196 Št. - 4. leto. poštnina pavšalirana. Današnjo Številka velja >— K v' V Ljubljani, Sobota 20. avgusta 1921. Naročnina za kraljevino sffih SHS r,„ Me*eJno 40 K. Letno 480 K • Inozemstvo: 'V*$‘ Mesečno 50 K. Letno 600 f£. Oglasi: enastolpna mrn vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JDS0SLAVL Uredništvo s'’-' Z. 'JCJh '0% h Wolfova alica \n. Telefon 380 Uprava: Marijin trg 8. __ Telefon 44. :«i se n« vračajo. :'^lti znamko M?*-'>.:• '•: M#!#!#?*-#*?:'? ' Rpalj Feter I. na mrtvaškem odra. ss ‘JAK IS." a^jrusTa. Zjutraj ob t.30 je došel dr. Milovanovič v sa- Pko ccrkev; ter otvorll pokrov s. v kateri leži kralj, Ul ca je polil 2 balzamom. Točno ob 8., spuščati občinstvo v cerkev, kakor je bilo objavljeno, se Je priče> Prebivalstvo je z vseh strani obkolilo saborsko cerkev. Cerkev; Iz* gleda ircllčanstveno. jSloboka čmi-tta v cerkvi Je izraz velike žalosti, |d se čuti povsod. Vsa ?fcrata so okrašena s Črnimi draperijaml, ki segajo So tal. Cb' vratih' stoje gardisti, ki E postavljeni tudi v cerkvi. Tudi tla pokrita s črnimi preprogami, otako ikonosec, stebri, kraljeva »tolica, govornica In kor; Sredi cerkve je postavljen katafalk, na kate-jfem se nahaja krsta s truplom pokojnega kralja. Okoli krste stoji g Bern velikih sveč, spredaj dva sre-rna angela in na vseh štirih stra-* neh ob vsakem vogala krste yeliki kropilniki. Ob straneh' stojita po dva ča.«tnika z golima sabljama. To so častniki beograjske posadke, ki se menjajo vsake ure. Za krsto proti glavi kralja stoji klečalnik z evangelijem. Okoli katafalka stoji štirinajst gardnih vojakov v svečanem kroju, ki tvorijo velik krog. Katafalk, na katerem leži krsta, je obvit s trobojnico. V krsti je svinčen vložek, a krsta sama je preoblečena s svilo. Zunaj Je krsta iz hrastovega lesa, pokrov je znotraj prevlečen z belo svilo s čipkami. Preko pokrova Je široka državna zastava z zlatimi resami, ki vise preko roba. Kraljev obraz je nekoliko potemnel, vendar pa Je ostal v njem izraz blagosti in dobrote. Velika množica občinstva, k! prihaja skozi severna in odhaja skozi južna vrata, se pomika neprestano mimo krste. Dostop je dovoljen dq krste same. /“‘4' '*■ ' ■ ■ ' ■ Pogreb kralja Petra. Bco.^.id, ii>. avgusta.. Naknadno K gceraj obja v ličnem razporedu pogreba pl Vel. kralja Petra se opozarja, da norajo vse osebe, ki po tem razporedu prisostvujejo opelu v saborski cerkvi dne 22. t. m. zjutraj ot? 2.30, priti ali x fraku s cilindrom, belo kravato, črnimi gumbi na prsih in belimi rokavicami, ali pa v narodni noši-. Ostali, ki sc udeležijo sprevoda, naj pridejo ki ali n;i'-Qu;!i noši. — črni oble- Castitke kraliu Aleksandra. Zdravstveno stanje kralja Aleksandre.. Beograd, tlV. avg. Bolgarski kralj floris je prvi čestital kralju Aleksandru pc iirfnvnmt zasedeuju prestola. >&.; • Beograd, 18. avg. Tekom vgeraišnje-fa dne se stanje bolezni kralja Aleksandra ni poslabšalo niti zboljšalo. Beograd, 19. avg. Presbiro poroča iz Pariza: Včerajšnji buletin o stanju kralja Aleksandra: Stanje kralja se ni izpremenijo, Temperatura je znašala davi 3$, puls 110. Neobhodno je potrebno, da ostane bolnik še nekaj , časa v postelji. Prof. dr. Bernard, prof. dr. Pambellac, dr. Perriand.« VENCI NA KRSTI KRALJA PETRA. h Beograd. ’1R. avg. Dosedai Je naro-. lenih v Cvetličnih trgovinah do 1000 Vencev. Všc korporacije in mnogo pri-’ Vatnih oseb poklanja vcticc na oder pokojnega kralja. Med njimi se nahajajo htdi venci z napisi: »Zaščitniku slobod-iie štampe — Jugoslovensko novinarsko udruženje«, »Svome velikdmu kralju heroju Petru I. od dubojco ožalošče-! »»h dobrovoliaca Sroza trebiniskog krš-ne Hercegovine*, »Bezsmitnoinn kraliu I četniku — Udruženje srpskih četnika«, »Kralju mučeniku — HriŠčanska zajed-nica mladih ljudi«. NOVINARJI _ SVOJEMU KRELJU. Beograd, 19. avg. Vse korporacije in mnogo privatnikov je položilo vence na , oder .pokojnega kralja, Izmed vencev se odlikuje posebno eden z nadpisom: »Zaščitniku svobodnega tiska — Jugoslo-vensko novinarsko udruženje«. ŽALOVANJE V BEOGRADU.* Beograd, 18. avgusta.' 'Skupščinsko poslopje je v znak silne žalosti radi izgube velikega pokojnrika^p^olnoma za-. strto s črnino. Vsi vhodi so obviti v črno. Dvorana z veliko kraljevo sliko, ki se tamkaj nahaja, je popolnoma zastrta s črnim velem. Vsi vhodi v posamezne oddelke in skupščinske klube so pokriti s črnimi draperijaml. istotako so tudi s črnim zastrti vstopi v vsa ministrstva. ZASTOPSTVO ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE PRI POGREBU KRALJA , PETRA. Beograd,’ 18. avg. Na' pogrebu kralja Peira bodo zastopali predsednika Češkoslovaške -republike in češkoslovaške vlade kancelar Karl £ainalvminister na-i rodne obrambe Tirsar. zastopniki obeh zbornic., češkoslovaški- poslanik v Beogradu Kalina, depntacija mesta Prage, zastopniki' jugoslovanskega polka, zastopniki češkoslovaškega Sokolstva in zastopniki češkoslovaškega tiska. Po-1 sebni. vlak, s katerim se pripelje okoli 60 oseb, dospe v Beograd ,v nedeljo do-; ooldne. MINISTRSKI SVET VRŠI KRALJEVSKO OBLAST. Beograd, '18. avg. Predsednik narod-ne^npščine dr. Ribar je včeraj dospel v Beograd. Tudi mnogi drugi poslanci so prišli v prestolnico. Zdi se, da se je opustila misel, da bi kralj Aleksander prisegel na ustavo pred posebno delegacijo narodne skupščine v Parizu. Kralj bo prisegel, kadar bo ozdravel in prifel v Beograd. Dotlej pa bo ministrski svet po ustavi vršil kraljevsko oblast. O tem vprašanju bodo zopet razpravljali na ministrski seji, ki je odrejena za jutri predpoldne. FRANCOSKA VOJSKA SE UDELEŽI POGREBA KRALJA PETRA. Beograd, 18. avgusta. Kakor se do-znava, bo prisostvoval pogrebu kralja Petra tudi oddelek francoske vojske, da mu izkaže čast kot častniku francoske vojske in francoske častne legije. FRANCOSKO ČASOPISJE O KRALJU. Pariz. 18. avgusta. Francosko časopisje izraža enodušno svoje globoko spoštovanje spominu kralja Petra ter se globoko klanja pred njegovim grobom. Listi naglašajo tiapram velikemu pokojn. svoj dolg in zahvalo ter poudarjajo, da je dobil prvo vojno izobrazbo v Franciji, naprarn kateri je skozi vse življenje občutil najprisrčnejše prijateljstvo in za katero se je leta 1S70 boril ter dobil za to pmnanje_ častne Iesriie. Zatem poudarjajo veliko^ nalogo, ki jo je imel. njegovo junaštvo, ' injilk preko Albanije ter konec njegovega trpljenja po sijajni srbski zniagi,. ki je ustvarila ujedinjenie vsega naroda. »Figaro« piše: Nihče v Franciji ni pozabil junaškega Enačaja kralja Petra* kf je podal toliko dokazov o svojem junaštvu, ki gat je mogla potreti samo starost. »L Homme Libre« piše: Francija bo ohranila večen spomin na zvestega' zaveznika, ki se je na čelu hrabre srloke -.voiske tako iunsuko uprl nemškemu navalu: »Journal« piše: Najprisrčnejšemu In najiskrenejšemu človeku je bila dodeljena glavna naloga, da izpolni -delo svojega velikega deda Karagjorgjeviča. Kralj Peter se je boril poleg Franclje ter je ustvaril vez posebne zahvale, ki veže Francijo s tem velikim starcem. POVRATEK ČLANOV KRALJEVE HIŠE V BEOGRAD. Zagreb", 18. avg. Člani vladarske hiše, princezinja Jelena s sinom in princa Arzen ter Pavel so se danes dopoldne peljali skozi Zagreb. Na kolodvoru sta jih pričakovala namestnik Demetrovič in policijski šef dr. Ša^an. GRŠKO SOŽALJE OB PRILIKI SMRTI NAŠEGA KRALJA1. Atene, 18. avgusta. Ko se Je zvedelo za smrt kralja Petra L, je odšel zunanji minister Baltazi takoj v poslaništvo kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, da izrazi v imenu grške vlade sožalje. Vlada je o smrti takoj obvestila kralja Konstantina, ki se nahaja na fronti, ter odredila trodnevno žalovanje. Na ministrstvih in ostalih državnih poslopjih so zastave spuščene na pol droga. Grška delegacija, ki bo zastopala grško vlado pri pogreba kralja Petra, 5e ni določena. SPLITSKA DEPUTACIJA PRI POGREBU KRALJA’ PETRAH Split, '18. avg. Pogrebnih svečanosti v Beogradu se bosta iz Splita udeležila podpredsednik pokrajinske uprave Desnica in župan Tartaglia. ... • SPOMENIK KRALJU PETRU V SPLITU. SpHt, 18. avgusta. Splitski občinski odbor je sklenil, da se jutri predloži izredni, seji občinskega sveta predlog, da se določi 100.000 kron za spomenik kralju Petru. MINISTRSKI SVET. 7 UDELEŽBA NARODA PRI POGREBU. Beograd, 19. avg. Včeraj sta bili dve ministrski seji, na katerih so razprav-jali o udeležbi naroda na pogrebu ter o sprejemu inr^oinskih osebnosti. Mini-, strskl prec';;-;'^; Pašič je poročal o Zdravstvene o’ ; N j. Vel. kralja Aleksandra. jo ministrski svet sklenil, da bosta. ministra za notranje stvari in za pravosodstvo sestavila besedilo kraljeve proklamacije, ki se bo objavila narodu. Besedilo bo potrdil ministrski svet in ga brezžično poslal kra-tju v Pariz. ŽALNA SEJA’ AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI. Zagreb, 19. avg. Danes dopoldne je Imela Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti žalno sejo, na kateri je govoril vSeučiliščni profesor dr. Tomo Marečič, ki je v svojem govoru poudarjal zasluge rajnega kralja za jugosloven-stvo.'Seja se je končala s klicem: »Slava kralju!