PRO
VETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradnlikf ln nfrarmakl |f» stori; i!tW7 H. U»bd«U ev,
Office of pubUoeUoa: t«8T So. UwuJal« »Tl T<*lr(ihuuv; l*wu«UU 4430.
leto—year xi. jtsi.sr
Jumrr II. III«, at th« po»t-o(rk«

A^TET CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. Septembra (Sept 5) 1918.	STEV.-NUMBER 206.
(n*. 14s)
by th. Act »f Oclob.r b. 1SI7, — <Uo «1 P-t Offl— »I Ckicago, lllinoU? Bjr ord«r .f ib.	A. S. BurU.o«, RSSS G»ml.
at »Hchl rmtm mt Uy> pml^ >» ia *Hllo« 1101, A«t mi Oel. >, ltlT, ri—4 — j«., u, mi.
Angleške armade prodirajo proti Cambraiu
Ar.—, mm*. »»...tanruP^M*..	i., »r. ~ J_______ .... _____tU
CEHOSLOVAKI PRIZNANI ŽRTVE NEMŠKE POTAP-OD ZDRUŽENIH DRŽAV. LJAfiE IZKRCANE.
DRŽAVNI TAJNIK LANSINO JE PODAL TOZADEVNO IZJAVO.
Narodni svet priznan sa de facto vlado.
Washington, D. 0. — Združene države ro priznale češko in slovaško ljudstvo kot sobojeven narod v vojni proti Nemčiji in Avstro-Ogrski in njih narodni svet kot de facto vlado s pravico, davvodi politične in vojaške posle svoje vlade.
t Profesor T. O. Maaaryk, predsednik češkoslovaškega narodne-K« svetn in vrhovni poveljnik češkoslovaške armade, ki se bojuje v Rusiji, Franciji in Italiji, je konferital z državnim tajnikom Lansingom v torek in je bil formalno obveščen o akciji predsednika Wilsona.
Državni tajnik Lsnsing jc ob tej priliki izjavil:
"Češko-slo vaško ljudstvo je prijelo za orožje proti nemškemu in avstrijskemu cesarstvu, postavilo jc organizirane armade na bojišče, ki vodijo vojno proti tema cesarstvoma pod poveljni-št vom oficirjev svoje narodnosti in v soglasju postav in navad civiliziranih narodov; in
"Čeho-Slovski so v zasledovanju svojih neodvisnih ciljev v ae-dsnji vojni poverili najvišjo politično oblast čcško-slovaškemu narodnemu svetu.
Vlada Združenih držav prizna, da obstoji vojno stanje med organiziranimi Čeho-81ovaki in nemškim in avstroogrskim cesarstvom.
Prizna čcško-slovaški narodni svet kot de facto bojno vlado, ki ima pravo moč, da vodi vojaške in politične zadeve fVho-Hlova-
kov.
Vlada Združenih držav nadalje izjavlja, da jc pripravljena uvesti .formalne stike .z de facto vlado, ki je bila priznana, z namenom, da kc nadaljuje vojna proti skupnemu sovražniku, cesarstvu Nemčije in Avstro-Ogrske."
Velika Britanija, Francija in Italijo ko Že priznale čehoslovake. fllavni stan češko-slovaške-ga naroda se zdaj nahaja v Parizu.
Oeho-Slovaki ko sedaj priznani oficijelno od Združenih držav in zaveznikov kot narod ln samo-posehi se razume, da bodo zssto-psni na mirovni konferenci, ko potihne vojna.
VOJAK RA
OBSOJEN RADI UMO NA TRIDE8T LET JEČE
Camp Keamey, San Diego, Oal.
— Moreče Ht. John Plsrke, ki ga j«' vojno sodišče obsodilo v dosmrtno ječo, ker jc umoril šo-ferja Franeis M. McCrsrvjs, jc bil pomiloščen ne trideset let ječe.
< 'jarke je stal z Willtam D. (iris-sonom dne 27. rnsjs 1111« pred voj-nim sodiščem. Oba sts služila pri I*>7. pe*polku td obtožena sta bils umors. dezertscije in tstvine. A retirsli eo ju dne 10 sprila t, I blizo Fountsina, Colo.
8LUOE SE BODO MORALI PO PRIJETI KORISTNEOA DELA
kobzabji jim niso dovoli
vzeti žtveEa v Čolne.
v malih čolnih so bili teden dni na morju.
Kanadska luka. — Ribiška lad dja je sem pripeljala sto devet in petdeset mož, tvoreč možtvo nor veškega parnika in petih lunen burških, novofundlandskih in francoskih ribijkih škun, ki so postale Žrtve nemške potapljače. Mornarji in ribiči so bili v eden iu tridesetih majhnih čolnih en teden na morju. Rešeni so bili pri Grand Banksu.
Mornarji in ribiči so izpovedali, da jim je poveljnik potapljače ukazal zapustiti ladje nemudoma in ko so bili v čolnih, jim ni bilo dovoljeno, da se vrnejo nanje po živila in obleko.
' New Bedford, Mass. — Ko so
privedli v pristan svetilniško ladjo, ki jc bila zasidrana pred nsntucketskmimi klečmi, da jo popravijo, so kapitan 8tudley in nvornarji izpovedali, kako so opazovali potapljačo, v nedeljo zjutraj, o kateri sodijo, da je bila nemška. Rekli so, da se je potapljača približala svetilniški ladji. Mislili so, da bo ladja potopljena, in pripravili so se, da jo zapu-«te.
S potapljače niao pohvali svetilnike ladje, a-mpkk potstfljače je odpluls tri milje proč proti severovzhodu,* kjer je ležsla na morski površini tri ure in se potem pogreznila.
K0N6RES IMA SEDAil BESEDO 0 NOVEM DAVKU
najvišje so obdavčeni vojni propit, nadprofit in dohodnina.
Zvezni, državni in občinski uradi Ameriški prostozidarji so s ame-
Gloucsster, Mass. — Po izpovedi kapitana Manusl Quadrosa, ki jc zapovedoval ribiški škuni "Rush," potopljeni pred enim tednom po nemški potapljsči, je nemška potapljača, ki križari ob novoškotski obali, pobarvana, da izgleda kot morski vslovi. Kapitan .(juadros, ki se je izkrcal z devetnajstimi ribiči, pravi, da jc nemška potapljača pobzrvana temnosivo in nekaj čevljev nad vodo so potegnene črts, kl dajejo potapljači lice morskih valov. Potapljača je dolga okoli 200 čevljev.
Waahington, D. 0. — Mornariški department naznanja, da sta bila rešena dva mornariška top-ničarja z ameriškega parnika "Joseph Cudahy," kl ata bilo na morju šest dni v odprtem čolnu. Rešili so ju 85 milj proč od španske obali. Parnik je bil torpediran dne 17. avgusta, ko se je nahajal 700 milj proč od britskegs obrežja. Rešena mornarja sta Williant J. Herman in Henry Beckmann, doma v Hnn Franrl-
scu.
Chieago, 111. — 1 tospods He bo morsls navaditi, de živi brez slug. konjskih hleprev, šoferjev itd, če so ti nepotrebni ljud j* že do segli pH in štirideseto leto sli ne Joseph Bede nor h. člen občinskega delsvakega odbors, j«- naznanil. ds bodo ti ljudje prvi po zvsni od nevažnege dele in preme ščeni v vojno induetrijo.
KANADSKI
so dobili povišano mezdo
nild so podvrženi obdavčenju.
Washington, D. 0. — Če bo
davčna predloga sprejeta, kot js je predložil In priporočil zbornični davčni odsek kongresni zborni-el, tedaj bo treba dobiti druge vire za kritje dveh tretjin ali $1«,. 000,000,000 vojnih troškov. Vsi vojni troški za letošnje fiskalno leto so proračunjcui na #M,ooo.. 000,000 irt davki krijejo od teli troškov osem milja nI dolarjev. Da sc krijeta ostali dve tretjini vojnih troškov, bo treba razpisati posojilo svobode.
Dohodninski davek plačajo samske osebe, ki imajo 11 koč dolarjev letnih dohodkov. Te osebe plačajo najnižji dohodninski davek, potem pa davek narašča stopnjevaje in končno doKeŽe bogatine in multimiljonarje, ki plačajo najvišji dohodninski davek.
Na pr. predsednik VVlIson bo vrnil vladi	od svoje let-
ne plače $75,000, ki jo prejema kot predsednik. Johu 1). Kocke-fcller bo plačal 77 odstotkov dohodninskega davka od svojega dohodka. Če Ima na pr. deset miljonov na leto dohodkov, bo plačal $7,700,000 davka.
Zvezni, državni in občinski ti-radniki, ki so bili po prejšnjem davčnem zakonu oproščeni dohodninskega davka, bodo morali po novi davčni postavi plačati dohodninski davek. Izjeme td torej nobene.
Zbornični davčni odsek je pre računil, da ho dATuidniski davek prinesel državni blagajni $1,-482,000,000, po starem zakonu je pa dobila hlagajnu le $930,000,-000..
Davčna predloga olnlavčuje tudi vojne profite, Sprejeti sta dve metodi, da je ložje doseči vojne profite ali nadprofit. Prva metoda jc povišan davek na nadprofit, ki se bo iztirjal po stopnjeveje naraščajoči lestvici. Drugi davek je 80-odstotni do vek ns vojni pro flt.
Zakladniški department bo obdavčil korporacije po tisti metodi, ki prinese več davka v državno blagajno. Poleg morajo plačati 18-odstotcn normalen davek, od katerega se odbije šest odstotkov za razdeljen dobiček. Dsvek na nadprofit in vojni profit prinese ♦3,200,000,000 v državno blagajno. Če k tej vsoti prištejemo še $894,000,000 normalnega korpora-eijskega devka, dobimo vsoto iM,. 000,000,(HM). Ds
ns
vek
Davčni odsek sodi, ds bo ds vek ns nadprofit, vojni profit, j korporacije, pijsče in dohodnino prinesel v državno blagsjno Sti, 713,000,000.
Davčni odsek je priporočil so glasno zbornici, d« sprejme pred loge.
Zakladniški tajnik McAdoo bi rad videl, da je predloge spreje te do 2* septembre, preden pri čne kampanja /a četrto poaojllo svobod«-. Prev lshko se ps r.go-__di ,ds Im» sprejets šele do 1, no
tELMEBlOABJI i	k|,r *nat«il finančni
(Kinek najbrž uvedel zssliše* eoje.
ki Iki vzelo mnogo čs«s. Irrsvna-vsnje raznih predlogov ns sejah kongresnih konferenčnlkovb o tudi zshtevslo čas in zato mnogi računijo, ds postsne davčna predloga zakon šele okoli prvega no ve m b rs
KAJZER SE NI OBRNIL NA PRAVO ADRESO.
zadnji mirovni apel je
na8lovil na prosto« {	darstvo.
riško vlado.
17,000 NEMCEV UJETIH V DVEH DNEH.
FriMMki teti so prakiriCIli Veslo 01 ne krajih.
obletnica pbvih amebi akih izoub na bojltču
Wsshington, D. C. — Vojni de-ps rt men t je v torek omenil, ds jc tega dne preteklo eno leto, ko so Američani imeli prve lzgul>e Franciji. Nemški avijatiki so vrgli bombo ne bolnišnico v Danne ('e miersu na angleški fronti dne 9 septembra 1917 ln štirje Američe ni, ki eo bili prideljenl eenitetski enoti, so bili mrtvi ki devet je bilo renjenih.
le i
Waahingtou, D. 0. — Pred ne-
kuj dnevi ko prinesli večji dnevniki vest, da se jc v juliju vršil v Berlinu kongres velikih lož prostozidarjev iz Nemčije, Avstro* Ogrske, Turčije, Bolgurije in Fin-ske. Posvetovanje je hiio tajno. Ali zanimanje, ki so ga pokazali kajzer in principi zs delegate, poVssečs sum, do je bil kongres sezvau, da prostozidarji centralnih sil pod vzamejo akcijo z namenom. da pridejo v dotiko z en-tentnimi prostozidarji radi mirovne propagande.
Na kongres nemških prostozidarjev so opozorili Oeorge Fle-ntlnga, velikega mojstra v velikem svetu, v južni jurladlkcljl prostozidarjev škotskega obreda, ds pove svoje mnenje o njem.
