158. številka. Ljubljana, soboto 13. julija. XII. leto, 1879. Iihaja vH/ik dan, izvzemši ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v st r o - 0 ■ e r s k e ileiele za celo leto 18 gld., M pol leta 8 gfc, sa ćete i: leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^id., za četrt leta 3 gld. :o kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom »e računa 10 kr. ta mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na Ijmlskih Šolah in U dijake velja nuiiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. M kr., po pošti prejemu za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrBte 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredn ifit vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej biil št. 3 „gledališkii stolba". O p ravni it vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „N;irmliu-j tiskarni" v Kolmanovej hiši. Volilni okraji, ki jih imamo še pridobiti. Pred nekaj dnevi smo rekli na tem mestu, da Slovenci moremo z bilanco zadnjih volitev zadovoljni biti, ker ne le, da smo vse dozdanje svoje poslanske Bedeže ohranili, pridobili smo Bi pet novih, na Kranjskem štiri, na Štajerskem jednega. Nalog in sveta dolžnost naša bode zdaj, gledati, paziti in delati, da to, kar smo pridobili, tudi krepko obdržimo, in da sovražniku vzete pozicije tako utrdimo, da ostanejo za zmirom nase. Vspeh nas ne sme v neskrb-DOBt zazibati, temuč ohrabriti nas mora k no vemu delovanju. Pri prihodnjih volitvah moramo pridobiti Še koroška dva sedeža in pa onega južnih štajerskih mest in trgov. Zdatne manjšine, ki jih uže tu imamo, nam dajejo opravičeno upanje, da bomo črez zopet šest let prido bili Se te tri meata. Saj je uže zdaj za dva omenjenih krajev -Bilno malo manjkalo, da jih nijsmo dobili, < tretjem pa govori naš denašnji dopis iz Ko roškega in uči uzroke, zakaj smo padli. Iz nevspehov se je treba učiti za prihodnji vspeh. „Errando discimus*. Precej po tej volitvi uže treba misliti na to, kako naj ee bode v prihodnjič popravilo, kar se je zdaj grešilo. In v tem oziru zlasti brate koroške Slovence opominjamo, naj po nevspehu ne deLo rok križem, ampak naj delajo za narodno idejo, naj bude narodno zavest. Koroški Slovenci naj si jemljo* izgled na bratih v štajerskem mariborskem okraji. Ko likrat so ti naši bratje slovenski propali pri volitvah! Kolikrat so skoro britko obupavali 1 Ali poguma nijso izgubili! Vedno so pri novih volitvah delali s podvojeno močjo, in glejte kako so zdaj zmagali za deželni in državni zbor! Tako bodo tudi koroški Slovenci, ka teri, da si štejejo 120.000 prebivalcev, nemajo zdaj, od Nemcev majorizirani, nobenega po slanca, odslej vedno bolj narodno zavestni in prihodnjič zmagali. V ta namen naj vsak koroški ali mej koroškimi Slovenci živeč na rodni Slovenec dela precej, naj pohvali povsod in močno one volilce, ki so narodno ali konservativno volili, pa naj pograja 6ne zapeljane, ki so volili tujca ali potujčenca za poslanca, ali pa naj opomni prvotne volilce, da naj bodo pri izboru volilnih mož drugič bolj previdni. Nekaj bi bilo pač koroškim Slovencem iz tisoč grl priporočiti. Naj numreč narodno zavest bude mej svojim ljudstvom. „Kon-servatizem11 sam je uže zaporedom pri njih pri volitvah pudel, in Nemci imajo le lažje delo, kakor bi ga imeli pri vzbujenem narod njaStvu. „Slovenec si in tvoj prvi prija- elj je Slovenec in Slovan" — potlej še le morda konservativni Nemec. Ta vest naj bi se širila mej koroške Slovence in gotovo bo izdala črez G let več, nego je zdaj samo „konzervativna" ideja. Koroški Slovenci Bi morajo pomagati najprej sami, njih inteligenca naj se skuša vendar organizirati v kakovo zdrdvo agitacijo! V druge j vrsti pa živo priporočamo izvoljenim slovenskim poslancem druži h naših krono v in, kranjskim in štajerskim, naj se spomnijo