« Nato je bila odposlana kabinetni pisarni sožalna brzojavka. Tudi Hrvatška Matica je imela včeraj žalno sejo, kateri je predsedoval dr. Dragutin Domianič. Na tej seji se'je sklenilo poslati dvorni pisarni sožalno brzpjavko. član Matice Živko Bertlč pa bo zastopal Matico pri pogrebu. DUNAJŠKI POGREBNI ZAVOD SKRBI tX POGREB KRALJA PETRA. Dunaj, 19. avg. (Izv,) Občina Duna), mestni pogrebni zavod, je prejela od jugoslovanskega Poslanikaina Dunaju vabilo za' prevzetno vseh priprav za svečani pogreb kralja Petra I. Mestni pogrebni zavod se je temu vabilu odzval. Podnadzornik mestnega pogrebnega zavoda Ludvik Mbderle se je odpeljal s posebnim vlakom v spremstvu zastopnika jugoslovanskega poslaništva na Dunaju in večjim številom uslužbencev pogrebnega zavoda v Beograd. Z istim vlakom je odšlo iz Dunaja 6 vagonov z vsemi potrebnimi pripravami za svečani. uo«rqb, ‘ Izpraznitev Petuha in bA, Budimpešta, 19. avgusta. (Izv.) Ker so dobiie jugoslovanske čete nalog za izpraznitev Baranje, se bo zasedba tega ozemlja po madžarskih četah Izvršila točno po določenem programu. Madžarske čete bodo v i,o;i n:i nedeljo prekoračile demarkacijsko Mej. Kot čas prekoračenja je določena 5. ura zjutraj. Budimpešta, 19. avgusta. (Izv.) FML Soss je prejel danes od angleškega polkovnika Eorsterja iz PcČulla obvestilo, da se je že zaukazalo jugoslovanskim četam, da zapuste Baranjo dne 20. avgusta. Madžarske čete pa ne bodo naj-brže pred pondeljkom, 22. avgusta prekoračile demarkacijske črte. V Bajo se bo po vsej priliki odposlala 50 mož bro-ječa četa pod vodstvom častnikov, da zavaruje vodovodne naprave. V neki blizu občine stoječi vasi se nahaja 20 policistov s častnikom, ki imajo povelje, da v slučaju potrebe in na poziv enten-tinih častnikov takoj prekoračijo mejo pri Barošlt. .Madžarski upravni uradniki so danes že prevzeli civilno upravo. Razpoloženje v Ppčuhu je glasom dospelih vesti mirno. Poskrbljeno je za to, da se ne bodo vršile ni-kake demonstracije ali obhodi po mestu. PečuK, j g. avg. Po naiedbi vlade se je davi ob dveh' priželo izpraznje- vanje Pcčulia in Baranjo, ki se bo kort" čalo jutri zvečer. Veliki župan se po4» jutri ob 20 z vsemi svojimi uradniki v Dardu. Naše čelr bodo /apnstil<* rva-kuacijsko področje v pondrljek po<| nadzorstvom enlenlnc l nmisije. Prebivalstvo je silno ra/bm jnn>. Do pet tisoč oseb je zaprosilo našo vlado z a dovoljenje, da bi se 'Smelo naseliti v naši državi. Vlada je ukrenila vse potrebno za naselitev, l/med peeuškili rudarjev jih ostane na delu še klikih' tisoč, tritisoč pa se jih bo s posebnim vlakom odpeljalo v Jugoslavijo. Zagreb, 18. avgusta. »Jutarnji lisi« se danes bavi z vprašanjem evakuacije Baranje in zaključuje, da je tiaša zunanja politika dve in pol leti filitla vedno na stališču, da je treba dogovore vršiti točno. Pri t^rn se upa/.-i -zanimiv moment, da anglešk:i komisija vedno iV.tfublja ravnotežje obVI.tiynega opazovalca in da nastopa prot i nam in našim interesom. Zdi sr. vodijo Angleži to politiko nidi perujskih premogovnikov, ker bi jih mogli dobiti popolnoma v svoje roke. ako bi pri* padli pod Madžarsko. Angleži se trudijo, da bi Baranja pripadla pod Madžarsko samo za to, ker spada Madžarska pod njihovo gosoodarsko interesno sfero. Internadionalizadia Donave. Praga, 19. avgusta. (Izv.) Predsednik donavske komisije Roselli je izjavil naprarn zastopnikom časopisja, da je internacijonalizacija Donave gotova stvar. Definitivni sedež donavske komisije bo Bratislava. Praga, 19. avgusta. rAngleški admiral Troubridge. član donavske komisije, je izjavil časnikarju, d» je po nje- govem mnenju glavna naloga komisije izboljšanje podonavske ^ plovbe. Predvsem se morajo skrajšati vožnje, zakar hi bilo najbolje, da se carinarnic ob mejah združijo in da se direktal osebni promet med državami izpopolni. To se je sedaj izvedlo že ‘do Beograda in se bo v kratkem raztegnilo tudi na Romunijo., Ministrski svet Beograd, 18. avgusta. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je v prvi vrsti razpravljalo o bolezni kralja Aleksandra. Vlada je sklenila, da se odpošlje ta iz Beograda v Pariz, dva zdravnika, spccijalista kirurga in sicer dr. Vojislav Subotič in dr. Koen. Za tem se je govorilo o evakuaciji Baranje. Prevladovajn je mnenje, naj se-Baranja ne evakuira, dokler Madžarska ne izvrši vseb obveznosti na podlagi trianonske mirovne pogodbe. Po trianonski pogodbi mora Madžarska izvesti razorožitev svoje vojske ter evakuirati Zapadno Madžarsko, ki ima po isti pogodbi fiipasti Avstriji. Medtem se Je na popoldanski seji ministrskega sveLa; ki je bila nenadoma sklicana za 16., ponovno pretresalo vprašanje izprezttilve Paranje. Ker je naša vlada 'ani meseca junija prevzela in podpisala obvez- nosti, na podlagi katerih ima izprazniti Baranjo v času med 18. in 24. avgustom t. 1., je vlada po ponovni razpravi in zaslišanju ekspertov sklenila na popoldanski seji, da se izda naredba, po kateri se itna pričeti z evakuacijo Baranje.. Evakuacija se mora izvršiti po navodilih, ki so bila ze prej določena. Evakuacija bi se imela na podlagi obveznosti, podpisanih od naše vlade, pričeti že danes ob T2. Radi tega se bo pričelo izpraznjevanje Baranje takoj, ko prejmejo naše pristojne oblasti v tamošnjih krajih sklep vlade o izpraz-njevanj«. Nadalje je bilo na ministrski seji določeno besedilo kraljevega! manifesta, ki sc bo izdal na narod. — Manifest je kratek in vsebuje med dr. obvestilo, da bo kraljevo oblast vršila do povratka kralja vlada. Manifest bo natisnjen v »Službenih Novinali«, fco pride odohrenje iz Pariza. POLJEDELSKI KREDITI. Beograd, 18. avgusta. Glavna zadružna zveza je povodom vprašanja poljedelskih kreditov imela posebno konferenco, na kateri se je sprejela resolucija, ki zahteva, da sc poljedelskim zadrugam preskrbijo prednostni krediti. Resolucija se je takoj poslala poljedelskemu ministru Puclju. Mifiister Pucelj je obljubil, da se bo uredba o poljedelskih, kreditih revidirala, in sicer tako, da se bodo poljedelski krediti razdelili v dve skupini, na kredite za organizirane kmetovalcc in na kredite za neorganizirane kmetovalce. Od celokupnega kredita se bo določilo 25 odstotkov onim poljedelcem, ki so iVelt’ škodo vsled poplav ali požara. Zadružni krediti se bodo dajali naravnost preko uprave fondov. Izvolil se ]e poseben odsek za definitivno rešitev, v katerega so bili imenovani zastopniki poljedelskega ministrstva in zadružne zveze. Rešitev bo izšla v najkrajšem času. ' ■' iw 3AZivr<:rj/* o zarotniški akc:;' rr,OTi na;: državi. Prejeli smo nastopni popravek našega članka z dne '12. avgusta 1921. (v poShetku prevzete^ iz časopisa >~iječ*, Zagreb z dne 11. av-gustal9ii) pod naslovom: »Nova razkritja o zarotniški akciji proti naši državi«. Popravek slove: »Članek ne odgovarja resnici v kolikor se tiče moje osebe. NI res, da se peiam s politiko, najmanje s tako, ki jtiusproiuje naši dtZavi. Nekaterih oseb, ki so vC.r.r.ku navedene, sploh ne poznam, dru^e so mi znane Iz časa moje akijvfie službe, HI ie prestala o polomu Avstro • Ogrske moaariiije. in od?š!idnl> .je nehalj vsako občevanje med temi osebami In menoj. Za vladi dr. i-1 dr. TomlJenovIČa Smo bili jaz in moji hvariSl Izgr.anl iz Hrvaške In minulo je ravno leto, o ”.