Mr. Fleming sc je izrazil napram poročevalcu "The Ohriatian Science Monitor js'1 sledeče:
MPrsvl prostozidarji v Združenih državah ne žele pomagati, da sc sklene katerikoli mir, če ni potrjen od vlade Združenih držav in l v soglasju z načeli predsednl-VVUsous, ki jih je povedal, ko respravljai o prednici n. Prostozidarji ne bodo nikoli pristsli, da postanejo propegsndisti katerikoli ideje, ki jc uasprotnu te-meljnim načelom, ua katerih je zgrajena uašu vlada, kajti ts načela so indeutlčha z onimi pro-stozidarst vu."
Preden so kajzer in nemški ml* I ita risti pričeli na široko širiti strah iu grozo, preden je bila Ca-voilova umorjena lu izvršen brutalen iu strahopeten napad uu "Lusitunijo," je neki ameriški prostozidarski mgjster pissl velikim mojstrom v NeiSčiji. Pismo je bilo pissno v bratskem tonu ln veliki mojster je priporočal, da *e izvrši aranžma, po katcreui ravnajo s francoskimi in britskimi prostozidarskimi ujetniki kot prostozidarji, uaohratno bodo ravnotako i s vneli z nemškimi prosto-zidarskimi ujetniki, Pismo ni priporočalo kakšnih posebnih uslug, ampak lc bratsko ravnanje. Nemški prostozidarski mojster je pa odgovoril: "Ns, sovražniki so, prostosidarstvo in Nemčija ne pomenita nič v vojni."
Prsvo prostozidsrstvo je vedno zagovarjalo in hranilo demokracijo. lu če kajzer misli, da bo lahko po nemških prostozidarjih vplival na prost ozidsrje v Zdru-
►avek od pijač je p,Wunje„	*»l«vsh ■•»
*l,i:i7.«NUi. UM je ta da '»»M. mu F™^*™™*?: vrgel le *I00,000,IMM>.	*uA' "* *udo fmotl1'
M on t rea 1 Can — Po ohelode , njenem s|»orezumu dobi 30,000 ie-lezničeijev, ki delajo v železni skih delevnieeh, povišanje mezde, ki znaša na leto *1&,OO0,OOO. Mea-1 da je povišana na latl način, kot | jo je povtšel ameriški vrhovni že- J ieztuški upravitelj McAdoo.
Naročajte ia širite svoj 1U
prostozidarji stoje za ameriško vlado iu »e strinjajo z mirovnimi «dlji predsednika Wlleona.
VOJNI TROSKI V AVOUSTU
Washlngton, D. C. — Vojni troški v avgust n prekosijo do ee-daj izdstke v drugih possmeznih mesec Ih in rnaš*jo gl.714,000,000
po dosedanjih poročilih In mogoče se po kasnejših poročilih še povišajo za V*)J0HQfl0Q.
Nevedni vojni troški znešajo $1.44*8,(MSI,(MN), eli ze t200,<NMV (NMt več kot v minolem rneeeeu. Všteti ni««* troški zeduje sobote, kl jih šele uvrstijo. |'osojlls za vernikom znešajo r244ftMMt,(MW solsetns (»osojlU niso všteta.
VREME
Danes le|M» vreme In nekoliko goikejše v lllinoisu, lahki vetrovi
Koliični vsfcod ob A:18 e. m.; ■olučni zahod ob 7 19 p. m
London, 4. sept. Angleške čete ko šc šest milj od nemškega oporišča Dousl in owem milj mi drugega večjega mesta Catn^rai. Včeraj ko angleške čete dosegle jezo ve ua kenalu Sensce iu okupirelc so lieeluse, liecourt, Heumancourt, BsreUst lnehy-en-Artols, Meuvrea, Hu.vsuleourt lu lltts; vse>tc pozicije *e nahajajo na sepadnem bregu kunola Di| Nord. Pri Inchy-cn-Ar-toisu so Angleži prekoračili kttual in pometII z gnezdi nemških strojnih pušk na drugem bregu.
Okrog 17,000 Nemcev je bilo vjctlh v zudnjih dveli dneh na nn-uleški fronti
V okolišu Armenticress lu Molv ehiesa je opaziti )Ktžare In eksplozije, ki pomenijo, da kc sovražnik pripravlja na (spraznitev tega o« »c oi lja.
Severno od Porouns so ungleške Čete prekorsčile kanal Du Nonl pri llaut Alluincsu.
Vojni stan je dsiie* javil o besnih lokalnih bojev ua raznih krs* jih bojne fronte. Hi«verno od Pe* ronna so Angleži okupirali gozd Vauz ln severno od tega kraja ao zaaedll Kcourt— Ht. Quentin ob kanalu Du Nord. Ns flendrskl fron ti so kritiške čete osvojile Vsilly- -sur—-Is—Lys, Nieppe ln ho Umna* rin in zdej sc bližajo Neuvc ('ha-pellu in laiventiu, t hI 8, avguuta jc iiucl sovražnik 07 divizij v boju, to je več kakor miljon mož.
Franoosi v ofenzivi ob Vssli.
Psria, 4. aept, Francoski voj uf stan poroča danes, da so čet s ge ncrsla M angine prodrle sluoč v zapadno stran mesta Coucy—le-Cbateau kljub srditemu odporu Nemcev, ki ljulo branijo to postojanko, Dalje so francoske čete o-svoj i le nove postojanke vzhodno od kanala Du Nord In na več krajih me<l rekama Alsno tu Ailctto.
{(!ouey—-ls-—('ho trnu Je ena glsvnllt nemških obrsmbftih pozicij na Južnem krilu llludenburgo-ve črte; obenem Jc ključ do iutsta Laon in hribov ob reki Aisue blizo Conds, Nahaja sc cusjst milj juž-uozspsdno od Laona).
Dalje jevlja vojni stan, da sti francoske čete pričele ofenzivo vzhodno od reke Aisue lu prekoračile eo reko Veslo ns več krsjilt.
(Na fronti ob reki Vesli so sme-rlške čete ln najbrž eodelujejo pri teh novih napadih.)
Keverno od Allette ao Francozi okupirali rkevilly, lx*ullly in prodrli so v lluey le —Long, 1500 Nemcev je hllo vjctlh pri teh \če. rejšnjih operseljah.
Prva nemška obrambna črta js padla
London, 4, sept — Nemšks o-brsmbns črta, ki se je rszlezals «sl Droeourts do (^uesnta (Nemci so jo kmtlli t en Je bil v
nimajo časa organizirati protinapadov. Komaj sc ustavijo, planejo llulgove čete nanje in sovražnik mora nadaljevati svojo pot ali pa poginiti pod silno točo jekla. Včeraj so se Nemci umaknili tsko hitro, da jih je tretja angleška ar* muda za uekuj časa Izgubila is* pred oči. Britje so napredovali šest milj v enem samem dnevu. Proti večeru so Angleži ugledali zvonike v Camhruiu, kl so sc bllš-čull v sadnjih žarkih snliajujočege suluca.
Kakor jc res videt I ls poročil, Nemci sploh ue mialljo na obrambo nu vsi 55 milj dolgi fronti od Vprssa do Mommc, temveč so ve-seli, ds se morejo livlečl z razbite fronte in rešJtl vsaj gotovo del moštva, topov iu materljala. Maršal l*'och i,krbl, du sovražnik drago plačuje umikanje. Zavesntška a rt i-lerlja strahovito meaarl goste vr-ste nemške pehote, kl se v naj* večji zuiešujsvi vale y smeri proti nemški meji. Angleški maršal llalg jc poročal sinoči, da se je ao* vražnlk "podvizsl" s umikanjem ln pri tem je pustil zs sabo} o-gromne zaloge orošja lu atrellva.
Včeraj sJtHrsj je nemški« poveljništvo vrglo lz Fajubralu dfvl-zijo pruske garde, kstero ao pa Britje lu Akotje zmečkati v Leglu-con rtu. Očividci pravijo, da Je Id-la tn zadnja rezervna divizija na dotlčul fronti t ker sovražnik potem nI več poiiovilobramhc ,je la lidilev skoruj ver letna,
Medtem sc uedsljuje angleško-ameriška ofenziva v Bclelil. Američani lu Britje so včeraj okupirali Kstulres, važno železniško poulo* junko Južno od reke Lya lu Hiehe-bonrg St. Vaast, Dalje so augleš-ko-ameriške čete prodrle severno-Vzhodno od Steeuvverke lu dospele uacesto Lu Bassee-Kstslres. Wiilvcrghcui v znožju wltscuets* skih hribov je |iudel. Augleško-umerlške čete so še malo več kot eno miljo od stare fronte severno od St. Vaaste.
Leni Js prsssn.
London, 4. sept. — S padcem Wotenove črte je pedel tudi l*ns, središče premogovegs polja v severni Franciji. Mesto, kl Je pred vojno štelo 28,(MM) prebivalcev, Je danes kup rszvelln. Nemci eo prtd odhodom Ir. mesta izpustili strupen plin, vsled Čeesr gs angleške čete šr niso okupirale, temveč čakajo, da Izpuhti plin. I*na Je potemtakem prazen "svet brez posestnika",
Strašna bitka ob Alsnl.
Z ameriško armado ob Alani, 4. sept. Na val zapedul fronti nI menda tako IJutih bojev kakor ns črti neverno ml Juvlgtiyja, kjer prodirajo francoske iu smerlške rsvno na tej
NVotsnovo črto"; Wo-pnitl Uonu. In
.... .......nemški mitologiji bog ^ - Wl zadnje dni Mlve-
vojne) lu katero so Nemci smatra-M »»*JWJe Izgube v sedanji ofen. II zs nepremsgljivo, Je d^el. ^^N^ško poveljništvo ^ je zdrobljena. Kje Je dn.gs ob,amb-l^	**
us ps
17	*****
kejŠnjl vojaški kritiki prlč.kuje «lenburgove Irte, tO Je vzrok d. Jo, d.Vsmbrsl ped. v dveh dne), tuksj nU več Imjl, temveč prsvo
Neuradno JsvIJsJo z »Hijišča, de eol n'«*«^*« Britje že doeegli reko Aga<-he juž
, črta, ne ve nihče, domneva se *' ^verno .-i AU.^ zs vseko ee-,, ds Le sovražnik ne bo uatevtl>.	^	,l[ku
etren Cambrsls Angleške čete
Hovrežuik meče nove čste neprenehoms ns IhiJIšIS«
l»ntje ze oosrau rrmu a	- .	„ .
' . jU___ « " Tm L,„t to«|a do dsnes še ui iistsvll Junaš-
uozapedno ed Msnjuolns Te krej ' »■i«. JjTm
pe beleži den ze dnevom goroatse-
s fronte nUo Nemri|
od Cemhrele.
Po venteh včerej mlgovorili s protlnepjedl, ko 4» jih Angleži vrgli z VVotenove čr te. 1'rodlrsnfe snglešklh engleških čet se vrši tsko neglo, de Nstoet
Zevezniške srtllerljs strašno ko-si eovrežne vrete lu |ieb<itS je p«i mendrala oziroma vrgla nazaj <11-(Daljs sa t. str. 1. kol.)



PROSVETA
OLAHLO SLOVENSKE NARODNR PO OPORNE JEDNOTE
11 s .. rJT _-.. '1 J fSf iL ----- --u--
faMfa tom« ruta d«M| te prasatkev.	____
LAHTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
J- i.»J
p« dogovoru Bokoplai eenevntfajo
MpMm: Zedtajeee OrUva (t«v« Cbieago)
•l.tO n pol lrU hi TRe u tri iKU M pol itU, Kl.lt M trt
la M M Uto, li V) M toto,
"THE ENUGHTEMMEirr
«#r
, Jt_ m
imitjm*
Vlada Združenih držav skrbi, da so vojaki dobro hranjeni in oblečeni in da žive v dobrih zdravstvenih razmerah. Poleg tega prejema prostak trideset dolarjev mesečno. Ti »troški se pomnože za vojake v Franciji.
Vlada Združenih držav potroši za vojaka v Franciji $2,040 na leto. V Franciji je nad 1,3000,000 ameriških vojakov. In če vsak vojak stane $2,040, tedaj gre za tako armado $2,652,000,000 na leto.
Iz tega lahko sleherni sklepa, da je potrebno, da vsi podpiramo vlado, kadar razpiše posojilo svobode ali izda poziv za nakup vojno hranilnih znamk. In če se bo ljudstvo vselej odzvalo točno takim pozivom ameriške vlade, zapoje kmalu mrtvaški zvon avtokraciji vy centralnih evropskih državah.	v- .	2.
Prodajanje liberti-bondov 4. vojnega posojila so prične 28. septembra.
