STEV.—NUMBER 104. Francija je izzvala novo krizo v Genovi Zavasniki ao so aopet raaoepili (M« odgovora Rusiji. Francosi ao to ndisHi, toda nato jo prlftel la Parisa ukaz, da morajo umakniti njihov podpis. Bolgija noče podpisati odgovora. Uoyd Goorgo jo oposoril Francijo, da bo rmabila konferenco In povzročila re-grupiranja evropskih velesil Čičorin jo naznanil, da Rusija ao sprejme raaaodiiča v sadevi dolgov.' jvnfttoa TAJNIK JIH TUDI JIOdK SPRBJKTL ' Waahlngton, D. 0. (Federated Press. Laurence Todd). — Pred-•ednik Harding ni hotel sprejeti ima in otrok političnih jetnikov vsaj ca par minut, ko ao na svojem kriievem potu doapeli v Wa-shmgton, da oaebno prosijo po-miloičenja svojim možem in očetom. Znsčilno je, da ae je predsednik Harding odtegnil aprejemu a tem, da je poalal svojega tajnika k utrujenim otrokom in ženam z naročilom, da naj gredo k justič-nemu tajniku Daughertjju, ki je na drugem koncu meata. Ko so prišli tja, ao zopet morali čakati na atranakih hodnikih, med tem ko je Daugherty delal pridigo o svetosti sakona voditeljem otrok. Značilno ja tudi to, da ae je predsednik Harding v istem času, ko so dospeli otroci in žene političnih jetnikov pred Belo hižo, prsv prijazno pozlavljal od lorda in "ladjr" Aster, ravno ,tako kot je pozdravljal gledališke igralke, igralce žog, rokoborce, bankirje, korporaeijake odvetnike, monar-histične begunce iz Rusijs in druge. Da je bila alika aprejema še bolj popolna, je prišel delavaki tajnik is svojo uradne sobo in naletel na "križarje", ki ao od u-trujsnosti stopicali* po hpdniku sem in tja ia ki ao prišli tako daleč v Waahington, da izprosijo po-miloičenje sa svoje roditelji; Da- Geaova, 3. maja. — Danes po->oldne ae ja vršila plenarna asja tonferenee. Komiaije finano, ekonomije in tranaportaelje ao predložile poročila, ki so bila aprajeta, nakar je bila eaja ssključeaa. Čičerin ja izjavil po aaji, da Bu-sija ns bo odobrila poročila finančne komiaije v formi kot ja bilo aprejeto. Llojd Oeorga in Čičerin ata govorila na pleaarai seji. Oičeria ja dajal, da Ruaije potrebuje privatnih in javnih poao-jil ia ponovno ja poaival Evropo na splošno rasorošenje, pripomnil pa ja, da Sovjetaka Ruaije na stopi v ligo narodov. Ruaije ja hvaležna — je rekel — aaveinižkim državam sa poaudeno finančno po-moč, ampak moakovaka vlada isU direktno poaojilo, e katerim bi se« ma raipolapala. Poaojilo bi »oralo saašati najmanj tri miljarda slstih rublje v, ako hoša Rusija vpostaviti šslesniee in vodno traaaporteoijo ter povadlgniti velike induatrije. Zaveaaikom aa ni treba bati, da bi aovjetake vlade porabila poeojUo ae povečanje rdeče atmade. Rusija as ftfsU,** vojno I s veeeljem odloži erolje, e» ko druge veleeile store late. t Komisija sa reške sedete, te js splošne «pollti|pa komisije, ai po- Tokljo, 8. maja - Miniatraki pred.ednii Takahašl ja všareJ mdal ostavko s vsemi ministri vred. Takahašl je posneje pero* šal, da ni nobene krize, peš pa da ss šali vlada reorgaaiaireti in ve* Čina etarih ministrov najbrž e* stane./1 Oposielja ja pa> drugega mnenja. Listi protivladaih strank po* ročajo, da js vlada padla vsied ncaporasums glada aibirake politike. Popularni pritisk na vlado, da' mora isprasniti Sibirijo ia jo pr*< pustiti Rusom, ds si sami urade ondotne razmere kakor hešajo, je bil le tako velik, ds sa ▼Uda ni repnb)ike si nadaljuje. ' BoJSvi- nje pa ni veš takosllev*o kakor je bilo prve dal, Ker je as obsV .(•■n.k *«le«llva »far le rsana kriae ee je pojavila ah fe-tiovaki konferenci. p<, Spomenica ssvesnišklh pogojev sa rakooatrakoijo Rusije ja fcile snoči isročena sovjetski delegeoi-ji, empek Belgija ja ai podpisala in Frsaeija ae ja rezervirala v zadnjem momentu, čeprav je Berthou pred svojim odhodom v Psris is-javil, da ae atrinja a vaem, kar so veščaki v pododboru ae ruaka sedava stlašili akupaj včeraj pred-poldne. Barrere, francoakl poelenik ▼ Rimu, ki nadomestujo Barthouja, je iajavll, da je prejel od Poinea reje braojevko, ki mu nalaga, da na ama podpissti spomenice, dokler ne bosta Poincare in Berthou konforirela v Parlsu. , Saje pododbora ja bila otvorjo-ne ob štirih popoldne, toda Francozov ni bilo. Prišli ao pol ura pozneje in Barrere je takoj naznanil, kaj me je brsojsvii Pola-aare. Llojrd George jc nate trde prijel Franeoze, čo&u zavlačujejo odgovor aa ruske protipogoje, rekoč, ds vsaka miauta Šteje ln nevarno ja odlašati s odgovorom. Hugaetiral ja, da se polije brzojavka Polnaareju s prošnjo, naj aa zadržuje konferenee in hitro polije pojasnilo, aakaj ja braojevil, ds Francosi ne aam Jo podpiaatl epo menice, a katera ae jc etrinjel Berthou, prodno Jc zepnstll Osnove. Barrere je aato odgovoril, da ae Poinears aikakor na atriaje s točko glede nacionaliairaaja tujih podjetij v Rusiji in sahteva spremembo, ki aa glaai, ds pod jot-1 Ja, kateri aovjotl aa aobca našla ae sprejo povrniti prejšnjim lastnikom s vsemi lastninskim pravicami, ne oomJo poznsjs priti v roke tretje straaksi ake ee do-tična podjetje priključijo drugim, vešjim industrijam, tedaj morejo Imeti prejšajl lastniki Interese v takih korporaaljak proporlno a svojimi prejšajimi poccetniškimi pravicami. Uojrd Oeerge je Uboj videl, da Francosi ne dccelejo nišeear a ta-kimi aehtevami ia Je apeliral as Barrere, da ae aaj Francija drli prejlajevs aaktjnčka. Dejal Je, da takino argumentiranje razbije kaafereaee ia posledice bo, da ee regmpirajo evropske veleaOc la aihše ae ve, kakšna e*vemoot lahke pride iz tega. Uojrd (Jeorgc Ja prosil Franci Jo, aej eteji aa etraai Anglije ka- vče raj metali bombe na Cangslen-tin. Gete generala Cangaoline.ee aa nekoliko umaknila aa desnem krilu, toda Vupsjfu Jim ni mogel slediti šes reko Hun Po, Bitke pri Mečaagu ss nedelja-je trdovratno. Obe strsnkl sts de* bili pojašasja. Oivtlna vojna ss he nsjbri vlekla dalj lasa, kajti Csagsolla Js dobro prsskrbljes s dsaarjsm, dočim je Vupejfu mo-bUisiral vss molke v okoliših, ki so pod ajsgovo kontrolo, la naie* lil davek deeet delsrjsv na oeSbo. Nevtralne province aa ia niao od* ločile, ns ketere siren bi šle, toda v osam tednu ss bojna šrta vsekakor poveša. > - Vlaki s mrlišl In raajenel voai-jo dnevno ekoal Tiantain proti vzhodu. Aeagaj, I. maja. — Uradne pa* ročilo is glavnega atana VupaJ* fsvovih čet ss glaai, de Je bile reš ko tlaoč mol generale VupaJ* fuja ubitih všersj v bitki pri Cangsiantlnu. sledovi prbdindimdoa pl1kbna najdvi v ILLOIOBIU. Urbana, HL-Arbeolog Wer*a K. Moorhead je v svojem porešlla, naslovljen<-m aa lllinoiško unlver te, poročal, da griši Cabokla, Id ee nahajajo v okraju St. Oleir la Msdiaen, niao