Dopisi. Iz Ribnice. (Političaa modroat.) V ,,Siidst. Foat" dal je aašim nemškutarjem aekdo dovoljeaje, da ame odslej njih barva biti siva. To se jim pa zdi tako prijetao, da so se tega res aemudoma poprijeli. Mislimo si, da je ,,grauorgaa" aeka žival, in pri aas bode meada močao rodovitna, zakaj povrgla je v kratkem času že veo mladičev. Zaanemu aarodajaku tukaj došel je namreč po poati iz Maribora liatek v obliki dopisuice, ki obsega prusaške slikaae figure — vse v sivej barvi —, kako ae človeku pamet v glavo vliva ia zravea tiskani nemški stib, ki hoče povedati: ,,Ti si oael!" Drugim došlo je kaj drugega. Takoaaji mladiči ,,grauorgaaa" ae toraj pošiljajo od našib sloveHh nemčurjev ljudem v rejeastvo, ter so gotovo aajlepši plod tukajšnje ndeutscber kultur". — Ali tako od daleč zaupiti aa koga, ko bi se mu to labko z maBJšimi atroški v lice povedalo, to zaajo tudi le naši ,,grauorgaai", ia to ai ae toliko juaaštvo. Ako pozivate aaa Sloveace na korajžo: tukaj saio; povejte nam to v lice, da ae bomo rekli, da ste poleg ,,grauorganov" še plašljivi zajci! — Sploh bi se tem ljudem to predpustao veselje še iz srca privoščilo, ko bi ae bilo preaeumao ia prezajčje; samo to bi si dovolili povprašati ia poizvedeti — čeaar tudi ae bomo labko opustili —, po katerih §§ poštae poatave c. kr. pošte smejo se takošaje figure brez ovitkov dotičnikom po šolarjih aa dom pošiljati, ae da bi se počakalo, da laatnik aam po-nje pride? Je-li pač možato, pobujševati aa takošaji aačia šolsko mladiao, ki take apake razaaša ia ogleduje? Je-li se že pozabilo, kaj je rekel Izveličar aaš o tistih, ki pohujšajo le eaega izmed teb malih? — Zares v tem oziru presega to ravnaaje že vse meje dostojaosti ia aehote" se povprasujemo: Ni-li mar to sfiaks na cesti. koder se gre v — plaaiao? Iz Ormoža. (Učiteljsko društvo) aašega okraja je imelo dae 10. jaauvarja t. 1. v ormoškem šolskem poalopju svoj letošnji glavai shod. Pri tem je imel goap. Koai (jua.) iz Središča jako zaaimiv ia podučljiv govor ,,o vzgojaej vredaoati otroške igre." Govoraik je grajal aapačno maeaje uašega prostega Ijudstva, katero ima uavadao o igrah ia igrajočej se deci ter omeajal, da je od tiatih otrok maogo več pričakovati, ki kažejo veselje Bad igro kot od uaih, kojib nobeaa igra ae veseli. Razovrstil je aadalje otroke ia igre aa tri skupiae ter razjasail, katero teh skupia ima za socijalao življeaje največjo vreduost, H koucu je govoril še o te«., kako je vzgojitelju otroke k igri napeljevati in v ajej podpirati. Govor je bil z veliko pohvalo vzprejet. — Volitev novega odbora, ki je prišla zatem na vrsto, imela je aastopui izid: G. Fr. Rakuša (sv. Bolfaak) predaedaik, g. A. Porekar (Hum) podpredsedaik, g A. Koai (Središče) tajaik, g. J. Jurša (Ormož) deaarničar, ter gg. J. Koei (sv. Leaart) J. Košar (Velika aedelja) odbornika. Za okrajaega poročevalca je bil izbraa g. Fr. Hegla (Svetiaja). Imeaa teh gospodov nam pričajo, da je vodstvo v dobrih rokah ia če še doatavimo, da bode društvo zaaaprej pred sejami tudi petje gojila, se je vsestrauskega društv. aapredka gotovo aadejati. V imeaovaaem zborovaaju so se razdelile tudi aašemu okraju uameajeae od sl. Matice Sloveaske podarjeae knjige. Imenovaai zavod je