svojih in naših od germanstva in renegatstva potlačenih u bozi h bratov 120.000 koroških Slovencev! Grdo so tlačeni. Same Nemce jim silijo za učitelje, za uradnike in baje c lo nekoliko za duhovnike. To ne sme biti! Čehi in minister Taaffe. Češki „Narodni Listy" pišejo o situvaciji: „Mi ne poznamo najskrivnejših mislij minister Taattejevih in dobro razumemo, da, ako ima cilj svojej politiki, si ne pusti v kvarte gledati; ali kljubu temu dado se uže denes narisati one misli grofa TaarTeja ozirom dveh temeljnih načel, na katera se pri zdanjib razmerah minister sploh more naslanjati. Dvoje je mogoče: ali hoče pošteno grof Ta;, ti o in za trdno državi povrniti zopet mir s tem, da p o h a m n i m narodnostim povrne in zagotovi njih prirojene pravice, ali pa on samo na to gleda, da bode bodočej vladi pridobil za vsako ceno v državnem zboru večino, obstoječo iz konservativcev in klerikalcev, iz narodnih strank in iz ubeglih od ustavovtrne stranke. V druzem slučaju morala bi nova večina staro politiko gugalno v novej obleki nadaljevati. Uporabljalo bi se vse stranke, nobenej bi se nič ne dalo razen obljub, ali pa naposled „kakšno reakcijonamo predlogo, za katero bi morala vlado večina v orijentnej politiki nju?qu'au dela de Mtrovitza" podpirati". Za zdaj mislimo, da je politiška ostrovidnost grofa TaatVeja višja, nego da bi mogli verjeti, ka si je on natvezil na rame tako delo, ki skriva uze v svojem kalu ne vspeh. Ali o tem je češki naro I jednih mislij: Ako grof Taalld ne računa ee situvacijo, katera ga je dovedla na površje, ako ne bo delal za naravno uredbo notranjih razmer državnih in za odstranjenje krivice, katero je zakrivila ustavoverua stranka, potem bo češki narod, kateremu je ljubezen do pravice, poštenosti in prave politiške svobode glavni pogoj njegovega gotovega obstanka, gotovo mej prvimi, ki bodo tako politiško tendencijo odločno zavrgli." _ razgled. Politični V Ljubljani 11. julija. Z dnem 12. julija, ko bodo volili še ve- likoposestniki na Dalmatinskem, končane 80 volitve, in potlej se reši minia te rska kriza Vedkoposestniki v Galiciji bo volili same konservativca, tirolski pa liberalce. Kikor „Pre^s-" izračuni, izgubila je „liberalni" stranka dozdaj 50 sedežev. V Isntsnuciji bo predvčeranjem volila mesta. Voliti sta bila dva poslanca. V skupini S p 1 j e t - Dubrovnik - Kotor-Ercegnovi je voljen narodni kandidat dr. K en dir s 561 glasovi, a padel je do'.danji lahonski zastopnik in ljuti vrag dalmatinskih Slovanov Bajamonti, ki je dobil te 439 glasov. Kdo je voljen v skupini Zadar-Sibeuik, ne vemo še. ViiuiiJ«* tlržttve. ttolgarsk i knez Aleksander je O. t. m. v Trnovem na ustavo prisegel in pojde v Sofijo, kjer ga čaka investiturni ferman. /inglciki minister lord Sni-sinu y je pri banketu 9. julija rtkel, da je berlinski dogovor skoro po vsem uže zvt sen in želji po miru ie ustreženo. Zdanji mir je le mirovni premolk. Govornik hvali turško ljudstvo in upu, da bodo turški državniki korupcijo odpravili. V zdanjih razmerah mora celo miroljubna drŽava, kakor je Anglija, zmirom na vojsko pripravljena biti. Kako žttrjtšso Časopisje vodi za nos svoie bralce in goji njih domišljijo, kažejo sledeče vrste v turškem „Vakitu" ob času, predno je prišel bolgarski knez Aleksander I. v Carigrad. Piše namreč: „Čujemo, da princ bolgarski prav silno želi priti v Carigrad, da bi svoje obličje drgnil v prahu ob nogah nj. cesarskega veličanstva (sultana), in je pro-il za dovolienje, da se Htne dve ali tri ure v Carigradu baviti, da bi dobil svoj ustanovni ferman, na kar bi zopet takoj proč odpotoval. Kakor se sliši, oddala se je ta prošnja po posredovanju ruskega poslaništva." Vsaj vendar uomajo Amerikanci svojega Barnuma! Ferrvjev naučni zakon za Francosko bode se oddal zdaj takoj senatu, ker ga je zbornica