Za demokracijo in ivobodo stara domovina! Vsak zaveden rilki Slovenec mora biti član Slovenskega repnbličanskega združenj*
Delu« V .kiopojtt ». er. (Juli 30-1 a ) pol..
Vlifl« U««t I« ■••lov«
P—tile je p»w«»
ČETRTO POSOJILO SVOBODE. \
Kampanja za četrto posojilo svobode prične 28. septembra in konča 19. oktobra. Vsota še ni določena, toda slišijo se glasovi, da bo četrto posojilo razpisano za višjo vsoto, kot so bila prejšnja posojila. ,To pomeni, da mora ameriško ljudstvo podpisati višjo vsoto in v krajšem Času. Vojna za demokracijo tako zahteva in tako nastane po* treba, da ameriško ljudstvo odgovori s točno in hitro akcijo.
Poročila z vojne fronte so ugodna za Združene države in zaveznike. In če hočemo, da poročila ostanejo tako ugodna vseskozi, dokler ne konča vojna, tedaj moramo storiti tudi tisti svojo dolžnost, ki smo ostali doma in nismo šli na fronto.
Vlada potrebuje denar za nabavo vojnih potrebščin, prevažanje armade v Francijo, vzdržavanje armade na Francoskem in doma, gradnjo ladij in še sto drugih važnih reči, ki so potrebne, da v najkrajšem času izvojujejo zmago Združene države in zavezniki. Da vlada dobi potrebni denar, se obrne do ljudstva, da ji ga posodi, in ljudstvo zopet veže dolžnost, da podpira vlado ker izvaja njegove želje in zahteve v svetovni vojni.
Vojaki so potrebni na fronti, da izvojujejo zmago, t V Francijo jih je odšlo skoraj poldrugi miijon in drugi tisoči pojdejo kmalu čez ocean, da postanejo tla kajzerju, avstrijskemu Korlu in pruskim militaristom prevroča pod nogami v njih lastni deželi. Zadaj za fronto, to je doma, je pa potrebno ljudstvo, da dela v industriji Jn posodi potrebni denar vladi, da pride zmaga kmalu iirzanesljivo.
Posebno Slovence in druge Jugoslovane — Hrvate in Srbe, prihajajoče iz Avstro-Ogrske in naseljene v Združenih državah, veže dolžnost, da podpirajo Združene .	... 4
, „	, . * *. . , i i ..	. zborovanje presenetilo, kajti to-
drzave v tej pravični vojni za demokracijo vsega sveta. jiike|(ll nftvdulenja in tako velike Predsednik Wilson je rekel, da se ne sme nobenemu narodu vsiliti vlade, katere ne mara. Državni tajnik Lansing je zagotovil, da bodo Slovani, ki trpe v Avstro-Ogrski vsled nemškega vladnema režima, Asvobodeni nemškega gospodstva.
Jugoslovani — Slovenci, Hrvatje in Srbi v Avstro-Ogrski so v revoluciji proti zločinski vladi na Dunaju in zahtevajo samostojno jugoslovansko državo. Sedanja vojna je prava revolucija za Slovence in druge jugoslovanske narode, ki jih tlači k tlom železna peta Habsburžanov.
Jugoslovani, živeči v Združenih državah, ne moremo mim<y teh faktov, kakor da se nas ne tičejo, ker nas ravno ti fakti opominjajo, du moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da bo čim prej poražena avtokracija centralnih sil. Da Slovenci in drugi Jugoslovani store svoje delo točno, ko prične kampanja za četrto posojilo svobode, se morajo pripraviti že sedaj in ne smejo odlašati z njim tudi za en trenotek. Kampanja za četrto posojilo svobode je tako rekoč pred durmi in priprave zanjo morajo biti izvršene že pred 28. septembrom.
Predsedniki in tajniki političnih, kulturnih in podpor-] Kvarich, Jakob Ambrožič, w. nih društev in podružnic "Slovenskega republičanskega »temelj ln Frank Volk. Delegat-združenja" naj na prihodnjih sejah opozore članstvo, da t^^lspTZ^t je kampanja za četrto posojilo svobode pred nami in da men j„ bil, naj bodo na konvenol-naj vsaki član podpiše toliko četrtega posojila svobode,|ji skz. percentuelno zaatopani vsi v kolikor mu dopuščajo sredstva. Razlože naj jim, da med	l,m'u
i	uiii _ilx x	u	j i—i «• stroške, toda borba za demokraci-
nami ne sme biti mlačnežev, posebno ne med onimi, ki j0 r . sedsj prejemajo boljše mezdo, medtem ko drugi tvegajo lv»r. svoje Življenje na bojišču za zmago demokracije.
življenje je najdražji zaklad na svetu, s katerim se k rajni organizaciji ao znaialt nt more primerjati sto dolarjev, ki jih človek posodi vladi £5LTl^ki"aiu"1 proti dobrim obrestim. In če vidimo, da naša mladina „k«jns^anuirij.to!" > u odhsjs s navdušenjem v boj proti avtokraciji, potem nas *Vota za na« velik moralen nspeh. mori šaliti rdečica sramu, ki smo ostali doma, ker smo ker nam dokssoje, da ao ljudje prestari, sli smo pa bili nesposobni za armado is drugih	**	•podpi*
. ,	1 IX	i f _A	IX	rati nale gibanje, Mi ne živimo ta-
vzrokov če driimo križem roke in ne storimo nič za zmago ko komp.;tno „kupiljf k(lkor
demokracije.	prtfter rojaki v Clevelandu. ki jih
Z vsakim dolarjem, ki ga naložimo v četrtem posojilu ]< .kllkih	v»*-
svobode, skrbimo tudi za varnost fantov in mož. ki so odšli	JfftjS*
prek oceana.	*	Ugodnosti. Na<*)bine no oddaljene
Obiicite "čikasko fronto" na obali Michiganskega jezera — veliko vqjno razstavo ▼ #tiatovem packa. Velika zbirka vojnih trofej a zapadnega bojišča. Dnevne bilka popoldne ia zvečer. Vstopnina 50 centov.
DOPISI
J
ZAPADNA PENITA. ZA S. R. Z.
Lawrence, Pa. — Dan 25. avgusta ne bo iel tako hitro iz spomina Slovencem, ki so se udeležili VI. rednega konferenčnega zborovanja okrajne organizacije Slovenskega republičanskega združenja za zapadno Pennsyvanijo. Konferenca se je vriila na Bro-ughtonu in je UMpela bolje, kot je mogel kdo pričakovati. Dan je bil lep, vreme vseskozi ugodno, kar je gotovo precej vplivalo k obilni udeležbi. V splošnem pa je na to zborovanje prignal naše ljudstvo čut za demokracijo, želja storiti vse, da se pripomore k uresničenju ciljev SRZ. Konference so se udeležili' viti tisti od katerih amo pričakovali udeležbe. Rojaki na Broughtonu so pa tudi naredili vse, da napravijo bivanje svojim gostom v njihovih naselbinah kar najbolj mogoče^ udobno in kar se v današnjih' razmerah aploh (js storiti. Domači rojaki so imel,1, dela čez glavo, tako da o kaki zabavi zanje ni bilo ni misliti, toda ne smete, misljti, da sd ga o-pravljaii z mržnjo, pač pa ravno narobe, vsem si lahko bral veselje in navdušenje z obrazov, ker so videli, kako prodirajo nafte i-deje med tukajšnje Slovence.
Ta dan je naselbina obhajala tudi slavnost dviganja ameriške zastave. Udeležencem je bilo izredno veliko ^ celo iz par westmo-relandskih naselbin je prišlo nekaj udeležencev, ki jih je naše
kajti k«
udeležbe niso pričakovali.
Videli so zasedene sedeže od zastopnikov društev okrajne organizacije SRZ. za alleghenyski in vvnshingtonski okraj (county).
Zborovanje je bilo mirno in občinstvo ter zastopniki' so pazno sledili razpravam.
Že zadnjič smo poročali, da je nafta organizacija izvolila dva delegata za konvencijo SRZ. Na tej seji smo jih izvolili še fost, da jih imamo sedaj osem. Poieg tega polije naselbina Buona Vbita svojega delegata, katerega bo fi nanciralu njihova organizacija.
Na tem zborovanju se je naselbina Buona Vista pridružila naii okrajni orgunisaciji in poslsia na sejo svoje zastopnike. Njihov delegat za konvencijo je Niek Triler.. Mi smo isvolili sledeče: Anton Zornik, T. Petrovich, Louls K veder, Vinoene Vidmar, John
jo nam mora biti več kakor de-tr.
IVispivki za julij in avgust o so
druga od druge po več milj in poieg tega imamo z nekaterimi zelo neugodne ali pa sploh nobenih želesgiških zvez. Morda bi kdo vprafial, zakaj ne deluje vsaka naselbina, ki je sedaj zastopana v naii okrajni organizaciji, sama zaae. Na to se lahko dobi odgovor. Organizacija, ena ali druga dobi vpliv v javnosti le tedaj, če more ti javnosti tudi pokazati, da ima za seboj maso. Vsaka nafta konferenca je ob enem manifestacija za progran^SRZ. in za prin cipe ameriške vlade, katere sta izrekla Wilson in državni tajnik Lansing kot podlago bodočemu minu. Take manifestacije so izvedljive le tedaj, kadar nastopi velika organizacija z do voljnimi sredstvi in dovolj veliko udeležbo, da se priredba tudi lahko imenuje manifestacija. Ravno ta pod laga naie organizacije je pomaga la do takQ velikih uspehov za S. R.Z. v zapadni Pennsylvaniji. Ravno te manifestacije ao nam pripomogle, da smo seznanili a-meriiko javnost, kdo smo in kaj želimo. Videli 80 naie prireditve, naie seje in manifestacije, pa smo obrnili njihovo pozornost na se. S tem vriimo našo propagando mnogo v efektnejie, kakor pa če bi delovala vsaka naselbina tega okrožja le v krogu svoje lokalne organizacije.
Prav razvesellilo me je, ko sem Čital zadnjič v Prosveti, na kako trdno podlago grade okrajno organizacijo {fbftjgSf. druženja slovenske naaeibing rv Kanaaau Podlaga njihovi organizaciji je identična nafti, le, da oni kar na ravnost nabirajo stalne prifcpeva-telje, iz katerih sestoje ožje lokalne organizacije, ki so repre-zentirane v okrajni organizaciji po svojih delegatih. Dopisnik do-tičnega poročila omenja, da tega pri nafti organizaciji ni, ker pri nas so zaatopsna druitva po svojih delegatih. Rojakom v kansa-ikih naselbinah se zdi njihov na čjn organiziranja praktičnejfti in uspeftnejfti, kskor pa naft. Za nji-hove rasmere je morda to tudi res, kajti v vsakem kraju so dm-gsčne razmere in po tjstih je treba tudi uravnati organizacijsko delo in agitacijo. Jaz in mnogo drugih rojakov tega kraja smo stvar dobro prefttudirali, predno smo se lotili podrobnega agita oljskega in Organizacijakega dela. Končno smo sklenili podvzeti akcijo organizirati ves tukajšnji okraj. Vedeli smo tudi, da ako pride človek preje z moftnjo kakor s tolmačenjem in pojasnjevanjem, sti uspehi večkrat zelo nepo-voljni. Ljudstvo je bilo na ta način že mnogokrat prevarano, jato. je bilo potreba med njimi pridobiti v prvi vrsti zaupanje nafti organisaciji. V Kamtasu je v tem osiru »tedaj ložje, kajU to sedsj le vsi lshko spoznsli, ksj je Slo-vensko republičanako združenje, kako deluje in za kaj deluje. V začetku je bilo treba maai vedno pripovedovati in tolmačiti name-ne in cilje nafte organizacij«. Dr iali smo ae staliiča, da nam bo
kaj se gre. Prirejali ao zborovanja kakor eem že preje omenjal, ljudje ao ae jih udeleževali^ in spoznavali namene iu potrebo naie organizacije. To je bila za naie razmere iz taktičnega ataliiča najboljia pot za propagando S. R. Z. Pojdite danes v okrožje naie okrajne organizacije, pa boste spoznali, kako pefektno smo organizirani. Spoznali boste tudi, da je navduienje tukajinjlk Slovencev za SRZ. lolikiuo, da ni treba večjega.
Vpeljati pa bo treba praktič-nejfti poslovni sistem za lokalne organizacije, katerega bo marala izdelati konvencija.
Na konferenčnem zborovanju na Broughtonu dneee 25. avgusta so bili na zboroval nem prostoru navzoči tudi vsi uradniki alle-ghenyskega okraja (Ailgheny "(Jounty), kjčr so obdržali svoje govore in kjer so se imeli priliko od bljilje seznaniti z našim gibanjem in s cilji naie organizacije. Vsakemu izmed njih smo dali iztis lista "Slovenian Revievv", ki so ga čitali z zanimanjem v hladni senci in se o njem prav laskavo izražali. V svojih govorih so nas navduševali, naj nadaljujemo z započetira delom in pov-darjali potrebo odpraviti vhq cesarja in kraljekatere naj nadomestijo pooblaičenci ljudstev, ki naj izvriujejo -zakone, katere bodo sphejemale ljudske zbornice. Njihovi govori niso bili prav nič razveseljivi za jugoslovanske monarhiste. Če ne verjamejo trojemu poročilu, jim lahko preskrbimo dokaze.
»Sklenjeno je bilo, da se prihodnja konferenčna seja vrii 4. nedeljo v oktobru v Pittsburgu. Pittsburiki rojaki so obljubili preskrbeti zborovalni prostor in druge potrebne stvari. Konferenco bomo zaključili z velikim shodom, na katerega smo povabili kot govornika brata Frank Krže-ta.
John Terčelj, tajnik okrajne org. J3RZ.
mnenje je, da kdor ni ca pro gram SRZ., ta tudi ni za osvobg. ditev našega naroda.
Neki člaukar lista Glas Naroda izjavjja, da, ako bo naš narod kdai prost, bo svobodo dosegel J* s pomočjo oficijelue Srbij*. Mai se take izjave atrinjajo z izjavami predsednika Wilxona in državnega tajnika Lanainga, ki vedno puvdarjala načelo sainoodlo-čevanja za vae narode? Člaukar trdi, da nI monarhist, a kljub te-mu zagovarja krfako dekleraci-jo; pristavlja, da je v tej deklaraciji le ia točka, kateri lahko oporekamo* toda vse druge ao dobre. Kaj pa s prvo točko te deklaracije, ki odločno povdarja, da bo bodoča Jugoslavija monarhija in v točki je jasno m določno povedano, katera dinastija bo toliko srečna, da. bo lahko vlatlala nad kraljevine "Srba, Hrvatu i Klo-veneca." Vsakdo, kdor deluje ra deklaracijo, ki je skosiinskosi mo-nacistična, je moparhist, pa Če to še tako taji.	;
Niti v sanjah nam ne pride na misel, da bodo Slovenci in drugi z demokratizmom prepojeni Jugoslovani« voJili za kralja, uko bi se jim dala t^ prilika. Toda krfska deklaracija ne govori nikjer o kakem glasovanju o državni formi, kajti monarhija bi bila v takem slučaju v nevarnosti, da propade na referendumu. Zato hočejo zanesti propagando med ljudstvo na način, kot du glasovanja sploh treba ni, ker je nu-rod v velikanski večini za krf-sko deklaracijo, ki določa monarhijo.
Slovenei in Jugoslovani v Ameriki! Mi imamo Slovensko repu-bličgnsko. združenje in organiziralo se je tudi llrvatsko-Srbsko Republičansko Udruženje. Nale mesto je v teh organizacijah, kajti kot demokratje in republikanci je nam nemogoče navduševali sc za monarhijo, naj si bo za ein ali drugo, kujti monarhije so tisti ostanki prošlih stoletij, ki so ved-povzročale - vojne, kratenje
Sheboygan, Wis. — Nuš zadnji shod, katerega je sklicala lokalna organizacija SRZ. dne 25. avgusta, je zelo dobro uspel. Udeležba bi bila lahko nekoliko boljšu, ako bi se nihče ne bal vročine, ki je silno pritiska omenjeni dan. Nekoliko je bilo krivo tudi to, da smo zborovali v dvorani, katere naši ljudje še niso navajeni. Shod se je izvršil zelo mirno ln občinstvo je pazno sledilo govor-nikovim izvajanjem. Obširneje je bilo o tem shodu že poročano v eni prejšnjih izdaj tega lista.
Slovenci, za nas, kakor zo vse človeštvo, prihajajo odločilni tre-notki. Naš namen jc pomagati priboriti svobodo našemu narodu in naša pomoč bo izdatna le, če se vsi zavzamemo za ta boj, ako vsi sodelujemo v borbi za demokracijo. Naše sile je treba trdno organizirati povsod po deželi in tudi v naši naselbini. V nedeljo 8. septembra se vrši seja naše lokalne organizacije SRZ. v dvorani nad Thomasovo lekarno. Zborovanje prične točno ob 3:30 popoldne. Na to zborovanje naj pridejo vsi člani, dobrodošli so pa nam tudi tiaU, ki sedaj še niso člani, ki pa kimpatizirajo z našim programom. Na seji boste dobili več upogleda v nafte gibanje ih se aktivno pridružili našemu delu.
Jack Menhardt, tajnik L.
Org. SRZ.
-Frontenac, Kans. — Slovenci v naii naselbini so večinoma naprednega miiljenja, napram Slovenskemu republičanskemu združenju so pa fte nekako nezaupljivi. Ta nezaupljivost je pa popolnoma neumestna, kajti na čelti organizacije s<> možje, ki se niso sa-mi postavili in ki ne delajo zn svojo sebičnost, pač pa so svoje energije in zmožnosti posvetili gibs-nju, ki je najvainejše za bodočimi tem delu
no
pravic ljudstvu, preganjanje ljudi, ki so se borili za ljudske pravice itd. Na monarhije nas ne ve žejo prav nikjer lepi spomini in zato se pa mi tudi borimo proti monarhističnim formam držav. Nas boj in naše moči posvetimo interesom demokracije, ne- pa zastarelim institucijam monarhiz-ma. Vladarji naj postanejo enakopravni državljani kot&afsakdi drugi in če bodo imeli "RiH^zred-ne zmožnosti, bodo tudi ki našli mesta, da jih svojem in ljudskem int[ pa »o bebci, in teh je md ji in njihovimi familijaini jako mnogo, je pa narod^vsuj brez skrbi, du gu ne bodo pehali v nesrečne vojne in uganjali druge neumnosti na račun ljudstva. In to je, kar zahteva svetovna demokracija; odprava neodgovornih vladarjev, ki so poleg tega večkrat čisto navadne duševne reve, pa jih mora ljudstvo častiti In ubogati njihove ukaze. Zato pr. vsi v Slovensko republičansko združenje, da tudi mi doprinese-ino svoj delež v borbi za demokracijo.
jFrank Erznožnik.
epubli-obijo v su. Ako [1 vlada r-
VENDETA V ITALIJANSKI NASELBINI.
Ohioago, DI. — Vendeta ali krvno maščevanje je v italijanski naselbini zopet zahtevalo žrtve. Prva ždev je bil Thomas Petrot-t »v, bogat vinski trgovec, ko je šel mimo "ogla mrliče v." Prepeljsli so go hitro v bližnjo leksrno, kjer so pronašli, da je težko ranjen.
Dva detektiva in nekateri policaji so se nahajali blizo lekarne, ko so sliiali počiti tri strele. Par minut kuaneje je pritekel po ulici neznanec s samokresom v roki/ Detektiv Fcrgus ga je udaril s kopitom svojega aainokress po glsvi. sem Peter Canale," je vik-
nost Jugoslovanov. ... ----------
pa jim moramo pomagati vai, če m-znuiiec, ko je prišel k zave-
hočemo, da se bodo uspehi dosegli. Hti. 44 Peter Ordilane je rsvnoksr
kajti pričakovati, da izvrši vae ustrelil mojega stries in jsz sem glavno delo par mož brez pomo- ustrelil'nji ga. či mase, dokszuje nejssno in ns- Pollcsji ao odvedli Canala v bol-pačno tolmačenje pojmov neka- j nišiiioo in Petrotta je dejal, da gs terih ozkomjslečih ljudi.	ni videl fte nikdsr v svojem življe-
Ts mesec prične zborovsti kon-j1^'1,
"Moj stric mn je podoben in ss-to sem mislil, ds je napadalec u-
vsajt priapevek dobro doiel, iu ko ^n^J* NRZ., kjer bodo izvolili ae je organizacija na ta način bolj v ekaekutivni odbor najlmljae in	.
in bolj utrjevala, no postsjsli tu "ajspoeobnejie <no£e za nadaljao atrelil mojega strica," je rekel t a di priapevki večji in članatvo jo izvrševanje dela te organizacije nale. Policaji ao odftli z njim v raatlo. Ljudje ao prittpevali iz pre-jZ«*« P* P™* * dvomi in aumnja- italijansko kolonijo, da ideatinn
ra -.tvojega strica.
Medtem Je bil oddan poziv zs policijaki roz. Ko Je voz pridrdral na lire meata. Je naftel Peter Otdi-lana natrfljenega v glavo, aree i"
pričanja in takih imamo vedno več. Po mn<\gih krajih Je treba fte aedaj agitacije, če ae hoče dobiti! kake priapevke, ker ljudje, p.». aehno tiati, ki zanemarjajo čita-nje llatov, is sedsj ne vedo sa-
mi in -ie primimo dela.
Prihodnja aeja nafte lokalne or-ganiaarije SRZ. ae vrU tretjo an boto v meseru v proatorih zadrti! ne prodajalne oh 7. s večer. Pridite na to aejo polnoitevilno. Moje'čeljuat.
m i mm.
f
vizijo za di visijo prusko garde. Nemci srdito branijo planino Pont Tuge, laonako železnico in hribe na nevarnem bregu Aiane, toda frau-cosko-auieriške Pete prodirajo dalje polagoma ali neprestano in ao-vražnik se mora umikati iz pozicije v pozicijo.
Umikanje Nemcev (d Vesle čc* Alano je prava muka vpričo bomb zavezniških letalcev, ki vsak dan podere jo vae mostove, kar jib Nemci zgradijo ponoči, tjaeiu mostov na Aisni jc neprenehoma pod zavezniškim ognjem.
večjo
Pershing kmalu napade a •ilo.
London, 4. sept. — Vojaški kritiki pravijo, da pričakujejo vsak dan velike amariike ofenzive; kje pride ofenziva, to je seveda Fo-chova tajnost Nekateri kritiki, so mnenja, da bo maršal Foeh porabil ameriške armade za "počedujočo ofenzivo", to je da bo z njimi po-čedil nemško frouto, kadar bodo Nemci enkrat dobro tepeni.
Položaj na fronti k^e, da se morda še to jesen zgodi, česar ni letos še nihče pričakoval —- da namreč zavezniki vržejo Nemce iz Francije in Belgije z orožjem. Padec Hindenburgove Črte pomeni, da mora kmalu pasti trdnjava Lil-le na severnem iu Laou na južnem krilu. S padcem teh dveh velikih postojank morajo pasti vsa ostala oporišča, ki so: Douai, Cambrai, Valeneienes, St. Quentin in La Fe-re. Kadar Nemci izgube te glavne postojanke v severni Franciji, jim absolutno ne umre kazati drugega, kakor da se hitro umakuejo za u-trdbe ob reki Maai, kar pomeni, da» morajo izprazniti vso severno Francijo do Verduna in Belgijo do trdnjavske črte Natnur-Liege. Ta črta je pa skoraj na nemški meji.
Prihodnjih par tednov bo pokazalo, dali l>odo kajzerjeve čete gostovale še prihodnjo zimo v Franciji in Iielgiji ali se bodo odvlekle domov !— tepene, premagane lu moralno vpropaščene.
DNEVNI SEZNAM IZGUB.
zumu z nemško vlado, katera diktira prvi v seh zunanjih zadevah.
Velika razstrelba v Odesi
Amsterdam. —* lz Kijeva poročajo o silni eksploziji v Odesi zad njo aoboto. Razstrelba je uničila e-uo predmestje iu veliko število nemških in avstrijskih vojakov je izgubilo življenje.
Bolševiki poročajo o zmagah.
Amsterdam. — Uradne vesti iz Moskve govore o uspehih sovjetskih Čet v severni Kavkaziji iu ob Volgi. Btilševiake čete so okupirale KlucešiČ blizo Kazaua ob Volgi. Na južuetn krilu fronte ob Volgi je sovražnik napadel Furajko in Pokalodovko, toda brez uspeha in izgubil nekaj strojnih pušk, 50 navadnih pušk in 200 mož. V severni Kavkaziji so sovjetske čete roo-kupirale Kkaterincdar in postajo Tičoreckajo. Na severni fronti ob reki Dvini se vrfie vroči boji pri Bereski. Lokalna buržoazija in bela garda je v strahu valed prodiranja holševiških čet proti Sirnbir-aku.
lz Kijeva javljajo neuradno, da so bolševiške čete reokupirale No-vorosijek na severnovzhodnem o-b rež ju Črnega Morja.
Neko poznejše poročilo iz Moskve, datirano 28. avgusta, se glasi :	, /
4,V okolišu Askalmda v Turke-stanu so sovjetske čete Izvojevale veliko zmago. Blizo Merva so naše čete porazile sovražnika v ljuti bitki iu izgubil je 2000 mož. Deaor-ganizirani ostanki poražene proti-revolucionarne bandc so se umaknili v Askabad. Naše četo so zasedle Tejend. Glavni stan pričakuje vsak čas padec A.skabada, kar pomeni konec protirevolucionar nega gibanja v Turkestanu.
Na fronti ob Volgi se nadaljuje bojevanje v okolišu Kazana. Sovražnik poskuša dobiti nazaj izgubi jene postojanke v gorah".
Razno iz inozemstva.
na katerem je bilo usvasših 3000
delavcev. Povsod so imeli gorak sprejem. Is Itajije pojde delegacija ua Angleško.
Ameriške vesti.
<■. i tv<vb * & «19
VEČKRATNI MILJONAR ŽIVI V REVŠČINI.
El Paao, Tex. — Osemdesetlet-nl uielOški izgnanec, general Lula Terrazaa. je zgubil akoraj vae svoje preuioŽeuje v mehiški revoluciji in je prisiljen vslol političnih razmer v Mehiki, fiveti zunaj njenih mej. Ko je pričela v letu 1911 revolucija pod vodstvom Madera, je bil "don Louis" joznau kot živinorejski kralj v Mehiko. Njegove črede so štele nad 200,000 glav in so se pasle na tisočih gričev in planjav severne Mehike. Njegovo posestvo ae je raztezalo od reke Rio Graudc do glavnega mesta Člvave. Vozil ae je lahko z vlakom nad štiri iu dvajset ur po svojem svetu, ki je meril nad en miljon akrov.
Zad j živi Terrazaa a avojo družino v najeti hiši na Uoldeu Hill*. Vozi ae v starem, polomljenem avtomobilu, svoje potrebščine kupuje pri kramarju, pri katerem mora plačati vse v gotovini.
Revolucionarji so v dolgotrajni revoluciji pobili njegove črede, požgali njegove hiše in skladišča. Kasneje je Francisco Vil-la, ko je bil še poveljnik za generala Carranza ua severju, izdal ukaz, s katerim je zaplenil vse premoŽenje Terrazaaa.
Terrazaa je bežal v Združene države, ko je Villa pričel marši-rati a svojimi Četami iz Juaresa proti glavnemu mestu Civave.
Washington, 4. sept. — Vojni department je danes objavil 402
imena. Izgube: 53 mož ubitih v boju, 75 jih pogrešajo, 166 je težko ranjenih in 76 neznano kako ranjenih, sedem jih je umrlo za ranami in 15 valed bolezni, osem jih je pa smrtno ponesrečilo.
V sredo zvečer je bilo objavlje -nih 406 imen. Izgube: 57 mož u-bitih v boju, 96 jih pogrešajo, 14:1 je težko ln 83 neznano kako ranje nih, 14 jih je umrlo za ranami in osem vsled bolezni, iodem jih je pa r.mrtno ponesrečilo.
Vesli iz Rušile.
Čehoslovaki spojeni a zavezniki v Sibiriji.
liondon. — la Harbina poročajo,, da so prednje češkoslovaške straže v okolišu Verkni—Udinska prišle v dotiko s četami generala Semc-nova ob reki Otion osemdeset milj proč. General Piedricha, češkoslovaški poveljnik v Vladivosloku, jc tudi stopil v brzojavno zvezo a češkimi četami na drugi strani Baj-kalskega jezera. Dopisnik pravi, da je zdaj od Penae ob Volgi do Vladivostoka ena nepretrgana veriga zavezniških čet.
Iz Arhaugela poročajo, da uo za vezniško-ruak* čete okupirale boi še viške postojanke severno od D borzerskaje 31. aVgusta. Protinapadi sovjetskih čet ao bili odbili in zavezniki zdaj prodirajo proti O-berzerskaji.
Glasovi o bolgarski revoluciji.
London/— Dopisnik londonske "Dailjr Mail" je v torek brsojavil iz Berna (Švica) sledeče:
"Oseba, ki je v dotiki z bolgarskimi zadevami, me jc informirala, da je preteklo noč prejela privatno poročilo o izbruhu revolucije v Sofiji. Revolucionarni elementi so podrli del kraljeve palače. Nato je dejal moj informalec: "Če se hudo no motiiu, bomo videli začetek bolgarske revolucije v prihodnjih štirinajstih dneh".
Nemški generalni žtab se je prese lil.
Amsterdam. — "Les Nouvellcs" poroča, da je nemški generalni štab zapustil Spa v Belgiji iu sc je preselil v Verviers kakih 14 milj južno od Liega.
Angleški dramatik umrl.
London. — V sredo je umrl tu kaj Henrjr llamilton, sloveči an gleški dramatik.
Leninu ja kolje.
Kodanj, Danska. — Iz Moskve čez Berlin poročajo, da je l*tun rešen smrtne nevaraonti vsled ra-
Kitajska ns sprejme papeževega poslanca tekom vojne.
Pariz. — Kitajsko vlada jc ob vestila zavezniške vlade, da o:ita nejo oficijelni stiki Kitajske z Vatikanom pretrgani iu da nc sprej me papeževega legata tekom voj-nc.
Prvi papežev poslanik Petrelli kl, jc imel iti v Peking, je velik kajzerjev simpatist in drugi, katerega jc hotel poslati Vatikan, je pa v tesnih stikih z oflcijelno Av stri jo. Kakor izgleda stvar, je ho tela Nemčija potom papeževega poslanika delati intrige ua Kitajskem.
Nemci zasužnjili finsko rdečo gardo.
Stockholm. — Finski liat "Kar-jala" poroča, da pošljejo v Nem-
PREPOVEDALO JE PRODA-I JATI ZLATO ZLATARJEM.
New York, N. T. — Zakladniški department sumi, da se zlato uagromaduje ali pa Izvaža, kar je protislovju z njegovimi odred bani i ln radi tega je obvestit ko vinsko pregledni rbiro v New Vorku, da ustavi prodajanje zlata zlatarjem. J*"
V letu, kl je končalo 30. junl ja t. 1., je bilo zlatarjem proda nega zlata za $55,000,000, ali za $12,000,000 več kot v prejšnjem letu. Zakladniški uradniki so pre pričani, da je to naraščanje v pio daji zlato nenaravno,
Opazili so, da so največ zlata prodali, šele po predsednikovi proklamaciji, s katero je prepove-dal'izvoz zlata.
MILJON "ŽELEZNIH POR0IJ ' NAROČENIH
samokresom po glavi od bandita,
ki ga je strašil. Kasneje se je zavedel v pšeničneiu polju, zvezan ua rokah in uogah ,
VAŽNO ZA VOJAAKI DOLŽNO I 8TI PODVRŽENE OSEBE
Washington, D. 0. — Po novem vojaškem zakonu se morajo registrirati vse moške osebe, ki so dopolnile osemnsjito loto in ie niso prekoračile šsst in štiridesetega leta.
General Orovvder je izdal o-krožnico, v kateri pravi, da je vsakdo sam odgovoren, da pove pravo starost. Oaebe, ki dvomijo, če ae nahajajo v starosti med IH in 46. letom, naj store, kar je v njih moči, da izvedo pravo starost. Č< kdo ue bo navedel prave atarostl in kasrteje pridejo nu sled, da je povedal neresnično starost, mu ne bo prav nič pomagalo, če se ho izgovarjal, da ni vedel, koliko je stan
Oblasti bodo storile vse, kar je v njih močeh, da dosežejo tiste, ki se niso registrirali, pa bi ac morali registrirati po postavi. Osebe, ki zanemarijo vojaško popisovanje ali rugiatrlraoijo, ao izvršile kaznjiv prestopek iu so izpostavljene kazni do enega leta zapora.
DENVER DOBI NOVO BOLNIŠNICO.
Slifiiski Narodna
DSMoftjNi a aprila
Podporna Jednota
Denver, Oolo. — Podporna organizacija "Brotherhood of Ye-ouian" zgradi zanesljivo bolnišnico v Dcnverju, ki bo stala do e-nega aiiijona dolarjev.
V tednu, ki prične z devetim septembrom, pride sem šest iu trideset glavnih odbornikov, ki Izberejo in si ogledajo stavbiŠče za lmlulšnico. V bolnišnico bodo sprejemali za delo nezmožne in stare člane, ne da hi jim bilo treba plačati za oskrbo.
Donver ja niso le radi tega izbrali, da v njem zgrade l»oli)išni-00, ker ima zdravo podnebje, ampak ker je v mestu mnogo članov organizacije in SO je mesto tudi zaiutereairalo, da dobi bolnišnico. Ta podporna organizacija šteje 278,000 članov.
FARMABJEM PRIPOROČAJO, DA SE TEftNBJftB ZDRUŽI
, . JO Z VOJNIMI OBOANI-Z AO I JAMI
taksrp. tf, jaa tja 1*0? v Ari lillaola.
GLAVNI BTABi tSOT-dl BO. LAWNDALB AV*, CtflOAOO, KLUN01B.
UPRAVNIODBOBi Prodsodalki Joka Vogri«. boa ISO, La BaUa, UL L PodprodoodaUu J. Brotkovll. H. F. D, 4. baa Sd, Olrard, Kaša.
II. l\»dpr*Uawluik: JoJt.f K uhelj, Ml!3 Kwl»g A v«., Mo. Cktaago, lil, Tajalki Joka Vordarbar, ITOS Bo. Lavadalo Ava« Okloago, tU. Blagajalki Aatoa J. Torbo v te, P. O. Boz 1, Olooro, Ul. lapbaikari Joka Molok, 400« W. Hat Bt, Obloafo, Ul,
NADIOBNI OB«UL Jala AmbroUi, boa Nl, Oaaoasbarg, Pa. Pas) Borger, Vdl-lst Bt, La BaP* Zd.
tfci VasalMVi iT4 Aksaj Ava, Booksprtaga, Vf«
POBOTNI ODBBK i Aatoa Brart, Bo« 140, Oaaoasbarg, Pa,	,,
fe Badllak, boa 4Si. Msslthtoa, Pa. BadoU Plotordak, boi €M, BrldgovUlo, Pa,
Jakob lllklavtlf, L Boa I, Wlllook, PSi	, '
U. Potrovlek, 14S15 Halo Ava« GoUlsvrood, O,
UBKONIK PBOBVBTBi
Jala tavortolk.
VBHOVNI IBBAVNIKi P. J. Bora, M. D., dSOt Bt Clair Ave« do.olaad, Okla. VBB DENABNN ZADBVB IN BTVABf, kl aa tllsja gt apravacga odbora la B. N. P. J. aaj so pollljajo aa aailovi
JOHN VBBUKBBAB, tMMJT-M Bo. Lavadalo Ava« BkUaffa, IH. PBITOiBH OLKDB OBNRBALNVOA POSLOVANJA Si poUljajo oa aaalo* JOŽ K AMNBOSlO, boa Nl, Ossaaabai«, Pa. Pritožbo proplrljlfo vooblaa, kl ata p* roftl prra »I l>oiitjajo aa aaalovi
ANTON BBABT, bas 14«, Oaaooabmrg, M, VBI DOPUU, napravo, (Baski, aa naalov i
UUKDMlftTVO HPBOBVBTB", MOT—OS BS. Lovrsdale Avo, Okleags, UL VBB 1'fBAVNlAKI BTVABI, aarodaloa, ogUd, ea paMljaJo as aaalovi % OPBAVNlATVO "PBOBVBTB", M8T--6T Bo. Uws4ala Avs, Obloags, Ul.
V bore-poadoael s tajalitvo« S. N. P. J« srodalltve« la apravalMvam Proavale" as rabita taos aradalkov, mstvo« aaglllto aaslev, kl jo Is savodoa. ako loUta, la bo vnaka »tvar kltrs
3
AVTOM03IL V POTOKU, TBI OlEBE UTONILE.