aamreč laui, povodom slavljeBja 40-letaice cesarjevega vladaaja, akleail iz druatv. zaloge podariti kajig šolam po vaem Sloveaskem. — G. Koaiju (ml.), kojemu so se kujige za aaš okraj doposlale, se naroči, izreči Sl. Matici za ta dar v imeau obdarovaaib prisrčao zahvalo. Ko se še posledajič skleBe, priatopiti k zavezi ,,Sloveaskih učitelj. društev", se zborovaaje zaključi in zbraliv smo se k skupaemu obedu v goatilai goape Siakove, kjer smo se, pevaje kraaae slov. pesmi, zabavljali do pozaega večera. — —X— lz spodnje Savinjske doline. (Napisi.) Nek modrijaa je bojda enkrat rekel, da je vec, kakor polovica ljudi aa svetu blazaih ali borih, a jaz pa pravim, da je več kakor tri dele vseh Ijudi ua svetu aekoliko aorih; ia celi svet je le eaa velika aoriŠBica. Mar li ai to čez vso človeško pamet, ako vidiš ob veliki ia okrajai ceati v občiai Petrovški čiato aemške napise na krajaih tablab, kakor da bi bila občiaa Petrovče tam kje v Švabskem, a ae v lepi Saviajaki doliai? A pa že vem, zakaj da imajo tam vse aapiae aa krajaib tablah nemake; drugače bi še pač kdo mislil, da staauje tod slovenski rod. Da pa to ai reaaica, kaže tudi to, da v občiui le vse po aeaiško uradujejo. Da bi tod Sloveaci staaovali? To pa že ae more biti; le idi v Žalec, pa se boš prepričal, da ae. Ako hočeš iti v krčmo, se ti -,,zur kroae" pokaže; miališ: pa grem v štacuao, ali ai štacuae, je le ,,Maaufactur- pa LaBdesproducteaGeschaft"; hočea iti h krojaou, ali ni ga; tam je ,,šaeidermeister" tudi ,,špeaglerja" pa nšloaermeistra" bodeš aašel; ali ai to vse aemško? Ali ako si pazea in bočeš paziti aa govorico ljudatva, tedaj boa na vse svoje začudenje moral sliaati, da aloveasko govorijo. 0 sveti Bog, bodeš vzdibail, to je pa narobe svet! Ljudstvo sloveasko, a aapisi aemški. Moj daa, aa celem svetu pač tega ae vem. Povsod je vse po aarodu. Na Nemškem čital aem vse povsod le n^mške napiae; aa Madjarskem vg§ madjftr' ske: aa laškem vse Laske. Nikoli aikjer pri drugem narodu niaem videl sloveaskib: a tukaj na trdo sloveaski zemlji, tu ao aapisi aemški! Ali ni to aorost? Potem pa se moško postavijo ia rečejo: Sloveaci amo. Ako ate Sloveaci, pa pokažite to javao, pred vsemi ljudmi; ali vaa je morda sratn, da bi imeli sloveuske napise? Ako vas je aram, aram vas bodi! Kaj aeki morejo tujci misliti o nas Slovencib, ker tako aami sebe smesimo! Smejejo ae nam,_pa je. Pa to ni le samo v Žalci; saj tudi v Žalci aajdeš ,,pivarao"; tudi povaod drugod po vaeh trgib in mestih aa aloveBskem Štajarji ai boljae; kamor koli greš, povsod eaaki stari greh. Pa pravijo : e kaj; aaj bo aapis, kokoršaji boče, da sem le jaz Slovenec! Ali Čuj, ako bodem jaz noail nemški trak, pa bodem trdil, da aem Slovenec, ali mi ue bode vsak v lice pluail? Ako bočemo Sloveaci biti ia tudi kot taki spoatovani biti, ae amešimo sami sebe; pokažimo, da staauje todi v resnici slovenski rod; proč toraj z vsemi aemakimi napisi po Slovendkem! Iz Maribora. (Nekaj za poale.) Nekaj posebaega ia skoraj čudaega moram poročati, kar deaešaji — zlasti po mestih — redkokedaj doživimo. V Mariboru je pri g. baroau G. L. več let služila dekliaa iz pošteae kmečke hiae v Slov. goricah. Bog jej poalje žeaiua ia zdaj se je omožila. Toda