. Eleonora Jenkj-Qroyer]eva, praktična zdravnica v Ljubljani. Ona je že leta 1907. kot redna slu-šateljlea ženske medicinske fakultete v Petrogradu z odliko položila predpisane Izpite In dosegla zdravniško diplomo. Čestitamo! Čudno se nam zdi le, da se gospel zdravnici ni priznala njena diplotna kat enakovredna našim, ko je vendar Ze Izvrševala zdravniško prakso še pod Avstrijo orcz nostrifikacije.
— Delavsko zavarovanje. Naredba o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni, smrti in nezgode je v ministrstvu za soel-jalno politiko že izdelana. Zavarovanje bo vodila posebna osrednja uprava. Prispevka zavarovanja za slučaj bolezni in smrti bodo vplačevali na polovico delavci in delodajalci, dočim bodo fond za rente v Slučaju trajne nesposobnosti plačevali samo deloda]alci v razmerju nevarnosti, ki so jim delavci izpostavljeni v njihovih podrtjih. Naredba bo že te dni podpisana.
— Proti avtonomitstlčni agitaciji. Kakor znano razpošilja tajništvo SLS občinam po deželi tiskane okrožnice z besedilom Izjave za avtonomijo Slovenije. Tudi občinska odbora v Višnji gori in na Trati nad Škofjo Loko sta dobila te formularje, a večina je izjavo za avtonomijo odklonila. Občinski odbor v Višnji gori je obenem sklenil, da se iz liste častnih občanov črta pokojni dr. :.ampe in napol pokojni dr. Šušteršič.
— Na kr. državni gimnaziji v Kranju se vrše sprejemni izpiti za I. razred dne 30 junija od 8. ure dalje. Vpisovanje bo dne
29.	junija od 9.-12. dopoldne. Učenci, k) žele biti sprejeti, naj prineso s seboj krstni list hi obiskovalno spričevalo zadnjega leta, Vnanii učenci se lahko prijavijo pismeno, če pošljejo omenjeni listini po pošti.
— Na novo ustanovljeni meščanski šoli «a Jesenicah je razpisana služba ravnatelja. Nadalje je razpisanih 6 učnih mest, in sicer 3 za strokovne učitelje in 3 za strokovne učiteljice. Prošnje do 5. julija okrajnemu šolskemu svetu v Radovljici.
— Dražba lova. Dne 24. t. m. ob 10. dopoldne se bo pri okrajnem glavarstvu v
Ljubljani v sobi Št. 3 polom javne dražbe oddal v zakup lov občine Iška Loka za petletno dobo to je od 1. julija 1921 do 30.
junija 1926. K tej dražbi se vabijo Interesenti s pristavkom, da so dražb eni pogoji vsakemu na vpogled ob uradnih urah.
— Poselske nagrado. Kranjska hranilnica razpisuje 60 poselskih nagrad po 50 K za posle, ki najmanj deset let nepretrgoma služijo pri enem in istem gospodarju in ki so najmanj 5 let vlagatelji Kranjske hranilnice. Prošnje za nagrado je vložiti do
30.	t. m.
— Prevzem poštnega urada Sorica od Italijanske poštne uprave. S 5. junijem t. 1. je prešel poštni urad Sorica v upravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od (ega dne upralja urad vso poštno službo.
— Avtomobilska nesreča. V nedeljo 12. t. m. ob priliki sokolskega zleta v Zagrebu se je peljal g. Comaretto, ki je znan posebno Jeseničanom Izza njegovega službovanja leta 1920. še z dvema gospodičnama v avtomobilu na slavnostni proster. Blizu Alakshnira je pa pridrvel nasproti drug avtomobil ter se z vso silo zaletel v njegov avtomobil. Prednji del avtomobila se Je skoraj popolnoma razbil. O. Comare-tto je bil težko poškodovan na glavi, ostalim pa se n! zgodilo ničesar. Odpeljan je bil potoni rešilne postaje v Zadladno bolnico ter je upanje, da bo okreval.
— Neutncstua šala. Ivan Kamnar, 8-letal sin kočarice iz Hrastja pri M ostali je nabiral poleg hiše jagode. Mimo pa je prišel 131etnt. Anton Likovič, posestnikov sin iz Snebrjev, ki Je imel seboj psa. Ko je Likovič od daleč zagledal Kamnarja je naščuval nanj psa. Kamnar je nato stekel, malo pred domom pa se Je spodtaknH in padel. V tem pa se je zagnal vanj pes In ga zagrabil za usta ter ga tako močno oklal. da mu je raztrgal vse okrog usten, kakor tud! čeliusta tako močno, aa so mu zobje ven popadali
— »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Dramska sekcija lug. napr. akad. društva »Jadran« v Ljubljani, priredi v nedeljo, dne 19. t. m. ob 7. zvečer dramsko predstavo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« v Sokolskem domu v Zagorju ob Savi. Iz prijaznosti sodeluje popoln orkester Glasbenega društva iz Zagorja pod osebnim vodstvom g. kapelnika Zauaškarja. Po predstavi prosta zabava s plesom.