potrdila. Senatu se bode priporočlo nujnost te stvari. Gotovo je, da bode tudi senat Bprejel ta zakon, drugače pa hoče Ferry od ministerstva odstopiti. — Zt)ornxa je namreč 9. t. m. sprejela s 332 glasi proti 159 glasom ves Ferrvjev načrt. Mac Mabon ie prosd vlado, naj mu dovoli, da gre v Cbislehurst k pogrebu cesarskega princa. Vlada pa je odgovorila, da tega ne more storiti, ker je jednake prošnje uže odbila maršalu Canrobertu in Leboeufu in admiralu Jurienu. V »n tu.i trm „rajhstagu" v Berlinu je dejal knez BiMnark 9. t. m , da se čudi, zakaj da nemško novinarstvo z )[>er n,ega agitra, ker on pravice „rajhstaga", pobirati dohodke, nij se nikjer dotaknil, da se Lij spri z nobeno frakcijo, a da se je čutil zapuščenega od nacijonalno liberalne stranke. I«]avil je potem odločno, da ga ne bo nič odvrnilo s teua pota, po katerem zdaj hodi. — Poslanec W indhorat, VOdja katoliške stranke na N luškem, je pa rekel, da njegova stranka cen-trum nij nobenih koncesj i-kala in tuli nobenih dobila, certrum „rajhstagav mi»li s konservativno stranko združeno delati ne zato, lJtlU4» 10. julija. [Izv. dop.] (,Wo ist denn das — v Kranju"?) Bilo mi je včeraj na tukajšnjej pošti pismo oddati — adresirano: „g. N. N. v Kranju." Ker je bila vsobina pismu „obraze-, brez vrednosti", obrnil s* m se bil do poštnega uradnika, da natančno poizvem, koliko poštnine plača tako pismo ali taka pošiljatev? — Ali kaj Be mi pripeti? Dokaj smešen prizor! Izročil sem v to Bvrho namreč dotičnemu c. kr. poštnemu uradniku svoje pismo; ta prečita naslov in predno dobim zaželjenega pojasnila! — obrne bo do nasproti sedečega „kolega" začuden vprašaje: „\Vo ist denn das — v Kranju?!* — Da se je ta v dobrej kolegijalnosti „samaritanskim usmiljenjem" potrudd raztolmačiti, da je to „nemški: Krainburg", — razume se ob sebi. V [meni pak je zavrelo zbog nezaslišane nepriličaosti, da je kaj tacega sploh mogoče pri c. kr. poštnem uradu v Ljub ljani, v Bredišči Kranjske — v srcu Slove nije, da Be niti za najpoglavitnejše in najbližnje domače c. kr. poštne postaje in me sta v deželi ne ve, ne zna! Tako bedasto se taki arogantni narodni insulti radi slišijo iz ust — ženske. Iz »p aU mej koroške Slovence se kraje v Bukovino, Tirole, itd. „v eksil", da nehte noben narodni advokat naseliti, da si narodu svoje lastne, iz njega vzrastle zdrave bi jmel de,a |n Bpo5tovan bil, če bi Be za nas moči odteguje, pa mu jih nadomestuje z nem- peCai Skim elementom, ki nikakor in niti najmanj Em fcuJžeintoerfca 9. julija. [Izvir, zmožen nij, z maso našega naroda občevati ? K -j Potoval 8em po Dolenjskem, in zarad Ali pa je slav. direkcija morda celo teh mi- Lpravi, peljal me je pot tudi v Žužemberk, slij: da c. kr. uradniku niti potreben nij jezik, _ Bližujoc Be trgu^ zagletiam uže od daleč kojega ogromna večina naroda v deželi govori, Ufao m proatorno p08iopjei ki nekako impo mej kojim živi — v kojej posluje; da naj bi zantn0 8VOje bele Bteue crdZ druge hiše moli. se narod privadil »tujega« jezika, da mu Je 8 Vprašujoč čegava je ta hiša, zvedel sem, da takim uradnikom, b takim uradom občevanje L gda Zyedel Hem pa ^ dft ge imajo 2u sploh megoče? — Kdaj bode vendar enkrat žemberčani le g> penanjju zahvaliti za tako boljše? — lep0 Sol0) kajti V8ied nj€govega prizadevanja DćtiČnej poštarici pa gorko na srce pola-1 8e je začela zidati, in le vsled njegovega truda gam ter jej dobrohotno svetujem: ako jej je I in požrtvovalnosti, na prej zapuščenih tleh, nemila usoda uže odločila, mej narodom slo- zrasla tako lepa hiša, v katerej se toliko otrok venskim za borni vsakdanji kruh boriti se, I dobrih naukov uči, in katera je lika in ponos naj bi se vendar v nje lastnem interesu po- celega trga. — trudila, — da ne govorim o višjih dolžnostih I Dospevši v trg, kar naenkrat obvisi oko nje