Washington, D. 0. — Vojni department je naročil za ameriško
armado onkraj morja en miljon thkozvanih "železdlh porclj," Te porcije služijo vojaku, če ga ne more doseči kuhana jed. Napravljeno so lz zmletega mesa iu pše nične moke stisneuc v kolaček. Poleg dobi vojak še kos sladke čokolad* Taka "železna porclja preživi vojaka štiri in dvajset ur.
PBEDRZEN BANDITSKI ČIN.
Denver, Oolo. — TIarry llop pen, ki dela v gorati tvrdke Mof fat k Zook, je naatopil ponočno službo, ko so vstopili handitje iu ga posilili, da jih je peljal do samotnega mesta blizo ogla Osem in tridesete ulice in Monrocve ce ste. Tu so ga'handitje pretepli do nezavesti, zvezali, slekli mu de lovne hlače iu ga vrgli v jišcnlč no polje. Po izvršenem brutalnem činu sc ml peljali v avto mobllu, ki je vreden $5,000. O storilcih nimajo sledi.
I loppen je izpovedal ,da jc u-niival avtomobil, ko ata vstopila dva tujca in mu dajala, da hoče-ta najeti avtomobil. Iloppen )c odgovoril, da ne oddaja avtomobilov v najem. Obrnili ae jc, da nadaljnje z delom, a v tem tre-tistku sta mu tujca pomolila as mokre ac pod msi in mu dejala, ds
Waahington, D. 0. — Zvezni odbor farmarakih organizacij je razpravljal o točki, da farmarji holj točno sodelujejo z vojnimi organizacijami.,, ,
Senator flore i« pklahomo Je priporočal farmorjein, naj se organizirajo, da se poljedelstvo razvije do najvišje stopnje. Povdar jal jc, da moramo zmagati v tej vojni in zato je treba, da vsaka oseba, ki prebiva v Združenih državah, pomaga s svojim delom do zmage.
ŽENE V ŽELENlSKI SLUŽBI.
Waahington, D. 0. — Gdč. Pav-lina Ouldmsrkova bo vodila biro za vpoaljeuje žen v železniški službi. Posebno sc bo havlle z vpoaljeuje tu žen kot železniške te-legrafist ke, agentke, čuvajka iu tudi kot prožne delavke.
UPBAVITELJ TUJBZEMiEE GA IMETEA UKVIDIBA TOBAČNO TVBDKO.
Washington, D. C. — Upravi tel j tujezciuakcga imetka Palmer naznanja, da podvzauia takoj ko rake, da likvidira nemško tobač no tvrdko 11. Neuberg 4 Co„ ki jo je vlada pred kratkem pre vzela. Tvrdka ima ra $300,000 tobačnih listov v zalogi.
STEOJEVODJA PEIiEL BO SVOJE PEAVIOE.
Oolumbus, Ind. ~ Farnmeji Oscgr T rji upe, Martin Trimpc iu Frank Cordcs, kl imajo svoja po-sestva v bližini Wuymausvillal so utonili, ko je avtomobil zdrknil in se prekucnil v majhen potok Cordes Je peljal Oscar Trimpc-ta v Uoluiubus, da vstopi v armado ln se lz Uolumliusa od]>elje v Camp Shermau, O. Avtomobil se jc Hotol umakniti koleslju, pa Je zdrknil direktno v potok. Farmarji so sedeli ua prvem sedežu, za-dej jo pa sedela Cordaaova soproga s otroci, kl so vsi ostali nepoškodovani.
ZADNJE VESTI.
BOMBNI NAPAD NA POftTNO POSLOPJE V CHICAGU.
Ohioago, IU. 4. septembra. — Kmalu po treh popoldne Je raa-počila na vbodu, ki vodi v poštno poslopje is Adamasvo ulioe, bom ha i Milnim treskom, ki 4% ubila nekogti pomorščaka, plsmonošo la asko ženo. Poslopje je zrušeno pH vhodu in popokale so vse žt po na Marquottovem poslopju in na poslopju Bdisonove kompani-jo. Ranjenih js bilo tudi več oeeb
Polletja sodi, da js rasstrelbo povzročila skrbno saviU bomba s vžigalno nitjo. Temu ugovsrja major William B. Stile«, superin tendsnt oddelka sa spložno do itftvljanje, ki ss JU nahajal le S4 6evljev proč od meeta, na hale ram js eksplodirala bomba.
NEMCI SE UMIKAJO NBOBOA NIZIBANO.
Z btilsko armado v Franciji, 4 septembra — Poročajo, da »o brit-ike dete zasedle moeto Moenvres, trt in pol milje Jugovshodno od Oueanta, toda osvojitev meata ie al potrjenn.
V pokrajini CaBal du Nord so Nemci ae begu tn doseva as, do eo sslo d organizirani
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK SI Pna Avt., PIHOvak, P«.
"•Ar."
sjsnsu
IhiVDII
im
irnais &'^sv. drS
UiImm m ..Iaa
Vh ImiImrI. U i>HMJ«j« m vMaaa o<U'.lm o»4ra«lM. >># ukimJtM.I aw4f«
saaav ■
mul k« sa. 4Um la '
MSvavlM	»kiaj.ai I W*t.>4l
stop iistfe nja sijmi
tn.nlni»i, n« lakaji«,	imS
|m vmb iwa «ei»«4 aavvalk tmimh Mvl. >J laaMliiOla M4fO* »la» v vvikmm U»a.	Ht voda«
klU »kdiavta. v II iuoa to Sn» Srta usoessPs.
fldMai M«hitr|^ bl oa»wa4l|a Molit,• v krilu la awa la vlaalb »uU avl •PMlIaniu vM«, MMliovSa a MOiMli.
Jitfa r Jurtfflhtčf'
isiit. AuuK^Jk 5^4 z V.tX«
ss svas pu|wisn»
N«
Prof. Dr. MuMn
zdravnik - spsokalht ea slovbnob
411—4th Avenue
(ma sproti poŠte )
Pittfburgh, Pa.
Bkhmond, Ind. — Uarl ( liri-aty, bivši železniški al roje vodja, prejme po vladni odredbi $3,700 zaoatsle mezde bi se — nastavi
AMERIČANI BOMBARDIRALI NEMŠKO OPORIŠČE.
Z ameriško armado v Loreul, 4. septembra - Ameriški letalci so
i a Bspsbom bOBrimrdirali dvakrat -----
zopet kot st roje vodja ns železni-, Lm^nym t tor«As. Okrog SO UtBl	sdravl
ci, ko ae vrne lz \ raneije,	! nnl«tolo nad nemške oostojank*	ploda.
i z um.
Btarl Is
sa« Ia4se Is MIN vsa be-obiall Irgoojo,
atitl Moakvo InPetrograd v indvsjsctih urah.
čljtt več kot 20,000 mož finske ide-če garde, ki ao bili oliMijeui v za -por zaradi iMtaje proti beli ganil ne, kl mu jo je prisad jala krogla a-j minoio zimo. V Nemčijo pojdejo
tenUtke Ikire Kaplauove.	kot aužnjl In prvi jetniki ao bili|fltj dvigne roki kviško.
gBVMkBi vlada je izdala na- Že odpeljani iz llanga prvi pai Ko ^ pr#pr^«la, da nima redim, da morajo vsi tujci, ki niaoi dnevi.	;	! orožja pri aebi, ata Izbrala svHi-
bona fkle ruaki državljani, zapu Ker je finaka vlada na pHtiak maM| rnr,. (Vaffeyjeve in mu	P« l^nnoylvsn
š<iri Nemčije vpeljala olnrezno vojaško kazala, da napolni poaodo z	železnici. Družba ga je mjp«
alužbo, je na švedaki meji vae poU |ltlo„, |»o Izvršenem delu > tu- "lila, ker je Imel nezgodo na že no dezerterjev, ki prihajajo iz Fin zasedel maato šoferja, drugi Isznlel
^ J^Vk^1^0™	____________; ir	5,1 ^ " PO ENA VLOŽKA OSTANE
Wa«hlniiion P C — Is Šved* Ameriška aoetalistična mUija ni	Kprv, ,u M hotela vzeti do nn-- PL ^ Kltsih Isas«. dm I ^'i^Tiial MlBlr iJ ^-n	kl|asa ai ft	Ss S
klh^Snih virov > prišla HaUjm-d fronti	a,a . premialila.	« odpe.vlje«l dnevi,, kstarih ^ r pC^J V	— - * * *
veat daje finaka vlada dovolila o Him, Italija,- Ameriška aort-	da je najboljše, če ga zvažeta in	niao miali ssrvirati jedil iz pšs-	^ m ^^^ p»trol4čl.
krog ato ameriškim državljanom aliatična delegacija je pre«l par	odložita na aamoll. Ualavila ata	nične mske. .srfane ht mulaljr " „ ^^ ^
proato pot čez Kloako na Avedako !4novi obiakala lulijanak« Irnjišče	.ru,mobil iti HoffOft ^	veljavi, da aervirajo v reatarraeJ- lOENIJL	l"Proavsto" to obnovilo »revo,*
Ikajo v Petrogradu blizo Neve~ V Milanu ao se dalo-	izatopiti in deči vrkne hlače llop	j*h pri obodu po dv. noči kruli- l*™*™*™*	Jo
FUs> ka vlada je d<i v ol i la Tapora gatje udeleiiU delsvakega	^ pen je prute^lrai in dobil je a>sli ano vloško. *	ii4M>, da M flBI BO OMlavf liat
jt poletelo nad nomšk« postojanke loaai, m (*hrlaty Je pred ml hodom v' ^	M vrgli nanje Bokaj aar»uoois4, krvss
Itrsgo boloosl asoiklk. Oadravt »soka iK»l«saa k a uro provaasM v tvoja a*r-bo. ti porablja aajbotja a.r»»pa>». Iha la oatollk dolov sveto adrovlla. Nlo —	ba oooa. Naavol brooplsdoo To4os pro-
"Praovsta" pišo sa blagostanje plod p>poOoosa )o»4os. PH ljudatva Ako se strinjaš i ojsni -dm* vollb-, luvll. OBos
Kadar vam poteče naročnine aa Pro« veto'
Imo, da aa
Zvonim ir Kosem:
VRNITEV.
(Konec.)
. . . » Prišel bo bogat kakor kraljevič v lepili bajkah, pripeljal se kar v zlati, mehki kočiji pred hišo, ponosen, veselih , cvetočih lic, ŽivHi, črnili oa . . Slišali bodo ie od daleč, luiko se pelje: lahno bo drčala kočija po bregu navzgor, razgreta vranca bosta glasno hrzala in bila a kopiti ponosno ob tla. . . Čakali ga bodo pred pragom — hej, re je ie prikazala kočija izza ovinka, veae lopo reden, zvonek smeli je bušknil in nje; torej ui aam! Zlato vlaso bledoličuo nevesto, srčka uo nevest ieo pripeljal a seboj. . . kako vesel je in kako lep: Obraz kakor solnee iu oči kakor zevzde — zdaj sc je dvignil z nevesto s sedeža, in že stopata iz ko Čije. • , — "Bog vas živi, o mati in oče, o Anaka in Manči!" — Ze jim podaja desnico; pa kako gosposki je, ta presneti Ignac! Kar blešči sc od svile in od zlata. — "Gospod Ignac, gospod brat Ignac!. M , Klanjam sc! Moj pokloni" bi bilo treba skoro reči. . . In gremo v sobo; Ignac se pogovarja z očetom, z materjo, zlatolasa nevesta, važno, zelo važno, o lepi zlati Ameriki In o drugih tnjih, bogatih krajih; Anka in Manči stopata za-' daj, nemirna koprneča, in se smehljata drug drugemu od areče. . . .
I>»pe ao bile te sanje — pa kakor so prišle, tako so tudi izginile. Veter je tulil zunaj za ogli hiše, trkal venomer ns šipe v oknih in ječal in
prosil — kako bi moglo biti lepo tam zunaj.....
Zima je in mraz, po snežeji odeli hodi smrt in ka-že svojo ostudnorežečo lobanjo. . .
Kazalec na stenski uri kraj duri je kazal ž« enojst. Prišel je čas, ko je treba k polnoČnlei.
"Ne bo ga danes!" je zavzdihnila mati in sc pokrižala. "Bogvedi, morda se še vozi po morju ... najbrže se je zakasnil. . . Toda pisal je, da pri de 1111 sveti večer gotovo. . . Mene skrbi, hudo skrbi. , ,
MILKO VOGRIN
Novela. — Spisal dr. Stojan.
.'(Nadaljevanje.)
"Kam pa ai veslala, Olga?" hit-duje se zdaj mati nad hčerko. "Hudo aem sc bila prestrašila. Trepet mi je bil prešinil vae ude, ko Te niaem mogla od nikoder priklicati Zakaj mi nisi nič po vedala, da greš na jezero!"
"Kaj ae mi pa more zgoditi! Iu ča bi ae mi tudi kaj, ue bi bilo to za-me velika nesreča," odvrne pikro Olga materi in stopi iz čolna.
"Ali glej, kakšne valove žene zdaj jezero. Vae ae peni in voda se beano zaganja v obrežje. Kje pa si bila! Kaj si iskala, Olga, na je-zeru!"
Na to vprašanje je deklica materi le pol reanice povedala, rekoč jej, da ae je peljala proti Samotarskemu otoku, a se takoj vrnila, zapazivši, da je jelo jezero gnati valove. V istini pa je bila ona brez pravega namena sedla v čoln ter jela po jezeru voliti ser A veslajoča zamisli se tako globoko v svoji) nemilo oso-do lu bodočnost, da je pozabila na vse, kar jo je obdajalo. Njena duša in arce, um in pamet bila je Je pri Vogrinu!
Valovi pa so gnali po svoji volji nje čoln. A dospevši tako nehote in nevede do Samotarskega otoka, rzdraml se vsa preatrašena ter vesla hitro proti domu, kjer jo je že na obrežju skrbna mati v največjem strahu pričakovala. Tiho korakate potem Olga in mati hekaj časa ena poleg druge, u končno povzame zadnja besedo:
"Povej ml, Olga, kaj te teži pri srcu. Zakaj sc mi vedno odtegneš in zakaj govoriš z menoj t h ko brezsrčno, dn bi ne hiln za-1 o velika nesreča, ko bi se ti kuj pripetilo!!"
"Glej, mama, sli me ue tepe nemila oaodal Vsi moji upi iu ui. de so mi izginile. Svojih najhlaž jih čutov, najlepših misli ne bodem iu ne morem nikdar \i<b-ti uresničenih Vae, o čemer sem sanjala v svojem nedolžnem sn u, vae, ksr si jr Jelela moja dni* in po čemer sem hrepenel« i vso strastjo svoje Ijubesnl, Vse, vaa je rame, kakor vidim, i/ gubi je no ln uničeno na veke""
,4Ne govori tako, t Mu«!" tnl« I 11 jo zdaj mali "Ti v *e pretira I vaš, draga moja, in jnr vem, .trti nl to tvoje pravo mnenje in )»re pričanje. Dr. Vogrin nima rr* Stalne aiulbe In kakor oče meni ' jo, je tudi ve«* nc dobi Alt jmf | mislim, da temu ni tako I Vi,.. | len mož in prebriasns ul*\a ka , kor je Vogrin, ve si v vsakem slu. čaju pomagati. Tudi Vogrin pride enkrat do aaim»*talm»tl. ak<» ne prej, saj potem, ko dojde na Ur-1
< »če ae je dvignil z zapečka, stopil na tla, se obui in oblekel kožuh.
"Nikar se ne boj! Enkrat pride gotovo; če danes ne, jutri. Pa tudi: kako bi zdaj ponoči skoz take klajef. . . Jutri pride, ob belem, svetlem dnevu. — No, pa zdaj je že čas, da gremo k poluočnlci."
Ogrnili ao si vsi površnike, se tesno zavili in stopili v vežo. *
Oče je prižgal leščerbo, namazal si je z mastjo škornje, iu odpahnil vežne duri; mrzel veter je zalu'il vsem v )i<*a in snežinke so jim za migljale pred očmi; zimo, osorna, odurna starka, se je zareŽaln pred njimi in dahuila svoj strupeni dih v hišo . . .
V vetru in v mrazu so stali zunaj; zaškripa' je ključ v vratih, zabreŠčalo je krepko — in že se je odpravila vaa družina po hribu navzdol. Oče jc svetil; za njim je šla mati, sključena v dve gubi in te?uoogrnjena, velik molitvenik v roki \ zadaj pa sta stopieali Anka in Manči in se tresla od mraza.
Kmalu ao izginili izpred hiše in utonili v noč.
i ,	III.
J Knac je bil prenočil v prvi vasi, ki jo je do bil; spal jc v hlevu na slami. Bolj truden kakor poprej ae je napotil zgodaj zjutraj naprej.
Snežilo jc brez prestanka, v težkih, gostih kosmih; burja jc razsajala vsepovsod, zameti v gorah so sc širili in se višali,	o •
"Danes bo avet i večer!" jc govoril sam za** Ignac. "Hiteti moram, sicer ne pridem domov; doma pa me težko pričakujejo. . ."
Komaj je premislil to v svoji trudni glavi, že se jc napotil naprej; v nore H0 je napotil, tja med griče, holme, preko žametov, po zasneženem k.olo-vosu, ki naj ga pripelje na visoko Čimemo.
Hudo je pritiskal mraz, in Ignac ae je zavijal vedna bolj v kožuh; po vsem telesu je drgetal od mraza, kakor ledene so mu postajale noge.
Da bi že vendar enkrat prišel domov!... Ko -nee bi bilo temu večnemu romanju; doma za pečjo bi se lahko odpočil iu se naspal po krščansk,o. . .
Rezek sever je bril med hribi in cvilil bolestno; Ignac sc jc globoko sklonil, da ne bi rezal ve-
ter njegovih lic, in je hitel dalje. Bila je to težavna in nevarna pot.
Hodil je tako do poldneva in se ni odpočil; kakor bilka na vodi je trepetal od mrazu in korakal trudno naprej. Vedno je še naletaval sneg in bil je še gostejši kakor prej; vrtelo in zibalo se je pred očmi. bučalo za ušesi in pojemalo cvi-leee zs griči in holmi.
"O, kje je še hiša mojega očeta!. . Kmalu bo mrak, moj cilj pa je Se dale*, — Bog, pomagaj mi!"
Zavzdihnil je sredi pota in se prestrašil sam svojega glasu. Komaj da jc minilo poldne, je Ic-'/el na zemljo mrak. Ignac ni mislil, da je že mrak, da se bliža že noč, brez misli jc bilo njegovo srce; tako jc šel naprej globoko upognjen, truden, <!a bi dospel le domov.
Ko jc legla na zemljo noč, je zraslo' veliko upanje, v Iguacovem srcu, velik pogum:
"Moram priti domov; ravno danes, na sveti večer!. . . Kaj bi bilo, čc ne bi prišel!!. ."
Gazil je sneg s cela: glavo na prsih, roke ob životu, ude vse premrzle, truden do smrti, je ho dil svojo pot.
"Tak torej sc vračam!. . . Mislil sem nekdaj, da bo tudi zame dosti denarja, da se povrnem bogat domov, . . pa je v resnici vse drugače. . /Deset let sem garal, trdo garal in delal. . . Zdaj grem domov — v grob ... Ob po slednji uri se mi odpirajo oči, ko jc Že prepozno. . ." mu je blodilo v glavi.
V gozdu je postal in se nenadoma spomnil: "Odpočijem se. Moram, sicer umrem. . . Potem pa hajd spet naprej. . . O mati, moja dobra mamica!" —
Kratka, je bila misel in hipna, ki je legla na srce, al itakoj je premagala vae telo. Ignac je o-inahnil na sneg; roke si je dejal pod glavo, težko zasopel, in takoj gn je premagal spanec. Snežinke so se vrtele nad njim in se tajale na njegovem ve-lem obrazu; oči pn mu jc poljubljal oster sever ... ' i Tako je ležal dolgo časa,, ko jc zamigljala iz daljave prijazna lučka. Bližali so se koraki, čulo se je govorjenje in smeh; Krajanova družina je bila, na poti k polnočnici.
milo — druga vladlna stranka!"
"To je vse prav, mama!" od-vrne odločno hčer. "Ali Vogri-nova samostalnoMt nti nič več ne pomaga, potem ko sem postala Žena — Robertovi, kakor zahtevajo oče od mene!"
"Tudi tu šc ni vse do pičiee določeno. Osobito zdaj se utegne marsikaj {spremeniti, ko odide Robert ra vojsko. Bog ve, kaj se še zna vse prej zgoditi, nego pri-de on nazaj!"
Tako ste ac še dolgo pogovarjali mati in hčer. A pri tem ni mogla Olga zamolčali, da je bil Robert pri slovesu nekako izpre-menjcu. Trdil jc sicer, da mora takoj k svojemu polku na Ogrsko, ali po njegovem obnašanji dozdevalo sc je vendar Olgi, kakor da še ni to zadnje slovo, ktero jemlje zdaj od nje. Zatorej je deklica vedno slutila, da ni bil prvi pot njegov na Ogrsko k svojemu polku, temveč na Dunaj r— k njenemu očetu. In ta strah in sum je Olga tudi danes razodcla materi«
Temu mnenju je seveda mati u-govarjala, češ da ona vse pretem-no vhll. Tolažila jo je tudi s tem, da je njena zaroka z Robertom malo da ne že gotovo dotlej odložena, dokler ne pride on iz Boaue nazaj.
Zadnja materina izjava je bila Olgi najljubša. Nasmehnila se je zopet deklica, in videlo se ji je na lici, da si je s pogovorom olajšala srce. To priliko pa porabi mati, da razvedri danes enkrat zn vselej svojo hčer, ter reče:
"Valovi so ae ulegli. Zdaj bi bilo kaj prijetno voziti se po jezeru. Peljive se gledat, kje jc bil Rihard ono noč ponesrečil. Rada bi Že videla isti pečini, kjer aa je bil neznani lopov minil v vodo."
To vabilo je Olgi ugajalo. In nekaj časa pozneje veslate že maši in hčer v živahnem pogovoru proti Samotarskemu otoku in nasprotnemu obrežju. Vealaje po jezeru pa sc je Olga milo ozirala tja gori na grič, kjer stoji bela hiša Vogrinova.
'?.e s prva ko je došla Olga v Poreče, imelo je to Istrno, a lično poalopje za dc„kUeo nekaj Idil ne-Ka. Tudi danes ao ae ji vzbudili blaženi spomini pri tem pogledu.
A to ao bili spomini na oni veseli kresov večer in nibo srečno noč, ko je apomala prvič, da jo goreče ljubi — Vogrin!
A ne samo OlKino srce blatili so taki spomini, temveč tudi nekomu diiigemu lajšali so trpljenje in /alost. lu to je bil — nas ubogi .Milko, ki je gledal edino le M> v preteklosti avojo srečo?
Danes peti dan po svoji nezgodi je bil Vogrin prvikrat vatal. I<e njegova trdna, močna natura ga je bila rešila Oteklina je že jela četrti dan ]to jemati, in kdaj ni bilo nol»ei«e nevarnosti več Tudi teleann moč *e je Je vračala v os-labljeui život. In danes popoldne
je poskusil Vogrin prvikrat iti iz zaduhle, majhne sobice na prosto. Roko levico pa je imel dobro zavarovano, da sc ni mogla ganiti, noseč jo v umetni obvezi.
Opiraje se na mater je šel Milko na vzhodni kraj hiše, od koder sc ponuja človeku krasen razgled na jezero'in Poreče. Ondi se vacde na doigO' klop in naslanjajoč se na skladnico bilkovih drv, gleda na vilo gospoda Ske-novskega, njegov vrt in gozdič. Ker pa je jezero na tem mestu jako široko, ni mogel s prostim očesom razločiti, ali je kdo Skeno*-skili na vrtu ali ne. Zatorej niu prinese mati daljnogled, in zdaj je videl Vogrin, kar mu je srce poželelo.	•
Tam na obrežji stali ste dve ženski podobi. On je v njih spoznal Olgo in njerto mater. Ravno ste stopali r čoln, ki ju naj ponese tja do nasprotnega obrežja.
A kakor ne izpusti bistrooki orel iz očij svojega plena, tako je zasledoval Vogrin znani čoln. Srce mu je jelo močneje biti. Kri po njegovih žilah sc je hitreje pretakala, ko opazi, da se ziblje čoln proti onemu obrežju . . Zdajci je ravno veslala Olga na onem mestu, kjer jI je bil on zadnjo o-sodepolno noč razodel svojo gorečo ljubezen! Blaženi spomini stopijo v dušo. Globok vzdihljaj izvijc se mu iz globočine žalujočega srca! A mati njegova, nevede, zakaj vzdihuje njen Milko, iz-pregovori vprašajoč ga:
" Koj ti je, Milko!" Ali ti jc slabo! Pojdi, pa greva zopet v posteljo. Trga te li po roki, ali te boli glava, da se tako hudo po-primi ješ z desnico po čelu!!"
"Nič mi ni, mati! Le sveža sapa me je malo prevzela, ker že dolgo nUem bil na prostrtn", od govori sin materi, zatajujoč svoje občutke, ki so se mu nehote vzbujali v srci ter ga delali otožnega. Milko jc nagnil glavo, podpirajoč jo z desnico. Tako je zakrival z d la-tlijo svetle solze, ki so mu kakor prozorni biseri kapale po bledem lici!
V tem trenutku ee ga je polastila neskončna otožnoat. Nemo je zrl preti se. Vse mu je temnilo pred očmi. Vnjegovej duši pa so vstajale temne podobe njegovega onodepolnega življenja ... Za-
Vogrin je hotel seveda še dalje opaziovati znani čoln na jezeru. Zatorej se ni mogel ločiti od svojega mesta na prostem. Ali ko je potem ozrfti se na jezero mislil zopet uglcdati čoln, ni ga bilo nikjer več videti. Zakrilo ga je košato drevje, ki je rastjo na brdu ob o-brežji.
Olga pa je i eni priveslala dq, nevarnega mesta, kjer je bil onetsrečil Rihard, Mati in hči si hitro ogledate ta osodepolni kraj. Nato se pa vsedete v mehko travo pod košato lipo, občudujoč krasne prizore, ki jih ponujajo Poreče in jezero tukajšnjim seljanom. Okoli njmu pa so brenčale pridne buče-le, frčali metulji, skakale kobilice, oglašali ae črički: vae je bilo polno življenja v bujnej naravi. Kjiko pa tiujjl Saj je bila tu cvetlica pri cvetlici, rožica pri rožici. Vsa livada mla je kakor najlepši cvetlični vrt. ki vabi na-se žival kakor človeka. In res, nekaj rajskega, nezapopadnega čutimo v svojem srci, stoječi sredi pisano-cvetoče ledine.
Tudi Olgino srce ue ni moglo te mu čudnemu uplivu in naravskej milini ustavljati. Brhko kakor srno skoči deklica na noge. Zdaj leta po metuljih ; tam utrga lepo dišečo cvetlico, tu občudtije bučelo, ki nabira med za svojo družino, ondi pa skuša zaslediti črička, ki jej čudnoglasno udarja za uho s .svojim cvrčenjem!
To jc bila zopet ona urečna deklica, kakor smo Olgo s prva poznavali. Sredi cvetlic in njihovih majhnih prebivalcev in gostov po-zabila jc na sve težkoče iiyiezgo-dr svojega mladega življenja. Čutila se je zopet srečno kakor nekdaj, radujoča sc nad bujno naravo! V tej nedolžnej sreči prile-ti k svojej materi ter jej prineae šopek krasnih cvetlic.
"Glej, mama, kako lepe so te rožice in kako prijeten duh ima-
"Da bi bil Ignac tukaj, bi ga ogrnila kar s svojim novim površnikom; ne zeblo bi ga, got<>\„ ne!" je zavrisuila sestrica Anka naenkrat.
Tedaj se je oče ob nekaj »podtaknil in padel na tla na kolena pri tej priči je ugasnila le-Ifsrki
"Joj, joj! Tema!" sta zakričali Anka in Manči prestrašeno iu se oprijela materinega krila
Oče je kobalil po tleh in ril z rokami po ane-gu, da bi se dvignil; tema je bila, zato je tipal % prsti naokrog, da bi se oprijel kakšne veje ki a j pota, in je tako zagrabil nekaj gladkega, mehkega ; tipul je naprej in obtipal naposled v snegu človeka.
Začuden je planil na noge.
"Človek leži tu!.. . Brž luč!"
Kakor v strahu se je tresla mati zadaj "Kdo!"
"Človek! Menda je zmrznjen."
Mati, Anka in Manči so bili takoj pri očetu ki je v tem že prižgal luč; bleda svetloba stare Kčarfoe jc obžnrjala belo, zasneženo človeško telo nn tleh.
Oče se je sklonil in prisluškoval.
"Ne diha več; mrtev je. — Pa kdo vendar ie ta človek!" .	/ J
Dvignil je mrtveca iz snego, pa komaj da je zapazil njegov obraz, ga je spustil ve* prest ra-sen in upal v lica.
"Ignac! O Ignnc!" je vzkliknila tedaj muli, tudi upala v lica, in se zgrudila poleg mrtvega si-' na; samo to je zaklicala in ni izpregovorila »obe-nc liesede več.	*
• Jokaje sta kričali otroka:
"Mati! Mati!"
• A vse nič ni pomagalo; drage matere ni bilo moč obuditi — mimo je ležala kraj sinu, ki ga je bila tako težko pričakovala iz tujine; njena gln\a se je dotaknila sinove, in zdelo se je, da iščejo njene ustnice njegovih. V smrti sta bila obadva obraza kakor smehljajoča in sta pričala o jinia-Stvu njune ljubezni.
Ves iz sebe je bil nesrečni oče in ni vedel, kaj bi počel; ženo mu je zadela kap, sin pa je zmrznil v snegu.
Poleg mrtvecev so ihteli vsi trije. . .
gled we jima odpira na jezero in na gore, vzdigujoče sc vzadi za Porcčami.
"AH ni to lep izgled, *nama!" vzklikne Olga vsa vesela.
"Prav lepo je tukaj", pritrjuje mati. :"Nisem mislila, da bi bil od t odi tako v razgled na vae strani; zudnjič ko smo tukaj hodili, nismo seveda tega prizora videli, ker je že bil mrak. Kakšna krasota se še le mora človeku razodevati tani-le na one hribu, kjer smo netili kres!"
"Veš kaj, mama! Pojdive gori. Saj ui daleč. Mimogrede pa lahko pogledave, kaj dela Vogrinova mati, ako je doma. Saj ne pride-ve zopet tako hitro semkaj, staro ženo in Reziko pa bode gotovo razveselil najin pohoti!"
Mati je bila, nič hudega sluteč, s tem predlogom zadovoljna. 0-bedve se torej napotile »kozi vas proti Vogrinovej hiši, ki je stala na vzhodnej strani konce vasi. V vasi je bilo danes popoldne vse kakor mrtvo; vaščanje so bili na polji. Le tam pa tam se je prika zala kaka stara ženica, ki je varo vala dom in otroke.
Polagoma dospevši do Vogrino-ve hiše, pogleda Olga same ra dovednosti skozi okno v izbo. Ali tu ne zagleda nikogar v sobi. Za torej gre k vratom, a tudi ta so bila zaprla. Tedaj pa reče dekli ea malo nevoljna:
"&koda, da ni nikogar doma. Rada bi bila z Vogrinovo mater jo in sestro govorila."
NAZNANILO IN ZAHVALA.
/ S tužnim srcem naznanjam, da je preminul, moj soprog in oče
FRANK CVETKOVIČ
in je mirno zaspal po mučni bo lezni za večno.
Najlepše so zahvaljujem vsem sobratom in članom društva za ki a sni darovani venec, katerega so položili na krsto pokojnemu. Hvala lepa vsem, ki so se udeležili pogreba in ga spremili k zadnjemu počitku .
Tebi dragi moj soprog in oče pa naj bode lahka zemlja kjer počivaš. Žaljojudi ostali:	» Frančiška Cvetkovič, soproga. Frank Cvetkovič, sin.
jo!1
"Kje pn si nabrala tako hitro in toliko krasnih cvetlic, Olga?" vpraša jo radovedno mati ter po-duha podarjeni šopek.
"Kar tam-le pod onimi drevesi je vsa livada posuta s cvetličnimi blaeri, in kaj krasen je nje pogled! Vsteni, mama, in pojdive malo go-
____________.................______ri proti Dolam, da ai oglednve to
vedel ae je atoprav potem, ko ga krasno-obrasteno hrdo. Vidiš, maje mati nagovorila rekoč mu: i »»a, tukaj je vae tako mirno in "Milko, pojdi v poatelj! Zakaj P1**1?0' vn* ,Hkw |j,,ho <n nsilo!, tako žediš in premišljuješ' 01eJ,lTak* »dilnosti ne nahajamo v IV teld je slabo. Na celem Životu tre- ^sh!"
pečeš!"	.Mati ust reže rada tej želji, vi-
Po teh besedsh se zrsvna Vo- deč da je Olga zopet živahna in urin zopet po konci. Milo in pro- vesets, kskor že dolgo ni hils. <f seče pogleda Svojo mater. Ta |H>- bedve greate torej uredi po viso-gled ps je bil tako nežen, tako po. kej travi, ne glede ns pot, ki je menljlv, da je ir.ražal več nego! vodil od jszera v vaa, in tu trgo-cell govor, ve«* kakor vae prošnje, te nežne cvetlice. V njem je brala mati vao togo, kl Tako doapete nehote blizu vasi pretres dušo njenemu ainii. Po vsaka z velikim cvetličnim šop-njem je razumela, da jo prosi Mil-Ikoni v roki. Sadno drevje, ki je ko, naj mu dovoli, ds še oat a ne raatlo okoli vaai, ju še le nstavi nekaj časa na proatem.	jZd.j se ozrete, in glej, krasen p*
Med temi besedami pa pride 01 ga in nje mati do hišnega ogla na vzhodnej strani. A tu ju ustavi — čuden, nepričakovan prizor: Vogrin, bled kakor smrt, počiva v naročji svoje uboge matere!!
Ta pogled je pretresel Olgo do dna njene duše. Kri jej je zasta la. srce nehalo biti, kolena so se šibila. In koje pogledala Vogrinu v globoke solzne oči, strepetala je same bolesti in tuge na vnem životu ter padla svojej materi v na ročje! ... Tu se je razjokala potem kakor dete, če mu draga mati na amrt ne j postelji leži. lhtela je kakor žena, ko jej polagajo v hladni grob ljubega moža. A kako bi tudi ne! Saj je videla, da so v njej pogubili in uničili — Vogrina, po kterem edino le njeno arce in duša hrepeni!
Hntrtna tišina zavlada v na-šej družbi. I* globoki vzdihljeji so motili ta pomenljivi mir! . .*. Tudi materama stopile ho obilne solze v oči, ii nobena ni nfogla v prvih trenotkih tolažiti svojega o-troka. Kskor zapira hud vihar sept* človeku, da ne anore dihati, tako je srčna tesnoba krčila prsi našim znancem, in njih t uga in
RAB BI IZVEDEL
za moje prijatelje John Somrak, Frank Gole, Mike Springer, John Cesar in za Jos. Rapuš vsi so doma v stari domovini iz pošte Mirna peč, na Dolenjskem. Ako kateri njih Čita ta oglas prosim u-ljudno, da mi piše. Moj naslov je: Martin Canzel, P. O. Box 27'l, Prontenac, Kans.
KJE JE FRANK PAVLIČ?
Pred štirimi leti je bival v Cliff Mine, Pa. od tam je šel v West Nevvton, Pa. potem pa nekam v Indiana County, Pa. in sedaj ne vem kje se nahaja. Ker mu imam poročati nekaj zelo važnega, prosim cenjene čita tel je, če kdo ve za njegov naslov naj mi ga naznani ali pa naj se mi sam prijavi na moj naslov: Math Petrič, P. O. B. 659, Oakdale, Pa. -	(6x)
POTREBUJEMO ljudi za prodajo delnic, za že obstoječo klavnico in mesnico. Zglasite se pri: Oonsumers Packing Oompanjr, 304 Park Buildin«, Pittaburgh, Pa.
NA PRODAJ JE
Motorno kolo, kdor želi kupiti naj ae osebno zglasi.in pride istega ogledati k lastniku, na naslov: John Slnigoj, 2706 Ogden ave., Chieago, 111.__
RADA BI IZVEDELA
za mojega brata Matija Majnari ča, doms iz vasi Delnice. Nahaja se sedaj menda nekje v državi Weat Virginia. Cenjene rojake ti-ljud no proaim če kdo ve za njegov naalov, da inl ga naznani ali pa naj se sam prijavi
• , , ,	, . t F" ""J aam prijavi svoji se žalmt n, mogls dolgo najti n,ti|slH ^ Majnarič. omolens
duška ne olajšanje!	jAgnea Gaaperac, P. O. Boz IH
<oau»)	i Point Kichmond, Cel. (3x)