— Odlikovanje. Pretekli teden je prejel Jože Cankar zlato svetinjo za hrabrost. Odlikoval se je pri naskoku na Črno ob naš! ofenzivi leta 1919 na Koroškem. Ob tej pri!ik; je bJl tudi težko ranjen oa nemških strojnih pušk. Ker Je to odlikovanje zelo redko za Slovence, zato mu iskreno čestitamo. Naj živi naš rojak-junak iz Korotana.
IJii h? lana.
— Knjigovodski tečaj v Ljubljani Urad za pospeševanje obrti priredi za obrtnike knjigovodski tečaj Obrtniki se poživljajo, da prijavijo svojo vdeležbo najkasneje do sobote 20. t m, Pouk se bo vršil ob večernih urah, ki se bodo dogovorno z udeleženci nastavile na dan otvoritve.
— Tečaj za kroiače v Ljubljani Urad za pospeševanje obrti otvorj v pondeljek dne 20. t. m. celodnevni prikrojevalnl tečaj za kroiače. Poleg prikrojevanja se bo predavalo tud! kalkulacija in knjigovodstvo. Prijavljeni interesenti se opoearjajo na to otvoritev.
Takih beguncev pa res ne maramo. Pod tem naslovom smo včeraj grajali nemškutarjenje sina odvetnika dr. T., a pomotoma se Je postavila črka F„ kar bi lahko provzročllo krivično tolmačenje,
—. Brezkoniesijonalcl, svobodomislecu V soboto 18. t. m. ob 9. zvečer v zadnji sobi »Narodne kavarne« pomenek o ustanovitvi »Svobodne Misli«. Vdeležite se vsi!
— Mladinski literarni večer pod vodstvom pesnika A. Podbevška, ki ga prere-d| srednješolska organizacija »LuC« v zvezi z vsemi ljubljanskimi srednješolskimi organizacijami, se ne vrši danes, kakor javljajo litografirani plakati, temveč jutri 17. t. m. ob 8 uri zvečer v prostorih Jugoslovanske tiskarne, III. nadstropje. Nastopilo bo več mladih talentov.
— Klub »Soča« priredi v nedeljo 19. t m. Izlet v Kranj in Sicer v Gaštaj, 5 minut od postaje, ter vabi k udeležbi svoje člane in prijatelje. Prireditev bo domača in neprisiljena. Na vsporedu je petje, godba, solospevi, recitacije, šaljivi prizori, deklamacije novih izvirnih pesmi itd. Tudi za telesni blagor bo preskrbljeno. Odhod iz Ljubljane južni kolodvor ob 13.30, povratek iz Kranja 22.40. Za udeležence bodo rezervirani posebni vozovi. Izlet se vrši db vsakem vremenu! Zbirališče na južnem kolodvoru ob 13. uri.
— Radi nezanesljivega vremena koncert v hotelu »Bellevue« odpade m se preloži na drugi teden v soboto.
—	Tedenski zdravstveni Izkaz. V dobi od 5. do 11. junija je bilo v Ljubljani rojenih 26 otrok (12 dečkov In 14 deklic). Eden je bil mrtvo rojen. V Istem času je umrlo 22 oseb (9 moških, 13 žensk), med temi 8 domačinov in 14 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 1 življenska slabost, 8 jetika, 1 griža, 2 slučajni smrtni poškodbi. Izmed nalezljivih bolezni je bil naznanjen le lslučai griže s smrtnim izidom.
Maribor.
Dela tehničnega oddelka razmejitvene komisije v štajerskem odseku se bližajo svojemu koncu. Svoječasoo poročilo o podiranju mejnikov je treba v toliko popraviti, da so bili to le posamezni slučaji brez večjega pomena, ki so se pripetili nad Blačem. V ostalem pa stoje mejniki, kakor so jih postavile tehnične komisije.