poklica— prilastiti si i „slovenska" imena I na tabli, na kojej Btoji: „Gemeindeamt Sei vsaj zn&menitejših krajev pokrajin slovenskih! j senberg". — Ouda sem se čudil; pa ne, ko — Vsakemu pravemu narodnjaku pa naj bode I bi bilo tukaj uže Kočevsko, sem si mislil končno v dolžnost, odločno zahtevati ura-1 a ne, ne, saj ho tu ne sliši druzega govoriti dovanje v slovenskem narodnem jeziku! Na-1 nego kranjsko-slovensko. Takoj na to sem se ravno se bode stvar sama ob sebi zboljšala | bil spomnil, da je tukaj za župana oni Kuz — in kmalu ne bode več vpraševalo se: aWolman, ki Be je izneveril domačinom, ter je ist denn das — v Kranju ?u — Najmenj pa I raje potegnil z nemškim Hočevarjem, in se po volitvi tako čudno proti poštenim narodnim sotržanom obnašal. Dobro je, da si svoje nasprotnike vselej natanko ogledamo, da vemo potem njihove moči našim nasproti ceniti. Tedaj akoravno je g. dopisnik iz Trebnjega uže dobro osve-til politično brezznačajnost tega župana, naj tu svet o njegovih lastnostih in postopanji še nekoliko zve. — Pravil mi je neki pošten tržan, ko Bva prišla v pogovoru na župana tako-le: Precej po smrti prejšnjega župana jelo 88 je Kuzmanu hrepeneti po županstvu, ter delal je tudi na vse kriplje, da bi se mu izpolnila ta želja. Dosti volilcev si je pridobil z vsakovrstnimi obljubami, to se ve da praznimi. Pravil mi je tržan, da so zdaj uže vsi občan je nezadovoljni njegovega županovanja, in se zelo kesajo, da so ga izvolili. — Možje žužemberške občine! Obnesli ste Be dobro pri zadnjej volitvi, enoglasno, razen, župana, ste stali za domačina, narodnjaka. Zopet gleda ponosno vsa naša slovenska dežela na vaB, in je vam hvaležna. — Vendar zdaj, ko ste uže začeli, hodite do konca po pravem potu, ter izderite Bi še zadnjo smet, ki je v vašem oSesu: županstvo naredite do-mačinsko ali narodno. Nezadovoljni Bte uže bili pred z županom in po takem nemoževakem njegovem obnašanji v Trebnjem ne smete trpeti, da bi on še dalje stal na čelu vaše občine, saj ste videli, da oa ne mara za vas, ker potegnil je s K očev ar jem in zraven bo je še tako obnašal, in vas tako razžalil, da ne morete drugače, ako nečete sami sebi na narodno nečast delati, da mu daste nezaupnico. Izberite si druzega značaja in narodnega moža, da svet ne bo misld, ka nemate boljših mož mej soboj. Kuzman naj pa gre mej nemške Kočevarje, ki so mu tako dragi, za župana, tam naj nemčuri, kolikor hče. Z Notrttiijakegra 8. julija. [Izv. dopiB.] Nesloga je Slovane premagala, jim vzela samostalnost, ter jim postavila tuje je-robe in gospodarje. Na BlovanBki greh nesloge računajo vsi politikarji, kateri Slovanu ne privoščijo svobodnega gibanja in razvoja, kateri ga žele še za naprej držati v sponah hlapčevanja in slepe pokorščine. To je žalostno; veBelejše je pa, da so se Slovani jeli zavedati svoje glavne napake in .složno stopati v boj proti svojim nasprotnikom, naj jih najdejo, kjer koli. Mi Slovenci imamo dva huda nasprotnika: nemškutarstvo in lahonstvo. Krati se nam politična svoboda, in jemlje pravica živeti kot narod. Bog nam je dal slovenski govor, cesar politično svobodo in potrdil je uatavo, katera določuje, da ima vsaka narodnost pravico razvijati se na podlagi svojega jezika. Naši nasprotniki pa ne priznajo božjih in naravnih pravic, ne marajo za cesarjevo besedo, in nasprotujejo jasnim določbam ustave, kadar bi Be imele vršiti nam v korist. Pa kaj bi opisoval krivice, katere so se nam godile, nam vsem bo že živo v spominu, saj je do zadnjega časa svojo slovensko domovino ljubiti, in za svoj jezik poganjati se, greh bilo, kateri se je mnogokrat kaznoval. Ubcgi Slovenec, kateri nikoli druzega miBlil nij, kakor to, kako bi si jezikovo ravnopravnost pridobil, sumničen je bil veleizdaj st va, in oholi ljudje, kateri bo pri vsakej priliki pokazali, da jim je nekaj druzega bolj mar, kakor obstanek Avstrije, čudili so se, da nas vlada ne dene v obsadni Btan, in da ne pošlje vojske na nas, katera bi nas učila Blteri se je vedno mej prve notranjske narod kanoni in bajoneti čislati veliko-nemško idejo. I njake štel, ia kateri je tudi pri nekaterih go-II u d e čase smo preživeli, zdaj je spodih centralnega volilnega odbora nekdaj upanje, da pridejo boljši. Cesar, kateri je I veljavo imel. Kdor tako očito neslogo seje, vedno želel nvrii mej Bvojimi narodi, poklical I edinost kot škodljivo opisuje, in zoper najod-je ministra, katerega prva naloga je, čuvati I ličnejše naše bojevnike hujska, ne ve, kaj na-volitveno svobodo, da se izve enkrat pravo I rodna ideja zahteva, preživel se je, in ne za mnenje vseh volilcev, — a ne samo ene J služi več, da se Se prišteva narodnjakom, ker Btranke. Še nobene volitve nijso bile tako | ne služi več Bvetej našej Btvari, temuč hote važne, kakor sedanje. Slovenci smo mej prvimi stopili na volišče. Malo časa smo imeli ali nehote pot gladi našim Bovragom. Ko vse drugo nič nij izdalo, pripovedoval za pripravo k tem volitvam; vse se je naglo I je ta gospod volilcem, da je g. Obreza v dovršilo, a naše volitve so vendar izpale dobro, I Želnem zboru zoper mitnico na reškej cesti in tudi tam, kjer zdaj Se nijsmo zmagali, pridobljeno je toliko tal, da, ako jih dobro čuvamo, po prihodnjih volitvah nobenega volil- glasoval. Stenografski zapisniki deželnega zbora leta 1877 pričajo, da g. Obreza zoper to mitnico nij glasoval. On je bil zoper to mitnico, nega okraja, kjer imajo slovenski prebivalci I a glasoval nij zoper njo. Bd je pa g. Obreza večino, ne bo zastopal naš nasprotnik. zoper napravo te mitnice: 1. iz narodno S temi volitvami —razen Goriške — amo I gospodarstvenih uzrokov, 2. zarad tega, ker pokazali, da se jasno zavedamo, kaj hočemo, I je po podatkih bistriškega cestnega odbora, in da smo složni nasproti pcnemčevalcem Av- I kateri je za mitnico bil, le majhenega čistega 8trije. V prvej vrsti je to zasluga volilcev sa- j prihodka pričakovati bilo. G. Obreza pa — mih, kateri so izpoznali, da le v edinoBti jelše enkrat ponavljam — zoper mitnico nij naša moč, in da našim nasprotnikom ne mo- I glasoval, stavil je pa eventualni predlog, naj remo bolj imponirati, kakor če složno na vo-1 se za slučaj, ako bi deželni zbor mitnico do lišče Btopimo. V drugej vrBti gre hvala na-1 bil, dovoli skozi štiri leta letna podpora od rodnim možem, kateri so se nemudoma na- 400 gld. On je bil prepričan, da je reškej rodne organizacije lotili in neutrudno delali za I cesti podpore potreba, a mislil je, da bo pod-narodno disciplino in obilno udeležbo volitev. I pora, katero je on nasvetoval, izdatnejša, ka-Kakor gre velika hvala vsem, kateri so na I kor dohodek mitnice. — Scer je pa naša etran pustivši VBe osobnosti in vse, kar bi I misel o tej cesti, da naj bi se uvrstila mej državne. moglo razdor podnetiti, k Bijajnej našej zmagi Da se vrnemo k volilnej agitaciji, — pripomogli, tako so pa vse graje vredni 6ni vse prizadevanje tega gospoda je bilo zastonj; »narodnjaki*, kateri bo si prizadevali slogo par volilcev, katere je bil na rvojo stran dobil, mej volilci podreti. Taccga „narodnjaka" bitjo I se je o pravem Času premislilo, in glasovali imeli, kakor je bilo uže v prvem poročilu ome-J so vbj za g. Obrezo, le on Bam „iz prepriča njeno, v Postojni pri volitvi g. Obreza. Ta Inja" svojega glasu nij oddal nikoinnr, dasi „narodnjak" je, počenSi od Adama, vse na I ravno je po milosti gosp. okrajnega glavarja dan izvlekel, da bi g. Obrezu par glasov od I sedel v volilnej komisiji. — Tistej občini, ka-cepil. Več bi tako ne bilo mogoče doseči, toltera ga je izbrala za volilnega moža, pripore je Bam dobro vedel. Ko bi mi sumničiti ho- čamo, naj vprihodnjič namesto njega tacega teli, rekli bi, da je bil ta gospod najet od moža volit pošlje, kateri mej slovenskimi vo-nemškutarske Btranke, katera bi se, ker šellilci ne bo skaze delal. Saj njemu tudi treba nikoli pri naa svojega kandidata postaviti nij I nij, da bi bil volilen mož, — on tako ostane mogla, zadovoljila 8 tem, da volilce razcepi, I „večen kandidat" za deželni zbor in zdaj tudi — ali dokazov za to nemarno, torej rajši mi- za državni. Da, mi vemo, kaj bi ta gospod slimo, da je ta gospod, kar je počel, delal iz I rad, — ali vse se dela slepo in gluho zanj n e s p a m e t i, in da bi mu Be torej smelo in za njegove programe. Nehvaležni svet! — reči: „< lOspod, odpusti mu, saj ne ve, kaj Ko bi bil on molčal, mogoče, da bi bil kdaj dela!' postavljen za kandidata v deželni zbor, ker bi Napadel je brez vse potrebe in brez vseh bili nekateri mislili, da ima kaj zdrave pa dokazov dr. Razlaga, da se je slovenstvu iz-Imeti, a govoril je, in s tem kar je govoril, neveril. Všeč mu nij bilo, da je g. Obreza pokazal, daje za javno delovanje čisto ne Cerkničan, on bi bil rad kandidata „iz na- sposoben. Po imenu imenovati tega gospoda šega kraja," in da se postonjski volilci v nij treba, saj ga vsak Notranjec pozna, kateri nasprotje postavijo z logaškimi. Na volilnem je o priliki kake volitve v Postonji bil, in shodu v Postonji nij hotel nobenega kandidata njegove lastnosti državnega in deželnega po imenovati, kateri bi bil po njegovej misli, — slanca" uže postonjski vrabci čivkajo. Pri njem pač pa je čisto novega kandidata Bamo na se je izpolnila tista — menda latinska — svojo roko, in zoper voljo dotičnega goBpoda prislovica, ki pravi: Ko bi bil molčal, bi te dve uri pred volitvijo poBtavil. Ima-li tak Čio-1 imeli za modrega. Vžival je prej nekaj Bpo vek pameti? Da-si je priča bil, da so si No- štovanja kot narodnjak, odkar je pa začel tranjci z veliko večino g. Obreza Bami za kan- svoje programe prodajati, velja splošno za didata izbrali, trdil je, da Notranjcem le cen- prototip neslanega besedovalca. tralni volilni odbor g. Obreza Bili, da se pa Iz «Vlji* 10. julija, [izviren dopis. moramo tega „ljubljanskega jerobstva" otresti I „Ciljerca" se še nij dosti nahujskala in išče in druzega kandidata postaviti, — da se bomo kakor gladen pes po vseh kotih političnih skazali može le s tem, ako centralnega odbora kosti, da bi je ogladala. Posebno pa se raz ne poslušamo, — da bo naša volitev častna (?), vidi iz „Eingesendet" od 10./7 1879 št. 55 ako narodno disciplino — katera mu je le be omenjenega časnika, kojega življenje dr. For seda brez pomena — ovržemo, in svetu po- egger podpira, da se podpisani „Ein Cillier" kažemo, da nijsmo edini. To je moško, ne pa šopiri, kakor pav, vgnječi Bvoje surovosti — VBi enako voliti. (Opomnim, da to poročilo nij kakor je uže od nekdaj njegova navada — pretirano, pač pa ublaženo.) — Jaz bi ne I Za nas je to vse jedno, ali skriva dopisnik besedil toliko, ako bi ne bil to mož, kateri se I svoje ime ali ne, ker ga itak poznamo po hvali, da ima „krvave zasluge" za narod, ka-1 njegovih lepih omikanih izrazih. V začetku pravi, da se pošiljajo „Slovenskemu Narodu" naši dopisi iz „ruskih" krogov, kar je deloma resnici, samo da ne is „ruskih", ampak „slovenskih" krogov, in ga moramo le omilovati, da Š8 Biromaček do zdaj ne ve, k ie bo ruske meie. Če je pa on s tema besedama „ruski kroai" kaj druzega mislil reči, se zopet sam s svojo nevednostjo po glavi bije, kajti nobeden se ne more spominjati, da bi bili rodom Rusi v Calji naseljeni. — Da ne žive celiski Slovenci od ruskih rabljev, ampak od svojega dela, morate vsi priznati in le občudujemo nemškega dopisnika zaradi niegove „bistroumnosti", kako bi tudi to bilo mogoče, ker stanujemo v sredini nemškega mesta „Celje", v katerem se reče: „DeutBch Bind Beine Sitten? Oler was". Z nekako očetovsko skrbjo se briga dopisnik za take imenovane celjske Ruse, ter se za nje boii. Mi ga pa zagotovimo, da on ne bo nikdar za nobenega skušnje delal, najmanje pa za nas, in je sploh dvomiti. Če bi bil za to sposoben, in če ga je uže morebiti ta čast zadela, nai si io za sebe prihrani, in naj se osodi za to zahvaljuje da ga nij prezrla. Drugače bi bilo, ko bi bb niegove Burovosti klasificiralo, tedaj mu pa odlika ne odnese pete. Is Ptlljn 9. julija. [Izv. don. ] Ne velja zastonj pregovor: „sloga jači, nesloga tlači". To bo pokazala G. t. m. naša društva, ki so se zjedinila, napraviti ta dan takozvani „;nter-nHcijonalni" izlet v Slovensko Bistrico. Osem društev skupno izlet napraviti, zdi se nam nekaj nenavadnega. Ob 7< 8 uro zjutraj odrinili Brno z vlakom proti Pragarskemu. Od tu do Bistrice marširali smo, in godba nam je mej potjo igrala. V Bistrico dospevši bili smo prijazno iznenađeni, videti mesto lepo okinčano in lepi spol nas je obdaril s cvetličnimi venci in šopki. Lepe ročice morale so gotovo par dnij poprej marljive biti. Pred skuonim obedom pozdravil nas je v imenu Bistričanov gosp. Mravljak v jako prijaznem govoru, ome-nivši mej drugim, da je to zelo časten dan za Bistričane, in tisti, koji se bode dolgočasil, ima zelo lepo nalogo, namreč, vse stroške tega izleta plačati. Popoludne pripeljalo se je še mnogo gospode iz Ptuja, Maribora, Konjic in drnzih krajev. Ptujčanov bilo nas je okolo 200 osob. Ob 5. uri popoludne pričel se je koncert, kojega bo je nad 500 osob udeležilo. Program se je izvršil v najlepšem redu. Štirje gospodje, katerim mi najtoplejšo zahvalo izrekamo, so tudi dva slovenska čveterospeva namreč „Moja rožica" in „Prošnja" zapeli. Da bo peli izvrstno, mi nij skoraj treba omeniti, kajti ti gospodje so najizvrstnejša pevska moč tu. Pevša Be prva pesnica, bil je neki bistriški ognjegasilec, (koji je pa menda ta dan nekaj preobilo pogasil) toliko predrzen, da je mej petjem žvižgal. Je mar to tudi .deutscke bildung"? Mož jo menda hotel škandal provocirati, ali mi smo si mislili, odpustimo mu, saj ne ve, kaj dela. — Se nekaj nam nij dopalo, namreč v prostoru, kjer smo imeli skupni obed in zvečer koncert, visele so pruske zastave. Mi Slovenci se po pravici smemo nad tem izpotikati, kajti to nij več „internacionalno", ampak prusko. Mi nijsmo zahtevali nobene slovenske zastave, samo zarad tega ne, da ostane izlet v pravem pomenu besede „in-ternacijonalen", a to breztaktnost si hočemo dobro zapamtiti. Zvečer proti 9. uri odrinoli smo zopet proti Pragarskemu in Bi^tričani bili so toliko prijazni, da so nam brezplačno vozove preskrbeli. Neki gospodje, koji so menda preveč „gasili", popevali so proti domu „hoch. julija 1879. France Podgornik. Kadoslav Pukl. I.'adivoj Poznik. «Jxa*rll v M*t3>ljtaial. 7. julija: Katael Salmič, mestnega policaja dete 10 m., v rožnih ulicah št. 5, vsled jetike. B, julija: Jožef.* Kramar, postresčeka hči v Florjanovih nI cah It. 95, vsi d pijeiuijn. 9. julija : Andrij Zdešar, 78 L poljedelec v pred« kraji Črna vas št. 10, vsled mrtvice na pljučih. _ Ivana Vidmar, h šoika hči, 1 1. 2 in., v predkraji Črna vas št. 18, vsled ošpic. 10. julija i Ribani Alatajec, pisarja dete, 1 leto 3 m., v. Hrenovih ulicah št. IG, valed božjasti. — Anton Škoflc, bivši fabriški mizar, 156 1., v studen« tovskih ulicah št. 13, vsled ščna. V deželno) bolnici: r>.julija: Katarina Mam, dikla. 49 1. ti. julja: Marija Bolha, hči delavke, B m., slabosti. — Johana Vojevec, hči delavke, 5 nt., pomanjkanja krvi. 8. julija: Marija KavSek, gostaeka, 56 l. 9. julija: Franjo Majer, miz;ir, 37 let, treslike. vslod vsled vsled Stanovanje v najem. V hiši št. 49 (nova) na poljanskej cesti odda se ob nv. Jliln-lii t. 1. v najem jedno stanovanje, ki ima 3 sobo, l kuhinjo z nepotratnim ognjiščem. 1 drevarnico, na željo tudi poraba vrta, — in v istt-j hiši odua so takoj jedno stanovanje se sobo, kuhinjo, drevarnico in delavnico pripravno za vsak posel. V hiši št. 51 (nova) na poljanskej cesti odda se ob nv. Mlliclu t. 1. stanovanje z 2 sobama, kuhinjo, drevarnico in kletjo. Natančneje pove dvornik v bivsej fabriki za sladkor. (309—a) M p * Cl- n —» 3 s i 3 2. P s I tf B E slili KIS Z. 11 l*o.sl»aiiO. Toziv na naročbo na drugi tečaj „Slavjan-skega almanaha". „Slavjanski almanah", ki je šel letos prvikrat V goBte na sever in na jug mej brate Slavjane, sprejet jo bil povsod nepričakovano prijazno. Kazni ve Ijavni Usti, politični In ln-letristični, ra/.govarjali so se o tej knjigi jednako dobrohotno iu ugodno. Tudi oni kateri BO ostro sodili, odobravali so namen „alinnna hov", hvalili in priporocevali ho nadaljnjo izdajanje „Blavjanskrga almanaha". Tako ugodno pripo/.unvnnjo je napotilo izda telja in urednike na izdajo drugega letnika „sluv-janskega almanaha". Prva skrb pri tem delovanji nam bode, da se doseže namen „alnianahov" vedno popolnejše. Na to stran nam hodo v prid lastne skušnje pri prvetu H m u. (B rt fc» b g. » Ili O** M a cd •—■ §32 b SVs »a • -.H* I m 0 b ii j9B o- c^-o a r ti £ r - t- o i.. i 1 i. a 5 O . N " h* ■* w < t* 2 3 o S-1: B " o. a ca a — - 9 r " <3> 5K c Izaateij m ur«UuiR Josip Jurčič. ^ CD ^ 4 o T3t_, o a- -1 aš J* s. © »w *—■ ar S B D B ° □TerrLelaita, pomoč vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja so večjim delom na čiščenje in snaženje sokrovico in krvi in na pospeševanje docrega preoavljenja. Najbojjše za to sredstvo jo dr. Roza življenski balzam. Življenski balzam dr. Rezov odgovarja popolnem vsem tem za« htovam; iati oživi vse predavanje, nareja zdravo iu čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moć in zdravje zopet. Odpravlja vso teško preba-vanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, "bljevanje, krč v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preooteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domaću sredstvo, ki seje v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. i velika sklenica M */!*!., j*of tklenice Ar. Na Kutino pisem v priznanje ju na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Vole8poštovani g. Fragner! Prosim vas udano, pošljite mi za priloženih 1H mark zopet „dr. Uo/.ov življenski balzam". Ta balzam je prav posebno sredstvo zoper gnjus do jedi, shujšanjo, in ako se ne more spati, ljudje, nad kojimi bo užo obupali zdravniki, postali so po tem „življeiiBkum balzamu" zdravi in krepki. Prosim za takojšnje priposlauje. V štovanju vam udani II. Stolzonberg. L o o s-11 o i u er s d or i' polog Miiuchoborga 14. avg. 1875. Da so izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. n. gg. naročniku, naj povsodi izrecno «lr. ltozov življeiiMlti Imlzttiu iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opaiil som, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so /.ahi cvali samo življenski balzam, m no izrecno dr. Rozovcga življenskega calzama. Pravi dr. Rozov življenski balzam dobi so samo v gluvuej zalogi izdelovalca Mi. l'/'Hf/iK'r-j«, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Kcke dor Spornergause Nr. 2i)b—3. V Ljubljani: G. Piccoli, lekarna; Jos. Svoboda, lekarna. V Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekarna. Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama. Isto tam: Pragska občna domača maz, gotovo iu izkušeno Bredstvo za ozdravljenje vsacega prisada, rano in otekline, a V5 i u 3b kr. av. v. Jialzaiu za ulio. Skušono in po mnuzih poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po ujom so dobi tudi popolno užo zgubljen sluh. i sklenica 1 gld. a. v. (970—3) Lastnina in tisk »Narodne tiskarne".