delo narava, ampak šlevešks roke. Zgradili ao Jih ljudje, ki ao šivali pred Indijanci Dr. Moorhead raaiakuje tamošaje okrolje po aarolilu lllinoiško anl* vecse la dalj šaaa ia imel Je de-aadaj še veliko vepeha. Fri svojem rssiekovsaju Js aaletcl v tak gričih na velike mnoiiac kresilnega kamna, reavite lončene poeode, II-valakib kosti ia drugih oetankov, ki Jasno pričajo, da ao tukaj Uveli pred veš tiaoi leti ljudje Pooa-mesne plasti teh gričev so vodo-rs vae ia ne vsbolene kot pri grl čih, ki Jih Je sgrsdila narave Weshiacten, D. 0. - Vojni mornariški department je podel avoje priporočilo sa uničenje velikih bojnih ladij, da sadoati Uko avanemu paktu se imsnšanjc vojne mornariee la paeiflšnemn paktu, katerega ao sklcallc Angli ja, Fraaeljc, Japoncka in Zdr. država. Department priporoča, da aa ladija prodajo za staro lelesje ali pa porabijo sa tarčo pri asor-nariških vajah in da aa Jih na U način potopi. Poleg pa aahteva ro/JOOOOO. katera bodo potrebovali pri uničenju določenih bojnih ladij, osi roma da se plačajo ie aa atali stroški pri gredaji uk ladij, ki ie nfco isgotovljcnc. Nekatere bo joe ladije, U so v dal« ia ki eo demalegs ie sgraj#nc, bodo pora bili aa prevažaaje morskih vojnih letali druge bojne ladije, v prvi vrsti križarje, bodo pa prodali na jevai dražbi j eotelc, ki ao določene aa unišcnK bodo potopili, ne Chicagc le okolice i V petek ao-stalno, veljidcl obločao. Južne-zapadai ia sepadai vetrovi. Teau pere t ure v sedajih U. urah < naj* ttfja M, aajntljs M. Seleee Me PROSVETA GLASILO ItaVKIM WA«OP»l 11 LJWMU1IJII|III I imMM^MI Z hiSM-J&l^ii^ Ste It,g sa triu ■. .. ni ■tri mm M91-— "P R O S V E T Aff ^TlE ENLIGHTEWMEHTW Š&Črt GOMPERSOVE OTROČARIJE. Pred nekaj dnevi je bil Gompert v Chicagu in kot ponavadi Je aopet ustrelil kozla; in ne temo enega, marveč kar dva koala. Najprvo Je govoril na protestnem shodu stavbinskih unij. Skrbno se Je izognil vsaki beeedid, ki bi žalil* biv-iega sodnika Landisa, rekel pa je, da Ameriška delavska federacija stoji stoodstotno za stavbinskimi unijami v Chicagu, katere je oplazil Landis s svojo mezdno razsodbo v minulem letu in povzročil, da se danes vod! naj-infamnejii boj proti tem unijam s strani čikaildh kapitalistov. Takoj drugi dan po tem shodu je pa Gompers na nekem drugem sestanku pobalinsko napadel W. Z. Foe-terja, voditelj« gibanja v federaciji za reorganiziranje unij po industrijah. Obdolžil je Posterja, da je "boljle-viftki agent", ki prejema denar iz Rusije, obenem pa je Gompers mahnil po moskovski vladi, čeidase je zarotila proti A. F. of L / Gompers je že večkrat napadel Rusijo. To je njegova periodična zabava. Po vsakem napadu ga kapitalistični listi navadno pohvalijo, čeft tako je treba, in taka pohvala ga menda spravi v aelo dbbro voljo. ' Ali topojfc nI Gompers dobil nobene pohvale. Zameril M J* kapitalistom zaradi svoje izjave, da Ameriika delavska federacija stoji stoprocentno za čikalkimi stavbinskimi unijami Gompers sicer ni napadel Landisa kakor je udrihal po Posterju, kljub tem*je bila zamera. Cikaiki kapitalistični (isti so ga prijeli brez rokavic in ga polteno premikastill Med vrsticami se lahko čita: Dostikrat smo ti Ae povedali, Sam, da bi Ml ti zelo Idejalen delavski voditelj, če bi mald manj besedičil o stvareh, o katerih bi moral molčati. Vidift, tvoja tirada proti boljievikom ne odtehta tvoje nepremišljenosti na shodu na Municipal Pieru. Foeter je že večkrat povedal, kako lahko bi stavbin-sks unije obračunale s svojimi razbijači, ako se bi zedinile v industrijalni uniji Gompers odgovarja, da je Foeter boljicviiki agent Na drugi strani pa obljubuje stavbin-skim unijam, da jih A. F. of L. podpira stoodstotno, če se bodo držale stare taktike in vodile boj s stavbinskimi podjetnik! in z bankirji, ki kontrolirajo podjetnike. Gompersu je vseeno* če imajo delavci kaj od boja al! ne, samo da se bojujejo — s pračaml napram modernim topovom. Gompers bi naredil delavcem zelo dobro uafcigo, ako ae čim prej umakne s pozoriiča, se pridruži staremu Bryanu in gre misjonarit proti zakonu evolucije. Edino tam le spada. ■ i "ti *i«~ f , • LEGIJA JE SUNILA V SRŠENOVO GNEZDO. — Tukajšnje tovarne ie precej povoljno obra tuj«jo, tod« ubogi delavec mora ganti fkoraj- zastonj, ako ie hoče M lilo preživljati. Dne 22. april« j« umrl v naši naeelbini dobro znani rojak, Anton Sala, gostilničsr in trgovec, r starosti 39 let. Pogreb za pokojnikom jo pokazal, kako pri Ijnbljon je bil ranjki pri vseh. Dne 28. aprila pa ja izgubil živ 1 jen je rojak Peter Gibbs. Njegovo pravo ime, mislim, da je bilo P. Peterlin in je bil doma is is 8podnjih Bečic na fitajerskem. Omenjenega dne je šel v bližnje mesto Port Wabliin(fton obiskat tvojo zaročenko gdč. Kathrine Wstry, po roda Nemko. Le-ta ga je ustrelila bržkone is maščevanja, kar ja odlašal a poroko. Po streljanja na zaročenca ja uatre-lila še sebe, tako da sta postal^ oba žrtvi nesrečna ljabezni. Zelo žalostno je, ker pokojni ni bil v nobeni podporni organizaciji. Ni prav prijetno proeiti milodarov okrog rojakov sa kritja stroškov sa pokojnim, sato naj bo rojakom to vzgled, kako selo so potrebna podporna društva. Imamo jih več v naši' naselbini, zato vsi, ki še niste zavarovani, na odlašajte. Tudi SNPJ ima tn močno svoje društvo, ki je po mojem mnenja še najboljše. Pri jednoti je prosto vsakomur, nsj bo kakršnegakoli verskega prepričanja. V verska zadeve posameznika aa tu ne vtikajo, pač pa jednota prav po' materinsko skrbi za svoje člane, da so v slučaju potrebe preskrbljeni.. Naročajte se na njen dnevnik Prosveto, kajti to je rea pravi delavski list Dolžnost vsakega slovenskega delavca je, da ga podpira. Podpirati moramo naša delavska organisacije in čaaepiaje, ako hočemo, da bomo kdaj dočakali boljših časov. Dokler bodo stali "nižji" v temi in nepodnče-ni, toliko čaaa jih bodo "višji" lahko tlačili. Ko pa bodo "nižji" spregledali in rasumsli boj, tedaj ga jim na bo težko izbojevati in naatopili bodo boljši časi. Ion Debevs. «i vi< v Ameriika legija, organizacija doeluženih vojakov, je bila denarnim interesom selo priljubljena in stoprocentno patrijotična, dokler ni delala drugega kakor propagirala "amerikaniaem". Z drugimi beeedami, dokler je razbijala socialistične shode, preganjala govornike in pošiljala v Washington reeolucije aoper pardoniranje Debea in drugih političnih jetnikov. Hoj, boljle organisacije ni bilo, dokler je legija delala samo to I Ali aadnje čase je Ameriika legija naredila velik greh. Pričela je a veliko agitacijo aa bonua, to je aa izplačevanje denarne nagrade doahiienim vojakom. Zdaj je ogenj v strehi Finančni interesi v Wall Streetu so napovedali legiji boj na not Veliki bankirji, ki sovražijo bonus in bi ga radi preprečili, so naenkrat pozabili na dobro delo legije, ki ga Je vrtila njim v korist Iz Washingtona je priUa vest, da so veliki finančniki pričeli uničujočo kampanjo proti legiji Delodajalci po Srednjem aapadu so prejeli navodila, da ne smejo dati dela brezposelnim doahiienim vojakom, ki so člani legije. Tiskovine in namazani jedki so na delu. Deftela baje nima denarja sa bonua, ima ga pa dovolj sa poraz bonusa — za poraz skromnega priznanja v dejanju Ustih, Id so tvegali svoja iivijenja za intereee bankirjev. V legiji je na tieoče doalutenih vojakov, U so čisto po ntdoltnem Člani te organisacije; ne vedo, sakaj so članL Delavci so. Zdaj mogoče spregledajo in apotnajo, da so pod tujo streho. T loundvp, Mont —• B 'Minira •rcem naznanjam znane Mn in prijateljem žalostno vest, da nam je neuamiljena smrt iztrgal« ia naša srede -ljubega sinka J* brata, Feliksa Mleknša, v najlepši otroški dobi, starega devet let in sedem meseoev. Ponesrečil aa je, os. bil povožen od tovornega- avtomobila dna 22. aprila nekaj pred oemo aro svečer in po Štirih arah nesnosnih bolečin je sa vsdno saapal v tukajšnji i- bolni-kniei. Pogreb se je vršil dne 26. spri-la ob dragi ari popoldne ob številni adeležbi občinstva in šolake mladina. Zadnja ma je sapela v slovo lepo nagrobnieo na miro-dvoru. k, Lepo se sshvaljajem m rs. Mary in mr. Mike Keržanu, ki sta nam požrtvovalnostjo pomagala v vseh aadevah ia nam stala ob •trani v teh nepopialjivih žalostnih arah. Dalje ae najuljudnajše sahvsljojemo mrs. Ivanki Klan iek in Agnes Komae, šolski mla dini sa lepe darovane evetiee in vence, ki ao krasili krsto . nam nepossbnemu sinka in brsta. Ta d i brata Martina in njegovi dra žini hvala sa ndeležbo pri pogre ba, kakor sploh vsem, ki ste se a delešili sprevods. Tsbi ljubljeni sinko in brstee pa želimo, da naj ti bo lahka semlje in »pavaj sladko v ameriški gradi. — An drej in Kristina, steriii; Andrej in Oeorge, brata; Ema in Helene, sest ri. Diamond vlile, Wyo. — Zavezal se je Živeti v sakonskem stanu rojak Joa Košček, pe domače Avajgar, doma ia 8t. Vida na Dolenjskem, s pred nedsvnim do-šlo is slovenske * domovine gdč. Rosjr Bašel, doma ia Novega sse-sta aa Dolenjskem. — Poročfls sU aa tndi Blaž Koa in Joe Glas, mana fanta la DalmodvilU,. Med stavko eta si preskrbela tovarši-ea. telimo vsem najboljše V sa-konakem ataan. Stavka se mirno nadaljnje; vrsta sUvkarjev so trdne kakor is ie js dne 23. sprila in eelo do t9. Rojak Lavrič je poanan po vsej okoliei Iron Mountaina. Zabavo «mo imeli tako, da se bo auogi tukajšnji rojak spominjal. Manjkalo ni ničesar, da je bila sabava popolna in navzoče je bilo veliko število Slovencev is vse okoliee. Da bi le imeli še mnogo takih svatbenih zabav! Novoporočeni-ma želim obilo sreče. — valeč. r Nontj Olo., Pa. — Takoj 1. a-prila je ssatavkalo pri aaa 3500 premogarjev, med katerimi ni nobenega odpadnika in vse lepo v mira In reda poteka. Tadi koze-kov nimamo v naši naeelbini Kako miljo od tn je radaik, pri katerem se radarji dolgo časa niso mogli pridružiti nšm, vendar ao dne 11. aprila kakor en mož vei pristopili k organizaciji. To je mala naaelbina Reblak, Pa. S tem se. js pridruiilo nam 400 do 600 mož, kar je Jopo delo in bi morale poenemati na ta način tndi drage naaelbina s neorganiziranimi premogarji. Žal je mnogo ssslepljenih, da niao apre. gledali, kaj se godi po evetu. Sest milj od ta je naaelbina Wintondale, Pa., kjer je saposlo-nih kakih 500 radarjev. Vsi pols-kusi dosedsj so bili zastonj. Vo-čina delaveev v tej naeelbini ao Poljaki in Madžari, a tndi nekaj Slovencev je tam. Lahko ao ponosni, ko stopajo a "kozski" aa delo in od dela ter so zavarovani s stražami. Prišel bo čaa, ko bodo begali iz naselbine do nsselbine, toda naši tovariši bodo a prstom kazali za njimi. Koliko čata ja v vaših srcih t Dobro vem. da prejemate list Prosveto, torej vam je znan naš pološaj ter slišati ste klie za pristop k organizaciji, da posnemate svoje sotrpine po dragih nsselbinsh, ki so bili ravno tako neorganizirani, a vseeno se ae odzovete. Ozrite se ns druge naselbine. V Wehrumu, Pa., je 200 mož, Diltonu Armerfortu 400 do 500 mož in Skatlin 800 mož. Vse je pristopilo k organizaoiji U. M. W. of A. Če količkaj ppmislite ns drage, mislim, da vaa mora srce boleti. Storite torej svojo dolžnost. Držite sknpsj in as zavidajte kakih drugih narodnosti Bodite šele prijatelji s tujci In vz- podbujajte jih ter pripeljite k or ganisacijl To ja pogoj naša npa-irenAe knje' in'so mu tsmkejinje I«. Pečlsrski klub št. 2. prsv dobro napreduje. Njega člani so ae pridno lotili čitanja naprednih listov kot sta Prosveta, Glas Svobode in še neksj dragih. Oglaaili naj bi se ksj še is drugih nsssl-bin, posebno rsdi bi kaj ališali is naprednegs Johnstowna, kjer menda delajo kar po 12 do 14 ur na dan in prejemajo ogromno plačo do enaindvajset in pol centa ns uro. Leps naprednost, kaj ne, bratje f — tflan št. 60. kodkaj ss kdo oglasi is te bogate aaeolbiae, aato ee oglašam jas, daei se ae morem pohvaliti s vps-merami. ki mislim, da ae prav take kot poveod, koder vlada U družabni rod. Obhajali smo poreko rojaka Antena Levriče ia Klane na Pri- ■a s gdč. Marijo KoMeš, _ javna govornica: Glasovi članov S. N. P. J. In tiUteljcv Proavata. Oanonsbnrg, Pa. — Stavka premogarjev v aapadni Pennsjl-vaniji je v polnem zamahu. Pre. mogarji se vsdržavsjo pred vsakim nasilnim dejanjem. O koncu stavke je danes še težko govoriti, vemo pa, da smo se premogsrji zavzeli vzdržati v stavki do konca, pa naj prids kar hoče. če bomo premogsrji zmagali, bo to velikega pomena za vse premogsrje po Združenih državah, da eelo za vse delavstvo. Upati je, da se bodi temu gigantskemu boja pridružili tadi neorganizirani. Brezpomembno bi bilo sedaj govoriti o krivicah, ki se godijo že dolgo vrsto let premogarjem, danes js potrebno in pomembno ssmo takojšno organ i si ran je in pristop vseh neunijskih delsveev v vrste stsvksrjev. f „ Časopisje dnevne poroča, da neunijski premogarji trumoma pristopajo v vrata stavkarjev. La tako naprej, kajti samo na ta način bo vsm mogoče iaboljšati bedni sedanji pološaj. Ne čakajte, da vsm bo kdo drogi priboril boljše plače, krajši delavnik in boljše življeneke rmmfrs, vi ae pridružite k orgsnisiranim bratom. kt se bore sa boljšo bodočnost vseh. Dovolj dolgo ste od strani opesovali boj organiat ranega delavstva, sato je čas, da nastopite tndi vi 8ami si priborite boljše rasmere aa sebe la svoje družine. Baroni premoga aa veeijo v krasnih avtomobilih ia Žive v nasladah vsa aa naše stroške. Stanujejo v kršenih polašek, ki bsso jtk sai pomagali sgraditi v pet« svojega »breza. žive ras-k'4nn in vsega imajo v laobOja. se su' mučimo sa dosego boljšega kosa kraka. Edino mi, delavci vz-driujeaso svet in ustvarjamo bls goataaje bogatašev, zakaj mora mo torej mi živeti v pomanjkanja. 8krajai šaa je še, da ae raz-lastijo mogočni podjetniki in se vzame rudniška podjetja ekupno s zemljo v ljudsko lsst. 6e celo v svetem pisarn ni nikjer zapisano, ds js Bog rasflelil zemljo. A dama je baje rekel, da bo v potu svojegs obraza jedel kruh, ae pa, da bo ta kes semlje, njegov, dra gi Evin, tretji Kajaa in Abeljna itd. Že zaradi tega je krivično, ako mogotci trdijo, da je zemlja njik laatnins. Na draštvaaem polja v naši naeelbini dobro napredujemo. 8NPJ ima ta močao postojanko. Društvo Postojsnska jama štev. 18S šteje 225 članov ter nad 100 tiaaov v mladinskem oddelku. Društvo lsstujs tudi lastno dvo rano, ki js saa najboljših v tem meeta ia so aeai aa dva tisoč do-larjsv. Dne S. aprila ja aemila amrt ugrabila is naše srede nadvse pri ljubljenega aobrata Johna Kirna, ki ja bil adaa med prvimi, ko ae je ta ustanovilo društvo SNPJ. Bil je v najlepši moški dobi, star 82 let Bolan je bil samo šeat dni za pljušaioo. Rojen je bil v vasi Koritaiee na Notranjskem, v A-meriki pa ja bival 12 let. V starem krŠ3u sspuščs brata in stro, tu v Canoneburgu pa štiri brato la dve ssstri. * Naše društvo Postojasks jsma št. 138 SNPJ mu je položilo v zadnji posdrsv na krsto krssni venec in ga epremilo z društveno ssstsvo ter vsemi člsni ns tuksj šnje katoliško pokopališče. Kot predsednik društva se vsem iz sres zahvalim sa obilo udeležbo sprevods. Tn je spet doksz, ds naša dična BNPJ in nje društva spoštujsjo versko prepričsnje vsakega člana ia članice ter da članstvo ns goji fsnstisms in ns-siljs. V vrstah SNPJ se goji ssmo bratsko ljubezen !n sočustvovanje. V tuksjšnjo slovansko "Alek-ssnder" godbo je pred kratkem pristopilo deset mladeničev od 9 do 12 leta. Oodba ima novega čitelja, g* Josipa Silveetro, rodom Italijana, M je pred krat-kera dospel is etsre domovine. O-menjeni je prepotovsl nsšs slo rasmere dobro znane, godba bo priredila v soboto dne 6. maja veselico v korist blsgsjne. Ns; obilno udeležbo ste povabljeni vsi SaadanoaviHa, Pa. — V št. 92 Prosveto je bil priobčen dopis br. J. Boltets, dijsks is Pitts-burghs, Ps., ki kritisira mene radi atvari, katera mu nI jasns. Kot dijak in inteligent bi moral vedeti, ako človek v kaki stvari ni na jaanem, da se je treba najprej informirati na pristojnem mestu, potem Šele priti a kritiko v javnost. Kako naj pričakujemo, da bodo priproetl delavei razumeli društvene zapisnike sej, če ga še dijak, ki le nekaj let študira, ne rasums. Ns spuščsm ss v detsjle njegovega dopiaa, vendar bi priporočal, da br. Bolte še enkrat pregleda društvene zapianike, in sicer zapisnik s dns 12. decembrs, 1920, isrsdns seje s dne 17. januarja, 1921 in zapisnik s dne 5. maja, 1921. Pogleda naj tndi v pravila, kaj pišejo na str. 51 do 52, pod črko e. ter na str. 54, člen 8. Radi te stvari je moralo društvo posvsti prejšnjegs tsjniks na društveno eejo, da bi dal po-jaenilo, ker člani niao bili na jasnem, posebno rsdi pisms, ki gs je pisal br. Bolte dne 13. maja v Barberton, O. če bo brat Bolte vse to dobro preči tal in rasmislil, mislim, ds bomo ns jssnem. Če pa mu stvar še ne bo jaena in bo mialil, da ni pravilno, kar je plačalo društvo dne 12. marca, sem pripravljen to vsoto izročiti na-saj, poleg pa dam še $100, sko le pravilno dokaže moja krivda. — ■ tajnik. , •. »j . ■ rf. X Wsst Fraakfort, m. — Ker red čitam dopise is raznih nssel-bin, sem ee tudi jas odločil napi aati nekoliko vrstie is naše naselbine, daei nimsm pisati kaj važnega. Kakor ae povsod po pre-mogarskik naselbinah na stavki, tako smo tndi pri aaa. Sedaj ima SM dovolj šeaa sa razne drage poele, ia rea nekateri prav pridno obdelujejo dosMČe vrtove, kopljejo vodnjake ia nekateri ribarijo, pri šemnr imajo ekoro največ napaka, ker ee sada j i de ševni nalivi nanesli toliko rib. de jih nekateri kar s rokami lovijo; aeketeri aa arijo v petja, a je težko, ker nissajo pevovodje. — že --■ žališče zatiranih. Človek bi akoraj lahko trdil, da ae je zgodil čudež. Rusi se šli takorekoč s glavami akozi zid, bržkone misleč, nsj se rszbijs zid ali pa njih glave. Njihova volja je bi^ trdna. Posrečilo ae jim js razbiti oni zid, ker so storili na* j pad o pravem času. če,bi bili u« 1 darili dva tedna pozneje, bi bili poraženi kakor je rekel Lenin, Rekel je, da se je za zmago nad buržvazijo največ zahvaliti pe> trograjskim delavcem, ki jih je od enega oddelka ostalo samo 1? mož. j H koncu dopisi ae zahvalim vsem rojakom-v-Nokomisu, pn katerih sem bil dobro post hvsla Nacetu Rusu in njegovi soprogi. Njef Sk'd0bW postrežbo i jedili, njemu pa za vae drugo. Toplo ju1 pffjioročkm1 roja- _ _ _ _ kom, ki sč bodo- vstavili it Noko- «lovenci is Csnonsburga in oko-, jpatiM Joku Dottnai-.-v' 1 ^ j ce. — John KokUeh. [ ---v ^ Odhod t Rusijo. Novr Tork, H. T. — Mnogo h čita o Kuzbas organizaciji, ksts* ri pa tudi pripisujejo prostovoljk no tehničarje. Tu je velika razli« ka, med tem dvojim: Kuzbas or> ganiaaoija je namreč ona, ki bo vsela v evojo laat rudnike v Kux-basu in je sklenila pogodbo s sov« jetsko vlado. Delavei v rudnikih Kuzbasa ne bodo delali za Rusijo, temveč bodo prodajali svoji produkte ruski vladi Naša akn-pina iz Zieglerjs, 111., je organizirana kot skupina tehničarjev, ki gremo v Rusijo prostovoljno in bomo šli, kamor naa bo postavila vlada. Delali bomo za vlade. V tej skupini smo različni rokodelci: tesarji, mizarji, čevljarji, s kovači, peki, zidarji in premogarji. Vseh nas je 31, to je 10 Slovencev, šestnajst Hrvatov, dva Italijana, dva Rusa in en Lit* vinec. V Ncw Torku smo nskupili živeža za šest mesecev, obleke ti delo in za doma za dve leti ter maŠinerije za več let. Imsmo sploh vse s seboj, kar je potrebno za delavce. Peljemo se s parni-kom "Libau" Baltic American linije dne 3. maja do Libave in odtam nas pelje ruski psrnik do Petrograda. Vse Slovence v Ameriki po** dravljam, kakor rojake v John-ston Cityjty Clintonp, Blanfoeds, Ind. — Ohaa Robich USTNICA URlDNliTVA. Premogar, Oroee, Kans.! Ake bi člani a N. P. J. kupUi ali vieli v najem premogovnik in ga obrs-tovali kot lastniki, ne bi s teis kršili pravil. Če pe bi najeli delsv. ce-stsvkoksze, tedaj bi jih kršili. TOMA NA POiTI v Chicagu imajo sledeči rojaki t Stojkovič Mejk, št 700; Turk Ana. št 727, Vidovie Ante. št 734; Kreeovie Julija, št 6M; Pavlovi« Itrnse, št. 644, Abramovifl Majk, št 601; »ukvic Djordjo. št M0 in Čado Adolf, št 534. Pi>»* ee dobe na glavni pošti pri Lobb? s Adame e«te. Poleg tekoče številko je treba navesti tadi krs> 17 DELAVSKEGA SVETU (Fsderateda Preee.) Olbanje m industrljalni unijo-niftm Centralni odbor zvere strokovnih unij ? Ogdenu, UUh, j« »ogluno »prejel rezolucijo, ki po-siv« Ameriško delavsko federacijo, da naj akliSe konferenco vseh mednarodnih unij, na kateri ae naj razpravlja o sdruienju unij po industrijah. (Gompere bo zo-pet pokal jeze). Spopad med stavkarji in polioi gti v gft^* Stavkujoči prizta-niični delavci v Montrealu so prišli 3. maja ajatraj v konflikt s policijo, ki je hotela rasfnati stavkovne straie. Vest se glaai, da je bilo izstreljenih 6ez sto strelov in dva policaja sta bila ranjena. Pristranstvo ielesniškega od. bora. Zaetopniki 15 unij lelezni-ekih delavcev ao sadnji pstek od* ili is pisarne vladnega šelesniške-gs delavskega odbora v Chicagu, ko je odbor pričel zasliševati stranke, ki nimajo direktne zveze z železniškimi družbami. Zastopniki delavcev ao izjavili, da je odbor pokazal priztranozt, ker je zaslišal neprizadete stranke in vsled tega ne marajo prisostvova ti zazllšavanju. Stavka rudarjev. Položaj i Pennzylvaniji, kjer je največja rudarska fronta v sedanjem boju je povsem dober. William Feeney organizator U. M. W. of A. za za padno Pennzylvanijo, poroča, da okoliš Uniontowna je docela orga niziran. Prihodnji teden sledi o koliš Point Marion. Glavni stan organizacije ae preseli v Union-town, v Connellzvilln in Mt. Plea-santu bosta pa podružniei glavne ga stana. Delovodje, ki nizo nikdar aanjali, da bi rudarji v tem kraju ztavkali meaee dni, ze tole iijo, da se rudarji vrnejo na delo 10. maja. Zadnji meeee so bos je obvestili kompanije, da bo konec stavke IS. aprila. Delovodje se to lažijo zastonj, izvzemši še opere torji priznajo rudarjem njihove zahteve. *i it titf ffjtt slali po kempah leUke s napiai Na delo ali pa iz šotorišč". Hudo ze stori delavcu v takem položaju, ako ae zavoda, da bomo za najmanj 50 let nazadovali, če podlo-žemo v tej atavki. Victor American Fuel Co. je določila gotov rok, do kdaj morajo stavkarji izprazniti atanovanja, če ne gsedo na delo. leta se najbolj prizadeva za uvedenje odprte delavnice. Na ta način vidijo, da bi lahko z delavcem poetopali po evoji volji. Kdo bo zmagal v tej giganteki borbi, bo pač odvisno od delavstva samega, samo solidarno bo moralo ostati in zvesto svojim načelom, )* bo podleglo združeno podjetništvo. Samo za en teden naj bi vai delavci voeh industrij odložili orodje ^topili vsi v eno organiza cijo in se izkazali za edine, pa bi doeegli vae, kar jim gre. Pokazati )i se morali za enotne ob volitvah n enotflaano izvoliti svoje zastopnike v kongres, zvezno in državno zakonodajo. Dokler nimamo svojih zaztopnikov, toliko čaaa ao vsa prizadevanja zaatonj. Brez vsakega pravega uspeha bo vaaka posamezna stavka. Naj bo delavstvo še tako dobro organizirano, nazadnje živi vseeno le v bedi ter zatirano od podjetništva, ako nima svoje politične moči. V okolici Waleenburga je bilo do eedaj še vee mirno. Gospodje so nam zopet poelali nekaj držav ne policije, toda ne toliko kot zadnjič. Dosedsj še nieo imeli drugega dela kot da protežirajo, da ne >i nanje padalo kamenje v rovih n izven rovov. Komaj meaec dni je minilo, ko se je bila g>ripetile nesreča v Soprisu rovu št, 2- Rockefellerje ve kompanije. Zahtevala je 17 človeških življenj, med katerimi sta bila tudi Slovenca brata Matt m Anton Valenčič, zelo priljub-jena pri tukajžnjih Slovencih. Tu je zopet znamenj«, kako malo se kompanije ali državni rudarski nadzorniki brigajo za varetvo živ ljenja v rudnikih. Samo ogromen profit je njihov Bog, zato pa ae ne zmenijo, da obvarovali delav stvo pre vedno nevarnoetjo radi ; plina in razatrelbe. Dokler bo do-ar spoštovan or Bog, toliko $ fronte nalili rudarjev. ., " ■ j 1 ,.tV! , ,f fltavirna poročila). Stavka v Olarldfu. Oltridgo, Pa. — Dopisnik Iz Oreensburga kakor mnogi dru^ nas pozivajo, naj bi priztopili v unijo rudarjev. To ae je že zgodilo, in eicer prej kot ee je oglasil dopiznik is Greenzburga in mnogi drugI Domalega vsi smo že v uni ji le eden rov ima še zapozlenih 9 kopačev, drugi pa 12. Ena majni je že nekaj čaaa zaprta. Dopisnik sam priznava, da je bila krivica, ker nismo bili toliko časa organi tirani premogarji v Westmore landu. Bilo je leta 1894, ko smo biU tu po unijekem dietriktu št. 5 v Pitta-burghu organizirani in zmo za stavkali. Obljubljamo nam je bilo da bodo ostali unijaki delavci držali z nami in radevolje smo zaatavkali. Unijaki rudarji 5. o-krožja ao dobili ikpolnjene svoje zahteve, mi pa smo bili nato pozabljeni. Šli ao delat, pozabili vse obljube, ki eo jir dali nam in nae pustili na cedilu. Nizmo os hoteli raditega podati in še stsvksli »koti tri meeeee; atradali smo, ven dar upali Naši bratje, unljek delavci pa ao podjetnikom nakopa so podjetnikom nakopali dovolj premoga, več kakor kdaj pre ' in tako emo v stavki podlegli Leta 1910. so storili s nami leto, •Spravili ao naa na etavko z oblju hami. Kak je bil štrajk, ne bom pisal, ker je že domalega veakemu znano. Unija je sopet pozabila na »torjene obljube, ko so njeni čla m doeegli, kar je bilo treba, mi pe >mo stavkali akozi 16 mesecev Tri meaeee po prenehanl stavki po nam kompanija le ni hotela dati « Pra*ično. — Pozdrav od "Jftega naselnika v Olaridgu. nih in iploh takih nesrečnin o-■ . . . trofr, katsrih tsleana oslsbelost js ? ne nadcjajmOn4l ae bo kaj poflledi6A Sanjat Položaj teh "Vi dalo aH pa Is WalMab«rg, Ook>. — Po dopl U drugih premogarekih naael ^n se razvidi, da povsod stoje ^arko bolj na trdnem stališ*o kot l>r< naa, v Coloradu. Kar je Roeke Mlerjsvfe rudnikov po taj okoli r|. »koraj v TMh obratujejo in po-Ae tako ošabni podjetniki, da ne dajo vsi vsakemu dela ijMniki Mk smv kot Vietor videli stražnika pred rudnikom, da ne delate prej dokler se ne od-»treni izpred rova in to povejte upravitelju rova. Povejte mu, da niete kriminalci temveč pošteni delavci. Druga vaša naloga naj bo, da vplivzte kakorkoli na sako-nodajo, da ee ooovji sakon, ki ne bo dopuščal operatorjem zaposliti vsakogar, tudi takega, ki rudnika morda še nikdar videl ni. V UU-noisu ne more človek kopati premoga, ako nima potrdila, da je izučen rudar. Zato illinoiaki operatorji niti mlelijo ne, da bi dova žali kake najeteše. te dvakrat eo nam hoteli uvesti druge zakone, toda vpliv organiairane maae j« bil močnejši in propadli so. Oprsvljanja dela eedaj ne pri itoja nobenemu Hrtatu ali Slo-vencu ,zato zavedni delavei vpli vejte na nje, da bodo pustili delo in stopili na našo stran. Pokažite vsi, da ste zavedni delavci in ne puatite, da ee vas smatra kot suš* nje ali zločinee. Od naših izkori ščevalcev ne moremo pričakovati nič dobrega in dobili bomo le ono, kar zi bomo isvojevali. Če bi i daj vzak toliko vztrajal zaae kot je med vojno za kapitalizem, tedaj bi kmalu prenehala vaaka revščina in beda na zemlji. Dovolj sem še ilišsl 0 tem, ko eo se pogovarjali. Slišsl sem, da se v vojno mora, ker tako veli sakon; mislim, da sta glad in potreba tudi zakon, kateremu aa. moramo pokoriti in naa ravnotako vodi v borbo. Ako podlclemo v taki borbi, je to btotako slavna amrt. Zato bratje, vztrajajmo! Naj pride še hujše, podleči ne smemo. Veeeli me, da operatorji molče ka kor bi jih sploh ne bilo. To je sna menje, da podlegajo in radi tegs molče. — Tonjr Shragal. BEDA SB1DI BOOAfTVA. New Tork, H. T. — (Federa ted Prees.) — V newyorške ljud sks šole pohsja nad 60 tisoč o-t rok, ki so podhranjsni in aioar že tako selo, da so klaaifieirani, kot da je njih življenje še na teh tnicl Med temi otroci js velika večina pohabljenih, tuberknlos-nesrečnih več ukrenilo za varnost naših šiv jenj. Omeniti moram še, kako, zeta,t* Victor American Fuel Co, prisad* va za saabitje stavke. ,Do Wyom-mgu in okraju Bouttu je nabrala kakih 300 dela?cediti jih jO namenila baje v Delaguo in v Haet-ngz, da tam. zepet prične z obra-ovajem. Te najeteše menda po liljan v južni Colorado v malih skupinah. — J. Opara. V Ulinobu ni streloev in najetih pretepačev. Johnson Oity, SI — Vesti stavki v Weetmorelandu, Pa., so jako povoljne. Dopisniku iz Ex->orta, Pa., moram priznati, da je mel prav, ko js pisal« da 5. di strikt U. K, W. of A. ni dal ni-kake pomoči leta 1917. To mi je potrdil predsednik 12. gkrožje, Frank Farrington. Ekaporčanom čaatitam, da so ss tako kmalu odzvali pozivu organizacija in stopili z nami v boj. Dopianik iz Cla-ridga je pisal, da ao Um dobro organizirani, vendar po veeteh v Proeveti vidim, da ao bili bolj med zadnjimi, ko je b^lo treba na stopiti proti navalu rudarjev. Vedeti morate, da je vsaki funt premoga, ki ga iskopljete po 1. aprilu, v pomoč operatorjem, nam rudarjem pa v škodo. Statiatika izkazuje, da je v Združenih državah 750,000 premo garjev, danes pa je organiziranih 680,000 .torej imamo še 70,000 ne organiziranih. Če bi bil vsak organiziran in vaak etopil v etavko, tedej bi bil naš odpor uspešnejši. Ne meram povzdigovati v nebesa or(r*nizarijo U. M. W. of A., kar priznati moramo, da v nI prava taktika sa oevobojenje izpod jarma podjetništva, vendar lahko primerjemo, kako velika je razli ka pri naa v Ulinoisu ali pa v Pa. Pri nae je vsa premogarska In-d ust rije mrtva. Ni atrrleev In na jetlh pretepačev, ne Ipijenov. državne policije ali "kosakov , da M nae strašili. Illinoiaki premo farji bi ne htfell delati, kakor hitro bi videli stražo pred rovom. Samo razbojniki delajo pod bajoneti. pravimo illinoiaki premogar jI, polten delavec pa more biti • SAMOMOROM 81 JB BBfclL TBŽKB OBSODBE. Ohioago, lil — Rev. llenry ^roekman, paator nemške lute-ranake oerkve v Stambaughu, je izvišil samomor medtem ko ga v spodnji sobi njegovega etanova-nja čakal pomožni šerif, da ga od->elje na sodnijo, kjer bi se moral sagovarjati radi kršitvs sakona proti belemu suženjztvu. Brock-mann je bil aretiran pred devetimi meseci v Chicagu zaeno i 18 et etaro Oarolino Deile iz Orustall Falaa, Mich. Star je 48 let in ože-njen in ima dva otroka. Na eodl šču je bil obeojen na eno leto sa-pora v Bridswallu in 200 dolarjev lenarne globa. Sodnik, ki je izr« tel obeodbo, js isjavil, da se le ni >avil a tako kriminalnim aluča jem, odkar je on sodnik tega sodi šča. Ko je pomožni šerif 8. maja na njegov dom, da ga odvede na sodnijo, js Broekmann prosil, d| naj mu da toliko čaaa, da ai' pri pravi malo jedi in nato je odšel v zgornje proetore, kjer ai je po gnal kroglo v glavo in tako ae aam obsodil in kasnoval. Na eodi šču je Oaroline DeHe izpovedala sledeče t Brock man je bil naš du hovnik in prišel je v našo naael bino vsaki teden ter prenočil pri naa. Njegova spalna aoba in moja se nahajata v drugem nadstropju in moji stariši so pa spali v spod njih prostorih. VPBAlAHJI LASKIH VUT I« PITA ZOPET V KOMORB0U. Washington, D. 0. — Kongres nik Anaorge is New Vorka je predloŠil v kongresni sborniei dvo reeoluoiji glede dovoljenja izdelave in prodaje lahkih vin in piva Obe resoluciji sta dodatek k 18 dodatku { polsg ja predložil tudi predlogo, po kateri naj ljudetvo samo potom splošnega glasovanja odloČi • vinu in pivu. Prvi dodatek, katerega Anaorge predlaga, določa, da jo pivo, ki vaebuje dva in Iri četrtina odstotke alkohola, isvssto is narodna prohibioijs drugi dodatek ss pa glaai, da je dovoljeno pod dršavnitn nadzorstvom) in državnimi določbami izdelovati in prodajati lahka vina in piva. svoboden. Imeti mora prosto vo |jo, da ee lahko razgovarja a svo-jimi drogovi o Izboljšanju evoge stanja, doftm v Pcnnejrlvaniji U- "totovel bi radi trga prrmogar jem v Peonejrlvaaiji, da al po or gaalitaeiji pr^lvaem preskrbijo pravi«, da bodo otrok js karšktsrlsirsl John J. Lyone. državni tajnik države Tofk in predsednik dobro-Ivorne Lige za šolzke otroke, da ti otroci ao "na hrani pri bediM. John J. Lyon» je izjavi! zledeče pomembne besede i "Prepričan aem, da niti eden izmed vaakih 10,000 stanovhikov mesta New York niti ne zanje ne, da je ravno tukaj v temu bogaztvu In v kraznem New Yorku obzojenih na tiaoče otrok počaani smrti lakota. Na tiaoče otrok je prieOje-nih vssko jutro vzlsd rsvščins, v kateri ee nahajajo njih stsriši ali Oflkrbniki, Iti brez zajtrka v šolo, kjer zedijo pri učni klopi teleeno oslabljeni do poldne; včasih dobijo opoldan kako borno koeiloe, velikokrat pa tudi ne. Ko pridejo zvečer domov, ao vsi zeetrsds. ni in komsj čakajo, da dobijo kak griželj—-če ga sploh dobijo. V mernik a ter i revni delavski koči-ci eem videl, kako zo otroci in lena štedili z beraško akromno večerjo, ds je oče in mož Imel vel, da ze je vzdrfel pri moči in bil zmožen za delo, da je lahko skromno preživel evojo družino in jim skrbel ss stanovsnjs. PE« PBEOVAL TATOVE TK IZSLEDIL UKEADSirO BLACK). Ohioago, I1L — fttirje Utovi so oblskeli stanovsnje E. A. Slnger jz In ker nI bilo nikogar doma, so pograbili vse, ker je bilo zanje kaj vrednosti. Vrednost vsega blaga, katerega so zavili v eulo, je zna-isla okrog 12,500. Ker jo pa bfla cula prevelika in tudi pretelk* s vso srebrn i no In zlatnino, so jo zakopali zadaj na dvorišču in sklenili, de pridejo pozneje s avtomobilom. Rečunili pa nieo na domalega pea "buldoge", kateremu so to delo nI nič kaj dopadlo. Toliko čaaa jih je pustil pri miru, da ■o zakopali ukradeno blago, nato pa je pričel lajati In ae zaganjati v nepovabljene goate in slednji* jih je pregnal; ko eo Utovi odšli, m Je vaedel na meeto, kjer je Mto zakopano ukradeno blag« in lajal toliko čaaa, da je vzbudil pozor noot sosedov. Med tem ao pa doma«! le prišli domov in ko eo opazili, da je vee nerobe, eo takoj obvestili policijo. Ke jo polieije prišla In bila opozorjena na ne-navadno obnašanje domalega pse, je šla Ukoj na dvoriVe; toda j« smatral policijo za ravno tako nevarne kot prej tatove \ šele do mattm ae je poorettlo pomiriti paa ki je z vohanjem opozorim na zala, kje naj kopljejo, da doki jo Slovenski Naroda« UiUM -la.** april* Podporu Jedooti Uk*r». IT. J«.lj. ltOT v Mm* CHICAGO. ILLINOIS, i GLAVNI STANi SSS7 SS SO. LAWNDALX AVI. Iinisvahl odbor: UPRAVNI ODSKKi sdeodalk Aa4raw VMHth, It. P. O. T, Te*, ujaik W)»Uk«s5 UMU •vodnik glasila Mi sMMtNk vuau PUis CodlM. POHOTNI ODSKKi JoK« Ueienreed, tol—nikar, Im Jak« T.ri.lJ, Sprin,f,.ld( 1U. BOLNIŠKI ODSKKi OSKKDNJK OKJtOJUCi BIm No^k, pulnhlh, SSST-SS S. Lawalala Avw M VZHODNO OKKOtiKi Ju4 A»kr«iU. !•« SM, PrMUUaik Vtemil Cal»k«r. n^prilia as, J»ka«lew«. P«., si. laJam MaHWw N«««k. si- klaaai*« Joku V»«rUk. i U FUip Godtaa. POROTNI ODII tr—i, prelMdalk. 4M W. H«r S»- Ipri»cfi«l4, III., MaHla i S7S, Barkartaa, OkU,PrW A. lw STS, Klr. Mina« Im 1S1, U«n«m, Pa.. Mm Oar4«k. 414 W. Mar •«- Mik«sJls1 r,Wiltk«IfiTrL.-% 1,1,1 ***** M. OpM. MLIIH & - ZAPADNO OKROŽJE. A.toa Ba. 104. Or^JUaa.. aajagMapd. i Martafb Utak Nndsornl odbori Pr«»k Zail«, pra4i*4aik, SIS4 Sa. Orawlwd A«0a Cklaago, UL Praak Saaarak. SSOO Pra..«r Ara . Claralaa4. O.. WUUa« Slllar, MOl Si, Oalr Ik, CUval.U, Okia. Združitveni odbori FrW.W.lki Frank Alal, SIS4 Se. CrawfaH Aaa., CUaa«a. IIL Jaika Oraa, SSSS W. SStk Si., CkUaaa, UL Ja«. S kak, 1101 B. SSrd Si., Oevelead, Okle. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kam, SSOS Si. Cklv Av.. CUvdend, a POZOR I ' K>rasp—d«eae ■ «1. edkeralH U delajo v «Ui •a arii ukoUi VSA PISMA. U ao »aaaleJe aa ped« al. p—i-imOm so aaaleva< . Fra4««4aii t va S. N. P. J„ SSST-SS Sa. Uwadalo Arm« Cklea«a, IIL 1 VSZ ZADKVK »IIIva S. N. P. I l BOLNIŠKI PODPORI M NASLOVKi SSST-SS Se. Lawa4ala Avo^ Cklaa»a. 10. DENAKNZ POSIUATVB IN STVARI. M^^lliaje^ Mmjaadaaca •dkara ia JmImu vtki« aa aaalevoi Tajalltve S. 4ala A».„ CMa^a, IIL VSK ZADKVK V ZVKZI I BLAGAJNIŠKIMI POSU ee nolOjalo na aaalevi BlaskJaMlaa S. N. P. J., SSST-SS Sa. Law«4ala Ara*. Ckiaafl^UI. nai ■tllllala ' ■S V 1 ' ■ Vm pri talka fleda »atlaeaaja v fl. lavriavalaaaa edkeva as Fraak Zaltaa. pr*4*«4nlk« aadaeraefe edkara. Ugar aazlev je Val prislel aa si* p*rat»l adaok ao aaj polUJaja aa naslovi Joka Ualan * w—4, 41S W. Har K Sprlifftald, UL Val 4«pi»l I« dvajri a^lal. ■aaaaalla, »glaai. »arolnlna Im «pl»k va» bar t^U^ilu1A^ndfi»as*,|lLi M U alM>9V, • HST4S y Oivllna vojna n* Irski«. < DubMn, 3. msjs. —■ Poulllno bo. jevanjatv Dubllnn je le vedno ▼fJEE polnem teku. Vojalke lete eo sa- " sedle vss vašnejša javna poalopja. Knjige« katere ao saaegli pri okupacijah javnih poelopij, eo vojaki povabili sa barikade. Rebelne lete so r premoli v Dublinu In redne lete "proste drlsve Irske" se morajo umikati v zavetja. Na dešeli ae ravnotako vršijo male prazke med rebelnlmi tetami In rednim vojaštvom. Premirje, katerefa so podpisali poveljniki obeh nasprotnih strank, ss mslo ali prav nil no vpošteva. Pristaši angleško-irake pogodbe ee kljub dršavljanakl vojni pripravljajo aa prihodnje volitve. Napadi na banka ze še vedno nadaljujejo In iz banke v Charle« villuzo odneeli 19,000 šterlinekih funtov. ga pravdnika, ki je Imel v oakrbi oljna polja v Wyomingu. Bell js brsojsvil sltdslsi "Oddaja tak oljnih polj v nsjem js pozitivno kriminalna," ^Senator Ls Follette je oposar-jaTzeuatuo zbornioo, kako ze je še v preteklih letih trudil, da bi zbornioa sprsjels zskon, ds ss zvezns oljns polja ne morejo oddati v najem nobeni privatni kom-peniji v izkoriščanje j eitlrsl js tudi iSjsW prejšnjega' 'vojnagi^ lajni ka Dsnielss, ki js sa laaa svojegs uradovanjs eetro in od- ZSV^Z KAPITALISTI UOEABILI MT-VA OLJNA POLJA, (Nadaljevanje s prva strani.) ksko js ta drušba s glsvnleo enega miljona dolarjev in a vodjem liarr/ F. Hinclairjem, ki je sslo "promlnsntsn" v stavah, oljnih badsvsk ia v uradnih krogih, dobila v najem pol mlljarde dolarjev vredno oljno polje, takozvano "Tez po t Dome", ki je zvezns dr-lavna laat v Wyomingn, in kako ae je glavniea Sinclair 011 Co. zvilala na $30,000,000 v treh dneh ipakulativnih kuplij na newyor Iki borzi, narnrel od dneva podpl. aa in objavljanja pogodb« I Tajnik za notranje zadeve Fall je argumentiral, da je bilo oljno polje "Teapot Doma" v nevarnosti izkoriManja od drugih oljnik drulb, ki ao vrtale vrelee v ne pozredni blilini. Senator U Follette mu je pa odgovarjal a lita-njem brzojavk, katere je dobil od governorja Careya In drlavnega geologietf f, Wyominm Morgana in lupana v Ceaprr, Wfo.. Blaek-more, f katerih ao odlolno savr-njene vse ta trditve. Oovernor Carep je laja vil v eni brzojavki, da ae ja drla vi Wyoming naredila velika krivi««, ker je oropana njenege najvolj«ga naravnega zaklade in ker drlava ai dobila v povralilo nil««ar, in mogoš« bo vsled t«ga padla eena oljk, k«r bo volja prodakelje, med tem pa bo na izgvbi drlava, ker bodo manj- II dohodki aa lole, e»«t« In tndi manjši zveanl drlavni dohodki. Najbolje j« pa kar«kterlslral oddaj« leb oljnik polj ' P^vatnl /•kug Robert C. Seli. bivil po oižkuze pri- <4Qna pdljk, ki kk'lk*t mrean« vla d s, U ki je izjavil,, v |4ihle še ni vrt/d oljnih vr«)osv v bližini na liV oljnih jboij. Poskušsli Sp Se veda letniki sosednjih ^j«ih polj, da bi vrtali vraloa v neposredni blilini, tods vsskokrat ssm jim odlolno povedsl, ds bom odposlal mornarilko pehoto v dotll-ni kraj in da bo za vsak vreleo, katerega bodo privatne kompanije vrtale, mornariški department vr tal tudi enega, in ako bodo pri vatne kompanije priftele vrtati na vladnem svetu, tedaj be mornariški department vrtel svojs vrelce ns ozemlju dotiln« kompanije. Mi hoŠemo imeti naše olje. Povemo dosti jasno, da so Zdruše ne drlava valje podjetje, kot bo disiketorakoli oljna drulba, In da bomo luvall do skrajnosti nsšs in-tereee," Senstor Ls Follette js ssfitml v svoji rszujuciji, dz nzj zenst u vsds tskoj preisksvo in prsskrbi vsa potrebna /akta glede oddaje v nejem imenovanega oljnega polja, Rekel je, da senatna zborniee in ljudatvo mora biti na jaznem, na kak nalin je dobil Harrjr F Hincleir in njegova drulba v za kup oljno poIje, vredno pol mi Ijarda dolarjev. FRANCIJA JB IZZVALA MOTO KRIZO V OBNOVI. (Nadaljevanje s prva etrani.) kor je med vojno stals Anglija na etrani Francije. Barrer je odgovoril« da ga je ganil Llopd (leorgev ap«I, ali on n« mor« iti preko navodil franeo-ak< ga miniatrskege predaednlka Nato je bilo aklenjeno, da oata-le drlave podpišejo odgovor Rn elji, Franeija pa podpiše e pridrl kom, dokler ne prejme nadaljuih navodil Ig Pariš«. Nekaj laaa po zneje «o Belgijci poelali pUmo Faetn, predsedniku konf«rene«, z naznanilom, da izstopajo iz vz«h odborov, ki še p^jo z nizkim vprašanjem, ler umaknejo vm po-nndb« v zvez I z rusko rekon«tr«k «1 jo, vltevli subokripeljo m#daa-mdneg« banlnege konzor«ija. Te akeljo ametrejo Brlgijei kot proteet proti oetalim Mv.anikom, ki •« v pond»lj#k odobrili pr«d log Anglija, de Movjeteka Kuei>« vrn« I« tiete naeionalizirena pod jetja lastnikov, kjer je "vrnitev mogole". ffelgijei zahtevajo, da morajo eovjeti fempogojne dati aaaaj v«o liu»seineko laetnino ali Situacija js torsj sslo krilita*.: Rusi so ^lobill odgovor, s katerim ss Francija in BsUija atrinji.*' ta. Ako ttidvt dršavi ne odobrit« . apomenies pozneje, bo ostalia sa«. veznikom sslo tslko prekliosti, * ksr so Is podpisali. 8ovjstskl dslsgatjs vidijo sms*: do med savssnlki in njihovo stali*; lis je toliko trdnejte. v- >i(Werin tjs U vtonj.rekel, tds4 jetL IMjs je reksl/ iJumfk** kakprJae sprejme pnilktk tSSMeil dilfta glede ruskih ' ta iaraklenila, da predsednika naj B*tiUnih drlav, loge rašlodnika/ i/ Čilerlntje idajsli rtomiM*} V ksterem bi insM"* preditan«, nika kapitslisms vslino proti nemu predstavniku Sovjetake Ru*k •Ije ▼ zadevah rusks suverenoetl, ne sprejmemo nikdsr. Najmanj ' ps eprejmemo rsssodnlkom vrhovnega eodaika Amerike, najbolj i-eakuijonarne delala na svotn.'9 Ruzl se pa aporolUi < savuanU t kom Is nsksj drugega, kar Js šs povslslo krizo v sntentnem taboru. Nfsnsnili so, da bode danes formalno aahfeovali neposredni kredit sovjetski vladi v vsoti tri mlljarde slstih rublja?. sprsjM IORB, KONCERTI IN PLESNB ZABAVI* O. - "Na dMg! sodbo"} ss imsnuj« krasna tride-janka, katero rprisori Slovenski soo. klub Nsprej is Milwsiikosjat v nedeljo dne 7. maja, popoldne, ? tukajšnjem S. N. domu. K«r jo vas šisti dobilek namenjeq S. H. doma, js moja dollnoet, da v ima* > nu odbora povabim vae tukajld j# ' jugoslovansko javnoet, da a« U [ izvanredne prireditve zagotovo udalali. Pokalimo s Um rojakom Is sosodnjsgs Milwauk«eje, As, znamo eenltl njihov trud in po* ' Irtvovslnost. f Reeniea j«, da smo letolnjo ss- -zono priredili le mnoge Iger ta rsalilnlh zabav tor da ao razna drnltv« In klubi le Irtvovall mno* I go za nal n«v«nljlvl spom4ilk ' S. K. dom, vendar aem trdno pre* • pri/en, da ? nedeljo, dne 7. mej« bo naša dvorena do zadnjega ko* tllka polna, ker vem, da je po-Irtvovalnoot od etrani nalih vojn* ; kov napram domu velika. Slovenaka društva, poasmesnl rojaki in rojakinj«, vsi o«tall Jugoelovani od tu in iz aoaodnjih , naaelbln« val v S. N. D. v n«d«ljo • dn« 7. msjs. N« bo vam lat, k*r , kaj enakega le nI doMv«la nala n«Mlbina, de M MU na nel«m odru vprizorjona igra od mtlivau- ♦ šklh rojakov. Nikogar naj no manjka. Komur lf malo Mje avon., za napredek nal« naselbine, naj prid«, da ae ekopno malo pozaba-vamo ter pozabimo vae nale gorje, hi ga zstiranemu delaven na manjka. Na evMenj« dne 7. maja, TU Union Savings Bank FRICKBLDG S'1' Av ijG-.mi S. f'ifKbu.<}h PROSVETA (Dalje.) Frav tega pa sem se bal, zakaj rad •«» imel Stepena Trofimoviča, O, kako ee mi je »torilo, ko je odprl ust* in sem zaslišsl njegov prri stsvekl "Ooepoda!" js izpregovoril sdsjei kakor pripravljen na vse, s malodane trgsjoftim se gle-aom.4'Gospods! fte davi je ležal pred mano prepovedan letak, kak rine so nedavno troeili po teh krajih, in gotovo le etotikrat aem si zaatavil vprašanje t v čem je njegova skrivnost!" Vsa dvorana je mahoma umolknila, val pogledi so se obrnili k njemu, nekateri s vidnim strahom. Znal je vzbuditi zanimanje s prvo besedo; kar js rss, je res. fte izza kulis so molele glave; Liputin in Ljamiin sta ieljno poslušala. Julija Hihajlovna mi je apet pomignilai , "Ustavite ga, naj stans kar hote, ustavita ga! je iepnila razburjeno, Skomignil sem i rameni; kako naj ustavim človeka, če se je odločil na vsef Ah, spoznal sem, kij hoče Stepen Trofimovič. . .. "Ehe, o proklamaeijaht" se je začni šepet med občinstvom* vsa dvorana as js zganila. "Gospods, razrešil sem to skrivnost Vsa skrivnost njihovega učinka je v njih ~ neumno-cM." Oši so se mu sabliskals. "Da, gospoda, še bi bila ta neumnost premišljena, s namenom po- j narejena — o to bi bilo salo genialno I Toda bodimo pravični: oni je niso ponaredili. To je aama gola, naivna in omejena neumnost — s'eet la bš-tiss dans son esasnee, la plns pure, quelque ehoss eomms un simple ehimique. Da js stvar la trohico pametneje povedana, bi slshsrni takoj sposnal vas beraštvo te omejene neumnosti Tako p« si ljudje ne vedo pomoli is dvoma; nihče na verja- Si, daje to tako elementarno bedasto. 'Ki mogo-, da ne bi bilo niš drugega,' ai misli vsakdo tsr Hie skrivnosti, jo hoče brati med vrsticami — in nlinek je doeešent O, nikoli le nI MU neumnost deležna toll slsvnostns nagrade, čeprav js toli-krat zaslužila. .. . Zakaj, sn parsnthšss, korist nentnnoeti in najvišjega geniju je enaka v usodah človeštva." "Plesnjivi dovtipl is štirideeotih Isti" js rs-ksl nekdo s skromnim glasom. . Ali bilo je, kakor da ee trga plts sa njimi vss js vpilo in hrumslo. \ "Urs, gospoda! Predlagam, da nazdravimo neumnosti 1'K je kričal Stepan Trofimovil, izzi-ftf* ▼ P®polni ^fanoett rfo ; Planil vem k njemu a pretvoco, da mu nnlijem fPfih ,« "Stepan Trofimovil, neksjts. Julija Mtti)- P* • , i (VNo, pustite vi msnsf brezdelni mladi'V* .fffe" % J» mwJ m t* Ebeiel sem. j ' "Messieursr js ntfttjm!, "Sem* fitot-jen je, lomu vskliki nejevolje, ki jih slilimf Pri-šel ssm s olj kino vejieo. Zadnjo besedo prinašam, ■akaj v tej reči je zadnja bsssda pri msni —«da se pomirimo." "Doli I njim!" eo kričali sni. "Tile, pustite ga, naj pove. svojo reč," js ¥pil drugi del. % Zlasti as js rssburjal mladi učitalj; ko js ba tokrat ssčel govoriti, se ni mogel več uittvlti. "Messieurs, sadnja beseda v tuj reči jo sploš-fto odpuščanja. Jas starss, ki stojim na koncu •vojsga šivljenja, izjavljam aloveano, da vaje duh življenja kakor nekdaj, in