G. Alajor Ivanovič - Mecger, naš hr-vatski rojak, dosedanji profesor na vojaški višji realki, je na lastno prošnjo vpo-kojen. G. Ivanovič - Mecger je po svoji Intenkivni kulturni delavnosti, po svoji veliki inteligenci In osebni ljubeznivost! v Mariboru dobro znana osebnost. Upamo, da se bo za tega odličnega kulturnega delavca našla v Mariboru njegovim Izrednim zmožnostim primerno mesto, k! ga bo tudi za naprej še ohranilo v naši sredi,
G. dr. K. Mulej nas prosi popraviti notico zdne 5. maja pod naslovom »Oj ta ljubezen«, da ni napade! J. Žolgcrla lz, ljubosumnosti, ker ni bilo vzroka za to, ampak da je le maščeval svojo osebno čast za napade v anonimnih pismih hi še druge stvari. Nadalje, da ima dr. M. zakonito pravico nositi uniformo sanitetskega po-ručnika naše armade.
Pustita otročiče k meni —. Anton Čefrin, lesni trgovec v Prevaljah, se je moral zagovarjati radi zločina po § 123 kaz. zak. Trdil je, da sl je skvaril v 41etnl službi kot pomorščak v podmorskih čolnih tako hudo živce, da se nikakor ne more ob takih prilikah obvladati. — Sodišče ga je kljub tej izjavi obsodilo na 3 meseče ječe, proti čemer je pa krivec vložil priziv.
Se vedno pri starem. Pri mariborskih sodiščih nastopajo še vedno slovenščine nevešči izvedenci, dasiravno imamo dovolj zmožnih in zavednih Slovencev, ki bi prišli kot taki v poštev.	r
Lep dar ljudski knjižnici. Dvorni svetnik dr. Ploj je daroval za ljudsko knjižnico 150 slovenskih knjig. S tem velikodušnim naklonilom je storjen velik korak naprej k izpopolnitvi knjižnice in bi bilo Zdeti, da se najde še več posnemovalcev.
Narodno gledališče uprizori v četrtek Izvirno dratno »Učiteljica Pavla«, delo sedaj v Ljubljani bivajočega tržaškega rojaka dr. Alojzija Remca.
POROTNE OBRAVNAVE.
Morilec svoje matere.
Rajko Hrastnik, morilec svoje matere v Postojni, o katerem smo že včeraj poročali je bil obsojen, ko so potrdili porotniki vprašuje glede umora, dalje ene tatvine I dveh goljufij soglasno na 14 let težke ječe. Obtoženec je sicer še mlad, toda star grešnik. 2e kot šolar je bi neznosen in ga je dal oče v poboljševalnloo na Rakovnik, kjer je ostal tri leta in odošel s slabim spričevalom. Mati ga je po brezuspešni ra-kovniški odgoji peljala na Dunaj in ga vpisala v mornariško šolo. Ker pa Je bil tam za Hrastnika preostra disciplina je pobegnil In prišel domov, kjer pa je naletel v svojo pogubo v strašne družinske razmere. Poleg tega je zašel še v drugo slabo družbo, osobito, ko se je pomešal med kopalce strelskih Jarkov v Postojni. Z materjo, k! je živela tudi z očetom v vednem prepiru, se je obtoženec vedno prepiral, ker je dotna vedno kradel denar in druge predmete. Tudi umor matere je bila neposredna posledica domače tatvine. Na prevečer umora se je prikradel obtoženec domov, ter je ukradel 25 litrov žganja, srebrno uro In zlat prstan.	Mati	je	tatvmo	takoj
zapazila in odšla za	sinom	na	Jurčevo	žago
v Postojni, kamor je nesel obtoženec žganje prodajat. Obtoženca je to tako razkačilo, da je pograbil mater za vrat tn !o nesel iz žage. Prišla je karabinerska pa-trula In ga aretirala. Toda še isto noč se je obtoženec vrnil	in šel	v	podstrešje v
seno spat. Usodno iutro je šla mati po odhodu svojega moža na delo v podstrešje, da pogleda, če je	sin gori	in kaj	dela.