-.ar sem se jnz Vrnil v domovino. V tem času is iniol vsak priliko, opazovati moje dclovo.rje in moje /'.vlicnje in v sve-sti sem sl., d? "Iliče nima vzroka dvv.miH .Vs.f^kozi kccktno postopal ket di^uvljisn kraljevine SMS. Zagrebška 17. t.m f.bjavila jednak popravek. Ljubija« na, 19. avgusta 1921. Vladimir Laxa, g: Zagreb. Devize: Dunaj 16.96—17.85, Berlin 208—210, Budimpešta 46.75 do 47, Italija 750—753.50, London izplačilo 643.50—645, London ček 642—0, Ncw-vork kabel 175—177. Ncwyork ček 174—175, Pariz 13621365, Praga 21?c0 213, §vlca 2945—2970. Valute: Dolari 171.50—174.25, carld rublji 24—26, farncoskl franki 1300—0, madžarske krone 45.50—46.50, napoleondori 600 do 607, nemške marke 206—210, rom. leji 215—218, Italijan";. • lire 743—750. Praga: marke 9*525, švic. franki 1393.50, lire 356, franc, franki 641 50, funti 302, dolarji 8225, dinarji 184.25, avstrijske krone 7.77 in pol, poljske marke 2.85, leji 100.75. Curih, 19. avgusta. Devize. Bsrlln 7, Newvork 592, London 21.53, Pariz 45.75, Milan 25.45, Praga 7.15, Varšava 0.27, Zagreb 3.40, Budimpešta IM Bukarešta' 7.25, Dunaj 0.70, avstrijske krone 0.62. „JT]QdŠLAVOA* SO. avguste im. Važnost preditole- flh nadomestnih volitev. Zadnj ■> se pojavile vesti, misli v lati n razpisati nadomestne volitve za razveljavljene komunistične mandate še to jesen. Mi le želimo, da bi se ta namera zares izvršila in sicer čim preje. Bivša komunistična mesta bodo sicer zasedle druge stranko in na bivše komunistične volilce.bo odpadlo povprečno !e eno osmino onih manda-tov, ki so si jih' osvojili ob priliki volitev v l;6nstituanto. Toda predstoječe dopolnilne volitve v zakonodajno skupščino bodo vele-sanimive in velevažne iz 'drugih ozirov. Dokazale bodo namreč bolj kakor vsa druga znamenja pravilno resnično politično razpoloženje našega ljudstva širom Jugoslavije, pokazale, koliko se je politično naziranje in zaupanje v obstoječe stranke spremenilo tekom tega leta, ki jc poteklo od novembra, dne volitev v ustavodajni 'zbor. Imeli bomo tedaj priliko, dobiti natančno sliko 'dejanskega današnjega političnega položaja, zlasti, ker se bodo volitve vršile nedvomno po istem volilnem redu, ko lansko jesen. Ravno v tem je njiK vrednost, dočim pomladnim občinskim volitvam po Sloveniji ne moremo pripisovati tolikega pomena, razen po večjih’ občinah'. Kajti po kmet;skili občinah' so volili po lokalnih gospodarskih interesih, po osebnih nagnjenjih, simpatijah in antipatijah, kar je strankarsko razmerje ‘dostikrat popolnoma zmedlo. Vrli tega * a« je takrat zlasti manjšim strankam obilo glasov poizgubilo, ker je bilo izključeno, 'da bi se moglo dati zastopati v občinskih odborih’ onifi pet. sest večinoma mlajših' »neuglednih« volil-tev, kakor smo jih' videli raztresene pri 'državnozborskih volitvali po večini naših ob^in. Vsi ti raztreseni gla-■ovi pa štejejo pri volitvah, kjer so volilna okrožja velika, niti en glas se ji* izgubi. Le predstoječe nove 1 volitve po knako velikih volilnih okrožjih bomo mogli sedaj primerjati i onimi prvimi volitvami Jugoslavije. Pri tem je ugodno, da so bili komunistični mandati porazdeljeni po vsej Slrzavi in rda je le malo okrožij, kjer ni bil izvoljen nobeti komunist, kjer bi tedaj sedaj ne bilo volitev. Tako bomd 'dobili tedaj sliko političnega mišljenja malodane iz vse clržave. Prognozo pustimo ^ zaenkrat r«a stran. Podčrtajmo le, kako važen bo ta novi vpogled v politično stanje za moralno oporo v sedanji ali bodoči vladi. Stranke bodo imele priliko videti kritiko s strani svojih volilcev, kritika jim bo sicer vsem tucli obsojenim še pustila življenje, — vzpričo le 'delnih volitev, ki pa bo vendarle indirektno morala postati za vsakogar merilo njegovega bodočega političnega nasto-P«nia* ' ,1 . In žake presoje si mora želeti .Vsakdo, ki mu je na tem, 'da se politično konsolidiramo in napredujoče razvijamo. Nemci v CeSkoslo* vaški. Kadar se prijemamo za glavo Vzpričo notranjih’ težav, ki jih' imamo V Jugoslaviji, se koncem lamentiranja spomnimo na bratsko Češkoslovaško. In čustvom nekakega olajšanja ton-* statiramo, da so Cehi vendarle še malo na slabšem glede notranjih' težav, ki jim jih' 'delajo tamkajšnje narodne manjšin«, ne glede na separatizem med Slovaki To čustvo ne 'diši samo po bratstvu, ali škodoželjno pa vendarle ni; je pravzaprav isti občutek, ki ga ima človek, kadar spozna, da v ne-* sreči vendarle ni sam. Pa dasi imajo Cehi v svoji državi nad tri milijone Nemcev, poleg nekaj stotisoč Madžarov, se vendar njih položaj friapram tem zares mešanim manjšinam nekoliko prepesimistično presoja. Kajti k sreči vsi ti Nemci ne bivajo skupno, na kompaktnem ozemlju. Res, da so kompaktno nemški pradeli povsod na obrobju čeških' dežel bivše Češke, Moravske in Slezfje. toda poleg tega imamo lepa število češkega prebivalstva, ki odpade, na mesta z mešanim nemško-češkim prebivalstvom, nahajajoča se sredi kompaktne češke okolice, To velja poleg Budjeiovic zlasti o moravskih in slezi jskilV mestih, ki so pred vojno kazala na mbčan, povečini nadpolovičen nemški odstotek. Nemštvo teh' jezikovnih ptokov se je po velikem delu vzdrževalo na več ali manj podoben način kakor 'nh glavni cilj hranitev statusa quo. Kdor jim midi pomoči in zavezništva v tem smislu, ta je po naravi njen zagovornik. Politične vesti. Rusija sklicuje konferenco radi Tihega ofceana. Sovjetski list »Izvestije« poroča, da namerava Rusija sklicati konferenco glede vprašanja Tihega oceana, na katero bodo pozvane Kitajska, Mongolija, republika Sibirija in druge države. Razpravljali bodo o tem, kako bi se ubranili imperialističnih' teženj "držav, ki sodelujejo na konferenci v Washingtonu. Silno poceni reklamo za čisto italijanske namene v 'Albaniji si je privoščil »Tl Plccolp della Sera«. Priobčil je interyjew z nekim znanim in upliv-nim 'Albancem, čigar ime seveda previdno zamolči, ki se pa konccm inter-vieuwa pokaže kot sila slab Albanec, zato pa kot tem navdušenejši italofil. Da taka plačana kreatura poje slavospeve Italiji in 'da proslavlja, 'da je Italija ugrabila Albaniji otok Saseno, je naravno, saj je plačan za svoje^ izdajstvo. "Vsej’e'dno pa je več ko smešno, če ponatiskuje »Piccolo 'della Sera« neumno laž, ‘da niso 'Arnavti bojeviti in c!a so najmiroljubnejši ljudje. Ti junaki zasede, ti profesionalni roparji dožive, da jih hvali laški dnevnik kot miroljubne ljudi! V skladu s to trditvijo so tudi druge trditve »Albanca«, od katerih zasluži omembo le še ona, ki odkriva laške namene. Italijanski Albanec pravi namreč, da; so Albanci radi tega za italijanske pravice ob morski obali Albanije, ker imajo tako Italijani možnost, da pritisnejo na Jugoslavijo. Tako je ta Albanec izblebetal laške namene iVpoved&l jasno in odkrito, da nima Italija v Albaniji nobenih življenskih interesov, ampak le napadalne namene' proti Jugoslaviji. To je sicer že davno znano, toda sedaj je naravnost dokumentirano. ^ O osvoboditvi Gorice pisarijo te dni toliko laški listi, da prikrijejo narodno resnico, da ljudstvo noče o tej »liberazipne« ničesar vedeti. Kot dobri ljudje povemo italijanskim listom sijajno sredstvo, kako storiti, da bo vse ljudstvo takoj proslavljalo osvoboditev Gorice. Dasi je sredstvo sila pravično in pri prosto, se bojimo, 'da ga laški zurnalisti vsejedno ne bodo uporabili, ker bi najbrže morali nastopiti proti sebi: Sredstvo se namreč glasi:Osvo-bodite Gorico vseh regnikolov, pustite domačine do kruha In do besede, pa Gorica bo osvobojena. — Bonomi in Salata sta imela zopet pogovor, kako da pomagati novim pokrajinam. Naj bi raje pustili pogovore in pričeli v resnici z delom, ker večne salate so ljudje že siti, Gospodarstvo. Nekaj o trasiranlu železnice Kofevje-Brod-Moravice. Trajno lepo vreme vrlo pospešuje delo trasiranjft, katero vsled tega zelo napreduje. Delo se vrši v treh’ med seboj precej oddaljenih oddelkih'. Ko- der se pokažejo hhščeči instrumenti inženerjev ter signalni drogi, polasti se upapolno veselje src prebivalcev tega mirnega kotička dežele, ki je bil toliko časa pozabljen in odrezan od ostalega sveta. Saj je povsem jasno, kaj pomeni zidanje te železntčnc proge: trden podstav v mogočnem temelju države, na katerem si bo narod sezidal močno Gospodarsko in vojaško organizacijo, ivimo v dobi prometa; narodi ki si bodo ustvarili in izpopolnili prometna sredstva kar najboljše, bodo prvačili v mednarodnem tekmovanju. Iz tega vidika smatramo železnico Kočevje-Brod-Moravice za sklepni kamen v oboku. — Kratka proga dobrih 40 km dolžine ima nalogo zvezati velike prometne žile. Proga: Mtinchen, Salzburg,, Beljak, Ljubljana, Kočevje, Brod-Moravice, Reka, ter proga: Brod Moravice, Ogulin, Split: to ste prvovrstni, kratki zvezi k morju, ki niste pod tujim vplivom in ki boste narodnemu gospodarstvu Jugoslavije služili izredno dobro. Na to bodočo glavno progo drži južna železnica ter proga Zagreb-Brod-Mornvire. S tem je izvrsten okvir ustvari 1 prometu vse kraljevine in podlaga različnih drugih potrebnih' zvez. Vojaško ocenitev te nove proge si bodo pridržale vojaške oblasti, kajpada, a njen pomen more uvideti tudi nevojak, ker sama se mu vriva ta misel. Kraljevina SHS si bo -morala ustvariti železniško omrežje po svojih lastnih .potrebah, to je jasno, kakor tudi to. da 'železnične proge, kakor so danes, težijo na Dunaj, Budimpešto in Trst. Trgovina in za Jugoslavijo tako potrebna industrija pa potrebujejo varne poti k morju. Mestp Ljubljana si more od nove proge obetati veliko koristi, velika korist je pa tudi za celo držalo, ako se njena glavna mesta podkrepijo in poživijo