to ni kaj čudaega, da se je omožila, aaj se to tudi drugim dekletom aagodi, pa to je bilo jako lepo. da gospa baroaiaja dekliae ai pustila iz avojega hrama do tiste ure, ko je šla aevesta pred altar, in da je sama baroaiaja že cele tjedae skrbela za goatovaaje ia je tudi bližjej rodbiui služila imeaitao gostijo. Baroa ia baroniflja sta 8e aama goatije vdeležila in sta presrečai aeveati tudi aapivala ter jej vso arečo želela. Ravao zbog tega pa, ker skrbi gospoda za avojo družiuo, kakor za otroke svoje, zato pa jim ai treba poslov iskati, ampak silijo jim v bišo, če je kakšaa služba prazaa in če kateri mora oditi, kakor sedaj Beveata, gre s solzaimi očmi od biše. Takajeres prava, krščaaska gospodiBJa, ki ima svoje posle kakor svoje otroke ia ae, kakor sužaje. ia tak je res plemeait goapodar, od katerega bi se drugi, ki za svojo družiao nimajo nikdar prijazne besede, lehko kaj aaučili. — Pri sladkem viau je gostom prišla dobra misel. da hocejo za dijaško kuhiajo nekaj zložiti. Precej je položila g. baroniaja cekia, g. baron pa dvajsti srebraikov in oni drugi goatje so nabrali 6 fl. 40 kr. Živili! Iz Slov. Bistrice. (Žeaitovaaje.) Ker se je pričel čas žeaitovaaj, zato ae je priredila lična kajižica pod naslovom ,,ŽeaitovaBJe". Ta ,,ženitai običaj" je izšel pred aekaj, leti v ,,Slov. Gospodarji", potem pa v kujigi ,,Črtice"; katero je izdala Matica Sloveaska v Ljubljaui, Ker pa ni bilo tako moSi dostim s tem delcem ustreči, zato je bil piaatelj te knjižice od mnogih opomiajan, da bi ta ,,žeaitai običaj" v posebai kajižnici dal tiskati. Po prvih dveh aatisih ae je aledaje čase dosti popraševalo. zato se je zopet priredil ves predelaa tretji natia. Sloveaci, sezite zopet po tej knjižici! Ko bode ta iztis po vecjem razprodan, imam zopet priredjenih nekuliko okroglib peamic ia druge nedolžao-šaljive tvariae, da se bode v Četrti natis kfljižici pridjalo, poatenim Sloveacem za dobro voljo, tudi poduk ia kratek čas. Sloveaci, sezite torej po tej mičui, lični kajižici, katera se dobi v tiakarai sv. Cirila v Mariboru samo za 15 kr., po posti pa 18 kr. Da bi ta knjižica ceneje med ljudi prišla, zato je želeti, da bi čč\ gg. duhovaici iu drugi rodoljubi za svoje farmane in okoličaae v večjih zavojib iz tiskarae sv. Cirila kajižice naročili. Tedaj še eakrat: sezite, Slovenci, po tej kajižici, da bote imeli aa žeaitvah pošteno razveaeljevaaje in kratek čas. St. Od Velike nedelje. Dae 18. t. m. šel je Franc Pevec, aia iz Ruiiča, Velikonedeljske župnije, s svojim tovarišem, aekim viaičarjem, na Staaovskem vrbu v les sekat drv. Ia sicer sta se bila pogodila za plačo od aežnja. Ko ata podrla aeko bukev, palo je drevo tako aesreČBO na tla, da je zadelo deblo Franca Pevca ter ga popolnoma pomaadralo tako, dajedrugidau previdea s sv. zakrameati umrl, ajegov tovariš, kojega je samo vejevje zadelo, ai toliko dobil, vendar pa bo tudi on nekaj čaaa postelj varoval. In isti daa je v Litmerku, komaj jedao uro oddaljeaem kraju od prve aesreče, podiral aeki drvar tudi drva v leau ter ravno tako aesreČBo podrl, aamo s tem razločkom, da je bil takoj, ko ga je drevo zadelo, mrtev ter ni imel časa za sv. izpoved. V reaaici čuden slučaj, dve tako jedaaki nesreči v jedaem daevu!