Fant se je prebudil, pograbil takoj težko desko in pobil s prvim udarcem mater na tla. Nato ie še parkrat udaril mater z desko po glavi in ji šc dvakrat prescial za-tUnik. Rane na aatiluiku so bile materi zadane, kot potrdijo vsi zdravniški izvedenci, že ko ie ta umirala ali pa je bila že mrtva. Ko sc je prepričal, da le mati res že mrtva je zakopal obtoženec njeno truplo, desko in obleko globoko v seno m šel v hišo. Tu ie vlomil v vse omare in skrinje ter pobral vse, kar je bilo kaj vredno. Oblekel se je tudi očetovo obleko, ker je bila njegova vsa zamazana in krvava. Pobegnil je preko Cerknice v Ljubljano, kjer pa je bila policija o njegovem hudodelstvu že obveščena in sicer po ljubljanskem šoferju Ivanu Uraniču, ki je bil isti dan, ko so našli truplo umorjene ravno v Postojni. Begunca so aretirali v Ljubljani v Kolodvorski ulici. — Obtoženec prizna popolnoma mirno, da je ubil svojo mater, toda zanika namen umora in poskuša poslikati celo nekak samobran. Toda med dokazovanjem sc je ves njegov zagovor razblinil, osobito ko se je dognalo njegovo prcdživljenje in ko so zvodenel razložili
i	strašne In težke rame, ki jih Je zadal materi, že potem, ko jo je s prvim udarcem pobil po tleh. Njegov oče, stric In teta so se odpovedali pričevanju, ker niso hoteli pričati proti svojemu sinu, odnosno sorodniku, še več pa radi tega, da niso razkrili strahovitih družinskih razmer, ki so mnogo
pripomogle današnjemu obtožencu na zatožno klop. Umorjeno mater so našli še le čez tri dni, ko Je uvedlo sodišče hišno preiskavo pri Hrastnlkovfh. — Hrastnik Je zakrivil tudi še eno tatvino 100 lir In dve goljufiji za 182 lir. Ta hudodelstva je obtoženec priznal. Mati, ki je padla kot žrtev svjega 19Ietnega sina je bila stara šele 45 let. Obtoženec je sprejel obsodbo mir-nodušno, Izjavil, da je zadovoljen, uakar so ga vklenili že v dvorani in odpeljali v zapore.
Tatvina v Polakovi tovarni.
Sedlarska trojica Prevc Rud., Crnkovič Ant. In Goltes Fr. so si hoteli položaj izboljšati na Polakov račun. Prevc se je dal 2. decembra zapreti v delavnico in ob 9. je prišel Črnkovič pod okno. Pevc mu je dal dva velika kolobarja gonilnih jermen in tatova sta odšla v Zagreb, kjer sta prodala jermena za 4000 K. Črnkovič je ostal pri Polaku, Prevc j)a je odšel v Karlovac, kjer se je seznanil z Goltesom. Na Črnkovičevo povabilo sta prišla Karlovčana 2krat v Ljubljano in sicer prvič brezuspešno, ker niso mogU odpreti Polakovega okna, drugič 14. nov. pa so ukradli 4 velike kolobarje gonilnih jermen. Imeti pa so smolo, da jih je v Cešnovarjevi gostilni prijel stražnik in Jih odpeljal, kljub temu, da so ponujali 1000, 2000 in celo 3000 K če jih pusti na miru, na stražnico. Prevca, ki je med potjo stražniku ušel, so prijeti kasneje meseca aprila, ko se Je zoi>et vrnil v Ljubljano.
Obtoženci tatvino priznajo. — Skupno škodo cenijo na približno 34.000 K. Porotniki so vprašanje krivde glede obtožencev Prevca in Črnkoviča potrdili, omejili pa vrednost pod 4000 K, vprašanje glede sokrivde Goltesa pa zanikali. Goltes je bil oproščen, obsojena pa sta bila Prevc na 14 mesecev in Črnkovič na 18 mesecev težke ječe.
Porotniki so vprašanje z ozirom na veliko bedo obtoženca. Imel je kot odgovoren poslovodja 800 odnosno 900 K mesečne plače, soglasno zanikati, nakar Je bil obtoženec oproščen.
Pokrajina.