z napravami trajno vrednosti. ki jim dajejo vedno novih nagibov 'Življenja in razvoja. Razume se ob sebi, da koristi nova proga tudi onemu delu dežele, ki -leži med Kočevjem in Brod-Moravico, in ki je bil po krivici zanemarjen in pozabljen vsled pradavne konkurence med Ogrsko in Avstrijo. Kplpa je dosedaj ločila oba dela. Železnica pa napravi novo močno vez med prebivalci na obeh’ njenih bregovih1. Tamošnje prebivalstvo pridno in inteligentno, a si je moralo šesto pomagati s havziranjem in izseljevanjem, sedaj bo imelo z novo železnico novih’ virov preživljanja in pridobivanja. Saj je tam dosti in' lepih’ gozdov, kakor ne zlepa drugod. Koliko je vodnih’ sil, docela neizrabljenih; elani so tu ugodni pogoji tovarnam za 'celulozo in za cement, opekarnam, mehaničnim mizarniškim in podobnim obratom. Premoga je v Kočevju toliko, da se more 'do 100 vagonov dnevno 'pro-izvažati. Železnica bo imela obilo blagovnega prometa, to se da napovedati zelo zanesljivo, saj je,samo lesa izvan-redno obilo 1 Razni listi priporočajo razne eftuge nameravane proge: prej navedena dejstva ubijejo vse te projekte, ker bi te nameravane železnice državi ne dajale niti zdaleka toliko dohodkov iz tovornega prometa ter 'drugih' koristi. Kar se tiče prevoznih’ stroškov nadkri-ljuje' proga Kočevje-Brod-Moravice vse ostale: Kočevje ima nadmorske višine 470 m, Črnomelj 156 m, Brod na Kulpi 224 m '(ta postaja bo zelo pomenljiva za rodovitno dolino Kulpe ter nje stranske lesa bogate 'dofine^, Brod-Moravice, koder se _ nameravana proga združi z že obstoječo, 520 m. Proga iz Črnomlja bi pa šla po krajih, ki nimajo dosti gozdov, proga iz Kočevja pa prihrani poleg tega še skoro 70 m napetosti oziroma 'dviga. O tez-koČah železnice iz Črnomlja proti Srbskim Moravicam '(kota 41 g m)’ samo toler Med imenovanima točkama leži Kulpa ( najnižja točka 178 m) in Kra- ška planota, ki meri 600—815 m vi-' šine in na najožjem kraju 7 m dolžine, Skozi to Kraško gorovje, ki je polno, usedlin in jam ter zelo podobno z vodq napolnjeni gobi, naj morebiti prevrtajcf predor, ki leži zelo nizko in je najmanj 7 km dolg? Noben strokovnjak zidanju predorov ne bi storil tacegi* predloga. Vrh tega bi še trebalo veli-' kega, dragega rnoft:i čez Kulpo. Ne«1 prisiljena in naravna rešitev tega vpra-»j šanja bodoče železnične zveze preko Kulpe jc: Kocevjr- Drod-Moravice;' vpričo tega odpade čmomeljski pro* jekt. Proga Crnomelj-Ogulin bi bilstj najmanj tako dolga kakor Kočevje* Brod-Moravice. Ker mora za Reko na*, menjeno blago iz Črnomlja (156 mjjji vsekako priti na višino Brod-MoraviCeJ pojavi se tudi tu nepotrebni in škod* Ijivi dvig železni:c :■:< približno 70 IH ter veliko daljša prevozna pot. Progsl Ljubljana - Črnomelj - Ogulin - Bakatl znaša namreč 267 km proge preko Ko4j čevja pa samo 191 km. torej je progsf preko Črnomlja za 76 krti daljša. Vrli tega ob črnomaljski, progi ni znatnim gozdov, 1 'dočim so ob kočevski progi ogromni gozdi, Celo pragozdi, velikana ?k« razsežnosti in obsega od Kulpe dq Krke. Se par besed o velikanskem, v krat omenjenem mostu čez Kul najkrajši progi Kočevjc-Brod-Mor* vice, Ta most bi bil približno 750 dolg in. nekako 225 m vi^ok. Tistim^ ki poznajo 137 m visoki ttolp cerktd sv, Stefana na Dunaju, omenjam, bi morali biti stebri ali klopi nameravanega mosta skoraj dvakrat tko vi soki kot čudostavbarstva znani stolp«] Tak velikanski most kratkomalo n more prit v poštev, Jugoslavija ni 3e ■•*$*£" Nekateri so se izpodtikali tudi na' razmerjem padca in 'dviga na tej prot To razmerje je prav natanko tako k* kor pri vseh" glavnih železnicah, gredo mimo pokrajine, po kateri na; steče nova železnica. Tako n. pr. itna železnica na Semeringu, na Brenncrjd 25 pro mille kakor nameravamo ml Železnice Loschbercr in TauernbaHt! imata 27 pro mille, 'železnic«! čel Mont 'Ceniš in Arlberg pa skoraj JC pro mille dviga. Omenim še, da ima železnica preko Semmeringa samo o metrov premera' najhujšega lokal ovinka, naša pa ima veliko ugodnejše loke (300 m)’, fiali smo se tudi slabffl tal v kamenju.'Trasiranje nas je po» učilo drugače. Lahko rečemo, 'da pogoji in ra2mere zidanja nove želtff^ nice^ niso nič drugačni kakor oni leznic v goratih krajih, sploh veliki! GUSTAV MEVRINK: Viloiičasta smrt Tibetanec je umolknil. Njegova suha postava je stala tamkaj še nekaj časa pokonci in *iepre-rnično, potem pa je izginila v džungli. Sir Roger Thornton je strmel v ogenj: če bi ne bil sannyasin, spokornik, ta Tibetanec, ki potuje povrh1 vsega še v Benares, pa bi mu seveda niti besedice ne verjel. Toda sannya-sin ne laže in se tudi ne pusti nalagati. Kaj pa potem tiste lokave, strašne poteze, ki so se tupatam pojavile na njegovem aziatskem obrazu? Ali ga je morda varal Ognjeni žar, ki je tako čudno odsvital v tistih mongolskih očeh? Tibetanci sovražijo, Evropejce in ljubosumno varujejo svoje magične tajne, s pomočjo katerih upajo enkrat, ko bo napočil veliki dan, uničiti pre-vietne tujce. Vseeno. On,, sir Hanibal Roger Thornton.^ se mora prepričati na svoje lastne oči, ali res razpolaga ta čudni narod s skrivnostnimi silami ali ne. Zato pa je treba tovarišev, pogumnih mož s trdno voljo, ki ne klone niti pred strahovi drugega sveta. Anglež je jel motriti svoje tovariše. Tam, tisti Afganistanec bi bil morda izmed Azintov še edini, ki bi prišel v poštev. Kakor roparska zver je, ki se ne boji živega vraga, toda praznoveren kar se da. Ostane torej samo še njegov evropejski sluga. Sir Roger ga je podrezal s svojo palico. , Pompej Jabiirek je bil že od svojega desetega leta naprej čisto gluh. toda znal je čitati raz ust vsako besedo, pa najsi je bila še ,tako tuja. Sir Roger Thornton mu je jel pripovedovati z razumljivimi kretnjami, kar je zvedel od Tibetanca, Dvajset dni hoda proč, v natančno označeni stranski dolini Himavata' je čudna zemlja. Na treh" straneh so skalnate stene in edini dohod je 2aprt 9 strupenimi plini, ki neprestaho vro it zemlje in na mestu usmrte vsako bitje, ki bi hotelo skozi nje. V globdi sami, ki je velika kakih' petdeset angleških kvadratnih milj, Živi baje majhno pleme med prebujno tibetansko vegetacijo. Tisto pleme nosi koničaste rdeče kape in moli hudobno, satansko bitje, nekakšnega pava. To peklensko bitje je tekom stoletij naučilo prebivalstvo črne magije in mu razodelo skrivnosti, s pomočjo katerih' bo enkrat mogoče preobličiti ves svet. Pav jih je naučil peti tudi nekakšno melodijo, ki more uničiti najmočnejšega moža v enem samem hipu. Pompej se je prezirljivo nasmejal, Sir Roger mu je nato povedal, da namerava prodreti v globel in vzeti seboj potapljaške čelade in potapljaške tornistre s komprimiranim zrakom, da bi bilo mogoče prodreti skozi strupena mesta Pompej Jaburek je prikimal in si zadovoljno mel umazane roke. nuji . .Uma **** ^ 6=5 Tibetanec ni lagal: Tam doli je ležala globel sredi najlepšega zelenja. Dohod je zapiral kake pol ure širok pas rjavkastormene, puščavske zemlje. Plin, ki je vrel iz zemlje, je bila čista ogljikova kislina. Sir Roger Thornton, ki je precenil širino pasu nizkega griča, se je odločil, da bo takoj drugi dan nastopil ekspedicijo. Potapljajoče čelade, ki jih je bil naročil iz Bombaya so funkcionirale izborno. Pompej je nosil obe repetirki ^ in nekaj drugih- instrumentov, ki jih je hotel imeti gospod seboj, 'Afganistanec se je trdovratno' branil iti z njima. Rekel je, da spleza v tigrovo jamo, da sl pa ne upa drzniti kaj takega, kar bi utegnilo škodovati njegovi neumrjoči 'duši. ako sta si upala samo obadva Evropejca na pot. Bakreni potapljaški Čeladi sta se bleščali v solncu in metali Čudovite sence na gobasto zemljo, iz katere so vreli strupeni plini v obliki neštevilniH majhnih’ mehurčkov. Sir Roger je delal velikanske korake, da bi zadostovala zaloga komprimiranega zraka do konta plinskega pasu. Vse okrog njega je tresijalo; kakor bi gledal predmete skozi tenko plast vode, Solftčna luč se mu je zdela pošastno zelena in daljni ledeniki — »streha sveta« s tistimi gi- gantskimi profili — so bili v njej kakor' čudovita mrtvaška pokrajina. S Pompejem sta prišla končno na svežo travo. Sir Rger je prižgal užiga-lico, rda bi videl, ali je tam že v vseh' plasteh atmosferični zrak. Potem sta odložila tornistre in čeladi. Tam za njima se je dvigai plinov zid kakor tresljajoča vodena masa. V zraku omamljiv vonj, kakor po cvetovih amberije. Veliki, izpreminjajoči se. čudno pisani metulji so sedeli z odprtimi krili na tihih’ rožah kakor odprte čarovne knjige. Drug od drugega nekoliko oddaljena sta stopala proti majhnemu gozdičku, ki jima je zapiral razgled. Sir Roger je dal tedaj svojemu gluhemu slugi znamenje, da je začul nekak šum in Pompej je napel petelina na puški, 2e sta obšla koničasti konec gozda in pred njima je ležala livada. Komaj četrt angleške milje pred seboj sta zagledala kakih' sto mož z rdečimi kapami na glavah, očividno Tibetancev, ki so stali na travi v polkrogu. Pričakovali so vsiljivca. Pogumno je stopal sir Thornton proti njim, nekaj korakov pred njim pa je šel Pompej. Tibetanci so bili oblečeni v običajne ovčje kožuhe, pa vendar niso bili nič kaj podobni ljudem. Njihovi obrazi so bili strašno grdi in nenavadni. Na njih’ je bil izraz strahotne nadčloveške hudobnosti. Pustili so ju. da sta prišla blizu, tedaj pa so vsi naenkrat, na povelje vodnika bliskovito dvignili svoje roke in si i njimi trdnct zamašili ušesa. Obenem so zakričalf nekaj ha ves glas, ,t< S Pompej Jaburek' se je vprašaje ozrl na svojega gospoda in dvignil puško El obrazu, zakaj tista nenavadna kretnji množice pred njim se mu je zdela kaW kor znamenje za napad. Kar je paj tedaj videl; mu ješ pognalo vso kri j£ srcu. 'i v. . I* ft#..-ap Okrog njegovega gospoHs s« napravila tresljajoča plast, plina, podobna oni, ki sta ji bila ravnokar ušla, Postava sira Rogerja je izgubila kon« ture, kakor bi jih bil odbrusil vrtinec, glava je postala koničasta in vsa masa se je naenkrat stopila in se zgrezniltf vase. Na mestu, kjer je stal pred ne« koliko trenutki še žilavi Anglež, je stal sedaj svetlo vijoličast stožec, čisto po* doben stožcu sladkorja in tudi tak dr. Klepca mirno poravnala tako, da plača župnik Stasinski za Jugoslovanko Matico prispevek 100 kron. Javno obtožbo so pozvane priče popolnoma podprle ta utemeljile. Stasinski je priznal, kar je kOVoril, toda vse žaljivko je zavil spretno Pod plašč strankarskega razmaha in svobodne kritike pomankljlvth državnih odredb. — Sodišče se o subjektivni krivdi Obtoženca ni moglo uveriti, ker je znan kot dober Slovan, in se kot strasten klerikalni Politik morda res ni zavedal kaj je gbvorll. ?*vne naredbe je dopustno kritikovatl. “aredba o razveljavljenju našega drobiža P* Je res zaslužila kritiko, ker je vlada tarna to naredbo v kratkem času preklica. Tudi se sodišče ni moglo uveriti, da bil župnik Stasinski, osobito z ozirom a| zgoraj navedene okoliščine prekoračil Jslo te kritike. Bil je to navaden, raznet *°stllniški pogovor, ki torej subjektivno ne P®da)a temelja za obsodbo. — Pripomnimo vljudno svetujemo, da se tako razboriti jetiki vzdrže takih nastopov, ker to je le •tečen slučaj z obzirom na predživljenje ™ razne okolnostl, da je bil obtoženec oproščen. Strank se ne sme .več zamenjati * vati Srbi. 7 —■ ŽOletnlca prvih kranjskih ablturl* B?tav. Letos je poteklo 20 let, odkar je v tecTl p°P°lna gimnazija. Prvi abiturijenti laiA« zavoda se snidejo dne 4. septembra SPzr)utčral0n2a°tletih I “^r,.?opoidne skupni ‘izlet. Bivši kolegi. Kranju. Prihod v sestanek v gostilni P. lenari J, SKUpm IZiet. OIVM yirok“ fazmave? na n 1 So se odredile sledeče zoper Marijana K?Pev?,iek dne 29’ avSVsČa sefevIčVvo in Katarino Alek- to^tun« hud°delstva umora; na iAvšlčn *nrndl' S f 1921 “P** Jak°ba aifcS e Si . delstva požiga In zoper HU.er‘a ffedo dnaaaidl hudodelstva golju-mUl. sredo dne 31. avgusta 1921 zoper Martina ravnlkarja zaradi hudodelstva ubo- rtvf rnna- na čelrtek26^ *aradi b“dodel- «va ropa; na četrtek dne i «pn»«inbr9 wper Ljudevita Kosa In pa zooer Tulila Derganca zaradi hudodelska tatvine ena razprava se na ta dan ie razpise. l četr-tek ie 2. sept 1921 zoper Mihaela Friš- 5e™a. Z6radl hudodejlstva umora In zoper •tarneja Splrna zaradi hudodelstva uboia-“a soboto dne 3. sept. 1921 je razpisanih v* ’ — Neverjetna domišljavost, it HoS nam pišo potnik, da je pozno zvečer 13. t m. neki mož nahrulil nekega podnaredni-ka Iz Maribora. »Kdo ste, zakaj ne pozdravite? Jaz sem narodni poslanec!« Vojak je, nadutega pošteno pouči) šele pozneje se je dognalo, da le domišljavi mož bivši krojač, seda) soc. demokratski poslanec Klsovar. Tako nastopanje pač ni v programu bratstva in enakosti. — Dobra prijatelja. Posestnik Bolha je ovadi! orožnikom v Dravljah, da mu je ukradel njegov prijatelj Jože Nachtigall, s katerim sta pila v Štrukljevi gostilni iz listnice 800 krdn. Prišla sta tja že pijank. Bolha je Nahtlgallo tudi javno tirjal »Jože daj ml z lepa denar nazaj.« Preiskava je dognala po pričah, da se je cel dogodek rodil v pijani domišljiji Bolhe. Priča, ki je bila ' cel čas pri njima, odločno potrdi, da obtoženec-ni imel listnicOi niti v rokah. Pač pa jo je metal Bolha sam po mizi in se bahal s tisočaki. Ko sta se vračala, se je hotel Bolha peljati s kolesom, toda nl šlo. Listnico Je sam vzel iz suknjiča In jo vtaknil v spodnji hlačni žep. Sodišče je Nachti-galla oprostilo. ~ Vsled tožbe Nachtigal-iove radi razžaljenja časti, se ie Bolha končno pobotal tako, .lanska ■ otnladina kralju Petru. Akad. društvo »Jadran« ie v imenu ljubljanske omladind dalo položiti na mrtvaški oder Nj. Veličanstva lep venec z napisom »Kralja Osvoboditelju — ljubljanska akademska omladina«. == Žalna služba božja povodom smrti Njegovega Veličanstva kralja Petra 1. se b6 vršila v evangeljski cerkvi v nedeljo ob 10. dopoldne. c . • .“T.Ms-sriM občina Ljubijana bo pri po-grem N/. Veličanstva kralja zastopana PO, dr. Miljutinu Zarniku kot t. č. vodil Občinske uprave, dalle po občinskih odbornikih gg. Josipu Turku za JDS, A,nt0S}M Pesku za NSS in Josipu Pircu za SLS. — Vodstvo uradnih poslov na magistratu je za čas dr. Zarnikove odsotnosti prevzel g. mas. svetnik Jančigaj. ss Zaprisega državnega uradhišlva. G. minister Iv. Hribar je dne 17. avgusta, ob !f. ari zaprisege! načelnike vseh uradov, nakar so potem gg. načelnik! še Isti dan zaprisegli ostalo urndništvo. => Pokrajinski namestnik g. Hribar za pravico. Pred par dua-.u smo opisali kričeče nasilstvo, kako so oblfstl nasilno deložlrale uradnika g. Rud. Vemplča Iz hiše Narodne banke. Za stvar se je zavzel s hvalevredno energijo kr. namestnik g. Hribar ter ukazal Izvršitev ustavitr. Ker se je pa mod tem g. VeleplČ iz strahu pred nasilno Izselitvijo že sam preselil, mu mora Narodna banka povrniti vse selitven? stroške. Prepričani smo, do bo samovoljnosti In krivici odklenkalo v vseh panogah uprave. — Obsodba komunistov. , Pokrajinska uprava v Ljub'lan! id ministrstvo v Beogradu .sta potrdili obsodbo komunistov Mar-celja 2orge, Ivana Makuca in Fr. Perdana, ki so bili obsojeni vsak na 1 mesec zapora zaradi hujskanja proti obstoječemu redu. ’=*>' inšpekcija rada (prej obrtno na8-zornlštvo) v Ljubljani se je preselllu 12 št Jakobskega trga v evangelijsko župnišče na Gosposvetski cesti štev, 9. *» Stavbna sezona. Na Aleksandrovi cesti so začeli kopati temelj 2a palačo Prometne banke. Tudi na stavblšču palače Trboveljske družbe se je začelo zopet delati Ter bodo betonski stropov! kmalu zaliti. <= 11. redni občni zbor slov. pev. društvo »Krakovo-Trnovo« se vrši dhe 4. septembra t. 1. ob 10. url dopoldne v gostilniških prostorih gospodične Julije Smole v KoiezijT z običajnim dnevnim redom. Tem potom se vs! društveni, člani vabijo, da se zanesljivo udeleže občnega zbora. *= Stavbno dijaSko društvo. V Ljubljani se je ustanovila zadruga, k) bo preskrbovala dijaškim organizacijam cena in zdrava stanovanja. V ta namea bo zadruga zidala, nakupovala Id v najem prevzemala hiše. *=» Hrvat jel Govorite v Ljubljani hrvat-skil Naši ujedinjeni bratje Hrvati v zadnjem čaš« jjrldno in številno posečajo našo slovensko prestolico. Pri tem pa nekateri pozabljajo, da niso več v stari avstrijski Ljubljani. Umetne meje. ki jih je ustvaril in vzdržaval med nami le .nasilni nemško-madžarsk! režim, so propadle in Slovenci ne švabčarimo več s Hrvati. Zavedamo se, da smo prerojeni, ujedinjeni z brati v jugoslovanski prestolief Ljubljani. Prosimo Hrvate, da govore pri nas svoj tudi nam mil in drag hrvatskl jezik. Slovenci jih dobro razumemo In zaboli nas,, če nas naši ujedl-njenl bratje v svobodni slovanski državi mučijo s tujim Jezlkoml m Smrtna nesreča. Dne 17. i m. je peljal Krisperjev hlapec, ruski begunec Jos. Gumijung, velik, s težkimi zaboji naložen voz na kolodvor. Na tiru je padel zabol z voza, konju na nogo, ki sta se vsled tega splašila, da se je voz. zvrnil ter padel na hlapca, ki je obležal mrtev. ■= Izginila i« 20 letna služkinja prL Vojtehu PSschlu na Gosposvetski cesti 7, Ana Pelko .Iz Motanj od Sv. Ane v mariborskem okraju, — Pelkova je odšla od doma 15. avgusta, ne da bi povedala kam In SO še nl vrnila. <= Komponist Marij Kogoj — obsojen. Ker se je vmešaval v posle službujočih organov, je bil komponist g. Marij Kogoj po 314 k. z. obsojen na 100 K globe aU en / Zamenjam stanovanje, obstoječe Iz dveh sob In kuhinje v Celili s tem odgovarjajočim y Ljubljani- Našlov v uredhi-štvil lista. I L-I ....... ... »■ II m "" '■■■■ ' Domača politika. -< Svinjarija. Včerajšnje »Jutro« ie Izbruhnilo. kakor samo Dravi, zares svinjarijo. »Poslano« proti g. dr. Pirkmayerju tnu jc-dobrodošlo, da blati g. Peska, češ da je, zahteva disciplinarne preiskave proti dr«. Pirkma.vefju plod njegove maščevalnosti nad Pirkixiay.erjem. ker je g. glavar »moral službeno nEoloviti moralne nečednosti g. Peska«. Predvsem-se bo o teh »službenih ugotovitvah« in »moralnih nečednostih« še govorilo na pristojnem mestu. Demokratska »častna beseda« pač ne.drži toliko, da 1)1 ostal ta ostudni manever z. Ribnikarja res ga vedno prikrit. Kako In odkod so se te »službene ugotovitve« vršilcu smo na že Ugotovili. F.dcn teh dičnili demokratov (g. K.) se le že izdal. Zadeva g, P!rkmaycrln je na pristojnem mestu in tudi »Jutro« ho Imelo priliko dodatno k sv.r,:; včerajšnji »svinjariji« priobčiti svoječasno potek te nferc. Ce bi bil g. pesek liberalen mlndin. Di mu vsekakor prisodili, da ie res zmožen takega akta maščevalnosti. Vzrokov za to domnevanje imamo več kot dovoli. Kaj pa je bija povzročitev runa na »Jug. Kred. zavod«' drugega, kot akt maščevalnosti, ker se g. Pesek niti za dober denar ni hotel — udinjati liberalnim mladinom. To seveda zares ni bila svinjarija — »Jutro« ie lo na-zvalo »skrb ža male vložnike«. (O svlnla-rljah bomo pa še govorili takrat, ko dobimo točnejša pojasnila o brezuspešnem nakazilu 100.000 (enstotisoč) kron. ki ie šlo Iz Ljubljane v Zagreb in ki naj bi bilo nagrada za neko l2javo'protf g. Pesku.) , X Kako se goljufa in mistificira javnost. Zadnji »Pondeljek« in za njim »Jutro« }e pisalo, d? se g. Peščic In z nlim vred 1SS boji vprašati pri. ministru Prlbičevičtr, kaj da je g. Pesek Zagrenil, d3 se ga ne potrdi, oziroma ne predloži v potrditev za ljubljanskega župana. Obenem sta obadva navedena lista trdila, da bo to Pribičevtč prav rad storil. V upanju, da bo mogočd enkrat že prijeti celo lumparHo mladollbe-ralne kHke In jo razkrinkati' prav do golega bred Vso našo javnostjo sta se pOsI. ‘Deržič in g. Pesek odoellala v Beograd/ Bilp Sta dvakrat pri g. Pribičeviču. toda ta se je. kot dosedaj vsi merodajni krogi izgovarjal, da mora ščititi uradno tajnost in tako Še danes ne ve niti g. Pesek niti NSS radi česa ni bil ljubljanski, županj predložen v potrditev. »Pondeljek« In »Jutro« sta torej Zopet enkrat lavno lagala, nakar opozarjamo našo pošteno javnost, da bo vedela, koliko je zaupati tem javnim laž-nikom. X »Jutro« napada dr. Ryl}ara in mesfo, da bi na njegove v našem listu nbj3vliene članke stvarno odgovorilo, zabavlja in postaja osebno. Gospodom ie stvarna kritika g. dr. Ry'oara pač zaprla sapo in proti dej,. styom so brez moči se celo ministri na razpoloženju In veliki socllologf. ki jih fma »Jutro« v svoiem urednlšvu. Kar stvarno in- logično pobijte izvajanja In očitke, pa bo stvar v redu. Če pa veste, da jih ne morete, pa vsaj molčite In ne psujte! Marlber. Ealna seja občinskega sveta mariborskega povodom smrti NI. Veličanstva kralja Petra l. ss vrši v soboto, dne 20 t. m. oj? 18. url v občinski posvetovalnici. Izza prve umetnostne razstave v Mariboru dobro znano naša- Umetnika učitelja Stlplovšek In Vidmar priredita začetkom meseca septembra v mali dvorani Narodnega doma razstavo svojih del, ki jih bo okrog 70. V Guštunja In v Prevaljah se je v zadnjih dnob razpasla griže v cpldemlio. Obolelo je že okchi ino oseb, od teh ilh je 8 že umrlo. Vse gostilne so znrrte. Šola je preurejena provizorično za boltdco. Brez zdravniškega dovoljenja ne sme n;.hče zapustiti teh krajev. Danes Je bila aretirana v Wilsonov! nlhjl št. 25. stanujoča, šivilja Ernešek, ker se je ob priliki smrti kralja Petra izrazila žaljivo o življdnju pokojnika. V soboto, 20. t. m. se ofvcri popolnoma na novo opremljen? fn preurejena, najbližje južnega kolodvora ležeča kavarna »Jadran«. V Četrtek okoH poldneva je Izbruhnil v gozdu posestnika Orešnika v Radvanju požar, kf so ga povzročili pastirji s tem, da so tamkaj kurili, potem pa odšli, ne da bi bili pogasili ogenj. Dasiravno ie odšla iz Maribora požarna bramba, brizgalne ni bilo mogoče uporabiti, ker nl bilo vode v bližini, šele po dvournem naporu domačinov In moštva požarne brambe se Je posrečilo ogenj omelltl fn pogasiti. CelJe. Zadnji opomin zakrknjencem! V Celju Imamo še nekaj zakrknjenih hišnih posestnikov, ki ob nobeni priliki ne izobesijo narodnih, ali državnih zastav. Tudi ob priliki smrti našega kralja Petra so ostaji ti Hudie stari grešniki. V Aškerčevi ulici, ne mogoče kje na skritem, ampak na javnem vidnem prostoru, ima svojo htšo gospod kraljevi notar. Ta človek, katerega nekateri še dobro poznajo od preje, ne čuti potrebe sl nabaviti zastave za svojo hišo In tudi sedal na njegovi, hišf ne visi žalna zastava. Pravimo: Fej, taki zakrknjenosti državnega uradnika. Takih državnih uradnikov-hišnih posestnikov je v našem Celju še mnogo. Vsem tem In tudi drugim bogatim hišnim lastnikom, ki nikoli ne fzobešajo zastav, povemo, da je to naš zadnji opomin, drugače pa — Boga vam, bomo z vašo zakrknjenostjo obračunali s prihodnje na način, ki vam ne bo ljub. Celjsko mesto je v zadnjih mesecih postalo gnezdo vseobčega švabčarenja. Tn se tako lepo mirno nemško govoriči, kakor bi ne bilo slovensko mesto. V savinjskih kopališčih sploh ne slišiš slovenske besede. So pa slovenska mesta In vasi v zasužnjenih krajih, kjer niso varni. Če govore slovenski. Sram nas bodi naše mlačnosti. Beogradskl dilakl-akademikl so priredili V celjskem mestnem gledališču dve predstavi. V soboto 13, so Igrali dobrouspelo burko »Bibliotekar«, na praznik v pondeljek pa dramo tridejanko »Zulumčar«. Obe predstavi sta dobro uspeli ln so dijaki Igrali zelo rutinirano, da jih je bilo težko ločiti od poklicnih Igralcev. Namen teh prireditev je plemenit: čist dobiček se porabi za zgrad bo sanatorija za bolehne In siromašne čla ne Ferjalnega Saveza, ki g»_name«u»jg Invalidski oddelek v Rogaški Slatini, Se, kakor čuicmo. preseli koncem meseca .septembra v novo urejeni Invalidski dom V. Celju. Pritožbe prlhalajo še vedno od razum ’ strani, da celjski hišni posestniki na podlagi nove stanovanjske naredhe prekomerno zvišujejo stanarino. Vse take pritožbe na| se javljalo stanovanjski oblasti, ki posluje za celi celjski politični okra) pri okrajnem glavarstvu v Celj" Mesne cene v C.iiiu Mestni magistrat celjski razglaša.' Magistral ie po zaslišanju odbora za določevanje cen sklenil, da stopijo sledeče najvišje cene za meso takoj v veljavo: za 1 kg mesa s privago od volov, in telic 24—20 K. brez .kosti in prlvage' 30 K; od bikov in krav Ib— IX K: brez kosti in prlvage 24 K: telečjega 18—20 K; brez kosti in prlvage 24 K. Obenem se odredi, da smeio mesarji, ki imajo mesnlce,'j klati samo volo in telice. Dilaiki ktiliinli v Cellu le poslal g. dr.’ Gvidon Sernec 400 K i/. neke sodne po*i ravnave. Tok rasa. Razni celKM trgovci so ob' prevratu zakrili svoia nemška Imena s čr-' nirn papirjem. Cas pa pušča sled. Crn pa-' pir sc jo pričel luščiti in prikazuicio se ZO-i pet razni Josef, Franz, Lukas Itd. Bo treba' zopet enkrat vzeli v roke — metlo. Hmeliska kupčija v Savinlski dolini Je minule dni zelo oživela. Polavllo se je) mnogo prekupcev, ki so pokupili precejšnje: množine lanskega in še starejšega hmelja.; Za 1 kg lanskega hmelja se ponuia 130| kron, vendar pa ga hmeljarji za to ceno; nočejo prodajati in čakajo Se ugodnejših! cen. Pftul. Komisija za določevonle cen )e dotočila cene kruhu kakor sledi: črnemu kruha, za 90 dkg 12 K In belemu 90 dkg 16 K« Peki pa prodaiajo za isto ceno samo 80 dekagramov, tako da si očitno na nepo», šten način pridobijo od ubogega občinstva! Še vpčli dobiček. — Ker magistrat ne nad-j žira pekov, na) občinstvo samo naznani; vsak slučaj, kler ne bo Imel kruh predpl«) sane teže. Edino to bode pomagalo. Vinska letina. Letos znamo imeti v HaC^ ložah prav Izborno vino. — Mnogi trdijo« da ne bo zaostajalo za letnikom 1917. Kopeli že sedal prlhalajo ln sl zaslguravajo Vfrj like množine. Zaradi tatvine Je bila kaznovana Ma4 rila Neubauer na 6 tednov zapora, ker jej v hotelu Osterberger ukradla preprogo,] vredno 1500 K. M. Neubauer |e tula čr-i žavljanka In bo po prestani kazni Izgnani lz nnše države. Nasilen mol. 'Janez Trojnkct, ki Je doma jz Partlnja v Sl. gor., se le pred krat« klm priženil na lepo posestvo. Takoj po sklenjenem zakonu je pokazal mož svojo pravo naravo. Prepiri In pretepi so bili n* dnevnem redu. Ker je bilo na ta način živ-lienie neznosno, sta se sodniisko ločila« Mo? Janez,'ki mu delo ni dišalo In Je rajd sedel v gostilni, le prišel dne 16. t. m. na dom svoje ločene žene in zahteval Od nle denaria za tobak. Ona ga ie kratkomalo zapodila. Iz maščevanla ie začel rabllatnl mož po hiši razbiiati In na ta način pokvaril večil del pohištva, nekal obleke le za*' žgal. povrh tega Je grozil ženi z umorom. Mo? se nl prej pomiril, dokler niso priilL orožniki in ga spravili na varno. Sokolstvo. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza le ob smrti Nl Vel. kralj< Petra Osvoboditelja odposlalo kabinetni pisarni naslednlo iziavo sožalla: Jugosto-cj venski Sokolski- Savez se v globoki fugi IB naivečlem spoštovanlu klanja pred mrtva-] škim odrom NI. Vel. kralia Petra, slvegat junaka Sokola Osvoboditelja, kličoč Nlego*, vemu svetlemu spominu: Nesmrtns slavaf Izvolite tolmačiti ta naša užrbvčcna čuv-stva vzvišeni rodovini In vsel vladi. — Pogrebnih svečanosti se udeleži Sokolstva pod reprezentanco Saveznega staroste biv dr. Ravniharja in pod tehniškim vodstvom, Saveznega podnačelnika br. Svarcvalda. — Ju^oslovenskl Sokolski Savez se oh veličastvu smrt! prvega kralia vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev svečano zaklinia. da bo tudi nadalle z vsemi svoilml moralnimi In materijalnlml silami deloval v zmlsla življenjskih borb velikega pokolnika za' moč. veličino In blagor uledlnienega naroda in skupne naše nedeljive domovine. — Sta*i rešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega S««' veza. Šport in turistka.; Konjske dirke določen« e a 20 In 21«! t. m. se vsled smrti Nj. Vel. kralja od-l povedo. Pokralina. Kočevje. Koliko pojma o socUattztmr Ima železniška uprava. Je dokaz sledeči slučaj: Bivši nalemnlk kolodvorske restavracije Je moral še meseca marca t I. ne« mudomo izprazniti dotlčne prostore, slceft bi bil deložlran. Železniška uprava mu Jd namreč sodno odpovedala pod nastop vom. da rabi lokal v službene svrhe. Pre* teklo pa Je od tega že skoro 5 mesecev. K lokal je še vedno prazen Bi II ne bilo boljše. če bi najemnik pfačal železnici najemnino. državi pa davke? Najlepše pri vsem Je pa. da nalemnlk vkljub svojim prošnjam ne dobi nazaj svoje kavcije, ki jo Je vložil v gotovini ob prevzemu restavradle. Moral sf bo pač tudi on Iskati pravice pri sodišča ter bo finančna prokuratura še enkrat Imela; priliko, zastopati to vzorno železniško dK rekeijo. Tako se torej opravlja lavaa Imetje. Poslano.* G. Kavčiča magtstratnema CflčIJaltL Podpisani Vas smatram za osebo, kini more bttl odgovorna za svole besede. Taka prt Vas prav gotovo n! dema lo zato tudi odklanjam o njem pouk s strani Vaše ceni« osebe. Dokaz temn to, da niti ne veste, da( magistrami uradni lokali niso zato tu, da' bi se v njih popolnoma neopravičeno žaltld osebe, ki vrhu vsega niti navzoče niso. Judi taka ravnanje Ima gotovo cznačbo, Ctrll Kemperle, I« Z. tajnik »LjabU. prost. gas. to tel. dt.* * Za »Poslano*.odgovarja nredn«tvfl 1$ ti IašiLa LaIii*as ša t a k n n Večja množina odpadkov Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji, Fčrster, -RCsendorfer, Heitzman etc na obroke in posodo! Velikanska zalaga violin, strun in vseh -glasbil. Prodaja bo jros K jelait HajveJje In nais&osotaiSt ooo-jeljB i Jnplanili. Stran 4. .JUGOSLAVIJA*, flO. avgusta I82t 196. Itev. MichčI Zevaco: »NOSTRADAMUS." Potnikov jflas je zvenel Budno toplo in prijazno. Krčmar, ki je §e Vedno trepetal, se je poklonil do tal ln omahnil iz hiše, da bi odvedel tujčevega konja v hlev. Potnik pa je dajal svojemu tovarišu s tihim glasom nekakšna povelja. Spremljevalec se mu je nazadnje priklonil, zajahal konja, premočen kakor Je bU* la zdirjal proti Parizu... Krčmar se je vrnil iz hleva ter iaklenil in zapehnil hišna vrata. Nato je prižgal svečo in odvedel tujca v sobo, ki je bila v prvem nadstropju. Cez nekaj minut se je vrnil vas omamljen tn zmeden na svoje mesto pri vratih. Razbojniki so ga videli, da se je križal, ter slišali, kako J« mrmral molitvice! Pod kaminovim pristreškom so Stikali glave in preplašeno šepstaji idnig z drugim. »Sagrament,« je dejal Bouracan, »la.člofek je močnejši kakor cestar Kari.« »To ni človek,« je rekel Strapa-fcr, »volkodlak je, ki je vstal Iz »oba. AH ste videli njegov obraz? Bog in bogme, niti kapljice krvi ni Pod to kožo. »Gospoda,« je pritegnil Trinque-■taille, »to je najbolj čudna Izmed Vseh prigod, kar jih pomnim. Bodi iBIovek ali demon, obdarjen je s peklensko tViočjo, ker je zgolj s svojim glasom prisilil krčmarja, da mu je •Odprl.« »in ker nas je storil vse štiri iz-ftibiti coraggio,« je dodal Corpodl-Pale. Zavladalo je tnrklo molčanje. Vsem so šklepetali zobje; Njih obrali so bili bledi kakor rjuhe. Dirug je tipal drugega s pogledom, a nihče se ni upal izraziti ne-Odoljive groze, ki mu je zalivala i|^e. Naposled je povzel Strapafar: ; »Bog in bogme, prijatelji, kar živim, se nisem umeknil za pedenj. !Toda rtocoj bi vam predlagal, da se ipravimo iz tega prekletega brloga ler povemo vso stvar gospodu Saint-Andrčju, ki se gnjavi na cesti in čaka ftlroje krasotice.« »Ja,« je dejal Bouracan. »kar •bjlimo!« »Mhrn!« je zmajal Gorpodibale. >meni sc zdi, da bi bilo najbolje pu-fetUi Sairjt-Andrčja tu. zajahati konje fti zdirja;'! proti Parizu,« »Gospoda« je dejal Trinque-Biaille z rahlim ogorčenjem, »nikar ge bodimo prismode. Pomislite, da giora priti gospodična Floriza Ron- cherollska vsak Up tod mimo fer Jo bo treba samo prijeti z vašo nežno-pntnostjo la jo Uročiti mlademu Sidat-Andrihi. ki aan odštele v nagrado sto srebrnih tolarjev s podobo našega dobrega kralja Henrija Drugega...« »vse je res.« ga je prekinil Stra-pafar, »ali roči moram, žal mi je, da sem se spustil v to zadevo. Sicer pa uvažujmo. da Je Floriza hči gospoda kapetana de Roncherollesa. In kdo Ja Roncherolle*? Veliki prafosl To s« pravi, sa kraljem najmogočnejši v Parizu!« »JaJ« je dejal Bouracan. »To je tisti, ki opeša raspojnike. S ti ze mi. ta še Čutim sadiko ogrok frata... AJtimo k irakut« »'co Dio!« je zarenčal Corpodi-bale. »Ako le govorimo take stvari, velja tudi omeniti, da je oče mladega sijrnorja, za katerega naj bi ugrabili Fiorlzo. sam maršal de Sainf-Andrč, On ni hli nianj mogočen od Roncherollesa. Ce mu sin Sove. kdo smo, nas da razčetveriti, l vendar bi se rajši spnstil y nevarnost da me doleti vrv ali razčetverjenje. kakor pa ostal še del j v tej oštariji. Strapalarjev predlog se mi zdi najpametnejši- Pojdimo na cesto in počakajmo tam. da se prikaže golobica*« • »Gospoda.« Je povzel Trinque-mailie s svojo običajno krotkostjo, »mladi Saint-Andrč nam je ukazal ostati tu. dokler on ne zažvižga. Ne genimo se nikamor, toda branimo se zlobne čarovnije tega vražjega popotnika.« , »čim neki?« Je posmehljivo vprašal Corpodibale. »Ja, kaj nam Je storiti?« Je vzdihnil Bouracan. , ; »Kaj?« je dejal TrinquemaiUe. »Priporočiti se jv. Pankraciju ln Mariji Devici ter dodati dober kr* Kanski očenaš.« »Kako?« je zamrmral Strapafar. »Jaz sem svoje molitvice zdavnaj pozabil i— če sem sploh kdaj katero znal!« »Sem ga pozabil tudi jaz!« je pritegnil Corpodibale. »Ja,« Je zastokal Bouracan. »jas dittl!« , »Ntf. gospoda,« je velel Trinque-maille, »saj. vam ni. treba drugega nego ponavljati za menoj, besedo za besedo.« »Gospod ima prav,« se je vteknil krčmar z zamolklim glasom. »Molimo. gospoda,' molimo 1 To je edina pot. da ukrotimo Satana, ki se je nastanil nocoj, v moji revni krčmi!« Padel je na kolena. Trinque- maflle ln fovariSt so sledili njegovemu zgledu. > . Plamen v kaminu Je bil ugasniL Veliko izbo je razsvetljevala le le sajasta luč goreče trske, ki je delala vso sliko tem žalostnejšo. to v tem zloveščem prostoru je kleče molila nečedna petorica, ki se je pripravljala, da izvrši zločin. Molili so trt molitve: najprej očenaš, nato molitev k sv. Pankraciju, ki je Trinquemallle posebno zaupal vanj, In nazadnje k Mariji Devici. kar se Je zlasti prileglo Corpo-dibalu. Pobožnost se J« zaključila t običajnim križanjem. Nato se je'vrnil krčmar pomirjen na svoje mesto M vrati. »Oospoda,« je velel Trlttque-mallle, »nadaljujmo večerjo.« Cetvorlca razbojnikov se Je Vrnila k mizi. Bouracan je vrgel v žerjavico novo butaro dračja. In spet so povzele čeljusti svoj glasni koncert ... , »Bog in bogme, prijatelji-« Je «-pregovoril Strapafar, »pič se ne jezim. da sem .videl hudiča. To je vsaj novo in zanimivo znanje, recite kar hečete. Ali ustrašil sem se ga. vendar, bog in bogme. da!« , ; »Gospoda,« je povzel TrInQU^ maille, »zdi se ml, da smo se ga vsi skupaj silno bali!... Ce pomislimi da ne bi bil nihče izmed nas trenil z. očmi. ako bi bil nekdo z nami... Saj veste, koga mislim?« ..»Kaj ne bi vedeli!« je vzkliknil Strapafar. »Ah, bog in bogme. : ž njim me ni strah Boga ne hudiča! Tako pa smo zaigrali vse, Se ča*t smo Izgubili.« , - v ’ »Ja,« je zagodel Bouracan, »tako ja Ta je on tukaj, pi pilo fse trukač!« »’co Dio!« Je dodal Corpodibale, »ko nam Je bil še on na čelu ln se le svetila v solncu njegova spada, kateri sovražnik bi se nam bil upal ustavljati? Ma, odkar nas je pu$|8 tamo, sem le še corpo, brez anima!« »Kakšni šunki! Kakšni udarci! Oči so se mu bliskale, glas mu je grmel, kadar nam je kriknil: »Naprej!« , »On je močnejši kakor cesar Karli« je ponovil Bouracan. »Kralj bitke je!« je velel Strapafar. »2iva strela!« je prikimal Corpo-, dlbale. »Z eno besedo, Royal de Beaa-revers,« je dejal Trinquejnaille. -..ln vsi štirje so se odkrili. Altisti hip se je spet ' nekdo zaletel .Vlip, in začul se: je glas kakor nedavno prej: • v »Odprite!« (Dalje Drobiž. * Solnčne kopeli. Pri uživanju •oloeoih kopeli moramo biti oprezni, sslcaj prenaglo ogrevanje telesa ima lahko neprijetne posledice; Sicer pa zdravniki solnčne kopeli silno priporočajo, zakaj soločni žarki imajo blagodejni vpliv posebno na bolehave osebe. Pri solnčenju obračajmo zdaj to, zdaj to stran v primernih dobah proti soln-co. Ako ležimo n. pr, S minut na hrbtu, potem ležimo toliko časa na desni in sopet toliko časa na levi in naposled obrnimo še pleča proti solncu. To ponavljamo aekolikokrat. Izprva rabimo solnčne kopeli io do 15 minut, kesneje se lahko kopljemo v solnčni kopeli 20 —40 min. Pri tem ne smemo pozabiti na kopel v vodi. Pri solfvni kopeli denemo na glavo platneno pokrivalo in zlato solnce bo blagodejno vplivalo sa naše telo. • Zakaj je bila taka vročina? Na to vprašanje odgovarja zvezdoslovec profesor Ter z Mare I slan da: Vročina, ki 'je bila in je deloma še, se ponavlja vsakih 11 let in sicer zaraditega, ker padajo na solnce veliki meteorji, ki ga »ilno razgrevajo. Pač sreča, da padajo v presledkih. Ako bi padli vsi naenkrat na solnce, bi ljudje na zemlji ne mo* frli prenesti silne vročine. • Mesto pesnikov. Kijev se ponaša, da je mesto pesnikov, «akaj po francoskih poročilih, štejo glasno ukrajinsko mesto nič man j. ko 3478 oseb, ki so kakor pesniki napisani v aprovizacijski listini. Veno s pes* niško žilo. Ker izdajjo boljše vik i nakazila za življenske potrebščine samo {lanom gotove stanovske organizacije, se morajo duševni delavci, ako nočejo od lakote hirati in umirati, vpisati v kako »društvo«. Vsekako imajo pesniki prednost in zato je njih društvo izmed vseh drugih najbolj številno. * Dražba niamk v dunajskem Do-rothen. Na poslednji dražbi pisemskih znamk v.Dorotheu so prodajal? posebno znamke avstrijske vojne poste ter znamke držav, ki so nastale na razvalinah bivše monarhije. Na prodaj so prišle tudi koroške plebiscitne znamke, kojib je še »74.000 popolnih serij. Proda se: TRI POSESTVA' v bližini mesta Maribora. Posestva to 10—20 oralov, lepa rodovitna zemlja z živim io mrtvim inventariem. gori omenjena posestva se radi družinskih razmer prodajo,« Ceiia od 600—1 milijona. Natančnejša po* jasnila daje posredovalnica za prodajo H nakup posestev. Stanzcr Zinka. Maribor, Šolska ul. 5. 17M DVOUPREŽNi AlJTO po potrebi tudi /a <1 osebe v najboljšem stanju z novimi pnevmatiki in 2 res. kolesi ceno proda Karel Čamernik. Ljubljana, Gosposka ulica 3. 1731 BELI SELAK (n medeni in polmedenl okovi orl mizarju Nunska ulica št. 3. 1721 ŠTEDILNIK miza, Io kloplšče. UnlcnNka c. 35. PuclUr* i sc: I ELEKTROMOTOR. 300 VOLT NAPETOSTI */« PS, z 1200 obrati na minuto, z poeonsklm oporom, se takoj kupi. Ganjene ponudbe prosim na upravništvo lista. 1613 KUPIM FLAUTO ponudbo pod »flauto« na upravništvo tega lista. Kupi Službe: s TRGOVSKI UČP.NEC se takoj sprejme z dobrimi Šolskimi sprlSe« vali v trgovino z ruelftnim iibtrom. Schu-ray. p. Konjice. 1714 SPRE.I M EM N AT A K A R J CO! R«1lek!iram le wa 1 olISo '»»■>&. Nastop takoj. Anton Valjavec. Sp, Slika «7. 571J IŠČEM MESTA KOT KUHARICA ali kol prndalalka (zrnoina slovenščine IH uemMJne v govoru In pisavi ser računstva), Cenjen« ponudbe prosim tmd št. 1710 ni upravo lista. l7f| TRGOVSKI POMOČNIK, soliden in dober prodajalec, se sprejme ta« kol. Ponndbe na upravo lista pod št. 1723, 1724 SPREJMEM VAJENCA za krojažko obrt. Poizve sa pri Jakobu Srtirajo. krojaški mols-ter, Opurkarska c. 31» RaMO: VINSKA KLET s skladiščem Za sode ozir. primernim dvoriščem v Ljubllani se išče ?.n 'akoi ali pozneje. Ponudbe na An. znv. O m sr o Reseljak In drus, Llubljana. Sodna ul. 5. 170® DIJAK ~ TRGOVSKI AKADEMIK ISCe v Uubljarjl za prihodnje šolsko leto Stanovonje. Ponudbe na uoiavo lista pod »Trgovski akademik«. 1700 GOSPODIČNA Išče slanovanle z zajtrkosn Cenjene ponudbe na upravništvo »Jugoslavije* pod »Uradnica* 1902«. 1724 KDO Ml POSODI 30.000 kron za dob« 16 mfcsecev proti 8*/• obresti nu liišo in Jlvhio. Varnost zagotovljena Naslov na uoravn. iRta 1717 * Siva barva proti rji %eli in črni emajl-lak, minij, i dr. barve, kristalni boraks, liafialin in drugo. Kemikalije ,T zalogi po jako nizkih cenah »Promet11 tehn. industr. podjetje, Ljubljana. UuggsSov.tavafRO za iiuiniie i« toviosks prsdinsts iz o. j. Slovenska Bistrica Oferiramo naie prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu, s cenami bret konkurence tsemm 1 pbc «,. ■., Prodala na uenttol Zaloga pohištva Karol Preis-a, v Mariboru, se la prasallla v Gosposko ulico it. 20* Plrhanova hlia velika zaloga lesenega, želez-nega in tapetniškega pohištva* : v Ceniki na razpolage! Na debelo! Eksportl Na drobno! Manufakturno - Ga!anterii$koj irgovipi Kiriia Mancviča - Kumaniovo t» . *; , - r . '*■—'fffi' ■ ' . potrebna je odnfiah . ' ; ; vredna i strumna modlskinja i krolašca I ledna služavka s dobrom preporukotri: Sa ponudama i uslovima obratitr se firmi plstpeno. L Uk ta konzerviran;« c loper.ko kritih streh, asfalt, katran, l*sal oeinont, ksilolei (oai-censjil karbollnej), vatproofca iztuievaait vltinega zidovja ln Izollraale proti vlagi, zidno ln strešno opeko, apno, cement In druge »tavbmako potrcbiilao dobavlja Ljubljanska komercljalna družba Ljubljana, Bleiweteova c. 18. se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje y upravi lista. Polnogumljas^i obroči za tovorHe avtomobile Pnevmatiko ( za kolesa in avtomobile Kolesa ’ Avtomobili 'v ;; 1 najceneje. J. GOREČ, ana. i cesta št 14. v*- Raznovrstno BShlepovo Jehlo na' drobno in debelo 1 ln pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) Irske pe5l, betonsko železo dobavijo po toVarriiskih ^dnevnih cenah JfflMT, Mn. tod. podjetje LJUBLJANA. sc;. Razpisuje se sluiba t , pisarniškegauradnika te r reg i s! ra ter j a • za trajno namestitev — Pismene ponudbe je' vposlati , najkasneje do 30. avgusta t. 1. Prejemki po dogčrvOru. Nastop slu ib« eventualno takoj. • k '.Im iBdadnjOV liaSfeia ' '* -r ' Odgovorni urednik: Dominik Ceblu rvevodni zavod Polyglott preslabuje prevode vseh vrst iz vseh jeaikov Dopise naslovite na pisarno, nujni, odgovori se dostavijo takoj. Uradne ure *d 15. do 18.:ure Karlovška cest« 241. Jamskipaznlk samec ali oženjen. Zidarski pollr samec, svoje sifroke popolnoma veič, samostojen delavec. Ponudbe naj se pošljejo1? prepisi spričeval n« upravniltvo lista pod šifro ,premog". Kroja« samostojni, yestnl ln natančni delavci dobijo takoj trajno delo. Vftfaia se Emonska cesta 8. Ljubljana. Mlad pes V0lj£ifi taiiflfi u is lalfikdl.—Kdor la| ve naj porota tir. 1 feftoroava olica 9 L spini \vwn\m, Cena 16 Kron* :. Izdala in zaloma juh Kfljiaaii“ i Ljijai vrt, v obsegu 2000 m’ v Ljubljani se takoj proda. Ha s:Mii Mi II Vedno vallk« . ubira v*eh vret bombaža, sukanca, kva2kanča. nogavic. M dame io gospode, tor galanterije • ni debelo, Karol Prelog. Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje Štev 11. Podpisana prekličem kar sem obrekovala gosp. Jožeta Salobirja žel, asistenta na Pragarskem kot neresnično, tet se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Meda CSrahak, Sva zmožna za orodje (VVerkaceugmacher) i sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Kranjske tu« Jian" i i letos, klatavriitarsItB io kovinsks roba • za tovarne, mline, žag6 in poljedeljske stroje v vsaki širini, takoj dobavni pr« m Brneli Glasit. Malice zaprli Izvedenec MM linmM mmmm & mmi LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 8. priporoča bombai za pletenje nogavic v xselj barvali in debelosti, najelepantnejše š(5ortns Repice od 40 K naprej, 838 kakor, tudi različne J e vij s in gamaše po n a; nižjih cenah. Naročajte in razširjajte Jusoslasijor izdaja konzorcij dnpvnlka >JuKO$Uvi&* Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.