Trbovlje. V odgovor »Naprelu«. Ustanovnemu zborovanju kraj. organizacije
NSS v Trbovljah je sobotni »Naprej« posvetil kar tričetrt kolone. Iz celega dopisa seveda diha strupeno sovraštvo in kar le hujše, demagogija, ki računa na najnlžje instinkte delavskih mas, se pa pri tem popolnoma nič ne ozira na resnične potrebe našega delavnega ljudstva. Tov. Fakin je v svojem govoru točno orisal krivičnost današnjega kapitalističnega družabnega reda in potem pokazal smernice nar. soc. stranke, ki odlno vodijo sicer počasi a zato tudi gotovo, k cilju: socijalni pravičnosti na svetu. Kritiziral je v svojem govoru internacljonalno brezdomovinstvo kot tudi napačni radikalizem komunistične taktike. Dokazal je, da ne more biti dober socialist oni, kdor ni dober narodnjak In da je bedasto govoriti o ljubezni do svetovnega prdetarijata pri človeku, ki zataji ljubezen do jezika, ki ga je učila njegova mati, ki zataji ljubezen do svojih lastnih soroja-kov. Za svoja Izvajanja je žel živahno odobravanje. — K besedi so se nato oglasili štirje soc. demokratski zastopniki, k! so tudi vsi dobili besedo vkljub temu, da je bilo zborovanje sklicano samo za somišljenike NSS. G. Krušič Je še precej stvarno govoril in se tudi strinjal z Izvajanjem tov. Fakina, le narodnostna misel mu ni mogla v glavo. Ostali govorniki pa so več ali manj ponavljati Kružičeve besede — le g. Krofi s>l je hotel nekoliko »privoščiti« NSS, z* kar pa je od tov. Fakina takoj dobil zasluženo plačilo v njegovem predgovoru, ki je v njem razkrinkal delovanje socialistične internacionale In peka zal, da dosedaj ni dosegla ničesar druzega za naše delavstvo kot to, da so ga s pomočjo nemčurjev hi Nemcev metali iz domačih delavnic, kamor se trumoma uvaja drugo-rodno delavstvo. Osvetlil je tudi delovanje soc. demokratov ob priliki koroškega plebiscita — In na vse očitke so navzoči soc. demokrati molčali, ker pač niso mogli ugovarjati. Protigovor tov. Fakina je bil večkrat pretrgan od hrupnega odobravanja. ~ Ker je bU sestanek namenjen ustanovitvi kraj. organizacije NSS ln je tov. Fakin moral oditi, je moral predsednik prekiniti nadaljno debato in izvolil se Je takoj kraj. odbor in so v kraj. org. pristopiti razen soc. demokratov vsi navzoči, ki jih ni bilo 23, ampak okoli 50.
V kolikor se tiče lažnjlvih jjodtikanj, da je tov. Fakin branil kapitalizem, mo-
I	ramo pribiti, da je to navadna laž ln da je ravno tov. Fakin oni, ki ga kapitalistično časopisje dan za dnem napada, Kar bi se gotovo ne dogajalo, če bi on branil kapitalizem. Glede uspeha naj pa citiramo samo Kroflove lastne besede, ki jih je izrekel po zborovanju: Je že hudič, če nas eden govori, se nobeden ne zmeni; on pa »žiher« pove, kar hoče, pa mu vsi ploskajo«. — »Napreju« svetujemo, da se ne pusti drugič več mistificiratl.
Več poslušalcev.
VSI NA DELO ZA »JUGOSLOYENSKO MATICO« I
Mali oglasi.
POSESTVO na prodaj na Pohorju (eno uro od vznoižjaj v fzmeri 48 oralov, 3 četrtine gozda (buk< ve in smreke — večinoma za posekati)
1 četrtino travniki in njive. Na posestvu so lahko redi 15 glav živine. 2aga na stal« ni vodi in domač mlin. Proda se zaradi družinskih razmer takoj! Cena 500 000 K< Zglasiti se je pri občinskem uradu Orehova vas, pošta Slivnica pri Mariboru. 141'
ZARADI NEZNOSNIH DRUŽINSKIH RAZ-MER
se proda hiša z vrtom, kakor tudi popol« nema opremljena čevljarska obrt oziroma delavnica z lepo zalogo izgotovljenega obuvala. Pojasnila pri J, Šober, Škofja Loka.	r42
POSESTVO
2 joha zemlje, 14. leta zidana, hiša 2 sobe, kuhinja, spaj za vse masiv, In mali hlev, blizu Grebinja okraj Velikovec, Je na prodaj ati se da v zamenjavo z jednakim posestvom ati hišo v Jugoslaviji. Pojasnila daje Jurij Strasser, zidarski mojster v Guštanju.	143
LOKOMOBILE
in strojne žage se dobijo po najugodnejših cenah pri zastopstvu tvornic za stroje M. Podlešnik, Maribor, Aleksandrova c. 29-1.
1023
KOČIJA
nova, na pol pokrita, za enega konja. Trij* navadni vozovi In prsna oprema, Jako fina, za par konjev, proda po ugodni ceni Pavel Sedej, mlinar na Javorniku.	1032.
PRODAJA SE dobro idoča lesna trgovina na prometne« mestu v Dubrovčaku ob Savi, Hrvatsk*. Obstoji: iz lepo urejenega skladišča, v ka« terem se nahaja ca 300 m8 rezanega mehkega lesa, hiše, štaie, suše, lapega vrta In 24 oralov zajedničk ešume Proda se vse kompletno z celim živim in mrtvim in« ventarom radi zdravstvenih družinskih raz« mer. Vprašati: K. F. Pfeifer, Dubrovčak, Ivaničgrad, Hrvatsko.	996
POZOR!
Vinograd, nasajen z najžlahtnejšo a meri« kansko trto, vsa vinska zaloga 1. 1920, zraven stoječa vila z dlvnirn razgledom. Natančna pojasnila in cena se poizve pri posestniku Anton Jančič, Teharje. 918
VELIKA ZALOGA ln po ceni: Dvokolesa, otročji vozički, šivalni sttojl, pneumatlka in vsakovrstni deli. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se: Dvokolesa, otročji vozički, šivalni stroji in razni stroji v popravo, Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4,
781
Sšužhe:
DOBRE KROJAŠKE POMOČNIKE
za civilno In uniformsko delo sprejme takoj Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3.
2	MIZARSKA POMOČNIKA
se sprejmeta takoj. Hrano In stanovanH bi imela v hiši poleg dobre plače. Franc Rožanc, Preddvor nad Kranjem. 1247,
MLAD MOŽ oženjen, brez otrok, zmožen nemščine ln slovaščlne, išče boljše službe. Kavcije lahko položi do 50.000 K. Naslov v upravi »Jugoslavije«.	136
KOT GOZDNI MANIPULANT ati poslovodja na žagi iščem službe. Sem v tej stroki popolnoma izurjen in imam tozadevna spričevala. Trenotno sem zaposlen kot gozdni manipulant pri velikem podjetju, ki ima do 500 delavcev in gozdno železnico. Službo bi premen il vslcd neugodne lege gozda. Ponudbe prosim na upravo lista pod št. 500	o	1033
Razno:
NAZNANJAM
da sera zopet pričel z zidanjem ter se slav, občinstvu priporočam za oddajo zid. del, Miloš Regovc, stavbeni podjetnik, Jesenici Fužine, Gorenjsko.
HRANO
v bližini dramskega gledališča išče zaseben uradnik. Ponudbe na upravo lista, pod »Hrana«.	1027
IZVEŽBANA ŠIVILJA 21 let stara, želi v večjem modernem damskem šivalnem podjetju nadaljne prakse do 1. avg. 1921 v Ljubljani, Zagrebu, ali v Mariboru v službo stopiti. Plačilo po dogovoru. Naslov pove upravništvo?
BOLJŠI GOSPOD išče dobre privatne hrane v abonementu In mesečno sobo. Ponudbe pod »Soba« tw
upravo »Jugoslavije«.
SVEŽE TELEČJE MESO se dobi od danes naprej pri Anton Sag« melster, mesarju, Sp. Šiška, Kolodvorska ulica 150.
- Prisorotaite
VLADIMIR LEVSTIK.
Bog na hribu.
(Nadaljevanje.)
Po vseh dolinah in bregovih so še pomikali živi venci množic in so cvetla bandera v čistem zraku; še tam onkraj jrora in še dalje, tja do meje in onkraj lije, povsod po božjem svetu so romale trume k Odrešeniku in zahtevale:
»Potrdi, o Gospod, naše upanje, sprejmi našo vero! Poplačaj nas. ki smo tvoji, uniči nje. ki so hudičevi; razlij njih kri, poruši jim domove, zakaj sklenjeno je. da poide takrat od nas ta kazen ter se vrne sreča pod naše strehe in naši dragi v naš objem!«
Tako so molila ljudstva drugo zoper drujro in ponujala Boku delež svojega sovraštva; on pa je molčal ter si zagrinjal obraz, in le malo je bilo pravih spoznavavcev njegovih, ki so klicali:
»Kako naj vam pomore, dokler kraljuje Hudobni v vaših srcih. Njemu pa jih zapirate? Dokler so naše duše prodane satanu, je Bog nad vami nebogljenejši od majhnega otroka ...«
Toda narodi niso poslušali besed, In bič je žvižgal po zemlji, zver vojne je rohnela in klestila z zobmi.
goltaje vse živo in zdravo, vse blago in lepo, kar je bila ljubezen narodna v letih izgubljenega kraljestva božjega.
In kakor je oživljal Krist na gori v svojem usmiljenju, je rastel satan ob njegovem znožju v svojem zma-goslavju. Brezčutno večno sobice, svetlo ko nikoli, je sipalo svoje žarke v polumračni liram; obličje Sovražnika je sijalo v pošastnem zelenem blesku, in vsi so videli zdaj, njegova ura je šele prihajala.
III.
Ciroza je bila obletela zemljo, zaznamovala jo s svojimi rdečimi sledovi, razgrebla poljane z železnimi prsti, polomila goščave z jekleno točo, izpremenila mesta in vasi v pogorišča. Za klanjem živih vojska so stale v brezkončnih vrstah armade mrtvecev, križ pri križu na grobovih njih, ki so bili dobojevali. S sitim rezgetanjem se je ozrla furija od vzhoda do zahoda; povsod se je kadila setev do neba.
Takrat pa je zagledala mali košček zemlje med snežnimi gorami in zrcalom sinjega morja, kjer so ždele koče še tiho in nedotaknjeno kakor prepelice v žitu; brajda je zelenela tam kakor nekdanje dni. pšenica je klila na njivah, zvonovi so peli s cerkvenih lin. in božji hram na gori se
je oziral v beli hvaležnosti po zemeljskem paradižu. Le tuintam ječanje žalosti, ki je tiho kipelo k nebu, le zdaipazdaj molitev za duše pokojnih; toda ušesom furije, hlepečim po kletvah in joku. sc je zdelo, da slišijo zpolj mirno sopenje srečnih ljudi. In dalje tam, velika zemlja z blagoslovljenimi nižinami in starodavnimi krasnimi mesti, kako brezskrbno je sedala po morju na solnčni jud. prav kakor roka. nastavljena rajskim darovom! Kako zvonko so tam odmevale pesmi, kako jasno se je smehljala mati v krogu živih otrok!
To videč je Groza prebledela in se vrgla pred satanom na kolena rekoč:
»Odpusti, gospodar, svoji zani-karni dekli, da je pozabila nanje!
NOVO! NOVO!
Sp im' IVAN ALBREHT. Izdala in aaioilla
Zrnu liste; v Hipi.
Česa 18 K broširani knjižici.
NOVO! MOVO!
Glej. polne dela so bile moje roke In moje moči so opešale v tvoji službi...«
In vzdignila je oko do njega ter razumela njegov pogled; črna krila je razpela od morja do gora. od ravnin do ravnine ter storila po strašnem ukazu svojega kralja ...
' In že je grabil brezumen drget vso deželo okrog hriba s cerkvico; srca ljudi so trepetala strahu, mrtva zemlja se je majala pod kolesi topov. Z obeh strani sta vreli vojski na mejo. sive postave so rile v tleh kakor krti po njivah, globoke brazde so razjedale bregove ter se polnile s trumami vojnikov. Srepo so se gledala. skrita v daljavah, hudobna žrela topov, za grmovjem in skalovjem se je bliskalo jeklo v sleherni solnčni iskri. Bilo je trenotje pred orkanom: že so stali na obeh straneh pripravljeni možje, da bi mu poveljevali, in drugi, da bi pisali v časopise, kako leno in plemenito je uničevati in biti uničenemu.
Po vaseh se je oglasil klic:
»Rešite se ljudje! Pustite njive in domovja, zakaj tod je kraljestvo smrti; vaša brda so namenjena v morišča, vaša polja v pokopališča. Jeklo in ogenj bosta deževala na vaše strehe — gorje mu. kdor ostane tu!«
Slišali so se siromaki In niso mogli verjeti: mari ni dovolj, da se po-
bijajo na vseh straneh sveta? Kaj je ljudem, da silijo umirat še tu. kjer je tako sladko živeti.
»Gonijo nas odtod! Kje je zapisano. da pade granata prav na našo streho, ko je toliko prostora naokrog? Naj bijejo po poljih, v božjem imenu; ali ne morejo paziti? Kdo pa strelja na nedolžne ljudi?
Toda morali so iti; razglasili so čez noč ter obljubili silo. kdor ne bo ubogal Izlepa. O. nikoli prej niso videle ceste in železnice tako žalostnih tovorov: starci, žene in jokajoča deca stlačeni v nepokrite vozove, želeči na slepo zgrabljeni domači šari. dalje, dalje, naprej po neusmiljeni pripeki, bogve kam v tujo zemljo; mimo njih sama vojska, trudna, siva. vlak za vlakom, divje, bliskoma. kakor bi jo bljuvala tista strašna daljnja zver...
Križani je s svojega razpela žalostno gledal bedo. ki je prihajala po slovo.
Ali so se bili vzdihi sesedli v nočnem hladu? Ali so bile res solze? Vsi so videli zdaj roso na njegovih licih: kaplja se je zbirala pri kapljici, druga za drugo so padale na tabernakelj.
»Sam Križani se je razjokal nad nami!« je šepetalo obupano ljudstvo. »Se tebi. Gospod, je srce težko od naše nesreče,..«
Promet
tehn. In Inctast podjetje dr. z o. z. v Ljubljani, Graalile 9. Jako poceni
zaradi premenjene dispozicije
Bar proda
1 električ. motor
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Boweri z reostatem in drugimi pripadki.
I električ. motor
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra-
tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost
• •
pne tisi
za vodo, plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: ka< čukove ploSCe, vsako vrsto asbestaj k*In« SerSta, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo
J
Ljubljana.
Likarica
(pomožna moč)
se takoj sprejme.
Genica Vojska, izdelovalnica perila, Poljanski nasip 10.
Popravila!
Raznovrstnih tvorniških, poljedelskih, mlinskih in vseh drugih strojev in naprav, izvršuje strokovnjaško in tožno
Jlllir kovinski ifthiia
Domžale.
prodaja na dabalo
Emil Auaustin,
LJUBLJANA, Dunajska cesta 36. Sp. Slika, Sv. Jerneja ul. Ml.
Uradnika
za knjigovodstvo
in praktikanta
sprejmejo
Sline torni in livame L 1
v Ljubljani.
.Triglav’
sladno kavo
kavine konserve s sladkorjem kavine konserve brez sladkorja marmelado
nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini
Delniška Ma JRIfiLftV
NAZNANILO!
Naznanjam cenjenim damam, da sva odprla
iesalnico za dame
za umivanje glave, sušenje las z električnim aparatom, ondo-iiranje, manicure e. c.
Za obilen oblslc se priporočata
Franjo in Zofija Ulaga
brivnica, Lilija.
Inženirji
stavbeni, tehniki in risarji se iščejo.
■"Jv-
Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na
UH Ul d. d. UUM. Levstikova elita 11.19.
Trgovci!
Trafikanti!
POZOR!
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe rlbarice. konjske Ščetke, nogavice, rokavice, sviteije, Šale, iabce, aukanec, bombaž 'vseh znamk, vevalke, sesalke, plavilo, ter vae galanterijsko blago kupite najceneje in po konkurenčnih cenah
pri tvrdk!
Oroslav Certalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33,
tovarna hranil
v Svnarci p. Kamniku
Kupuje tudi tozadevne surovine.
SOL
Lepe, bele, točene, drobne siciljanske
soli vsako množino se dobi pri
Leopold Grunfeld, Ljubljana,
Prisojna ulica štev. 1.
Večje število
nekvalificiranih
delavcev
sprejmejo
Stinine ton in lin d. d.
v Ljubljani.
Edina razprodaja vseh vrst specijalnega
mavca (gipsa)
za celo kraljevino SHS tvornic: STANZ, KINDBERG, SEMMERING, SCHOTTWIEN, PUCHBERG, AUSEEWIESE etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun
KOSTI NOVIMI!, veletrgovina mavca. Ljubljana. Stoika ulita 1.
'1—B—BBPg
P«j §
A. Zanki
i| amiiviv wa hmuiis sinovi.
Tovarna kem. in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Liubljana. D. z o. z. Skladišče : Novissd.
Brzojavi: Heraltl. I.juMJana. — Telefon: «1.
Emajlnl laki. Pravi flrnei. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, 6ube in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v 1o stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. ,,MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKLI<. Bmnoline. MT Ceniki se začasno n« razpošiljajo l "WPjt
Glavno zastopstvo Fockove tovarne
,Srna mila'
Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom
Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje.
Novo došlo I
Posteljno perja Fino perje (Daunen)
Preproge
Posteljni picctloikl Gradil za nvadrace Platno za slamnjake Nanking
po najnlljl ceni pri
K. WORSCHE Maribor, Gosposki, ul. 10.
Inlet
Brisatke
Kuhinjske brisale Umivaine rute VoSiene rute Posteljni vlolkl
I. SANDRIN
LJUBLJANA.
Velika saloga vsakovrstnega
usaiia
kož, podplatov, gonil, nlh jermenov in fcoksa
fP¥~ na debelo.
MESTNI TRG 6.
PREMOG
prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog" na upravo lista.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marilln trg 8 WoIff©v® milica 1 — Podrulnica v Murski Sobofii Sk	Lendavi.
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919 Prometa v lanskem letu
nad 128,000.000 kron.
4
&
12 10
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod
državnim nadzorstvom
Odsevom! urctlpik: Dotnhrtk ČehSn.
Izdaja lionzorcil dnevnica »JiiROSlavlia«*
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani,