V središču Podravje • Je
košnja v nedeljo prepovedana?
O Strani 4 in 5
Ptuj, torek, 5. julija 2016 letnik LXIX • št. 53 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
V središču Makole • V petih letih lesena terasa vrtca nevarna za otroke
O Stran 5
Štajerski
www.tednik.si
| ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik |
Politika
Makole • Županu predlagali, naj občina sofinancira bife ...
O Stran 8 Ljudje in dogodki Ptuj • Da otrokom ne bo dolgčas
O Stran 17
Šport Nogomet •
Aluminij s Hrvati, Zavrč z Rusi
O Stran 11
Bogomir Gajser
»Prvo sporočilo je vedno: UŽIVAJ«
O Stran 12 Atletika • Maja Bedrač letos najbolje na svetu O Stran 13
Štajerski TEDNU
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEDNIH
Podravje • Prvi julijski konec tedna, prve kolone
Turisti brez vinjet na Zavrč,
Središče in Leskovec
Prvo julijsko soboto je že zgodaj zjutraj nastal zastoj na avtocesti Maribor-Ptuj pred razcepom Draženci v smeri Gruškovja. Na prometnem ministrstvu so sicer za čas prometno bolj obremeniemfwo!etnih-tedpovpedvideli ukrepe, s katerimi želijo zagotoviti večjo pretočnost cestnega ptometamedAvsttijo nHrvaškoMe^fijunijem in 15. septembrom bodo tako voznike brez vinjet usmerjali na alternativnelpoti do mejnih prehodov Središče ob Dravi,
i
m

i
H»'-

Foto: Črtomir Goznik
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si
Aktualno •
Koliko boste morali odšteti za delovnike prvo- ali devetošolcev
O Strani 2 in 3
V središču *
Kakšni so načrti za novi avtocestni postajališči
O Strani 4 in 5
Gospodarstvo •
Lani steklo v zemljo milijon m3 vode!

(O <D
^^Nirodno
# flbflvne ■v lasbe
Ptuj 2016
O Stran 24
lUAM'.'^MIII
A Zavarovalnica XI Maribor
• i i > < < i
VliE*T*N
1.	VEČER - drugih 10 let najuspešnejših viž festivala (1980 - 1989) v izvedbi popularnih ansamblov, 1. septembra ob 19.30
2.	VEČER - festival IMZG Ptuj 2016, 2. septembra 2016 ob 19.30
minoritski samostan ptuj
Štajerski
TEDNIK
2 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 5. julija 2016
Podravje • Razlika med stroški za obvezno učno gradivo tudi do 90 evrov
Koliko boste morali odšteti za delovnike
Stroški za nakup obveznega učnega gradiva kljub učbeniškim skladom znašajo ponekod tudi do 200 evrov za učenca in več - odvisno Spodnjega Podravja ter preverili, kako široko bo treba odpreti denarnico staršem prvošolca in devetošolca samo za obvezno učno
Kljub temu da si učenci lahko večino učbenikov brezplačno izposodijo pri učbeniških skladih, stroški, ki spremljajo novo šolsko leto, za mnoge starše pomenijo veliko breme. Zneski za enega osnovnošolca za delovnike in drugo obvezno učno gradivo se namreč vrtijo različno, tudi do 200 evrov. Razlika v stroških nabave obveznega gradiva pa je predvsem odvisna od tega, koliko delovnih zvezkov in potrebščin posamezna šola določi kot obvezne. Kako se je za prihodnje šolsko leto odločila večina šol v Spodnjem Podravju, smo preverili pri Mladinski knjig ter na posameznih šolah. Zaprosili smo jih za seznam in strošek obveznih učnih pripomočkov za učence prvega in devetega razred (za obvezne predmete, brez zemljevidov, periodnih sistemov ipd.). Že na prvi pogled smo opazili, da se sezna-
Uvodnik
mi precej razlikujejo tako po številu in naslovih gradiva, a predvsem v najvažnejšem: po stroških. Tako ni nič neobičajen položaj, da je za isti razred na eni šoli za delovnike treba odšteti precej več denarja kot na drugi.
Niti evra za delovnike za ^ prvošolca v OŠ Pohorskega odreda
Glede na stroške obveznega učnega gradiva jo bodo najbolje odnesli starši prvošolčkov, ki bodo to jesen prvič zakorakali na OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Na seznamu obveznega učnega gradiva namreč ni niti enega samega delovnika. Od 12 do 37 evrov bodo za delovnike plačali starši učencev prvega razreda naslednjih osnovnih šol: Antona Ingoliča - podružnica Pragersko,
Dopustniški čredni nagon
Poletje je čas za dopuste in pika, Bo-gnedaj da se poleti ne bi šlo dopustovat, po možnosti seveda na morje. Dobro, saj lahko tudi v planine, ampak teh do-pustnikov je v primerjavi s tistimi mor-jeljubci manj kot za peščico. Pa še tisti, kisi omislijo nekaj prostih dni kje v hribovju, morajo načeloma potem še za nekaj dni na morje.
Nedotakljivost in nujnost strogo poletnega dopusta na morju še nekako razumem pri starših s šoloboveznimi otroki. Pa še pri tistih, ki so zaposleni v podjetjih s kolektivnimi dopusti in ki pač nimajo možnosti dopustovati vsaj dva tedna skupaj, kadar bi si to zaželeli.
Nikakor pa ne razumem niti enega samega dopustnika, ki rine na»zasluženo« morje točno v času že vnaprej napovedanih prometnih špic in zastojev. In neverjetno, teh je večina. Na morje se je treba odpraviti v petek zvečer ali soboto zjutraj in to od začetka julija pa tja do sredine avgusta. Ne v nedeljo, ne v ponedeljek, ne v torek, ne v sredo, ne v četrtek. Je to zato, ker se ne sme»izgubiti« niti en dan dopusta? Je potem res lažje ure dolgo čepeti v nepreglednih kolonah, v hermetično zaprti avtomobilski školjki s klimo, preklinjati vse ceste in mejne prehode, na koncu pa še loviti ure odhodov trajektov na otoke in jih po možnosti zamuditi?!
Kriviti za nepregledne kolone in ure živčnega čakanja zgolj ceste in cestarje, zlasti to velja za poletje, nikakor ni na mestu. Res je, da pri nas lahko s prstom svete krivde za kolone kažemo na nedokončano avtocesto do Gruškovja (ki se zdaj končno gradi) in kjer so 15- in večkilometrske kolone stalnica poletnih vikendov že vsaj 20 let. Toda - ali je res treba riniti na jug prav ob vikendih? Med tednom namreč kolon ni. Pa ne samo pri nas. Takrat ubijajočega čakanja v kolonah ni niti na super urejenih hrvaških avtocestah.
Torej: z malo pameti v glavi je bolje odriniti na »sveti morski dopust« pač v ponedeljek (ali katerikoli drugi dan med tednom). Z veliko manj živčnosti in slabe volje. Tista prva dva vikend dopustniška dneva, ki ju bomo v tem primeru preživeli še na domačem vrtičku namesto naprenatr-paniplaži, pa res nista vredna kalvarije na zabitih cestah.
Ali pač? Potem se ne jezite na ure čakanja na razbeljenem asfaltu - očitno vsi drugi razmišljajo enako kot vi...
Simona Meznarič
Majšperk, Benedikt, Poljčane. Ivanjkovci, Žetale, Ormož in Šmartno na Pohorju. Na večini šol, kar na 22, * pa sta na sezamu obveznega gradiva dva delovnika po jf skupni:.™ ceni okrog 47 evrov. Strošek obveznega učnega gradiva na šolah Lenart, Sveta Trojica, Starše, Duplek in Sveti Tomaž znaša okoli 55 evrov, več kot 60 evrov pa je težak seznam obveznega gradiva na OŠ Središče ob Dravi.
Kot še kažejo zbrani podatki, bo izmed vseh analiziranih šol odhod prvošolčka poleg vseh drugih stroškov najbolj bremenil starše otrok, ki bodo to jesen šolanje pričeli na OŠ Sveta Ana: za nakup treh delov-nikov in enega učbenika bodo namreč morali odšteti natanko 69,20 evra. Za pojasnilo o tem smo zaprosili tamkajšnjega ravnatelja Borisa Mlakarja: »Na podlagi 10. člena pravilnika o upravljanju učbeniških skladov strokovni aktiv učiteljev predlaga ravnatelju seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki jih bodo učitelji in udeleženci izobraževanja uporabljali pri pouku v prihodnjem šolskem letu, najkasneje do 1. junija tekočega šolskega leta. Ravnatelj pridobi pisno soglasje sveta staršev za skupno nabavno ceno delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv za posamezen razred oziroma letnik šole najkasneje do 10. junija tekočega šolskega leta, nato določi seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv najkasneje do
15. junija tekočega šolskega leta. Šola obvesti vse udeležence izobraževanja, katera učna gradiva bodo uporabljali v prihodnjem šolskem letu, najkasneje do 15. junija tekočega šolskega leta. Tako smo postopali tudi mi, za kar nam je svet staršev podal pisno soglasje. Tržnih cen pa žal ne določamo v šolah. Cene, ki jo navajate v svojem dopisu, nisem prever-j al, so pa cene delovnih zvezkov v popolnem ravnovesju z republiškim povprečjem, v nekaterih razredih višje, drugje nižje; šola, kot veste, učna gradiva in delovne zvezke izbira in določa avtonomno. Nadalje je to popolnoma neobvezno gradivo in ga staršem, ki tega ne želijo, ni treba nabaviti.«
Ravnateljica OŠ Središče: »Vsa predlagana gradiva niso obvezna«
Pod drobnogled smo vzeli tudi obvezno učno gradivo (za obvezne predmete) za učence devetih razredov in kmalu ugotovili, da so tukaj razlike med analiziranimi šolami še višje.
Medtem ko bodo starši de-vetošolcev, ki bodo to jesen obiskovali OŠ Ivanjkovci, morali kupiti le en delovnik po ceni okrog 17 evrov, bodo starši učencev, ki se šolajo na OŠ Lenart, Ormož in Središče ob Dravi, za gradivo plačali tudi več kot 100 evrov.
»Predlog nabora delovnih zvezkov in ostalih učnih gradiv sta pripravila strokovni aktiv učiteljev razrednega pouka in strokovni aktiv učiteljev predmetnega pouka. Seznam s cenikom je obravnaval in potrdil svet staršev šole. Na seznamu, ki sem vam ga posredovala, so vsa predlagana gradiva, vendar niso vsa obvezna. Na seznamih, ki so jih dobili starši, so obvezna in neobvezna gradiva jasno označena. Prav tako so na seznamu samostojni delovni zvezki, ki imajo hkrati vlogo učbenika in delovnega zvezka, kar pomeni, da učenec ne potrebuje posebnega učbenika, hkrati pa ta delovni zvezek, ki je hkrati tudi učbenik, ostane v njegovi lasti tudi po zaključku šolskega leta in ga lahko še uporablja,« je seznam obsežnega učnega gradiva pojasnila ravnateljica OŠ Središče ob Dravi Jasna Munda ter še dodala: »Da bi staršem zmanjšali stroške nabave šolskih potrebščin, kupimo večino likovnega materiala iz sredstev šolskega sklada. Staršem je v pomoč tudi možnost obročnega odplačevanja (3-10
mesecev). Socialno-ogroženim družinam pomagamo pri sofinanciranju nabave delovnih zvezkov, ostalih učnih gradiv in šolskih potrebščin.«
Ravnatelj OŠ Podleh-nik: Nabavna cena nekaterih delovnikov višja kot lani
Nekaj manj, slabih 95 evrov pa znaša strošek delovnikov in drugih učnih gradiv za 9. razred na OŠ Podlehnik. »V vseh šolah se - posebej v zadnjih letih, odkar ministrstvo za izobraževanje namenja za šolske sklade izjemno malo denarja, vmes pa nekaj let celo nič - intenzivno ukvarjamo z učnimi gradivi, ki jih morajo za otroke kupiti starši. To je eden izmed največjih stroškov, ki doleti starše, ko njihovi otroci obiskujejo osnovno šolo. Žal so se situaciji, da država namenja za učbenike zelo malo denarja, prilagodile tudi založbe, ki učbenike in delovne zvezke izdajajo. Tako je na trgu vsako leto več učbenikov in delovnih zvezkov v enem, kar učencem sicer na eni strani omogoča najlažji način učenja in vaj na eni strani, vendar na drugi strani posledično pomeni dražjo nabavno ceno takšnega
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 5. julija 2016
Na sceni
Štajerski TEDNIK 3
za prvo- ali devetošolca?
od tega, katero šolo vaš otrok obiskuje. Pod drobnogled smo vzeli večino šol na območju gradivo oz. delovnike. Razlike med posameznimi šolami so precejšnje, tudi do 90 evrov.
Skupni zneski obveznega učnega gradiva za prvošolce
učnega gradiva za starše. V OŠ Podlehnik se s področjem cene redno ukvarjamo. Tako smo tudi v letošnjem letu, za prihodnje šolsko leto 2016/2017, pregledali učna gradiva in jih nato predstavili svetu staršev v potrditev. Zapišem lahko le, da smo od lani do letos predlagali nabavo delovnih zvezkov za popolnoma ista predmetna področja. Torej v tem, še izvajanem šolskem letu, in prihodnje leto gre za ista predmetna področja oz. ista učna gradiva. Pri podrobnejši finančni analizi je odstopanje samo pri nabavni ceni teh gradiv, in sicer se je področje matematike podražilo za 2,80 €, področje angleškega jezika se je pocenilo za 0,20 €, najbolj pa odstopa področje biologije, kjer se je nabavna cena v enem letu podražila za 5,00 €. ^^^^
In tukaj je naša edina sprememba: nabavna cena učnih gradiv se je od lani do letos pri založnikih podražila za 7,60 €. Res pa je tudi, da ste v vaši analizi upoštevali samo peščico šol. Ko boste upoštevali realno število, torej vse šole v Podravju, boste videli, da so odstopanja med šolami bistveno večja in cene bistveno višje od naše šole. Prav tako moram navesti, da naša šola ne zaračunava staršem otrok nobenih stroškov fotokopij, prav tako tudi ne fotokopiramo učnih gradiv, česar se poslužuje kdo drug. In gotovo je tudi to vprašanje oz. področje, ki sodi v isto primerjalno analizo skupaj s cenami učnih gradiv, ki jih financirajo starši,« je razložil ravnatelj OŠ Podlehnik Dejan Kopold.
Na OŠ Ivanjkovci dostopajo do vaj preko tablic
Za pojasnilo smo zaprosili tudi ravnateljico OŠ Ivanjkovci Nado Pignar, kjer bo nabava obveznega učnega gradiva starše devetošolcev najmanj udarila po žepih: »Drži, naši učenci 9. razreda uporabljajo le delovni zvezek (2 dela) pri slovenščini, pri vseh drugih predmetih učitelji niso izbrali delovnih zvezkov, saj dostopa-jo do vaj za ponavljanje, utrjevanje in nadgradnjo znanja na druge sodobne načine. Učenci 9. razred so v tem šolskem letu - in tako načrtujemo tudi v novem šolskem letu - dobili v uporabo tablice (tablične računalnike), na katere si naložijo tudi e-učbenike in e-delovne zvezke z interaktivnimi
Cena z DDV
Foto: Črtomir Goznik
vajami, nekateri pa si tudi zvezke - zapiske delajo s pomočjo tabličnih računalnikov. To povzroča nemalo težav in zahteva veliko dodatnih veščin - sposobnosti učiteljev in tudi učencev. Na tak način dela so navajeni vsi učenci v razredu, zato bi si želeli, da temu sledijo tudi srednje šole. V evalvaciji takšnega pristopa strokovni delavci ugotavljajo, da nekateri starši (tudi v naši šoli) želijo imeti več gradiva v tiskani obliki, da tako lažje spodbujajo in spremljajo otroka pri delu v šoli. Zaradi elementov formativnega spremljanja pa skupaj vemo, da morajo biti na tak način dela delovni zvezki različno izpolnjeni, odvisno od formativ-nega napredka posameznega učenca, ki mu omogoča optimalni napredek, poglobljeno delo na nivoju učenca in prevzemanje odgovornosti za lastno znanje: kaj sem že dobro napravil, kaj lahko izboljšam, kako lahko to izboljšam, kdo mi pri tem lahko pomaga, katere pripomočke potrebujem ... Na ta način se spreminja kakovost spremljanja učenja, predznanje posameznega učenca v povezavi z učnim ciljem, spreminja pa se tudi vloga učitelja od podajanja vsebin k spodbujanju raziskovanja in širjenja idej.«
Monika Levanič
| Šola	Cena z DDV	Število DZ oziroma
		učnega gradiva
OS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in PŠ Zgornja Ložnica	0	0
OŠ Antona Ingoliča, podružnica Pragersko	11,90	1
OŠ Majšperk	17,85	2
OŠ Benedikt, OŠ Poljčane, OŠ Ivanjkovci, OŠ Žetale	37,6	1
OŠ Ormož	40,34	
OŠ Šmartno na Pohorju	46,8	2
OŠ Breg, OŠ Cirkovce, OŠ Cerkvenjak-Andraž, OŠ Gorišnica, OŠ Hajdina, OŠ Juršinci, OŠ Ljudski vrt, OŠ Podlehnik, OŠ Videm, 1 OŠ Voličina, OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, OŠ De! strnik-Trnovska vas, OŠ Kidričevo, OŠ Cirkulane-Za-vrč (lokacija Cirkulane) OŠ Markovci, OŠ Olge Meglic, OŠ Partizanska bolnišnica Jesen Tinje, OŠ Gustava ; Šiliha Laporje, OŠ J. Huda-lesa Jurovski Dol, OŠ Velika 1 Nedelja, OŠ Mladika,	47,5	2
1 OŠ Anice Černejeve Makole	47,60	2
OŠ Lenart	55	
OŠ Sveta Trojica, OŠ Starše	55,45	3
OŠ Duplek, OŠ Sveti Tomaž	56,40	3
OŠ Središče**	63,35	4
OŠ Sveta Ana	69,2	4
Skupni zneski obveznega učnega gradiva za devetošolce
OŠ Ivanjkovci	17,15	1	
OŠ Majšperk	31,70	3	
OŠ Benedikt	32,05	2	
OŠ Olge Meglič	33,55	2	m
OŠ Mladika	44,15	3	
OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica	45,95		
OŠ Destrnik-Trnovska vas	47,95	3	
OŠ Gustava Šiliha Laporje	52,55	4	m
OŠ Gorišnica	55,7	4	
OŠ Anice Černejeve Makole	59,60	5	
OŠ Antona Ingoliča, podružnica Pragersko	60,80	4	
OŠ Poljčane	61,05	4	
OŠ Voličina	61,95	4	
OŠ Kidričevo	62,8	5	
OŠ Partizanska bolnišnica Jesen Tinje	62,85	4	
OŠ Šmartno na Pohorju	63,20	4	
OŠ Breg	63,45	4	
OŠ Velika Nedelja	65,3	5	
OŠ Juršinci	66,15	5	
OŠ Ljudski vrt	68,35		
OŠ Markovci	74,55	5	
OŠ dr. Franja Žgeča Dornava	75,85	5	
OŠ Cirkulane-Zavrč (lokacija Cirkulane)	77,35	5	
OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol	77,90	5	
OŠ Videm	79,35	5	
OŠ Žetale*	79,45		
OŠ Starše	80,35	5	
OŠ Sveta Ana	81,15	4	
OŠ Cerkvenjak-Andraž	81,9	6	
OŠ Sveta Trojica	85,05	6	
OŠ Sveti Tomaž	85,3	6	
OŠ Duplek	87,05	6	
OŠ Hajdina	89,2	6	
OŠ Cirkovce	92,85	6	
OŠ Podlehnik	94,25	6	
OŠ Lenart	105		
OŠ Ormož	106,49		
OŠ Središče ob Dravi**	114,8	8	
VIR: Mladinska knjiga in Osnovne šole * znesek vključuje zemljevid in periodni sistem			
** vsa predlagana gradiva niso obvezna
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 5. julija 2016
Podlehnik • Kakšni so načrti za novi avtocestni postajališči
Kje pa bodo turisti prespali?
Načrt avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje določa gradnjo obojestranskega avtocestnega počivališča z bencinskim servisom in restavracijo. Pri Petrolu, kjer pravkar pripravljajo projektno dokumentacijo, videza objektov sicer še niso mogli razkriti, obljubljajo pa vsaj 30 novih delovnih mest.
Petrol in Podlehnik s skupno čistilno napravo
Za novi Petrolovi postajališči bodo morali zgraditi komunalno čistilno napravo ali pa ju priključiti na napravo v Podlehniku. Ker gre za kar 300 populacijskih enot, bi bilo v tem primeru treba že obstoječi čistilni napravi dodati novo. Župan Marko Maučič pojasnjuje, da so na Petrolu gradnjo razširjene oz. dodatne čistilne naprave pripravljeni sofinancirati po dogovorjenem deležu: »Naprava za 400 populacijskih enot bi po idejni zasnovi stala okoli 150.000 evrov in DDV. Petrol bi financiral 'svojih' 300 enot, občina Podlehnik pa preostalo četrtino. To bi nas stalo okoli 37.000 evrov, še okoli 5.000 evrov pa bi morali plačati za projektno dokumentacijo.«
Vlaganje v komunalno infrastrukturo bi občina Petrolu priznala in upoštevala kot plačilo komunalnega prispevka (ta bi sicer znašal okoli 15.000 evrov za vsako od postajališč). Občinski svetniki so na junijski seji s pismom o nameri, ki ga sme podpisati župan, soglašali. Z novo čistilno napravo, ki bi morali biti končana do julija prihodnje leto, bi občina pridobila nekaj kapacitet in možnost preklapljanja med obema napravama v primeru okvar. Župan dodaja: »Verjetno bomo našo čistilno napravo dvignili in na njenem mestu zgradili novo. Kljub zagotovilom strokovnjakov se namreč bojim, da nas gradnja avtoceste poplavno ogroža.«
Počivališče Podlehnik-za-hod bodo uredili na območju platoja nekdanje postaje z bencinskim servisom in motelom, a ga bodo še nekoliko razširili proti jugu. Vzhodno počivališče, po videzu enako zahodnemu, bo stalo na novo urejenem
platoju nasproti zahodnega. Aleksander Salkič s Petrola pojasnjuje: »Nova objekta bosta zgrajena po najnovejših smernicah trajnostne in energetsko učinkovite gradnje ter skladno z okoljskimi standardi.« Vrednosti pogodbenih del zaradi
poslovnih določil v pogodbi pri Petrolu ne razkrivajo. Delo pa bo, odvisno od širine programa, dobilo med 30 in 40 zaposlenih.
Objekta bosta obsegala prodajalni HIP HOP s kotičkom Fresh z zdravo in sveže pripra-

Na Petrolu videza bencinskih servisov ob novem avtocestnem odseku Draženci-Gruškovje še niso mogli razkriti. Fotografija je zato le simbolična.
vljeno hrano. Omogočala bosta hiter nakup blaga, pa tudi t.i. kavo in pisarno na poti, plačevanje položnic, nakup vstopnic itd., v sklopu servisov pa bosta še gostinska lokala. Poleg naftnih derivatov na več točilnih otokih bo možen nakup ekološkega utekočinjenega naftnega plina za vozila - avtoplina. Salkič pravi: »Bencinska servisa bosta opremljena s sodobno ekološko in varnostno zaščito z zaprtim sistemom točenja goriva, ki vključuje vso najnovejšo merilno in identifikacijsko opremo. Tako bo omogočeno pretakanje goriv brez nekontroliranega izpusta hlapov v ozračje. Urejeno bo tudi ekološko skladiščenje odpadkov.«
Foto: EM
Ptuj • Sankcije le, če se košnje lotite ponoči
Je košnja v nedeljo prepovedana? Ne, ni!
Številne občine so v odlokih o javnem redu in miru med drugim določale, kdaj se smejo v strnjenih naseljih ob nedeljah in praznikih uporabljati kosilnice ali druge naprave, ki povzročajo hrup ob košnji in urejanju zelenic. Od leta 2006 pa je državna uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju neveljavna. Torej: košnja
je že 10 let dovoljena kadarkoli, tudi v nedeljo ali med prazniki, razen med 22. in 6. uro
Ministrstvo za okolje: kosilnice niso opredeljene kot vir hrupa
»Ne glede na to, da področje emisij okoljskega hrupa ureja uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, košnja trave v povezavi z uporabo kosilnic v uredbi ni opredeljena kot vir hrupa. Navedeno pomeni, da se tovrstna dela v dnevnem času lahko izvajajo, medtem ko iz 8. člena zakona o varstvu javnega reda in miru izhaja, da se oseba, ki med 22.00 in 6.00 moti mir ali počitek ljudi s povzročanjem hrupa, lahko kaznuje.
O emisijah hrupa kosilnic govori le pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in ki določa, da zajamčena raven zvočne moči kosilnic ne sme presegati dovoljene ravni zvočne moči, in sicer tedaj, ko so stroji dani v promet ali v uporabo kot popolne enote, primerne za predvideno uporabo. Domneva se, da so stroji, se pravi tudi kosilnice, ki so označeni z vidno in trajno oznako CE o skladnosti in zajamčeno ravnijo zvočne moči ter opremljeni z ES izjavo o skladnosti, v skladu z zahtevami pravilnika in temu primerno lahko dani v promet ali uporabo,« so pojasnili na pristojnem ministrstvu.

„Kljub temu da uredba že vrsto let ni več veljavna, še vedno redno dobivamo klice s pritožbami. Občani nas kličejo in se pritožujejo, da sosed kosi v nedeljo ali med prazniki, mi pa jim pojasnimo, da pravzaprav lahko in da je vse odvisno le od dogovora, medsosedskih odnosov, spoštovanja in obzirnosti posameznika," pojasnjuje Majda Murko, medobčinska inšpektorica SOU občin v Spodnjem Podravju.
Do leta 2005 sta zakon o prekrških zoper javni red in mir ter uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določala, da je prekomeren hrup ob nedeljah in praznikih prekršek, zato sta ga nadzirala in sankcionirala policija in inšpekcija. Od 1. 1. 2006 naprej, torej več kot 10 let, pa uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ne velja več, saj je bila objavljena nova uredba o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta natančneje določa kritične vrednosti kazalcev hrupa v okolju. So pa bile s to uredbo pri določanju ukrepov omejene tudi občine in zmanjšano ukrepanje policije na tem področju.
Kako je bilo nekoč
Med letoma 1995 in 2006 je uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določala, da je v I., II. in III. območju uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Uporaba naprav in izvajanje opravil sta po 19. členu omenjene uredbe bila pre-
povedana tudi na praznik, če je dela prost dan. Nadzor nad izvajanjem te določbe je bil v rokah inšpektorjev, pristojnih za varstvo okolja, in policije.
Zraven uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, ki je bila nazadnje spremenjena leta 2010, pa še vedno hrup in z njim povezane kršitve opredeljuje tudi zakon o varstvu javnega reda in miru.
Izvajanje ukrepov za prekrške opravi policija v primerih, ko se na nedovoljen način moti mir in počitek ljudi s hrupom med 22.00 in 6.00, če ne gre za nujne intervencijske ali vzdrževalne posege. Globa znaša od 83,46 do 208,65 evra.
Kazen si lahko prisluži, kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi, kar ni posledica dovoljene dejavnosti. V tem
primeru ni pomemben dnevni čas, le dejstvo, da tak hrup nekoga moti pri miru oziroma počitku, pa ugotavlja policija.
Številni pri tem, kdaj se lotijo košnje, sicer v prvi vrsti upoštevajo vremenske razmere, drugi prosti čas, ki jim je na voljo za
torek • 5. julija 2016
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
; - eS^'Â âSHïâi iSF*
I :r.JJui' ^ftS
•r ; v ' - ;

^ ■ « ^
i^mk
58
lŒi^B
/
• - • V,.^	'___

___ _ _ _mm^M
Foto: EM
Na vzhodnem počivališču (na fotografiji) bo 22 parkirnih mest za tovorna in 62 za osebna vozila, na zahodni strani pa bo zaradi občasnega izločanja tovornih vozil iz prometa pred mejnim prehodom Gruškovje parkirišč precej več.
Zahodno počivališče bo imelo okoli 58 parkirnih mest za tovorna vozila (za potrebe občasnega izločanja tovornih vozil pred mejnim prehodom), 67 za osebna vozila, 4 za avtodome in 3 za avtobuse. Na vzhodni strani bo 22 parkirnih mest za tovorna in 62 za osebna vozila. Po uredbi o oddaji servisnih površin ob avtocestah je na območju oskrbne postaje mogoča tudi gradnja objektov in naprav za delo nadzornih organov, na območju parkirišča za tovorna vozila na zahodnem platoju pa ureditev dodatnih sanitarij.
opravila okrog hiše. Tisti, ki pa vendarle želijo ohraniti dobro-sosedske odnose, pa nekaj dajo (kljub temu da zakonsko tega niso dolžni) tudi na obzirnost.
Murkova sicer dodaja, da so se določil uredbe o hrupu v naravnem okolju pred leti ljudje zelo držali, zato ni bilo izrečenih veliko glob, v zadnjih letih pa je precej prepirov okrog izbire časa za košnjo. Ta odločitev je prepuščena izbiri posameznika, ki torej - praktično gledano - z navadno kosilnico (ki ne presega mejnih vrednosti kazalcev hrupa) lahko kosi kadarkoli, razen ponoči med 22. in 6. uro.
Dženana Kmete c
Zahodno počivališče bo imelo tudi točilno mesto zunaj avtocestne ograje za oskrbo lokalnih prebivalcev, uvoz in izvoz na avtocesto pa bosta tam onemogočena. Možnost dovoza intervencijskih vozil na oskrbno postajo bodo zagotovili.
Prenočišč ne bo
Prenočitvenih objektov na Petrolu ne načrtujejo. Na DARS-
u, upravljavcu avtoceste in počivališč, pojasnjujejo, da zgraditev oskrbne postaje temelji na vladni uredbi o prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci-Gruškovje. Opredeljenih je več tipov avtocestnih počivališč, za Podlehnik pa so določili tip 3: oskrbno postajo, ki obsega bencinski servis, gostinski objekt z restavracijo (gostinec še ni izbran, prijavilo pa se je tudi podjetje Marché),
večnamensko trgovino, prodajo sadja in zelenjave, površine za oddih ter parkirišča. Tip 4 bi obsegal še objekte za prenočevanje (motele, apartmaje itd.), turističnoinformativni center in avtomobilski servis.
Mejni prehod Gruškovje v sezoni prečka tisoče turistov dnevno. Vse od Avstrije do Zagreba prenočišč v avtocestnem koridorju ni. Podlehnik ima idealno lokacijo tik ob meji in približno na polovici poti med srednjo Evropo in hrvaško obalo. Nič čudnega torej, da je podlehniški motel desetletja uspešno posloval. Odločitev, da prenočišč ne bo, se zato zdi malo nenavadna. Na DARS-u odgovarjajo le: »Tipa počivališča 4 v okviru slovenskega avtocestnega sistema ni. DARS je, gledano na celoten avtocestni sistem, površino za izgradnjo objektov oddal na 51 počivališčih in na nobenem ni motela.«
Na Petrolu bodo z gradnjo novih bencinskih servisov skušali čim bolj slediti terminske-mu planu gradnje prve etape avtocestnega odseka, ki naj bi bila po zagotovilih DARS-a končana jeseni prihodnjega leta. Salkič pojasnjuje: »Gradnja obeh počivališč je pogojena s pripravo spodnjega ustroja s strani DARS-a, naš namen pa je uskladitev dokončanja bencinskih servisov sočasno z dokončanjem avtocestnega odseka, to je predvidoma konec leta 2017.« Trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo, pri-četek del pa predvidevajo v prihodnjem letu.
Eva Milošič
Priložnost za Podlehnik
Vir: Občina Podlehnik
Že leta 2012 so študenti na delavnicah na območju občine Podlehnik izdelali skice in računalniške modele restavracij in prenočišč.
Podlehniški župan Marko Maučič je vesel, da na avtocestnih počivališčih prenočišč ne bo: »Turisti, ki ostanejo na območju avtoceste, v lokalno okolje ne pridejo. S prenočišči jih moramo zvabiti k nam in jih s ponudbo skušati tu zadržati - šele potem bo to priložnost za našo občino!« Zadovoljen je tudi z rušenjem podlehniškega motela: »Pe-trol bi se ob začetku načrtovanja lahko odločil, da bo motel ostal. Vendar pa je bil objekt izjemno energetsko potraten, sanacija pa bi bila draga.« Res so v motelsko restavracijo zahajali tudi domačini, restavracija na avtocestnem počivališču pa bo za domačine skoraj neuporabna.
Zato pa v Podlehniku razmišljajo o gradnji restavracije in prenočišč; idealna lokacija bi bila tik ob avtocestnem priključku Podlehnik-sever, a je tudi drugih možnosti še veliko. Župan pravi: »Upam, da bomo občani to poslovno priložnost znali izkoristiti. Zadnja prenočišča in dobra restavracija so namreč še severneje od avstrijskega Gradca ...«
Iščejo nekoga, ki bi v Podlehniku uredil restavracijo ali prenočitvene objekte, pa tudi investitorje, ki bi v javno-za-sebnem partnerstvu zgradili večstanovanjske objekte (občina bo v ta namen ugodno ponudila svoje približno hektar veliko zemljišče).
Makole • V manj kot petih letih že pet reklamacijskih zapisnikov
Po petih letih lesena terasa vrtca nevarna za otroke
»Vrtec še ni pet let v uporabi, pa se napake, ki so najverjetneje posledica slabe izvedbe, cenenih materialov in pomanjkanja strokovnega nadzora nad izgradnjo, kar vrstijo,« je na eni izmed sej izpostavil Marjan Dovar. Tudi po prvi sanaciji vrtca so se namreč razpoke ponovno pojavile, prisotna je plesen, lesena terasa, ki naj bi bila dodana vrednost vrtca, pa se cepi.
Na občini so odgovorili, da je bančna garancija izvajalca vrtca VG5 veljavna do 4. novembra letos. Od naselitve in predaje objekta vrtca v upravljanje je bilo na podjetje VG5 z Občine Makole posredovanih pet reklamacijskih zapisnikov. Podjetje iz Ljubljane ima čas za odpravo napak do konca julija, sicer bo občina unovčila bančno garancijo v višini okrog 100.000 evrov.
Reklamacije pa ni mogoče uveljavljati za leseno teraso iz macesna, ki se cepi. Na občini so povedali, da je izvajalec macesnov les vgradil v skladu s popisom del, kakovost in vrsta macesnovega lesa pa nista bila posebej opredeljena. »Navedbi, da je terasa nevarna, ni mogoče ugovarjati, zato iščemo optimalno rešitev. Prvič smo ta problem zaznali že pred tremi leti, takrat smo se z Vrt-
cem Otona Župančiča odločili, da pokriti del terase z nadstreškom prekrijemo z gumo. Z njo je bilo takrat prekrito 112,5 m2 pokritega dela terase, nepokritega dela, kjer ni strehe, pa je ostalo približno 47,5 m2 in se danes kaže kot velik problem in nevarnost. Pod lesom, ki je
pokrit z gumo, pa se po nalivih pojavlja plesen.«
Kot omenjeno, je bil les uporabljen v skladu s popisom del. In zakaj se je projektant odločil za macesnov les? »V času projektiranja vrtca Makole je veljala usmeritev, da se pri vrtcih pod upravo Vrtca Slovenska Bi-
strica za podnice teras uporabi macesnov les. Tako smo poleg vrtca Makole v tem obdobju enako obdelavo teras projektirali tudi na vrtcih Sp. Polskava, Pragersko, Tinje in Oplotnica. Po podatkih, s katerimi razpolagam, so macesnove podnice na terasah vrtcev uporabljene pri
Foto: Mojca Vtič
večini vrtcev po Slovenji, ki so se izvajali v tem obdobju, iz česar izhaja, da je bila to splošna usmeritev! Menim, da z mace-snovimi podnicami ni prav nič narobe, če se seveda uporabi ustrezna kvaliteta lesa in pravilen način montaže!« je odgovoril projektant Branko Hojnik.
Les bodo zdaj zamenjali s samorazlivno gumo
Na občini so sklenili, da bi les zamenjali s samorazlivno gumo. V rebalansu proračuna so predvideli 12.000 evrov za reševanje te problematike; občinski svet je na junijski seji rebalans potrdil, s tem pa tudi to investicijo. »Upamo, da bo ta rešitev veljala dalj kot pet let. Sicer pa se s težavami cepljenja teras ne srečujemo samo mi, slišal sem, da imajo težave tudi v Žetalah, na Tinju, v Oplotnici. Pogajamo se z izvajalcem, da bi na svoje stroške vsaj odstranil teraso, sicer pa je ravnateljica vrtca predlagala, da njihovi hišniki les odstranijo in ga deponirajo. Mi se tega ne bomo lotili. Čeprav so zdaj vsi mnenja, da je les dotrajan in neuporaben, pa bo po lesu, ko ga bomo pa odstranili, veliko povpraševanje, enako kot se nam dogaja pri drugih gradbenih projektih, kjer ostaja zemljina,« je povedal Matjaž Kopše z občinske uprave.
Mojca Vtič
Foto: CG
6 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 5. julija 2016
Svet je majhen
London ne odhaja!
Dovolite, da na samem začetku poudarim glavno sporočilo današnjega članka: Združeno kraljestvo ne bo zapustilo Evrope.
Po štiridesetih letih zelo posebnega odnosa z evropskimi skupnostni oziroma z Evropsko unijo London zapušča zvezo osemindvajsetih držav. Državljani so se tako odločili na referendumu. Velikokrat smo napisali, da Evropska unija še daleč ni najboljša organizacija na svetu, a vedno smopou-darili, da je vredno se truditi za njen obstoj oziroma izboljšavo, glede na to da nam že dlje časa omogoča mir in razvoj. Britanski referendum je ponovno dokazal, da je uporaba referendumov lahko izredno tvegano orožje. Danes Unija šepa, ker osemindvajseterica nima skupne ustave in enotne vlade. Tega pa nima, ker so ustavo pred leti zavrnili Francozi in Nizozemci prav na referendumu. Ponovno zaradi referenduma, kjer odloča večina glasov, ne znanje ali razum, EU tvega popoln razpad.
Narod kraljice Elizabete II. se je odločil, da zapusti Unijo. Odločil se je na valu nezadovoljstva do politikov, ki v zadnjem desetletju niso znali ponuditi rešitev za različna vprašanja. Gospodarska, bančna in migracijska kriza so načele potrpljenje vseh Evropejcev. Kot smo napisali člani Slovenskegapanevropske-ga gibanja takoj po objavi rezultatov: »Mednarodni pristop do reševanja finančnih in političnih kriz predsednika ZDA Barracka Obame in nemške kanclerke Angele Merkel je pripeljal Evropsko unijo do točke, ki lahko resno ogrozi evropski projekt. BREXIT boposre-dno in neposredno imel velike posledice tako znotraj kot zunaj meja EU: širitveni proces bo od danes naprej zagotovo manj verodostojen in privlačen, tako kot lahko tudi pričakujemo začasno upočasnitev projekta TTIP.«
Vendar ker je popoln izhod iz EU preveč tvegana poteza tako za Združeno kraljestvo kot za vse druge članice, do pravega izhoda ne bo prišlo. London si ne more privoščiti, da Škotska ponovno skliče referendum o neodvisnosti (ki bi tokrat uspel!) ali da Severna Irska zahteva priključitev k Republiki Irski, le da naprej uživa pozitivne sadove Unije. Da se preprečijo hujše posledice nespametnega odločanja državljanov, je londonska vlada takoj po objavi rezultatov v (neuradnem) dogovoru z Brusljem oblikovala posebno skupino domačih in tujih strokovnjakov, ki bodo predlagali nove temelje sodelovanja med ZK in EU. London ne bo sprožil uradnega postopka odstopa, dokler omenjena skupina uglednih mednarodnih strokovnjakov ne bo predložila svojih zaključkov in dokler na podlagi teh zaključkov ne bo prišlo do novega sporazuma o (tesnem) sodelovanju med ZK in drugimi članicami EU. Načelo, ki vodi strokovnjake, je, da Britanci ostanejo del skupnega trga, da so za to tudi pripravljeni finančno podpirati skupni EU-proračun, a da vendarle zapustijo skupne politične strukture.
Torej London Unije dejansko ne zapušča popolnoma. Na ta način bo kraljevina obdržala vse gospodarske in finančne povezave, ki so zanjo življenjskega pomena, prepustila pa stari celini morebitno tesnejše politično sodelovanje, ki je od samega začetka bilo za London pogojeno z različnimi posebnimi privilegiji, s katerimi je želel Otok ohraniti podobo lastne posebnosti.
Unija je ali enotna z enakimi pravili za vse ali pa ni Unija. Do danes ni bila. Če bo skupina strokovnjakov našla rešitev za umiritev močnega potresa, ki je nastal zaradi referenduma, smo lahko v naslednjih letih priča tesnejšemu sodelovanju med državami na stari celini.
Le za zaključek pa si dovolim bralcem dati v razmislek: nekaj ur po tem, ko je izgubil referendum je an-gleškipremier Cameron odstopil. Vsi tisti, ki so krivi, da so Britanci zapustili EU, ker ne deluje primerno, pa so ostali na lastnih položajih! Čakamo dan, ko bodo voditelji, kot so Merklova, Holland in Obama - ki zelo radi hvalijo in spoštujejo demokratično izraženo volijo - razumeli sporočilo in sprejeli posledice lastnih pogubnih potez! Evropejci želijo EU, a ne želijo nesposobnih voditeljev!
Laris Gajser
Podravje • Izguba vode v omrežju se povečuje
Lani steklo v zemljo milijon
Stanje vodovodnih omrežjih na širšem Ptujskem je tako slabo, da ni več mogoče Pogostost prelomov vodovodnih cevi je namreč precejšnja, kar prispeva tudi k
Komunalno podjetje Ptuj kot koncesionar skrbi za vodovodno omrežje v skupni dolžini 1.300 km na območju 23 občin; v 18 občinah v celoti, v petih v nekaterih naseljih. Vodo
prodajajo okrog 75.000 prebivalcem. V letu 2015 je bilo na-črpanih 4.474.796 m3 vode, od tega je bilo prodane 3-445.593 m3, kar je za približno 17.146 i m3 več kot v letu 2014.
Prodana količina vode (v m3) v letu 2015 po občinah
Destrnik	111.780
Dornava	117.213
Duplek	817
Gorišnica	158.425
Juršinci	90.787
Kidričevo	249.456
Lenart	1.498
Sv. Trojica	20.148
Majšperk	148.732
Ormož	2.689
Slovenska Bistrica	2.987
Starše	167.969
Sv. Jurij	11.564
Videm	211.138
Zavrč	44.892
Cerkvenjak	61.977
Hajdina	165.216
Markovci	218.892
Podlehnik	94.188
Sv. Andraž v Slov. goricah	38.594
Trnovska vas	54.682
Žetale	18.225
Cirkulane	83.769
Ptuj	1.369.955
Skupaj	3.445.593
Vir: KP Ptuj	
- • S Š* A
SaÉP
»Ker se je v preteklosti v vodovodni sistem vlagalo zelo malo -predvsem na delu sistema, ki je bil zgrajen med 60. in 90. leti prejšnjega stoletja -, je ta dotrajan in v slabem stanju,« opozarja Rado Vek iz Komunalnega podjetja Ptuj.
Da je stanje v vodovodnih omrežjih zaskrbljujoče, priča podatek o vodnih izgubah, ki predstavljajo razmerje med načrpano in prodano vodo (torej tudi voda za namene požarne varnosti, za potrebe gasilski vaj
in izobraževanj, spiranje cevovodov, rednega spiranja sistema zaradi dviga kvalitete pitne vode, izgube ob sanacijah objektov ter drugi kontrolirani in nekontrolirani odvzemi). Lani se je namreč v omrežju iz-
Poljčane • Svetniki soglasno potrdili preimenovanje šole
Šola bo imela novo ime
Osnovna šola Poljčane naj bi se letos preimenovala v Osnovno šolo Kajetana Kovi-ča Poljčane. Kajetan Kovič je namreč otroška leta preživljal v Poljčanah, ob tem pa je, kot je dejala ravnateljica Francka Mravlje, velik Slovenec z občutkom za jezik.
Pisatelj Kajetan Kovič, ki je med otroki poznan predvsem po zgodbah Maček Muri in Moj prijatelj Piki Jakob, je deset let živel v Poljčanah, saj sta njegova starša od leta 1925 do leta 1941 v tem kraju poučevala in živela. In podobe Dravinjske doline ter Boča so se globoko usidrale v spominu pisatelja, saj kot je povedala Mravljetova, jih je mo-
goče najti tudi v njegovih delih.
Soglasje za preimenovanje šole so podali tudi člani svetov zavoda in staršev, na junijski seji pa so preimenovanje soglasno potrdili tudi občinski svetniki. Svetnica Ana Lešnik je poudarila, da se povsem strinja s preimenovanjem, nato pa povprašala po stroških. »Prednatisnjen papir se nam ravno izteka, sicer
Foto: Mojca Vtič
pa vedno več uporabljamo elektronsko pošto. Stroški, ki bodo nastali, so povezani le s spremembo žiga. Imamo tri žige, torej okrog 150 evrov, objava v uradnem listu pa je strošek občine. Drugih večjih stroškov ni,« je odgovorila ravnateljica. Tudi Silvestra Samastur, sicer ravnateljica OŠ Anice Černe-jeve Makole, je pozdravila preimenovanje šole: »Zelo mi je všeč, da ste poiskali osebnost, ki ohranja vrednote slovenstva. Verjetno bo to preimenovanje sedaj zahtevalo nekaj več vašega dela, vendar pa verjamem, da imate voljo in cilj.«
Osrednja slovesnost ob preimenovanju šole naj bi bila 21. oktobra, saj se je na ta dan leta 1931 rodil Kajetan Kovič.
Mojca Vtič
Majšperk • Med šols
Jeseni se geoterma
Pred osnovnošolsko stavbo pristopila k energetskemu stroške ogrevanja oziroma
»Na naš razpis je prispela samo ena ponudba, ponudba konzorcija Petrol in Plistor. Skupna ocenjena vrednost del obsega 322.047 evrov brez DDV. Projekt se financira iz energetskih prihrankov, kar pomeni, da mi 15 let plačujemo stroške ogrevanja, kot smo jih do zdaj, oziroma zmanjšane za tri odstotke, prihranke pa obdrži investitor. Po 15 letih kotlovnice preidejo v last občine,« je pojasnil direktor občinske uprave Matic Šinkovec. Dodal je, da bi lahko investitor občini ponudil tudi večje znižanje stroškov ogrevanje (ne samo za tri odstotke), če bi se odločili za ogrevanje na lesno
Foto: ML
torek • 5. julija 2016
Politika
Štajerski TEDNIK 7
kubičnih metrov vode
zagotavljati nemotene oskrbe ter normalnega opravljanja dejavnosti javne službe. velikim vodnim izgubam. Te so lani znašale že več kot 1.000.000 m3 oziroma 23 %.
gubilo 1.029.203 m3 vode oziroma 23 kar pomeni 62.197 m3 več kot v prejšnjem letu. Kje točno prihaja do največ izgub nismo uspeli izvedeti, saj so nam s ptujske Komunale v zvezi s tem odgovorili: »Vodovodni sistem je enoten in celovit sistem, zato je nemogoče definirati količino vodnih izgub za posamezno občino. Razlog je
predvsem v tem, da na sistemu ni vgrajenih dovolj vodomerov na transportnih vodih, s katerimi bi bilo moč natančno odčitati porabo vode v posamezni občini, prav tako pa trase zgrajenih vodovodov ne potekajo skladno z občinskimi mejami, tako da vodovodi večkrat prečkajo občinske meje in oskrbujejo občane več občin.«
Najbolj so problematične azbestne in PVC-cevi ter pocinkani hišni priključki
Da v zemljo odteče skoraj četrtina vode, je kriv dotrajan sistem. „Ker se je v preteklosti v vodovodni sistem vlagalo zelo malo - predvsem na delu sistema, ki je bil zgrajen med 60. in 90. leti prejšnjega stoletja - ,je sistem dotrajan in v slabem stanju,« opozarja Rado Vek iz Komunalnega podjetja Ptuj in še dodaja: »Najbolj so problematični vodovodi, zgrajeni iz az-bestno-cementnega materiala (v sistemu jih je okrog 60 km) in PVC-materiala (okrog 110 km), ki je neprimeren za distribucijo pitne vode. Največja težava pa postajajo vodovodni priključki, grajeni iz neprimernega materiala (pocinkanih cevi in fitingov), ki so zaradi dotrajanosti pričeli puščati.«
Samo lani je bilo treba interventno odpraviti 528 okvar, od tega jih je bilo največ, 337, na hišnih priključnih cevovodih, sledijo okvare na sekundarnih cevovodih (103) ter okvare na primarnih vodovodnih cevovodih (70). Zabeležili pa so še 18 okvar na terciarnih vodovodnih cevovodih. V letu 2015 so tako stroški vzdrževalnih del in odprave napak na omrežju in hišnih priključkih, ki bistveno
kimi počitnicami obnova kotlovnic
bo šola ogrevala z lno energijo
v Majšperku te dni brnijo gradbeni stroji. Občina je namreč pogodbeništvu, s katerim bo v javnih objektih zmanjšala hlajenja.
biomaso. »Vendar je po 15 letih glede obnovljivih virov energije oprema dotrajana. Tako pa sledi- in prepričani smo, da ima geo-mo tudi evropskim smernicam termalna sonda daljšo življenj-
prispevajo k velikim vodnim izgubam v procesu distribucije pitne vode, znašali skupaj 1.517.959 evrov, od tega so samo za odpravo napak na vodovodnem omrežju porabili kar 625.208 evrov.
Posledica večjih okvar, s tem pa tudi vodnih izgub in stroškov popravila pa niso »le« višje položnice. Kot je namreč razvidno iz poročila o oskrbi pitne vode KP Ptuj za preteklo leto, je v letu 2015 od vseh 1175 vzorcev za mikrobiološke preiskave bilo neskladnih 94 vzorcev oz. 8 %. Tudi to je namreč posledica dotrajanega sistema, pojasnjuje Vek.: »Glede mikrobiološko neskladnih vzorcev naj povem, so ti posledica prelomov cevovodov in zatekanja meteorne vode v objekte; v teh primerih se je po potrebi na teh mestih izvajala tudi dezinfekcija, tako da je bila voda, ki smo jo distribuirali, vedno neoporečna.«
Monika Levanič
Kateri cevovodi so najbolj kritični
»Nevlaganje v vodooskrbni sistem v zadnjih dveh letih nas je pripeljalo do stanja, ko ni več mogoče zagotavljati nemotene oskrbe ter normalnega opravljanja dejavnosti javne službe,« še opozarjajo na Komunali. Po njihovih navedbah bi bilo nujno treba izvesti več investicij, med njimi: izvedbo globinskega vodnjaka, izvedbo filtrov železa in mangana, zamenjavo več cevovodov (PVC-cevovod Pacinje-Velovlek, cevovod Ob Grajeni in pod Panoramo, od Nove vasi 2 do VH Rabelčja vas ter cevovod pod Dravo od Prešernove do Maistrove ulice), prav tako pa je nujna zamenjava vodovodnih priključkov iz pocinkanih materialov.
Na Komunali že imajo izdelan idejni projekt za celovito obnovo vodovodnega sistema. Celoten projekt je ocenjen na dobrih 30 milijonov evrov. »Želimo si, da bi v sklopu te finančne perspektive ta projekt speljali. Če nam bo uspelo, se za oskrbo s pitno vode v prihodnosti ne bojim, tudi za samo ceno ne. Če ne - niti ne upamo razmišljati o tem ...,«zaključi Vek.
ffli
DARS
Foto: Mojca Vtič
sko dobo,« je pojasnil Šinkovec.
Glavnina del se bo izvedla na OŠ Majšperk. Čeprav je bila šola zgrajena pred desetimi leti, ni bila zasnovana tako, da bi bila energetsko učinkovita. Kot so ugotovili na občini, je poraba goriva kljub vgrajeni kakovostni opremi velika, ob tem pa se šola ogreva na utekočinjen naftni plin, ki je trenutno med najdražjimi energenti. »Predlog je bil ogrevanje z geo-termalno energijo in toplotno črpalko, kar je občinski svet potrdil. Vrtine s postavitvijo geosond in notranje preveza-ve inštalacij za pasivno hlajenje bodo dokončane še letos, skupna vrednost del pa znaša 236.538 evrov z DDV.«
Konzorcij bo toplotno črpalko vgradil še v podružničnih osnovnih šolah v Stopercah in na Ptujski Gori. Vrtec se že ogreva z energijo zemlje, občinska stavba pa že ima vgrajene toplotne črpalke. »Na objektih, ki so že obnovljeni, bo konzorcij daljinsko spremljal porabo in jo racionaliziral, na primer da bo vodo v zalogov-niku zagrel, ko je električni tok cenejši.«
Mojca Vtič
vja
vinjeta
Izognite se zastojem Maribor - Zagreb
Spoštovani vozniki!
V primeru zastojev na relaciji Maribor (SLO) - Zagreb (HR) upoštevajte začasno prometno signalizacijo (za cestninsko postajo Pesnica). Alternativna pot: Šentilj - Pesnica -Lendava - Pince -Letenye (H) - Zagreb (HR), po kateri boste svoj cilj dosegli najhitreje.
Navedena alternativna pot je na letaku označena z zeleno barvo.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
(H)
vinjeta
cestnine
f M Možna alternativna pot 118 km 183 km 224 km ^S r:;,.".,;:,.,c.',.„„„..	
	
Tabela prikazuje predvidenetermine zastojev. Aktualne informacije o priporčenih obvozih bodoves čas prikazane na spremenljivem prometnem znaku za cestninsko postajo Pesnica. Manjkajoči odsek podravske avtoceste A4 Draženci—Gruškovjevskupni dolžini 13 kilometrov bo v celoti dokončan predvidoma najpozneje dokonca leta 2018.	Možni datumi zastojev: 1
	Od petka, 1. 7. 2016, od 22. ure do sobote, 2. 7. 2016, do 20. ure
	Od petka, 8. 7. 2016, od 22. ure do sobote, 9. 7. 2016, do 20. ure
	
	
	Od petka, 29. 7. 2016, od 22. ure do sobote, 30. 7. 2016, do 20. ure
	
	Od petka, 12. 8. 2016, od 22. ure do sobote, 13. 8. 2016, do 20. ure
	Od petka, 19. 8. 2016, od 22. ure do sobote, 20. 8. 2016, do 20. ure
	Od petka, 26. 8. 2016, od 22. ure do sobote, 27. 8. 2016, do 20. ure
Foto: ML
8 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki	
torek • 5. julija 2016
Slovenska Bistrica • Posvet o razvoju turizma na Bistriškem
Ugotovitev z dolgo brado: za razvoj je temeljno povezovanje
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je konec junija udeležil posveta o možnostih za razvoj turizma v občini Slovenska Bistrica, ki ga je pripravil tamkajšnji lokalni odbor Stranke modernega centra (SMC). A bolj kot o turizmu je minister razglabljal o slovenskem gospodarstvu.
Izpostavil je, da imamo pozitivno gospodarsko rast, ki je tudi nad povprečjem EU, a nadaljeval: »Vsi so pijani od te rasti, a gospodarska rast ne pomeni, da je ekonomska situacija v državi takšna, da lahko izpolnimo zahteve iz sporazumov iz preteklosti. Sami veste, da lahko trošite, kolikor imate.«
Lepe ministrove besede
Da bi se rast in s tem gospodarstvo še okrepila, je treba izboljšati razmere za delovanja podjetij, je prepričan minister. Pojasnil je: »Naša slaba točka je
zagotovo administracija. Na področju pridobivanja gradbenih dovoljenje že poteka sprememba zakonodaje, zmanjšati se mora tudi obremenitev plač. Ugotavljamo, da smo konkurenčni pri nižjih plačah, pri višjih pa nismo, posledično se boljše plačana delovna mesta selijo izven Slovenije, kar je nesprejemljivo. Kritiki pravijo, da jemljemo revnim in dajemo bogatim, vendar brez zahtevnejših delovnih mest ne bomo mogli preživeti, samo z ročnim delom podjetja ne bodo konkurenčna.«
Med večjimi koraki, ki naj bi jih naredila vlada, je izpostavil
reformo dela. »Brž ko to omenim, se sindikati spravijo name, češ da zagovarjam delodajalce. Vendar nihče ne odpusti dobrega delavca in ta reforma je potrebna bolj zaradi javnega sektorja kot gospodarstva.«
Slovenjebistriški župan Ivan Žagar je pozdravil ukrepe ministrstva za izboljšanje pogojev za delovanje podjetij. Dodal je, da je zagotavljanje podpornega okolja gospodarstvu tudi naloga občin, ob tem pa pozval Počivalška, naj opomni kolega Mramorja, da občine ne zmorejo dodatnih obremenitev in da že več let niso financirane v skladu z zakonom. Glede tu-
rizma pa župan meni, da bi se morali ozreti preko meja in si ogledati tamkajšnje dobre prakse, nato pa določiti naloge države, občin, ponudnikov in vseh drugih udeležencev na področju turizma.
Nepovezanost -slabost
slovenske družbe
Po uvodni predstavitvi gospodarskega stanja je beseda prešla tudi na turizem. Tako je bilo povedano, da ministrstvo pripravlja strategijo slovenskega turizma do leta 2021. Ta naj bi za razliko od prejšnjih imela
Foto: Mojca Vtič
zgolj en cilj: da Slovenija v letu 2021 od turizma zabeleži tri milijarde evrov prilivov. To pomeni, da mora letna rast prihodkov od turizma znašati 6-8 % na leto. Ob tem so bili predstavljeni razpisi, ki jih pripravljata direktorat za turizem in slovenska turistična organizacija. Ti naj bi bili namenjeni predvsem povezovanju ponudnikov, regij in občin, saj kot je bilo slišati, turizem ne pozna občinskih meja. Da je povezovanje ponudnikov ključno, sta izpostavila tudi Monika Kirbiš Rojs, direktorica RIC, in Milan Sajko, direktor Turistične agencije Sajko. »Velikokrat slišimo, da se nekaj ne da narediti, npr. oživiti mestnega jedra v Slovenski Bistrici. Vendar potrebujemo več poguma. Marsikaj se da, a sta potrebna sodelovanje in volja,« je povedal Sajko. Poudaril je, da bi morali turistična društva, TIC in turistične agencije bolj sodelovati, ne da vsak od njih skrbi le za svoj vrtiček.
V razpravi o možnostih razvoja turizma v občini Slovenska Bistrica so sodelovali še direktor RTC Trije kralji Božo Juhart - Jakec in Miro Juhart, predsednik lokalnega odbora SMC Slovenska Bistrica. Sogovorniki so se strinjali, da bodo morali več pozornosti nameniti medsebojnemu povezovanju.
Mojca Vtič
Juršinci • Na Kukavi
Nova zapo
Občina Juršinci je preko javnih zbornika ter v administraciji.
Juršinski občinski svet je na zadnji seji s 15 točkami opravil v približno dveh urah. Brez razprave so po skrajšanem postopku potrdili dopolnitev odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah, s katerim po novem omogočajo, da se v skladu z veljavno zakonodajo koncesija izvajalcu lahko podeli tudi neposredno, brez javnega razpisa. V nadaljevanju so potrdili pravilnik o najemu oziroma brezplačni uporabi večnamenskega kulturnega centra in društveni prostorov občinske stavbe. Kot smo že poročali, je bila namreč na občinskem svetu na aprilski seji podana pobuda, da se višina nadomestila z 20 zniža na 5 evrov na mesec za tista društva, ki delujejo in imajo sedež na območju občine, in javne zavode, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Juršinci in so plačila najemnine oproščeni.
Svetniški zbor je potrdil tudi člane uredniškega in častnega odbora za izdelavo in ureditev Zbornika Občine Juršinci. Župan Alojz Kaučič je pri tem svetnike seznanil z informacijo, da je občina preko javnih del
Makole • Na junijski seji o projektih, obnašanju lekarne in usodi NK Makole
Občani županu predlagali, da občina sofinancira bife
Makolski občinski svetniki so na junijski seji obravnavali rebalans letošnjega proračuna. Potreben je bil zaradi dohodkov Komunale Slovenska Bistrica in umestitve novih projektov v proračun.
Glede dodatnih 198.910 evrov prilivov v proračun je župan Franc Majcen pojasnil, da gre za plačilo Komunale, ki bo občini nakazala občinsko takso, zaračunano med letoma 2007 in 2012 (skupno 177.573 evrov), prav tako namerava občina prodati objekt Marof (pod Štatenbergom). Ta denar, ki ga je svetnik Alojz Gorčenko poimenoval kot nepričakovan blagoslov za proračun, bo porabljen za sanacijo plazov, uskladitev odhodkov na področju socialnega varstva in predvsem za
gradnjo in vzdrževanje cestne infrastrukture. »Direkcija za infrastrukturo nam je obljubila, da bo začela odkup zemljišč za ureditev krožišča v Pečkah, ki je bilo obljubljen že pred leti, nato pa prestavljeno na letu 2021. Naloga občine je, da zagotovi denar za ureditev pločnikov in druge pripadajoče infrastrukture,« je pojasnil župan.
Kakšna bo usoda NK Makole, se še ne ve
Sprva je bil ta Komunalin
_	v VI ■■	■	■■ V V
Za več življenja v središču občine ...
Na opazko vodje redarjev Roberta Vrečka, da v Makolah popoldan ni žive duše, je svetnik Marjan Dovar v šali dodal, da bi občina morala financirati bife pri najboljšem sosedu (ta se je zaprl z novim letom). Župan mu je prav tako v šali odvrnil, da se bo bife imenoval Pri županu, nato pa resno dodal: »Me je pa že najmanj deset ljudi vprašalo, kdaj bo občina poskrbela, da se bo bife odprl.«
blagoslov predviden za nakup zemljišč v vrednosti 25.000 evrov za športni park, vendar do tega predloga ni prišlo, saj da bi za ureditev športnega parka potrebovali vsaj pol milijona evrov, a jih občina nima. Svetniki so se tudi strinjali, da bi za športni park potrebovali vsaj hektar zemljišč, ob tem pa so izpostavili, da je vodstvo športnega društva, v okviru katerega deluje tudi NK Makole, odstopilo. Razlog za odstop naj bi bila neaktivnost članov.
Obnašanje Lekarne je perverzno
Marjana Dovarja je zanimalo, ali se lahko občina nadeja tudi dodatnih prilivov Lekarne Slovenska Bistrica, ki je lani poslovala z dobičkom 125.033 evrov. Toda kot je pojasnil direktor občinske uprave Igor Erker, od tega dobička makolska občina naj ne bi dobila niti centa, saj da poslovalnica lekarne v Makolah posluje z izgubo. »Po pogodbi je naša občina dolžna pokrivati izgubo, tako da smo sedaj v fazi pogajanj.« Na očitek
svetnikov, da je lekarna večkrat zaprta, pa je Erker odgovoril: »Lekarna zaposlene med seboj nadomešča tako, da lekarno, kjer je najmanj prometa, torej v Makolah, zaprejo in delavko napotijo na delovno mesto, kjer mora nadomeščati.« Župan je dodal, da izgubo lekarna ustvarja z neodgovornim vedenjem: »Ob tem pa bi mi še morali pokriti izgubo! To je perverzno.«
Župan je predlagal tudi spremembo statuta in zmanjšanje števila svetnikov z 11 na osem. Soglasnosti, s katero bi lahko spremenili statut, svetniki niso dosegli. Kot je opozoril Do-var, so se sprva pogovarjali o zmanjšanju števila svetnikov na sedem, župan pa je komentiral,
da je osem po numerologiji srečna številka.
Svetniki so obravnavali tudi zahtevo več kot 100 podpisanih občanov za razveljavitev odloka o komunalnem prispevku za Makolčane, ki se bodo priklopili na čistilno napravo. »Nekdanji župan Alojz Gorčen-ko je krajanom obljubil, da ob pridobitvi evropskih sredstev za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave komunalnega prispevka ne bo,« je spomnil Uroš Veilguni. Župan pa je odgovoril, da je bila cena oblikovana po metodologiji, da ni najnižja možna, je pa nižja kot v Slovenski Bistrici. Opozoril je tudi, da so odločbe o plačilu komunalnega prispevka že bile razposlane in so vse razen treh
tudi pravnomočne. »To pomeni, da so se samo trije pritožili na izračun komunalnega prispevka.« Svetnik Franci Skledar pa je dodal, da če Makolčanom ne bo treba plačati prispevka, potem naj občina tudi drugim uredi odvajanje in čiščenje odpadnih voda. »Ko je pogostitev gratis, so vsi pri šanku, ko pa se blagajne odpre, pa je šank prazen,« je ilustriral Skledar.
Gorčenko pa je še dodal, da je bila gradnja kanalizacije v Makolah nujna, saj da bi betonska v nekaj letih razpadla, in da je država Makole določila kot območje, kjer mora biti zgrajena javna kanalizacija.
Svetniki razveljavitve odloka niso podprli.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
torek • 5. julija 2016
Politika
Štajerski TEDNIK 9
in v Rotmanu največ okvar na vodovodu
slitev v občinski upravi
del za šest mesecev v občinski upravi zaposlila osebo, ki bo pomagala pri izdelavi
S septembrom en oddelek v vrtcu manj
Juršinski svetniki in svetnice so se med drugim strinjali, da se na pokopališču postavi svečomat, podali pa so tudi soglasje k sistemizaciji delovnih mest v vrtcu za prihodnje šolsko leto. Kot je povedala ravnateljica Jelka Svenšek, je v novo šolsko leto v vrtec vpisanih 86 otrok, tako da bodo s septembrom odprli pet oddelkov, torej en oddelek manj, to pa pomeni manj zaposlenih. Kljub temu ne bo nihče ostal brez službe, saj bo v šoli več oddelkov.
za pol leta zaposlila eno osebo. »Od nje pričakujemo, da se bo aktivirala na Lasu, da bo delala v občinski upravi v času dopustov in bo koordinator za zbornik. Imeli smo možnost in za šest mesecev smo jo sprejeli, več je zagotovo ne bomo. Vključitev v javna dela je v 65 % sofinancirana od zavoda za
znanj in plaket ob letošnjem občinskem prazniku, a so svetniki vendarle uspeli najti skupni jezik.
Vroča polemika pa se je vnela tudi glede prodaje nepre-
mičnine v Loki pri Rošnji. Gre za kmetijsko zemljišče v izmeri okrog 4.000 m2, ki ga je občina pridobila v zapuščinskem postopku po Tereziji Puh, za katero je plačevala institucionalno varstvo. »Nepremičnina je bila uradno cenjena, določena je bila cena 5.477 evrov (1,35 po m2), tako da smo na osnovi tega speljali ustrezne postopke. Prijava je bila ena sama. Predlagamo, da se proda po tej ceni, glede na to, da ni v interesu, da bi bila občina lastnik,« je povedala direktorica Saša Golob Hodnik.
A je svetnico Toš Majcno-vo zmotila cena. Prepričana je namreč, da bi lahko iztržili več: »To je vendarle zelo nizka vrednost. Gre za kmetijsko zemljišče ob reki Dravi v velikem kompleksu kmetijskih zemljišč na ravninskem predelu, kjer se vrednost nepremičnin v tem trenutku giblje med 1,5 in 2 evra. No, zdaj je že mimo. Ko je enkrat izjava o sprejemu ponudbe dana, je pravni posel sklenjen. Prehiteli smo same sebe. Lahko se edino zmenimo, da vse stroške nosi kupec.«
zaposlovanje, razlika je strošek občine,« je pri tem še pojasnil.
Bi za kmetijsko zemljišče lahko iztržili več?
Precej burna razprava se je vrtela okrog prejemnikov pri-
Precej burna razprava se je na zadnji seji juršinskega občinskega sveta vrtela okrog prejemnikov priznanj in plaket ob letošnjem občinskem prazniku, a so svetniki vendarle uspeli najti skupni jezik.
Okoli 30 hidrantov nedelujočih
Občinski svet se je seznanil tudi s poročilom o dejavnosti oskrbe s pitno vodo za lansko leto. Kot je povedal Rado Vek s Komunalnega podjetja Ptuj, so lani v občini Juršinci prodali gospodinjstvom okrog 83.000 m3 vode, 2.800 m3 na področju gospodarstva in 5.000 m3 javnim zavodom. Pri tem je opozoril, da se na celotnem ptujskem vodooskrbnem sistemu srečujejo z velikimi izgubami pitne vode, v Juršincih konkretno na območju Rot-mana in Kukave, kjer skorajda tedensko beležijo okvare. »V občini Juršinci imajo na območju Rotmana del vodovoda iz PVC-materiala. Tam pa so tudi pocinkani vodovodni priključki, ki so prerjaveli in je vse več okvar. So pa to tako mali izlivi, da jih je nemogoče zaznati, a ker gre za izlive na več mestih, so skupne izgube velike.«
Župan je pri tem opozoril še na problematiko nedelujočih hidrantov: »Nekaj hidrantov vsako leto na novo postavimo ali saniramo, je pa ta trenutek več kot 30 nedelujočih. Sami pa veste, kakšen je to strošek.«
Monika Levanič
Foto: ML
Zetale • Deveta redna seja občinskega sveta
Vrtec bo jeseni povsem zaseden
Na junijski seji so se žetalski občinski svetniki seznanili s poročili za preteklo leto in potrdili zaključni račun proračuna. S sklepom so rahlo zvišali cene programov predšolske vzgoje; nove cene bodo pričele veljati z novim šolskim letom.
V obeh starostnih skupinah vrtca se bo cena oskrbnine zvišala za 5,7 evra, dnevni odbitek za prehrano pa bo ostal 1,8 evra. Za prvo starostno obdobje bo nova cena znašala 449,52, za drugo pa 348,56 evra. Ravnateljica Osnovne šole Žetale Silvestra Klemenčič pojasnjuje: »Gre za preračun dejanskih potreb. Zvišanje je potrebno zlasti zaradi sprostitve napredovanj po zakonu o uravnoteženju javnih financ.« Sistemizacija delovnih mest v vrtcu ostaja enaka; obdržali
bodo tudi oba nadstandarda: eno uro informatika in dve uri logopeda, ki so jih uvedli lani.
Starši bodo lahko enkrat letno, v obdobju med 1. julijem in 31. avgustom, uveljavljali rezervacijo zaradi odsotnosti otroka in v tem času plačali le 30 % z odločbo določenega zneska. Neprekinjena odsotnost bo morala trajati najmanj en in največ dva meseca, starši pa bodo vrtec o tem morali obvestiti vsaj teden dni prej. Župan Žetal Anton Butolen ugotavlja, da investicija v vrtec
ni bila zgrešena: »Vrtec bo jeseni popolnoma zaseden. Sprva smo pričakovali okoli 40 otrok v dveh oddelkih, v prihodnjem šolskem letu pa bo v treh skupinah kar 52 otrok.«
Bibliobus ostaja
Pojasnjuje tudi, da na občini Žetale Knjižnici Ivana Potrča Ptuj ne dolgujejo ničesar, saj so jo ves čas sofinancirali po sklenjenih pogodbah. Zaradi zniževanja primerne porabe sicer ne zmorejo plačevati toliko, kot bi želeli, vendar so pri-
siljeni varčevati tudi na drugih področjih - celo pri cestnih standardih, kjer gre za življenja ljudi. Na kolegiju županov so razpravljali tudi o možnostih odpovedi bibliobusa, vendar Butolen tega ne podpira: »Včasih smo imeli šolsko in ljudsko knjižnico, nato pa s centralizacijo na Ptuju stopili korak nazaj. Odpoved bibliobusa bi to še poslabšala.«
Na seji so potrdili zaključni račun lanskega občinskega proračuna. V letu 2015 so našteli 1.985.553 evrov prihod-
kov, od tega 1.042.206 evrov transfernih. Odhodkov je bilo 2.146.983 evrov, od tega so za investicije namenili 1.271.951 evrov. Proračunski primanjkljaj so pokrili z zadolževanjem, za kar so pridobili soglasje ministrstva za finance. Župan komentira: »Takih proračunov v tej finančni perspektivi najbrž ne bo več ... «
Potrdili so letna programa kulture in športa, cenik reklam in drugih sporočil v občin-
skem glasilu Žetalske novice, letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih ter načrt širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v kolegiju osmih občin. V svet javnega zavoda žetalske osnovne šole so imenovali Matjaža Kopšeta, Veroniko Furman in Simono Vogrinc.
Eva Milošič
Sanirali bodo plaz v Vodolah
Na občini so pripravili prioritetno listo plazov, ki so se sprožili že pred leti in ponovno aktivirali v neurjih leta 2014. Z ministrstva za okolje in prostor (MOP) so zdaj dobili zeleno luč za sanacijo okoli 180 metrov dolgega plazu v Vodolah, ki ogroža stanovanjsko hišo Pulkovih in cesto, po kateri tečejo tudi šolski prevozi. Župan pojasnjuje: »Javni razpis za izbor izvajalca je v zaključni fazi, do 8. julija pa bomo pravnomočno odločbo o izbranem izvajalcu poslali MOP. Investicijo ocenjujejo na 280.000 evrov z davkom, najugodnejša od desetih prispelih ponudb pa znaša 169.000 evrov. Dela bodo opravljena letos, MOP pa bo sredstva zagotovilo v proračunu za prihodnje leto.« Ker bodo ob sanaciji nujne delne zapore cest, jo bodo opravili šele po poletni turistični sezoni.
Most v Desenici je zaradi dotrajanosti postal nevaren, zato so ga povsem zaprli in v neposredni bližini uredili obvoz z začasnim mostom. Cestno podjetje Ptuj bo za okoli 20.000 evrov jeseni postavilo novega. Na občini so pripravili tudi dvoletni program za sanacijo in modernizacijo sedmih odsekov občinskih cest v skupni dolžini okoli treh kilometrov in pol; letos bodo realizirali približno polovico načrtovanega. Župan pravi: »Vrednost del je okoli 310.000 evrov, izvedlo pa jih bo podjetje Asfalti Ptuj. V ta namen bomo porabili sredstva po 23. členu zakona o sofinanciranju občin ter lastna sredstva.«
Žetalski občinski svetniki so potrdili zaključni račun lanskega proračuna, kakršnega najbrž še dolgo ne bo več...
Foto: Mojca Vtič
10 &o/m¿zTEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 5. julija 2016
Majšperk • Prireditev ob zaključku šolskega leta
Ucenci si želijo enkratnih pocitnic
Učenci in učenke OŠ Majšperk so na prireditvi ob zaključku šolskega leta ponovno povezali glasbo, igro in poezijo, kulturi pa so letos pridali še šport, saj so predstavili elemente iz moštvenih iger, kjer prav tako kot na drugih področjih posegajo po žlahtnih medaljah in priznanjih.
Foto: Mojca Vtič
Letošnji nagrajenci OS Majšperk: David Adam, Julija Potočnik, Blaž Potočnik, Zana Polajžer, Martin Kropec, Anej Bezjak, Barbara Kropec, Urban Hajšek, Sven Wolf Zajšek, Špela Gajšt, Maša Majcen, Klara Kropec, Gašper Križanec, Žan Vrabič, Simon Kovačič, Mihael Cep, Ambrož Rodošek, Lana Gajšt, Mihael Korez, Sara Plečko, Lea Žunkovič, Urška Ferlež, Ana Sajko in Aljaž Potočnik.
»V šoli se trudimo, da povezujemo razum, čustva in znanje, ponosni smo na svoje učence in na vse njihove uspehe. Zato čestitka vsem nagrajencem, saj ohranjajo ugled naše šole, čestitke in zahvala tudi vsem drugim, saj je vsak uspeh dosežen z lastnim trudom, vreden spoštovanja,« je povedala ravnateljica Danica Lorber. Letošnja bera priznanj majšperških učencev je res bogata. Srebrna in zlata priznanja so osvajali na področju biologije, fizike, matematike, in kot kaže, so Majšperčani tudi odlični kuharji, saj so na tekmovanjih za zlato kuhalnico prejeli najžlahtnejša priznanja; enako uspešni so tudi športniki.
Osnovnošolce je pozdravila tudi županja Darinka Fakin:
»Končuje se leto, ki je bilo prav gotovo kot vsako doslej nekaj posebnega. Iskrene čestitke za vse, kar ste dosegli. Želim vam, da se med počitnicami spočijete in vstopite v naslednje šolsko leto polni energije in elana ter da boste še boljši.« Dodala je še, da medtem ko je občina lani obnovila notranjost šole, bo letos šola dobila nov energetski vir ogrevanja. »Vrtine že nastajajo, saj se bo šola ogrevala s termalno energijo in toplotnimi črpalkami. Upamo, da bomo lahko prihranjena sredstva za ogrevanje vložili v šolo in s tem še izboljšali njeno delovanje.«
Šolska prireditev pa ni bila posvečena le zaključku šolskega leta, temveč tudi držav-
nemu prazniku. »Šolsko leto se je že od nekdaj največkrat končalo ob kakšnem prazniku, že četrt stoletja pa se za nas končuje s spominom na dan, ko so se sadovi zgodovine razprli v cvet, ki mu pravimo domovina Slovenija. Tu je še vedno isti košček zemlje, ki je romal iz ene vladavine v drugo. In Slovenci smo vedno spoštovali svoje vladarje, a ohranjali svoj ponos, kulturo, jezik in sanje,« je pred prazničnim koncem tedna dejala ravnateljica Danica Lorber. Sicer pa je bila osrednja občinska proslava ob državnem prazniku 24. junija, pripravilo pa jo je društvo SMOTeater v sodelovanju s kulturnimi društvi iz občine.
Mojca Vtič
Ormož • Arheološke ostaline srednjeveškega Ormoža
Razstavili
poznosrednjeveške najdbe
Sredi minulega tedna je v avli ormoške občinske stavbe potekalo odprtje razstave Arheološke ostaline srednjeveškega Ormoža, ki si jo je mogoče ogledati vse do 15. septembra.
Ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je znova poskrbela, da tamkajšnjo občinsko avlo krasi razstava - tokrat arheološko obarvana. Vsebino in zanimivosti razstave, naslovljene Arheološke ostaline srednjeveškega Ormoža, je na slovesnem odprtju predstavil njen
avtor, kustos arheolog Brane Lamut iz PMPO. Kot je povedal, so arheološke raziskave v 70. in 80. letih preteklega stoletja poleg prazgodovinskih ostalin odkrile tudi poznosrednjeveške najdbe predvsem iz 14. in 15. stoletja, le fragment kamnitega portreta iz peščen-ca bi utegnil nastati še v 13.
Avlo ormoške občinske stavbe tokrat krasijo srednjeveške najdbe iz 14. in 15. stoletja.
stoletju, saj nekoliko spominja na romanske portretne plastike, vzidane na zunanji strani cerkve v Veliki Nedelji. Najden je bil skupaj s keramiko, značilno za 14. stoletje. Poleg keramičnega posodja so v steklene vitrine postavili tudi druge izdelke iz gline, med katerimi so še posebej zanimive reliefno okrašene pečnice. Razstava je obogatena tudi s slikovnim gradivom.
Na slovesnem dogodku ob odprtju razstave je zbrane poleg direktorja PMPO Aleksandra Lorenčiča nagovoril tudi ormoški podžupan Mirko Novak, odprtje pa so pospremili s srednjeveško obarvano glasbo v izvedbi Eleonore Bruck (violina), Darje Žganec Horvat (tolkala) in Helene Verbančič (vokal, piščalka).
Monika Levanič
Ptuj • Zaključen Kino brez stropa
Filmi in predstave na prostem kljubovali dežju
Zraven gledaliških predstav na prostem, ki smo jih bili te dni deležni v sklopu festivala Mestnega gledališča Ptuj Zvezde pod zvezdami, so v CID Ptuj na prostem pripravili tudi oglede filmov. Oboji organizatorji so sicer zaradi dežja morali nekaj predstav prestaviti, to pa nikakor ni pokvarilo celotnega prijetnega vtisa.
Ptujski poletni Kino brez stropa je na dvorišče ptujskega gradu v sedmih dneh privabil 1.720 gledalcev. Gre za projekt Mestnega kina Ptuj in njegovega upravitelja, Centra interesnih dejavnosti Ptuj (CID Ptuj), ki je bil izpeljan sedmo leto zapored. »Prebivalcem in obiskovalcem Ptuja prinaša priložnost za brezplačen poletni ogled nekaterih najbolj nepozabnih filmov pretekle kinematografske sezone. Cilj projekta je k ogledu nekoliko zahtevnejših filmov pritegniti čim širšo javnost, s tem pa čim več ljudi navdušiti za tako imenovane art filme, da bi v Mestni kino Ptuj, ki je član Art kino mreže Slovenije in mednaro-
dne mreže Europa Cinemas, čim pogosteje zahajali tudi med letom,« pojasnjuje vodja projekta Kino brez stropa Nina Milošič, sicer specialistka mladinskega dela in odgovorna za področje Mestnega kina Ptuj.
Žanrsko in vsebinsko raznolike filme so v sklopu tega projekta prikazovali od 24. do 30. junija, večji del projekta pa je potekal na dvorišču ptujskega gradu. Zaradi slabega vremena so spremljevalni program izpeljali v Mestnem kinu Ptuj, ki je bil tudi nadomestno prizorišče za obe sobotni filmski projekciji.
Kot poudarja Milošičeva, je letni kino v 7 dneh prinesel osem večernih projekcij na
prostem, največ gledalcev, 350, pa je pritegnil otvoritveni film - dokumentarec Amy.
Kot zmeraj je bil odlično obiskan tudi Kino vrtiček, pravzaprav kar tri projekcije.
»Organizatorji smo z letošnjim Kinom brez stropa zadovoljni in obljubljamo, da se bomo potrudili, da bo Ptujča-ne in druge obiskovalce razveseljeval tudi v prihodnjih letih. Ker projekt nima svoje občinske proračunske postavke, smo bili letos v veliki meri odvisni od podpore sponzorjev, dona-torjev in prostovoljcev. Na srečo so ti projekt prepoznali kot privlačen in vreden podpore, za kar se jim zahvaljujemo,« zaključuje Milošičeva.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv CID
Filme si je ogledalo 1720 filmoljubov.
Hajdina • Sprejem odličnjakov
V šoli petke so dobili
15 najboljših učencev OŠ Hajdina je župan Stanislav Glažar skupaj s podžupanom Karlom Svenškom, direktorico občinske uprave Valerijo Šamprl in ravnateljico OŠ Hajdina Vesno Mesarič Lorber sprejel v prostorih občine Hajdina in vsem podelil posebna priznanja.
Za odličen uspeh od 4. do 9. razreda so jih prejeli Minea Vra-bl, Luka Novak, Urška Kiselak, Kaja Intihar, Matic Mere, Anja Molnar, Gabrijel Škraba, Lari-sa Toš, Lara Tumpej in Matevž
Vaupotič, posebno čestitko za odličen uspeh v 9. razredu pa Klara Nahberger, Nuša Vrabl, Patrik Kolar in Urška Špurej.
Kot je poudaril Glažar, so dobri rezultati šolarjev občini
zmeraj v ponos. Ponosna pa je na šolarje tudi njihova ravnateljica, ki je dejala, da si letošnja generacija zasluži posebno pohvalo.
Dženana Kmetec
Foto: Tatjana Mohorko
Foto: ML
Bogomir Gajser
»Prvo sporočilo je vedno: UŽIVAJ«
Stran 12
Strelstvo
Venta znova odličen, Blaži nšek do 7. mesta Strani 13
Atletika
Maja Bedrač letos najbolje na svetu
Stran 13
Tenis
Tara do finala, Blaž v reprezentanci
Stran 14
Judo
»Odslej na treningih še bolj zagnano«
Stran 14
Šah
Zmagovalec Andrej Volokitin, član ŠD Ptuj
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Obramba dokaj trdna, napad jalov
Prijateljska tekma: ALUMINIJ - SLAVEN BELUPO 0:1 (0:0)
STRELEC: Goran Zakaric (113.).
ALUMINIJ: Lipovac, Jakšic, Vezjak, Turkalj, Zeba, Krljano-vic, Vrbanec, Rogina, Škoflek, Bizjak, Jelac. Igrali so še: Janže-kovič, Roškar, Kajtna, Petrovič, Brodnjak, Pintarič, Kurež, Zorec, Klajnšek, Golob. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija so v soboto v Kidričevem odigrali četrto pripravljalno tekmo pred začetkom prvenstva v 1. ligi. Tokrat je bil njihov tekmec hrvaški prvoligaš Slaven Belupo, ki je v zadnji sezoni zasedel 7. mesto med desetimi ekipami. Ekipi sta po dogovoru odigrali dva polčasa po 60 minut, po 30 minutah je bil na vrsti kratek odmor.
Tudi tokrat je bilo v domači ekipi zaslediti štiri igralce, ki bodo po vsej verjetnosti okrepili Aluminij, čeprav končnega dogovora z njimi še niso sklenili. Tako so se predstavili branilci Josip Zeba (nazadnje član Segeste iz Siska, 2. hrvaška liga), Marko Roškar (Drava) in Nemanja Jakšic (Zavrč) ter napadalec Jurica Jelac (Brežice).
Strelec edinega zadetka na tekmi je bil povsem ob koncu srečanja Goran Zakaric, ki je v osnovi član zagrebškega Dinama. Pri Kidričanih sta imela najlepši priložnosti Bizjak v prvem in Kurež v drugem polčasu. Prav doseganje zadetka bo v nadaljevanju priprav glavna naloga novopeče-nega slovenskega prvoligaša.
»Dobro smo odigrali predvsem začetek srečanja, prvih 30 minut, ko smo po mojem
mnenju prevladovali in si pripravili tudi zares dobro priložnost. V drugih 30 minutah smo nekoliko padli, a bili kljub temu dokaj enakovreden tekmec gostom iz Hrvaške. Podobno je bilo tudi v drugem delu, zato sem na splošno zadovoljen s prikazanim. Ocenjujem, da smo bili dobro tekaško razpoloženi za ta del priprav, tudi faza obrambe deluje kar dobro,« je po tekmi povedal domači trener Bojan Špehonja, ki pa ni bil zadovoljen z napadalno fazo igre oziroma z zaključkom.
V sredo se bodo Kidričani odpravili na Hrvaško, kjer bodo z Reko odigrali naslednjo pripravljalno tekmo, v soboto pa bodo na domačem igrišču igrali s prvoligašem iz Romunije.
JM
Nogomet • NZS
V 2. ligi v naslednji sezoni 16 ekip
Izvršni odbor NZS je prejšnji teden potrdil spremembo tekmovalnega sistema v 2. SNL. Od sezone 2017/18 bo v drugi ligi 16 ekip (doslej 10).
Izvršni odbor je sprejel odločitev o širitvi 2. SNL, potem ko je bila pripravljena analiza obstoječega tekmovalnega sistema, v katerem so sodelovali različni nogometni deležniki, ki so izrazili pobudo po spremembi. Tekmovanje bo po novem potekalo po dvo-krožnem sistemu, drugoligaši bodo v sezoni odigrali 30 krogov (prej 27).
O morebitnih spremembah 3. SNL, ki bi nastale zaradi spremembe 2. SNL, bodo govorili šele po pripravi analiz po končani tekmovalni sezoni 2016/2017.
Člani izvršnega odbora so sprejeli tudi prestavitev zimskega prestopnega roka, ki bo po novem trajal od 15. januarja do 15. februarja. Prestavitev prestopnega roka gre predvsem na roko klubom, saj se
prestopni rok tako prestavi bližje začetku drugega dela tekmovanj. Nova ureditev bo stopila v veljavo že januarja 2017.
Pri točki o trženju medijskih in sponzorskih pravic 1. SNL so člani IO sprejeli sklep, da sta trženje medijskih pravic in poimenovanje tekmovanja še naprej v domeni NZS, pridobljena sredstva iz naslova centraliziranega trženja medijskih in sponzorskih pravic v sezoni 2015/16 pa se razdeli po ključu 50 % sredstev v enakomernih deležih, 50 % pa glede na osvojene točke v pretekli sezoni.
Člani IO NZS so sprejeli še sestavo 3. SNL in mladinskih lig.
Sestava 3. SNL sever (2016/17):
NK Maribor B
NK Šampion
ŠD Videm pri Ptuju
NK Šmarje pri Jelšah
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so proti Slavenu Belupu v 113. minuti prejeli edini gol na srečanju.
Nogomet • NK Zavrč
Neodločeno z novim ruskim
KNK Fužinar
NK Mons Claudius Rogatec NK Koroška Dravograd NK Lenart NK Dobrovce ND Dravinja ŠD Šmartno ob Paki NK Rogaška DNŠ Prevalje ŠD Brunšvik
Sestava mladinskih lig
1. slovensko mladinsko/ kadetsko ligo bo v sezoni 2016/17 sestavljalo 14 ekip, med njimi bo tudi ekipa Aluminija.
V 2. slovenski mladinsko/ kadetsko ligi vzhod bo nastopilo 10 ekip, med njimi so tudi Drava, Zavrč in Bistrica.
Ligo U-15 vzhod bo v tekmovalnem letu 2016/17 sestavljalo 14 ekip, med njimi tudi Aluminij, Bistrica, Drava in Gerečja vas.
UR
prvoligašem
Prijateljska tekma: ZAVRČ-GAZ0VIK 0RENBURG 0:0
ZAVRČ: Kovačič, Novoselec, Rogač, Lonzarič, Šimik, Cvek, Kokorovič, Marcijuš, Zorko, Džaferovič, Baljak. Igrali so še: Poljanec, Matjašič, Ptiček, Solomun, Puškadija, Batrovič, L. Pranič, K. Pranič, Potočnik, Krajnc, Panikvar, Županič. Trener: Željko Orehovec
Nogometaši Zavrča so v nedeljo v avstrijskem Dieter-dorfu odigrali prijateljsko srečanje z novim ruskim prvoligašem Gazovikom Oren-burgom. Gre za bogat ruski klub, ki je v lasti energetskega velikana Gaszproma in se v Avstriji trenutno na pripravah.
Srečanje se je končalo z remijem, brez zadetkov, čeprav sta si obe ekipi priigrali kopico priložnosti. Zavrčani so bili povsem enakovredni Rusom, predvsem v 1. polčasu. V drugem delu sta ob številnih mladincih zaigrala tudi Jure Matjašič in Veljko Batrovič, ki čakata na odhod v drug klub.
»Srečanje z Rusi je bilo dobra preizkušnja za naše igralce, ki pa so jo dobro prestali,« je povedal završki športni direktor Mirko Smodej, ki je na vprašanje o statusu »odhajajočih« igralcev povedal: »Matjašič, Batrovič in Cvek so
Foto: Črtomir Goznik
Rok Zorko (Zavrč) se je iz Ptuja vrnil v matično ekipo Zavrča.
še vedno z nami in normalno trenirajo, mi pa opravljamo številne razgovore o njihovem prihodnjem statusu. Po 1. juliju so se stvari začele premikati na bolje, razgovori
so veliko bolj konkretni kot prej.«
V ekipi tokrat ni bilo Golu-barja in Tudana, ki še sanirata poškodbe.
JM
Nogometaši Drave začeli priprave
Dober mesec pred začetkom tekmovanja v 2. slovenski ligi so priprave na sezono 2016/17 začeli člani Nogometnega kluba Drava. Ptujsko ekipo bo v novi sezoni na trenerskem mestu vodil Simon Sešlar, ki je sestavil program treningov in prijateljskih tekem. Nogometaši Drave so se na prvem treningu zbrali ta ponedeljek, na njem pa so prevladovali igralci iz mlajših ptujskih selekcij.
DB
12 Štajerski
Intervju
torek • 5. julija 2016
Motokros • Bogomir Gajser
»
Prvo sporočilo je vedno: UŽIVAJ
«
Za uspehi Tima Gajserja nedvomno trdno stoji oče Bogomir Gajser. On je dejanski tvorec slovenskega mo-tokrosističnega buma, ki mu sploh ni videti konca. »Največkrat je to, kar pove ata, prav,« v smehu prizna Tim.
»Že pred začetkom sezone sem vedel, da je Tim hiter, da je najbolje pripravljen, a tega ne moreš govoriti na glas. Realnost se pokaže takrat, ko pade ciljna zastavica, merilo so rezultati. Prav zato sem pritiskal na to, da gremo čim prej v razred 450 ccm, saj v razredu 250 ccm nismo imeli konkurenčnega motorja, na 450 pa smo že trenirali. Na testiranjih na Sardiniji smo bili nekaj časa skupaj s Feb-vrejem in Cairolijem, pa sem videl njihove in naše čase. Bili smo hitrejši, zato sta zvezdnika hitro končala vožnje in odšla drugam,« je začel Bogomir, ki povsem zaupa Timovi pripravljenosti: »Tim je pripravljen naravnost neverjetno, a vse je v glavi, tam je naš računalnik, ki odloča.«
Bogomir pa ni samo oče, ampak je obenem še marsikaj drugega, od trenerja do psihologa ... »Hondi sem povedal: Tima mi pustite pri miru, vi samo poskrbite za motor. Nisem šolan, a sta me izšolala življenje in Bog, On je naš največji Učitelj. Pred Njim ni mogoče skriti ničesar.«
S Timom sta nerazdru-žljiva že od nekdaj.
B. Gajser: »Tako je že od takrat, ko je bil še res majhen, vedno je hotel z mano na dirke. Enkrat sva tako kot ponavadi šla sama na dirko - Tim je bil star štiri leta in je bil med dirko s psom Čapijem v avtu -, na kateri sem si poškodoval koleno. Hoteli so mi nadeti mavčno oblogo, a nisem pustil, saj sem moral voziti domov, ni bilo drugega. Grozno me je bolelo, ustavljal sem se vsakih sto kilometrov. Pa sva skupaj preživela tudi to in prišla skupaj do sedanjih zmag.«
Tim je zadnje dirke odpeljal na videz idealno, brez napak.
B. Gajser: »Tudi takrat, ko je vse videti idealno, jaz vedno najdem napake, tudi na zadnji dirki v Italiji sem jih videl. Natančno sem vedel, da bo Cairoli na koncu popustil, saj je bila vročina neznosna in je takšen tempo težko zdržati. Tim ne bi bil smel napadati in se spravljati v nevarnost deset ali več minut pred koncem, ampak bi moral enostavno počakati na zadnjih nekaj minut in se enostavno odpeljati naprej.
Horebeeka, pa Bobija in Toneta
Katerega voznika najbolj cenite?
B. Gajser: »Jeremyja Van Horebeeka. Vedno pride k meni in me ogovarja s 'papa Gajser', ta je pravi. Tudi Bobija (Bobriševa, op. a.), čeprav je sprva težko sprejemal Timovo prevlado. Tona (Cairoli, op. a.) je res fer, njega vsi spoštujejo. Pa poglejte npr. Paulina: slovensko himno je dobesedno dirigiral navijačem, res je bil vesel. Je voznik svetovne klase, pa je bil vesel 2. mesta! Tim si je res pridobil spoštovanje vseh sotekmovalcev, ne glede na leta.«
Foto: Črtomir Goznik
Bogomir Gajser, tvorec uspehov Tima Gajserja
Tistega vmesnega tveganja, ki je sicer idealno za navijače in TV-prenos, ne bi bilo treba.«
Naprej vas žene perfek-cija ...
B. Gajser: »Vedno je mogoče peljati bolje, vedno je mogoče kaj izboljšati. Na srečo jaz to vidim in tako lahko vedno napredujemo. Morate pa vedeti, da je tehnika le ena plat medalje, psihologija pa je tista, ki v večini primerov odloča. Velikokrat je nekdo izrazit favorit pred tekmo ali dirko, a tega ne uspe potrditi. Jaz v trenutkih pred dirko poskušam spraviti v smeh vse okoli sebe, da Tima čim bolj razbremenim. In mi kar uspeva ...«
Na fakultetah ne izveste vsega
Veliko strokovnjakov govori o tem, da ima Tim posebno tehniko vožnje. Kaj porečete na to?
B. Gajser: »To je na nek način 'moja' tehnika, katere sem ga učil od malega. Jaz sicer nikoli nisem bil svetovni prvak, ker za to nisem imel nobenih možnosti, a sem imel vedno dober občutek za tehniko. Ko je bil Tim star 6 ali 7 let, sem ga npr. začel učiti nižati skoke, čeprav jaz tega sam nisem znal narediti. Vedel pa sem, da je dobro, da s čim večjo hitrostjo pripelješ pred skok, nato pa ga z nogami ublažiš in motor potisneš k tlom, da je skok čim krajši. To ni zaradi lepote ali atraktivnosti skoka, ampak je predvsem zelo hitro. Na drugi strani so pa tudi skoki, ki jih moraš narediti dolge, ko moraš prele-teti luknje, ki se ustvarjajo na progi. Sam znam v teh stvareh Timu res natančno sveto-
Jasni cilji
»Zdaj poznamo uspehe Tima Gajserja, ne vedo pa vsi, da je njegov oče že pred mnogimi leti z različnimi idejami hodil na občino Slovenska Bistrica. Sodelovali smo, kolikor smo pač lahko, čeprav je bilo kup težav. A haloški griči so naravno okolje za motokros že zaradi same konfiguracije terena,« je povedal župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar in nadaljeval: »Rad pa bi poudaril še nekaj: Timov oče Bogomir ima v sebi nekaj, kar je v življenju izredno pomembno - jasne cilje. Nam politikom to včasih manjka, športnikom pa je to jasno in zato vsem v njegovi ekipi želim predvsem zdravja.«
vati. Tudi Bobrišev mi je npr. rekel, da bi si želel takšnega trenerja, kot sem jaz - to mi res veliko pomeni in je zame lepo priznanje.
O trenerstvu lahko rečem še nekaj: lahko si pridobiš znanje na fakultetah, lahko se naučiš različnih tehnik treninga, a težko je to uveljavljati pri otrocih, ki so si med sabo zelo različni. Tako lahko ista tehnika pri nekaterih uspe, pri drugih pa sploh ne. Sam delam izključno po občutku, kaj je dobro za Tima. Tudi drugim svetujem tako, da vidim, v čem je slab in kaj mora izboljšati.
Povedal bom še zgodbo iz preteklosti: ko je bil Tim star 6 ali 7 let in je odšel trenirat na progo za hišo, sem mu vedno rekel, da pet metrov široke proge nikakor ne sme prevoziti samo po eni liniji. Če ni bila prevožena celotna širina proge, potem ni smel več na trening. Že od malega sem ga torej učil, da je treba ves čas iskati idealne linije, saj se proga med dirkami nenehno spreminja. Včasih gledam nekatere trenerje, ki svojim varovancem začrtajo 'idealno linijo' in potem jo morajo ti voziti do onemoglosti. Velika napaka, ki ne prinaša napredka.«
Tudi Tim je imel pred zadnjo serijo zmag nekaj zdrsov.
B. Gajser: »Vsi starši vemo, da otroci niso vedno samo poslušni in ubogljivi, ampak imajo tudi svoje muhe, delajo po svoje. Ker sem jaz obenem Timov trener, je to dodatna težava. Dokler ni Tim začel upoštevati mojih nasvetov, je imel težave. Na srečo je uvidel, da imam res v večini primerov prav in da mu dajem prave nasvete - tako je bilo npr. v Latviji in Nemčiji. Ko jih je začel upoštevati, so s tem prišli tudi rezultati. Ni vedno lahko, pridejo tudi solze, a je treba preko tega.«
Kdaj vam je bilo najtežje?
B. Gajser: »Zagotovo takrat, ko Tim obleži na progi -takrat se vedno obrnem proti Bogu. Ko je bil v Angliji pred dvema letoma 2 minuti v nezavesti ali ko je imel poškodbo hrbtenice . Pri slednji so ga hoteli operirati, a je potem
doktor iz Hrvaške brez operacije naredil čudež in kljub trojnemu zlomu je bil Tim že čez ene mesec znova na motorju. Čudeži so, a verjamem v to, da je treba delati dobro, ker se ti to prej ali slej vrne.«
Kaj počnete med dirko?
B. Gajser: »Vedno se postavim na takšno mesto, da imam pregled nad celotno progo. Tako lahko mehanikom in sinu Nejcu (tudi on je že tovarniški mehanik za treninge pri Hondi) v bokse sporočam, kaj naj napišejo na tablo in to sporočijo Timu. Prvo sporočilo je vedno UŽIVAJ in Italijani morajo to napisati v slovenščini (smeh).«
Japonce je bilo težko prepričati
Kakšen je odnos z Japonci, s Hondinimi ljudmi?
B. Gajser: »Japonci so zelo kompliciran narod, a danes jih znam spraviti tudi v smeh.
Njihovo zaupanje pa sem si moral pridobiti in ni bilo vedno lahko, velikokrat so me poskušali diskreditirati. Tako je bilo le dotlej, dokler jim nisem dokazal, da imam prav. Preden sem šel s kakšnim predlogom do njih, sem vsako zadevo preštudiral do najmanjših podrobnosti. Če bi takrat s svojimi predlogi 'brcnil v temo', bi me enostavno pohodili in izločili iz ekipe.
Lani se je npr. zgodilo, da menjalnik ni deloval tako, kot bi moral, druga prestava enostavno ni bila v pravem razmerju. Postavil sem se pred njih in zahteval, da motor nastavijo po moje, drugače od njihovih predlogov, ali pa od-ideva od njihove ekipe. Samo zaprepadeno so gledali, češ kaj pa ti veš o tem, to so pokazali izračuni. A so vseeno naredili po moje. Bilo me je zelo strah, ali bo res delovalo, a na koncu je uspelo in s tem sem si pridobil njihovo zaupanje.«
Imate pri ekipi Honda Gariboldi vse, kar potrebujete?
B. Gajser: »V bistvu za vse poskrbi Hondina tovarniška ekipa HRC, Gariboldi nudi le podporo. Paulin in Bobrišev sta tovarniška voznika Hon-de, mi pa imamo vse enako. Od Honde dobimo na sezono približno 20 motorjev.«
Koliko motorjev ste porabili do sedaj?
B. Gajser: »Treba se je zavedati, da ena 'mašina' zdrži le tri ure dirkanja. To so povsem profesionalne 'mašine' za dirkanje, 'navite' povsem do konca zmogljivosti. Te sploh nimajo svoje cene, ni jih mogo-
Foto: Črtomir Goznik
Oče in sin skupaj na progi: Bogomir (242) in Tim Gajser (243)
če kupiti v prosti prodaji. Na koncu sezone vse popišejo, vsako posebej zaplombirajo in odpeljejo v Španijo na uničenje. To je vse pod strogim nadzorom, niti en sam 'šrauf ne sme manjkati. Enkrat mi je italijanski mehanik pravil o tem, kako je jokal zraven, ko so stiskali motorje v posebnih stiskalnicah - bilo mu jih je škoda. A tako je, noben del ne sme do konkurence.«
Je teoretično možno npr. to, da bi Tim prestopil k Yamahi?
B. Gajser: »Zaenkrat ne, saj imamo s Hondo podpisano pogodbo do leta 2019 in še prednostno za leto 2020. Zato o kakšnem prestopu ne razmišljamo, to bi se zgodilo le v primeru, če bi Honda naredila kakšno res nespametno potezo.«
Mikavna pot v ZDA
Kakšna je razlika med dirkanjem v Evropi in Ameriki?
B. Gajser: »Moje mnenje je, da je Evropi motokros boljši kot v ZDA. To sem govoril že lani, ko je v Evropo prišel Villopoto - gre za dirkača, ki je edini doslej osvojil vse tri vožnje na Monster cupu. Prišel je v MXGP, a ni osvojil niti ene zmage, nato pa se je po šolsko prevrnil in zaradi 'poškodbe' hitro odšel nazaj v ZDA. Komaj čakam, da jim tudi v ZDA pokažemo, kaj znamo. Cilj je osvojiti vse: v Evropi MX2, MXGP, v ZDA pa Supercross, AMA motocross in AMA supercross.«
Kakšno je vaše mnenje glede tega, da bi s Timom že po letošnji sezoni odšla v ZDA?
B. Gajser: »Težko rečem, najprej je treba sezono zaključiti tako, kot smo si zastavili. Kontakti obstajajo, vabijo nas, a je zaenkrat še prezgodaj za odločitve.«
Kakšen je pri tej odločitvi vpliv Honde?
B. Gajser: »Honda HRC si želi, da bi ostali v Evropi, o tem ni dvoma.«
Kaj je najbolj mamljivega v ameriškem superkro-su?
B. Gajser: »Na dirko v dvoranah in na stadionih pride tudi po 100.000 ljudi. Proge so praktično brez praha in blata, zelo atraktivne. Sam sem Timu v bližini Makol že naredil progo, ki ima elemente superkrosa. Tudi že vem, kaj je treba delati, da bo hiter na njej - amortizacija je npr. nastavljena povsem drugače. Sam sem pred dirkanjem delal z gradbenimi stroji, tudi voziti znam precej dobro, zato sam najlažje skonstruiram primerno progo - to je izjemna prednost. Brez podcenjevanja vam povem, da je proga v Orehovi vasi preslaba zame, pa sem veteran, kaj šele za ase svetovnega kova.«
Jože Mohorič
torek • 5. julija 2016
Na sceni	Š
tajerski TEDNIK 13
Atletika • Balkansko prvenstvo za mlajše mladince
Maja Bedrač letos najbolje na svetu
Maja Bedrač in Žan Viher (oba AK Ptuj)
Številke Maje Bedrač v zadnjih letih so z eno besedo - izjemne. Svojo nesporno kakovost in velik talent je v soboto še enkrat več pokazala na balkanskem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke, ki je bilo v Kruševcu. V Srbiji je bila konkurenca močna, saj je nastopilo kar okrog 300 atletov iz 15 držav, Slovenijo je na tekmovanju zastopalo 15 tekmovalcev. Iz Atletskega kluba Ptuj je ob Bedrače-vi solidno nastopil tudi Žan Viher, medtem ko je bil njun trener Aleš Bezjak obenem tudi vodja slovenske atletske reprezentance.
Tekmovanje v Kruševcu je zaznamovala vročina, a kot je
Maja Bedrač dejala v eni izmed prejšnji izjav, se sama ne obremenjuje preveč s pogoji, ampak se popolnoma posveča le skokom. Tudi s konkurenco se ne obremenjuje, čeprav sta bili tokrat njeni tekmici tudi dve odlični mladi romunski tekmovalki Georgiana Anitei ter Diana Ion (slednja je v tem letu imela do sedaj najboljši rezultat na svetu med mlajšimi mladinkami, saj je skočila 635 cm, op. a.). A sta obe precej zaostali za članico ptujskega kluba. Maja je kljub bočnemu vetru v tretji seriji izvedla skorajda popoln skok, izmerjena znamka je znašala kar 636 cm. S tem je Bedračeva dose-
gla trenutno najboljši rezultat na svetu v svoji starostni kategoriji, obenem je popravila lasten državni rekord pri mlajših mladinkah (za 6 cm, op. a.), za nagrado pa je prišla do zmage na balkanskem prvenstvu. Vsi trije podatki kažejo na kakovost skakalke, ki ima po ocenah trenerja Aleše Bezjaka v tem trenutku še za okrog deset centimetrov rezerve, a sam skok 636 cm lahko označimo za fantastičnega. Serija vseh skokov Maje v Srbiji je bila takšna: 617 cm, prestop, 636 cm, prestop, 621 cm, prestop. Drugou-vrščena Romunka Ionova je skočila 607 cm, obe nadarjeni skakalki v daljino se
bosta naslednjič na velikem tekmovanju pomerili v sredini julija, ko bo v Tbilisiju 1. evropsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Na to tekmovanje bodo šli še trije ptujski atleti: Kristjan Čeh, Jurček Korpič Lesjak in Žan Viher. Le slednji je tekmoval na tokratnem balkanskem prvenstvu in sicer je nastopil v njegovi paradni disciplini, teku na 110 m z ovirami. Po startu je dolgo časa tekel ob rami kasnejšega zmagovalca Grka Pavlosa Boitsiosa, v drugem delu pa je podrl sedmo in deveto oviro ter prišel v cilj s časom 14.52 sekunde. Podrti oviri sta ga upočasnili ravno toliko, da je na koncu
zaostal za medaljami, uvrščen je bil na 4. mesto.
Pred obema članoma AK Ptuj so sedaj zaključne priprave pred odhodom na evropsko prvenstvo, pred tem pa
njiju in še nekaj mladih ptujskih atletov konec tedna čaka nastop na prvenstvu Slovenije za starejše mladince in mlajše člane v Novi Gorici.
David Breznik
Strelstvo • ISSF WC Baku 2016
Kevin Venta znova odličen, Tomaž Blazinšek do 7. mesta
Med 20. in 30. junijem je v azerbajdžanski prestolnici Baku potekal zadnji letošnji ISSF svetovni pokal v streljanju s puško in pištolo na 10, 25 in 50 m ter puško šibre-nico. V Bakuju je tekmovalo 640 strelcev iz 80 držav v 15 olimpijskih disciplinah in med njimi tudi 8-članska slovenska zasedba, ki sta jo vodila vodji reprezentance Andreja Vlah za puško in pištolo ter Nikolaj Mejaš za puško šibrenico. Nastopali so: Kevin Venta, Živa Dvoršak, Željko Moičevic, Robert Markoja, Rajmond Debevec, Matija Mlinarič, Tadej Kostanjevec in Tomaž Blazinšek. Najboljši slovenski strelec v zadnjih letih s pištolo, Ormožan Kevin Venta, je v Bakuju pokazal odlično streljanje in se uvrstil na 20. in 23. mesto. Boljši od Slovencev je bil le trap strelec Tomaž Blazinšek, ki je razstreljeval za finale in osvojil končno 7. mesto, v svojem drugem nastopu na svetovnem pokalu! Najboljši strelci na svetu so se tako še zadnjič preizkusili na velikem strelskem prizorišču v svojih pripravah na olimpijske igre Rio 2016, kjer bomo tudi Slovenci imeli dva predstavnika, Boštjana Mačka v trapu in Živo Dvoršak z zračno in malokalibrsko puško.
Do finala zmanjkalo 7 krogov
V disciplini malokalibrske pištole na 50 m, ki je paradna za našega ormoškega ostrostrelca Kevina Venta, mu za razliko od nastopov v Riu in Munchnu ni bilo treba streljati v eliminacijah, saj je bilo prijavljenih 60 strelcev, ki so
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožan Kevin Venta je bil zadovoljen s svojimi dosežki na zadnji tekmi letošnje sezone svetovnega pokala v Bakuju. Na fotografiji je v družbi z zmagovalcem s pištolo na 50 m, dobrim prijateljem in trikratnim olimpijskim prvakom Korejcem Jinom.
imeli na razpolago 80-mestno strelišče. V slabem mesecu od svoje najvišje uvrstitve do zdaj, 14. mesta v Munchnu s 559 krogi, je Venta znova potrdil konstantno dobro formo, ki ga krasi skozi vso sezono. S 549 krogi (91, 92, 93, 89, 90, 94) se je uvrstil na visoko 20. mesto. V zelo težkih in vetrovnih pogojih je slovenskemu državnemu rekorderju do finala zmanjkalo sedem krogov, enak rezultat kot Venta pa je doseglo še pet strelcev, vendar je bil mladi Ormožan od vseh boljši po številu notranjih de-setic, dosegel jih je 13.
»Že na uradnem treningu sem imel zelo mešane občutke, zavedal sem se, da bo to ena izmed najtežjih tekem v tej sezoni, saj že rahel vetrič v telo ali pištolo vpliva na mirnost, kaj šele močnejši sunki vetra, kot smo jim bili priča v Bakuju. Kontrola je bila ne-
Štajerski 1	PE	DNI	IK
www.tednik.si			
Í3stajerskitednik	□	Stajerskitednik	
mogoča, po zastavicah sodeč se veter neprestano vrtinči v vse smeri, kar pomeni da je za kak strel tu in tam bilo treba imeti tudi precej športne sreče. Ravno takrat, ko je strel izpeljan tehnično odlično in na tarčo pade 9.9 - takrat je lahko krivec v največji meri veter. Tekma je bila zame prava 'vojna'. Dobro sem se držal vse do tretje serije, za tem pa je prišla kriza, iz katere nisem in nisem mogel. Za zadnjo serijo sem moral malce pohitet in kljub vsem težavam izvlekel serijo 94. Čez celo tekmo sem bil nervozen in nemiren, na koncu je bilo 549 krogov dovolj za zelo dobro 20. mesto, s katerim sem zadovoljen,« nam je po težki tekmi dejal Venta.
Zanesljivo zmago je v finalu slavil trikratni olimpijski prvak, Korejec Jin Jongoh. Z odličnimi dosežki v zadnjih treh mesecih na največjih tekmovanjih se je Venta na ISSF svetovni jakostni lestvici prebil najvišje do zdaj - do 33. mesta s 131 točkami in počasi, vendar vztrajno dela korake proti vrhu. Tam kraljuje njegov dober prijatelj, Korejec Jin, ki ima s 2474 točkami zajetno prednost 822 točk pred Indijcem Raiem in še pet več pred Kitajcem Pangom.
Izboljšal najvišjo uvrstitev na WC z zračno pištolo
Z zračno pištolo je Kevin Venta, slovenski državni rekorder in aktualni državni podprvak, s 576 krogi (94, 99, 95, 96, 94, 98) dosegel najboljši rezultat do zdaj na svetovnih pokalih in se uvrstil na zelo vzpodbudno 23. mesto (za 10 mest je izboljšal svojo najboljšo uvrstitev do zdaj, iz Gaja pri Pragerskem). Za uvrstitev v finale bi Venta
moral doseči štiri kroge boljši rezultat, s 580 krogi pa se je v finale prebil tudi kasnejši zmagovalec, mladi Brazilec Wu.
»Zadnje dni sem več pozornosti posvečal drugi disciplini malokalibrske pištole na 50 m. V poskusnih strelih tekme z zračno pištolo sem opazil, da se bo potrebno za boljši rezultat ekstremno potrudit. Na začetku sem imel veliko tremo, za prvi strel sem porabil štiri minute časa, kar je preveč, saj imamo za 60 strelov na voljo 75 minut časa. Nadaljeval sem nervozno in v celotni tekmi 'zalepil' par grdili osmič. A kljub temu se nisem pustil zmesti, trudil sem se do konca po svojih najboljših močeh in tekmo zaključil z lepo deset-ko ter osvojil zame odlično 23. mesto s 576 krogi, kar je moj najboljši letošnji rezultat z zračno pištolo na večjih tekmovanjih. Počasi rastem in vsako leto dodajam krog po krog.« je svoj nastop po tekmi analiziral mladi in talentirani ormoški strelec.
Tomaž Blazinšek do 7. mesta
Najboljšo slovensko uvrstitev na letošnjih tekmovanjih svetovnega pokala je presenetljivo dosegel Celjan Tomaž Blazinšek, sicer član SD trap Ormož, ki se je v svojem
Rezultati:	
Pištola 50 m	
1 Jin Jongoh, KOR	565 + 192,4
2. Zhang Bowen, KIT	557 + 187,9
3. Lee Daemyung, KOR	567 + 167,1
5. Grgic Dimitrije, SRB	562 + 128,7
20. Venta Kevin, SLO	5 to
Zračna pištola	10 m
1 Wu Felipe Almeida, BRA	580 + 200,0
2. Rai Jitu, IND	580 + 199,5
3. Jin Jongoh, KOR	586 + 178,8
5. Grgic Dimitrije, SRB	584 + 137,6
23. Venta Kevin, SLO	576
Tomaž Blazinšek (SD trap Ormož)
drugem nastopu z odličnim dosežkom s puško šibrenico v trapu z rezultatom 120 zadetih tarč potegoval za vstop v finale, vendar v dodatnem razstreljevanju s peterico preostalih strelcev za eno mesto moral premoč priznati aktualnemu evropskemu in svetovnemu prvaku, Slovaku Eriku Vargi, ki ga je izločil v zadnjem razstreljevanju na 11 tarčo, ki jo je Slovak zadel, naš Blazinšek pa ne. Slednji je tako še izboljšal dosežek svojega reprezentančnega kolega Denisa Vatovca, ki je bil mesec dni nazaj v San Marinu odličen 12. Tomaž Blazin-šek pa je v tem trenutku tudi najvišje uvrščen slovenski strelec na ISSF svetovni jako-stni rang lestvici, kjer zaseda 27. mesto. Dvoršakova je 32. z zračno puško in Venta 33. z malokalibrsko pištolo. Vsi trije pa so bili najvišje uvrščeni slovenski strelci na tekmi v Bakuju. Naš zlati olimpionik Rajmond Debevec, ki se mu ni uspelo kvalificirati na OI v Rio, je v kraljevi disciplini trojnega položaja osvojil 27. mesto, še boljša pa je bila z zračno puško Živa Dvoršak, ki je osvojila 25. mesto.
Po napornem tekmovalnem ciklu v prvi polovici leta za najboljšega slovenskega strelca s pištolo sledi mesec dni tekmovalnega počitka (aktivni počitek s kondicijsko pripravo za novo sezono), nato pa v avgustu znova vrnitev na strelišče in priprava za malokalibrsko državno prvenstvo v Ljubljani, ki bo v začetku septembra.
Simeon Gonc
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek m 5. julija 2016
Tenis
Nogomet m EP 2016
Tara do finala, Blaž v reprezentanci
Mladi člani TK Terme Ptuj so pretekli teden nastopali na različnih domačih in tujih turnirjih.
Poletno EEP
Blaž Vidovič je bil član reprezentance Slovenije U-14 (ob njem še Nik Jurjevčič), ki je nastopala na poletnem ekipnem evropskem prvenstvu (Summer cup). Slovenci so bili uvrščeni v kvalifikacijsko skupino B, ki je igrala v Royanu v Franciji (Hrvaška, Francija, Estonija, Danska, Finska, Ukrajina, Švica, Slovenija). Preostali turnirji so bili odigrani v Španiji, Turčiji in na Češkem.
V	uvodnem krogu je naša ekipa morala priznati premoč Franciji (0:3), v boju za razvrstitev od 5. do 8. mesta pa še Finski (1:2). V tekmi za končno 7. mesto sta Blaž in Nik ugnala Hrvaško (3:0). Na finalni turnir sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi Francije in Danske.
3. OP Nova Gorica
V	Novi Gorici je potekal 3. odprti turnir za kategorijo deklet U-14. Izmed trojice predstavnic TK Terme Ptuj je najboljši rezultat dosegla Tara Gorinšek, ki se je kot 2. nosilka prebila vse do finala. Tam jo je ugnala 1. nosilka, domačinka Alea Bubek. Nika
Foto: Črtomir Goznik
Tara Gorinšek (TK Terme Ptuj)
Strašek in Ana-Teja Tabor
sta izpadli v 2. krogu.
Rezultati:
četrtfinale: T. Gorinšek (2.)
-	Katja Breznik (ŽTK MB) 6:1, 6:0;
polfinale: T. Gorinšek (2.)
-	Ema Koršič (N. Gorica) 7:5, 6:3;
finale: T. Gorinšek (2.) -Alea Bubek (N. Gorica) 2:6, 4:6.
TE U-16 Marin Suica Čakovec
V Čakovcu je potekal turnir Tennis Europe (TE) U-16 visoke 2. kategorije. Na njem sta nastopala tudi Gašper Bezjak in Filip Jeff Pla-ninšek. Gašper je uspešno preskočil dva kroga, v osmini finala pa je svoje nastope končal s porazom proti 3. no-
Nina Potočnik v Banjaluki do četrtfinala
19-letna članica TK Galtena Nina Potočnik
(595. na WTA) je pretekli teden nastopala na ITF-turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev v Banjaluki.
V prvih dveh krogih je kot 5. nosilka ugnala Slovenko Pio Brglez (3:6, 6:2, 6:0) in Srbkinjo Kristino Miketič (6:4, 6:2), nato pa seje v četrtfinalu merila s 1. nosilko Viktorijo Tomovo (348.). Nina je proti leto mlajši Slovakinji odlično začela in prvi niz dobila 6:2. Sledilo je boljše nadaljevanje višje uvrščene tekmice in preobrat (2:6, 1:6). Na koncu se je izkazalo, da je Tomova proti Potočnikovi izgubila sploh edini niz na celotnem turnirju, v finalu je namreč 18-le-tna Slovakinja ugnala Manco Pislak z rezultatom 0:6, 1:6.
Obračun titanov Nemcem, Wales preti še naprej
silcu, Madžaru Petru Sallayu. Še dlje je prišel Filip Jeff, ki se je prebil v četrtfinale. Tam ga je ustavil 8. nosilec, Srb Kristijan Juhas.
JM
Judo m EP za kadete na Finskem
»Odslej na treningih še bolj zagnano«
Na Finskem je v mestu Van-taa od 1. do 3- julija potekalo evropsko prvenstvo za kadete in kadetinje, na katerem je nastopilo 421 tekmovalcev in tekmovalk iz 41 držav. Slovenijo je na tem tekmovanju zastopalo devet tekmovalcev (4 fantje in 5 deklet), med njimi tudi članica JK Drava Ptuj Nika Šlamberger; spremljal jo je trener Vlado Čuš.
Nika si je udeležbo na tem tekmovanju zagotovila z dvema odličnima nastopoma na turnirjih za evropski pokal, ko je v Zagrebu osvojila 2., v italijanski Folonici pa 3-mesto. Obakrat je v njeni kategoriji + 70 kg nastopilo krepko čez 20 tekmovalk. V nadaljevanju sezone je odlična mlada judoistka iz Slovenje vasi utrpela poškodbo ključnice (zlom), zaradi katere je bil celo ogrožen njen nastop na EP. A Nika se ni dala in je okrevala hitreje od pričakovanj zdravnikov in s tem dobila zeleno luč za pot na Finsko.
V kategoriji nad 70 kg je bilo prijavljenih 21 tekmovalk, Nika pa pri žrebu ni imela niti kančka sreče. Na tatami je morala namreč že v uvodnem krogu (11 tekmovalk je bilo prostih), njena tekmica pa je bila odlična Turkinja Mine Kalender. Več kot 20 kg težja tekmica Niki ni ponudila veliko možnosti za presenečenje, še posebej
Nika Šlamberger in Vlado Čuš (JK Drava Ptuj)
po prvem opominu zaradi domnevne neaktivnosti. Ko je morala loviti zaostanek, je Turkinja to izkoristila in jo dobila v končni prijem -ipon.
Pri Niki je bilo očitno, da ni v tekmovalni formi in da se je na tekmovanja komaj vrnila po poškodbi. Na njeno nesrečo je bilo to kar največje letošnje tekmovanje ... »Pred nastopom sem imela precejšnjo tremo, saj je od mojega zadnjega nastopa na kakšnem tekmovanju minilo precej časa. Po porazu sem bila sicer razočarana, a tokrat
pač ni šlo bolje,« je po vrnitvi v Slovenijo povedala Nika in pribila: »Odslej bom trenirala še bolj zagnano.«
Slovenkam dve medalji
V kategoriji deklet nad 70 kg je zmagala Francozinja Romane Dicko, druga je bila Gruzijka Sophio Som-khishvili, tretji pa Nemka Samira Bouizgarne in Hrvatica Helena Vukovič. Slednjo je Nika npr. ugnala tekmi v Zagrebu ...
Slovenska reprezentanca se iz Finske vrača z dvema bronastima medaljama, osvojili sta ju Kaja Kajzer (do 57 kg, JK Bežigrad) in Zala Pe-čoler (do 70 kg, JK Slovenj Gradec).
JM, DB
Vlado Čuš: »Zreb je Niki v prvem krogu namenil Turkinjo Mine Kalender, s katero se do sedaj na tekmovanjih še ni pomerila. Gre za dokaj neugodno borko, zelo nizko in težjo od Nike za kakšnih 20 kg. Zaradi nizkega težišča jo je težko spraviti v neravnotežje. Se pa da in verjamem, da bi jo Nika v polni pripravljenosti premagala. Tokrat žal ni šlo. Nika je bila premalo odločna in nasprotnici ni uspela vsiliti svoje taktike. Na sredini borbe, po napaki v gardu, jo je Turkinja po prehodu v parter prijela v končni prijem, iz katerega se žal ni uspela rešiti.
Po težji poškodbi Nike sredi aprila na Češkem, sva pretežno delala na regeneraciji, časa za optimalno pripravo v zadnjem mesecu pred EP enostavno ni bilo dovolj. Odhod na EP pa je bil ob njeni izpolnjeni normi dobra odločitev, ki se bo obrestovala skozi dobrodošlo izkušnjo. Nika je namreč še naslednje leto v isti starostni kategoriji.«
Za nami so tudi četrtfinalni dvoboji EP, v Franciji ostajajo le še štiri reprezentance (tri tuje in domača), ki bodo med sabo odločile o naslovu evropskega prvaka. Med njimi je tudi Wales ...
Prvi so se v polfinale uvrstili Portugalci, čeprav v Franciji niti ene same tekme doslej niso zmagali v rednem delu (trije remiji, s Hrvaško zmaga po podaljških, s Poljsko po 11-metrovkah). A Ronaldo in druščina so v taktičnem smislu odlično podkovani in znajo igrati na rezultat. Čeprav še zdaleč nisem oboževalec branilca Reala Pepeja, pa mu tokrat priznavam izjemno igro, saj v rokah drži skoraj vse niti igre v obrambi, ki je bila doslej ključna.
V polfinalu se bodo Portugalci merili z Walesom. Ta se ni ustavil niti pred izjemno kakovostno zasedbo Belgije in armado njihovih navijačev v Lillu, ki je od Belgije oddaljen le nekaj kilometrov. Kljub zaostanku 0:1 so Bale in druščina ostali mirni in s svojo nepopustljivostjo počasi lomili tekmece. Ko ta ni izkoristil svojih priložnosti, je voz začel drseti navzdol . Wales tako še naprej ostaja najprijetnejše presenečenje turnirja, čeprav igrajo praktično vsi njihovi nogometaši (izjema so Bale, Allen in Ramsey) obrobne vloge v angleških klubih. Anglija je že zdavnaj doma, Wales pa še vedno nima rezerviranih letalskih kart za domovino ...
»Finale pred finalom« je bilo srečanje Italija - Nemčija. Kljub izjemni tradiciji niso Nemci še nikoli doslej premagali Italijanov v izločilnih dvobojih na velikih tekmovanjih! In prav to jim
Četrtfinale, rezultati:
Poljska - Portugalska
3:5 (1:1, 1:1; 1:1) - po 11-m Wales - Belgija 3:1 (1:1) Nemčija - Italija 6:5 (1:1, 1:1; 0:0) - po 11-m Francija - Islandija 5:2 (4:0)
Polfinale, razpored:
sreda, 6. 7., ob 21.00: Wales - Portugalska
četrtek, 7. 7., ob 21.00: Nemčija - Francija
je uspelo tokrat, a šele po maratonskem izvajanju kazenskih strelov (po rednem delu se je srečanje končalo 1:1). Noge so se tresle tudi najbolj izkušenim, na koncu pa je v deveti seriji strelov z bele točke Neuer ubranil strel Darmiana, Hector pa je pod nesrečnim Buffonom žogo pospravil v mrežo ... Solze legendarnega vratarja Juven-tusa so govorile same zase o bolečini Italijanov, na drugi strani pa so se Nemci veselili tega, da so končno prekinili »italijansko prekletstvo«.
A varovanci Joachima Lowa se morajo nemudoma obrniti proti prihajajočemu izzivu -polfinalni tekmi s Francijo. Ta je vendarle ustavila nogometnega palčka z velikim srcem - Islandijo. Severnjaki so odigrali obupen prvi polčas (0:4 za Francijo), a so v drugem vendarle pokazali veliko mero odločnosti in srčnosti ter tudi znanja. Priigrali so si kar nekaj zrelih priložnosti, izkoristili pa le dve. Kljub vsemu ne gre dvomiti, da bodo v domovini sprejeti kot heroji ... Zasluženo ...
JM
Plavanje • Miting v Kopru
V Kopru padlo kar deset rekordov
V koledarju poletnih plavalnih tekmovanj je bil minulo soboto na sporedu mednarodni miting Pokal Kopra 2016 v Kopru v Žusterni, ki ga je organiziral PK Koper. Na obali so PK Terme Ptuj zastopali Sara Lampret, Klara Benko in Leon Ljubec Zajko. Vsi trije so odplavali
kar deset osebnih rekordov. Napredek so pokazali vsi trije plavalci in z njihovimi doseženimi rezultati je bil zadovoljen tudi njihov trener Igor Sternad. V ptujskem klubu upajo na najboljše rezultate na prihajajočem državnem prvenstvu.
David Breznik
Sara Lampret, Leon Zajko Ljubec in Klara Benko (vsi PK Terme Ptuj)
torek • 5. julija 2016
Šport, rekreacija
Štajrnhi	15
Odbojka
Šah • Vidmarjev memorial
Slovenci v 2. skupino
svetovne lige
Zmagovalec Andrej Volokitin, član ŠD Ptuj
Dejan Vinčič in Alen Pajenk med finalnim nastopom proti Nemčiji, v ozadju je selektor Andrea Ganni
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je znova navdušila. Z zmagama nad Grčijo (3:0) in Nemčijo (3:1) na zaključnem turnirju tretje skupine svetovne lige v Fran-kfurtu so naši odbojkarji postavili nov mejnik in izpolnili cilj, ki jim v prihodnji sezoni prinaša nastope v drugem kakovostnem razredu elitnega odbojkarskega tekmovanja.
SLOVENIJA: Štern, Pajenk, Šket, Gasparini, Hribar, Vinčič, Štalekar, Koncilja, Klobučar, Kovačič, Ropret, Urnaut, Če-bulj, Purič. Selektor: A. Ganni.
Andrea Gianni, selektor: »Zelo, zelo sem vesel finalne zmage in rad bi pohvalil svoje
igralce za vse, kar so prikazali na tem turnirju. V kritičnih trenutkih so se pobrali in odigrali tako, kot smo se dogovorili. Čestitke fantom, na njih sem zelo ponosen.«
Tine Urnaut: »Na začetku priprav smo si zadali jasen cilj, uvrstiti se v drugo kakovostno skupino svetovne lige, in ga tudi izpolnili. Za nami je fantastičen turnir, na katerem nam je v primerjavi s prvimi tekmami uspelo dvigniti raven igre. Za ta uspeh bi se zahvalil soigralcem, selektorju Giani-ju, celotnemu štabu, zvezi in seveda navijačem, ki so nas spremljali.«
sta
Namizni tenis
Na stopničke Nika, Lara in Marsel
V sredini junija je na Otočcu potekal zaključni masters, na katerem so nastopili najboljši slovenski igralci iz posameznih starostnih kategorij (po 16 iz vsake). Na Dolenjskem so uspešno nastopili tudi člani NTK Ptuj in NTK Cirkovce.
Najboljše rezultate - uvrstitev v polfinale - so dosegli Marsel Šegula med kadeti, Nika Belaj med kadetinjami in Lara Belaj med mlajšimi kadetinjami. Blizu stopničk je bila še Katja Krajnc med mladinkami, ostali so izgubili v 1. krogu. Najuspešnejši posameznik turnirja je bil Darko Jorgič, ki je slavil v članski in mladinski konkurenci. Jorgič trenutno zaseda 1. mesto na svetovni mladinski lestvici.
Rezultati:
članice: 1. Alex Galič;
Šahovska zveza Slovenije je po nekaj letih premora ponovno organizirala turnir v spomin na velikana slovenskega šaha dr. Milana Vidmarja. Na tokratnem jubilejnem, dvajsetem se je na Bledu zbralo deset vrhunskih velemojstrov, med njimi tudi pet slovenskih, ki bodo v začetku septembra nastopili na 42. šahovski olimpijadi v azerbajdžan-skem Bakuju.
Od slovenskih klubov in društev je bilo s tremi velemojstri najbolje zastopano Šahovsko društvo Ptuj, po dva sta zastopala barve ŠK Ljubljana - DUOL in ŽŠK Maribor ter eden ŠD Posočje. Na dosedanjih 19 memori-alih je bil s petimi zmagami najuspešnejši »Ptujčan«, VM Aleksander Beljavski, ki je zmagam dodal še eno četrto mesto. Razen treh novincev letošnjega turnirja je ostalih sedem nastopilo že vsaj enkrat, največ, šestkrat, VM
Nogomet
Beljavski, petkrat VM Luka Lenič, štirikrat VM Jure Bo-rišek, po trikrat VM Matej Šebenik, VM Jure Škober-ne in VM Zdenko Kožul, enkrat pa tudi letošnji zmagovalec, VM Andrej Volo-kitin.
Volokitin je v uvodnih štirih krogih dosegel tri zmage in resno napovedal boj za krono. Sledili so trije bolj miroljubni krogi, kjer je iztržil tri remije, ponovno pa zmagal v najbolj borbenem osmem krogu, kjer se niti en dvoboj ni končal z delitvijo točk. Premagal je najboljšega slovenskega igralca Luka Leniča in si pred zadnjim krogom priboril točko prednosti pred zasledovalci. Tako se je zadnja partija med njim in Boriškom po predvidevanjih dokaj hitro končala z remijem.
Volokitin se je tako kot šestnajsti vpisal na listo zmagovalcev Vidmarjevega memo-riala, med katerimi najdemo leta 1975 tudi bivšega svetov-
prečila boljšo uvrstitev od 6. mesta. Velja pa omeniti, da je brez poraza ostal zmagovalec, ki je petkrat zmagal in si v štirih partijah razdelil točko, neporažen pa je ostal še nemški velemojster Liviu-Dieter Nisipeanu, ki je trem zmagal dodal šest remijev in ob koncu zasedel tretje mesto.
Silva Razlag
Andrej Volokitin (SD Ptuj)
nega prvaka Anatolija Kar-pova; ta je po zmagi na tem turnirju na Ptuju odigral si-multanko v Narodnem domu proti 29 tekmecem. Je pa bil letošnji memorial dobra priprava članov slovenske reprezentance na olimpijado v Bakuju, kjer se je s 5. mestom najbolj izkazal VM Luka Lenič. Dva zaporedna poraza v zadnjih dveh krogih sta VM Aleksandru Beljavskemu pre-
Končni vrstni red: 1. Andrei Volokitin (UKR, ŠD Ptuj) 7 točk, 2. Arka-dij Naidisch (AZE) 6,5, 3. Liviu-Dieter Nisipeanu (NEM) 6, 4. Ivan Ivaniše-vič (SRB, ŠD Ptuj) 5,5,
5.	Luka Lenič (SLO, ŠK Ljubljana - DUOL) 4,5,
6.	Aleksander Beljavski (SLO, ŠD Ptuj) 4, 7. Matej Šebenik (SLO, ŠK Ljubljana - DUOL) 3, 8. Jure Škoberne (SLO, ŠD Posočje) 3, 9. Zdenko Kožul (HRV, ŽŠK MB) 3, 10. Jure Borišek (SLO, ŽŠK MB) 2,5 točki.
Dobrodelni turnir OŠ Videm
OŠ Videm je v soboto na igrišču z umetno travo izvedla dobrodelni nogometni turnir, na katerem so igrali otroci in članske povabljene ekipe. Idejni vodja, ravnatelj videmske osnovne šole Robert Murko, je po turnirju povedal: »Dobrodelni turnir je šola pripravila v sodelovanju s ŠD Videm. Za pomoč se
iskreno zahvaljujem Miranu Selaku in Darku Jezi ter vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali.«
Turnir se je začel s himno in pozdravnim nagovorom ravnatelja šole, nato pa se je začel športni del. Na njem so sodelovale selekcije U-7 (Videm 1, Videm 2, Tržeč 1, in Tržeč 2), U-9 (Podlehnik, Tr-
žec in Videm) ter U-11 (Hajdi-na, Tržec in Videm). Turnir je bil naravnan družabno, s poudarkom na dobrodelnosti, rezultat je bil postranskega pomena. Rezultatov niso beležili in zmagovalci so bili vsi sodelujoči, vsi so tudi prejeli medalje in pokale.
Sledil je revijalni turnir ekip: svetniki občine Videm, PGD Videm, ŠD Videm, Joe Fernandes, učitelji OŠ Videm in učenci OŠ Videm. Tudi te tekme so potekale v zdravem športnem duhu. Ob tem so
potekale še spremljevalne dejavnosti: predstavitev aiki-da (izvajal ga je Aikido klub Ptuj) in zumbe (Center aerobike Ptuj) ter poslikava obraza (Doroteja Širovnik). Ravnatelj se je v imenu učencev OŠ Videm zahvalil vsem sodelujočim ekipam, izvajalcem spremljevalnih dejavnosti in seveda vsem gostom. Izkupiček od dobrodelnega turnirja je namenjen šolskemu skladu - Evro za boljši jutri naših otrok OŠ Videm.
DB
člani: 1. Darko Jorgič (Krka), 9.-16. Luka Krušič (Ptuj);
mladinci: 1. Darko Jorgič (Krka), 9.-16. Marsel Šegula (Ptuj);
mladinke: 1. Tamara Pavč-nik (Hrastnik), 5.-8. Katja Krajnc (Ptuj);
kadeti: 1. Matija Novel (Ar-rigoni), 3.-4. Marsel Šegula (Ptuj);
kadetinje: 1. Lea Paulin (Arrigoni), 3.-4. Nika Belaj (Cirkovce), 9.-16. Ina Unger (Cirkovce), Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj);
mlajši kadeti: 1. Žiga Kristjan Žigon (Interdiskont), 9.16. Nino Šegula (Ptuj);
mlajše kadetinje: 1. Marica Paljk (Arrigoni), 3.-4. Lara Belaj (Cirkovce), 9.-16. Klara Šegula (Ptuj).
m
Nogomet • 2. SNL, NK Farmtech Veržej
Osip igralcev, boj za obstanek
Nika in Lara Belaj (obe Cirkovce)
Priprave nogometašev Farmtecha Veržeja za novo tekmovalno sezono v 2. SNL so se pričele v izjemno okrnjeni zasedbi. Trener Zlatko Gabor, ki bo Veržejce vodil že četrto sezono zapored, je ostal brez kar dvanajstih nogometašev iz minule sezone. Klub so zapustili Matej in David Vinkovič, Matjaž Kek, Blaž Dobaj, Miha Kušnik, Nino Kouter, Borut Lukač, Arpad Vaš, Rok Ropoša, Tilen Lešnik, Ivo
Kuzma in Jovan Koprivi-ca, nadaljnja nogometna pot Tjaža Polajžerja in Mitje Mauka pa še ni znana.
Prleško ekipo je nameraval zapustiti tudi z desetimi zadetki najboljši strelec minule sezone Sebastjan Petek (Nemčija), pripravam pa so se priključili Tomaž Marko-vič (Avto Rajh Ljutomer) ter Nejc Ajlec, Žiga Šumak, Matej Fišer in Anej Me-znarič, ki so v minuli sezoni nastopali za Farmtech v prvi
slovenski mladinski ligi. Po besedah Gaborja se za prihod v njihove vrste dogovarjajo z nekaterimi nogometaši Maribora, ekipo pa želijo okrepiti z vsaj dvema igralcema iz sosednje Hrvaške. Skupaj s trenerjema Tinetom Špila-kom (mladinci) in Robertom Černelo (kadeti) bo Gabor na priprave popeljal tudi obetavne mladince in kadete, ki bodo po izpadu iz prve lige v novi sezoni nastopali v drugi ligi.
»Naš edini cilj je tokrat zagotoviti si obstanek v drugi slovenski ligi,« je kategoričen Gabor. Prvo pripravljalno tekmo bodo nogometaši Farmtecha odigrali to soboto, ko bodo gostovali v Zagrebu pri istoimenskem članu hrvaške druge lige, sredi julija bodo sodelovali na turnirju v Odrancih, 23. julija pa se bodo na svojem igrišču v Veržeju, kjer so pred kratkim uredili nov namakalni sistem, pomerili z Zavrčem. Prvo tekmo nove sezone v 2. SNL bo Farmtech Veržej 6. avgusta odigral doma z novomeško Krko.
NŠ
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 5. julija 2016
Slovenska Bistrica • Društveniki do novih prostorov
Tokrat ključa od vrat ni delil sv. Peter, temveč župan
Občina je v stavbi nekdanjega podjetja Crouzet lani uredila prostore za socialne podjetnike. »Naredili smo korak in si obetali veliko, vendar od socialnih podjetnikov ni veliko ostalo,« je priznal župan Ivan Žagar. Letos je občina obnovila še prvo nadstropje stavbe ter prostore predala v najem društvom in podjetju Impos.
Za obnovo pritličja je pred dobrim letom občina iz proračuna namenila 60.000 evrov, za obnovo in ureditev prvega nadstropja, ogrevanja in kanalizacije pa je bilo iz proračuna porabljenih še dodatnih 80.000 evrov. »Počasi ta objekt pridobiva drugo vsebino,« je povedal župan, glede najemnine pa je dejal, da se bo ta obračunala po pravilniku.
Ključe novih prostorov so prejeli podjetje Impos Panorama, ki se je s prejšnje lokacije preselilo zaradi širitve glasbene šole, Taborniški rod Črno jezero Slovenska Bistrica, Društvo Sožitje, Otroško in mladinsko društvo Fridina mišnica, Europa Donna, Center za socialno delo Slov. Bistrica - učna pomoč in skupina Jebe'la cesta. Robert Šarman iz Jebe'le ceste je ob prejemu ključev povedal: »Hvala občini za odprtost za potrebe društev, to je korak v pravo smer. Trudili se bomo, da bomo dobri uporabniki.«
Rojena je bila davnega leta 1924. Spominja se, da je bilo haloško življenje zelo težko, saj ni bilo cest, elektrike in vode. Sedaj je v njeni hiški v Halozah prelepo, saj imajo tik pod hišo speljano asfaltno cesto, napeljan je vodovod, že dolgo je tam elektrika in tudi telefon ima. Spominja se, kako so pogoreli, oče je hiško popravil, njen mož Anton, ki je bil zidar, pa je naredil lepo, novo s pomočjo njene sestre Nežke in brata Antona, ki je bil v Nemčiji.
Habjaničeva sta se ukvarjala s kmetovanjem, redila kravico, svinje in kokoši, obdelovala
Nad socialnim podjetništvom ne bodo obupali
Kot omenjeno, je bil ta prostor prvenstveno namenjen socialnim podjetnikom. »Predlani, če se ne motim, smo izvedli natečaj in nanj je prispelo približno 20 idej. Obljubili smo, da bomo podjetnikom nudili prostore in pomoč pri pripravi finančnih načrtov. Lani smo dali prostor štirim socialnim podjetnikom, žal je ostal le eden. To pa ne pomeni, da je bila investicija zaman, saj so ti podjetniki, ki so bili v naših prostorih, ostali aktivni in si našli zaposlitev drugje.«
Žagar je še dodal, da je problem socialnega podjetništva že v samem poimenovanja. »Prvi problem je, da osebe, ki se odločijo za to vrsto podjetništva, čutijo, da jim pripada socialna podpora. Kar pogosto pomeni, da socialno podjetje
njivice in kosila strme griče. Oba z možem sta hodila tudi v službo, on v Ruše, ona pa na Ptuj na veliko kmetijo. Živeli so mirno, skromno in težko življenje, a v družini niso poznali prepira. Na stara leta sta poskrbela tudi za njena starša, ki sta umrla v visoki starosti. Mimika se spominja vojnih let; ravno, ko je bila na porodni postelji, so nemški vojaki iskali domače fante. Tako je rešila svojega brata, da ga niso odpeljali, ker je babica povedala, da v hiši pričakujejo dojenčka. Hčerin oče se iz vojne ni vrnil. Spominja se, koliko košev je prinesla
obstaja, dokler je podpora. Bodimo iskreni, ne moremo pričakovati, da bodo lahko vsi živeli od predelave odpadkov. Sicer pa bomo na občini nadaljevali spodbujanje tovrstnega podjetništva tudi z natečaji, ne bomo obupali.«
In medtem ko je občina omogočila, da nekdanja industrijska stavba dobi novo vsebino in podobo, objekt nekdanje osnovne šole pri občini še naprej neslavno propada. »Mesto skušamo zaokroževati z nekimi vsebinami, tako želimo v okolici občinske stavbe urediti upravno središče. Upravna enota namreč ugotavlja, da so utesnjeni, ob tem pa je v Slovenski Bistrici še kup državnih inštitucij, ki so razseljene po mestu. Na ministrstvu za javno upravo sem predlagal, da bi usposobili objekt nekdanje OŠ in tja preselili državne inštitu-cije. Pogovori se bodo nadaljevali v jeseni,« je povedal župan.
Mojca Vtič
iz doline, koliko brent vode, da so ji naramnice vrezale globoke brazde v ramena. Hodila je večinoma peš, saj ni bilo cest in prevoznih sredstev. Že 16 let je vdova.
Zadnja leta preživlja zime s hčerjo Eriko in zetom Jožetom v stanovanju v Mariboru. Takoj, ko se vreme otopli, pa se preselijo v Sedlašek. Rada kuha in postori še vsa gospodinjska opravila. Pokusili smo njeno odlično potico, ki jo je spekla za praznovanje sorodnikov, postregla pa nam je tudi z odlično kavo.
Njena hči in zet sta letos praznovala zlato poroko in ob tej priložnosti jima je napekla veliko dobrot, tudi domači kruh. Kuhala je na gostijah, sedminah in rojstnih dnevih.
Ima dve vnukinji in dva prav-nuka. Vseh je zelo vesela, ko jo obiščejo. Pozimi, ko je v mestu, veliko našivava, gleda televizijo. Pred kratkim si je zlomila roko, zato je opustila našiva-vanje. Veliko tudi bere, najraje Družino in Štajerski tednik. Bere še vedno brez naočnikov. Rada gre v cerkev, na romanja pa ne more več. Njena največja ljubezen je cvetje, še sedaj ga ima veliko okrog hiše.
Zdenka Golub
Ob 17. pazniku občine Ver-žej je župan Slavko Petovar v slavnostnem nagovoru izpostavil dve pomembni naložbi, ki sta bili končani v obdobju enega leta. Prva je izgradnja pomurskega vodovoda sistema C, ki pomeni večletno varno in zanesljivo oskrbo z zdravo pitno vodo. Druga, nič manj pomembna naložba pa je izgradnja osrednjega parkirišča v naselju Veržej, ki zajema 62 novih parkirišč (na posnetku). Ta omogočajo varno zapustitev jeklenih konjičkov vsem uporabnikom kulturne dvorane, pokopališča, mrliške vežice in župnijske cerkve. Hkrati prostor, ki je bil urejen skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
predstavlja nov urejen del Veržeja, saj številnim obiskovalcem ponuja lepo možnost sprehoda, počitka ali sprostitve. Laskav podatek pomeni tudi uvrstitev občine Veržej med 20 turistično najprodor-nejših občin Slovenije.
V sklopu slovesnosti so bila podeljena občinska priznanja in nagrade. Priznanje župana občine Veržej je prejela doc. dr. Sonja Šterman, ki je študij Oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovno tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani končala leta 1996. Nekaj let pozneje je vpisala doktorski študijski program Tekstilije, grafike in tekstilnega oblikovanja. Zaposlena je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru kot predavateljica
na Katedri za tekstilne materiale in oblikovanje.
Priznanje z denarno nagrado je prejel Branko Vršič, ki s svojo aktivno vlogo občutno prispeva k razvoju lokalne skupnosti, predvsem na področju gasilstva v Bunčanih.
Plaketo občine Veržej je prejela Folklorna skupina Leš-čeček, ki letos obeležuje deseto sezono delovanja. Sekcija Leščeček, v kateri delujeta vokalna in folklorna skupina, je del Kulturnega društva Slavka Osterca Veržej. Umetniška vodja je bila prvih pet let Alenka Belec, nato pa Marko Rus, ki skupino vodi še danes. Članstvo sekcije šteje že več kot 30 plesalcev in pevcev iz celotnega Pomurja.
NŠ
Foto: Zdenka Golub
Pestička Mimika je najraje v svojih Halozah s hčerko Eriko in zetom Jožetom.
Foto: Mojca Vtič
Sodobno urejeno parkirišče v Veržeju.
Podlehnik • 92 let Pestičke Mimike
Pozimi v mestu, drugače pa v Halozah
V maju sta Marica in Zdenka, članici Karitas Sv. Trojice v Halozah, obiskali Marijo Ha-bjanič, Pestičko Mimiko, iz Sedlaška 59, ki je aprila praznovala 92. rojstni dan. Ravno je kuhala kosilo in pospravljala po kuhinji.
Prlekija • 17. praznik občine Veržej
Izgradnja osrednjega parkirišča pomembna naložba
torek • 5. julija 2016
Ljudje in dogodki
ŠtajenkiTEBKlK 17
Ptuj • Začelo se je pestro poletno dogajanje
Da otrokom ne bo dolgčas
Počitnice so se začele in za tiste, ki bi jih želeli preživeti aktivno in kakovostno obenem, so v Centru interesnih dejavnosti (CID) na Ptuju pripravili veliko idej. Priporočajo pa, da s prijavami pohitite, saj že sedaj prostih mest na nekaterih delavnicah ni več.
Poletne ulične delavnice:
4. do 8. julij: mestni park 11. do 15. julij: Rimska ploščad 18. do 22. julij: Arbajterjeva ulica 25. do 29. julij: Ljudski vrt
Tudi letošnje poletje v CID-u Ptuj pripravljajo za osnovnošolce in dijake pester program aktivnega in ustvarjalnega preživljanja prostega časa.
Za tiste, ki se bodo morda v kratkem podali k našim južnim sosedom na morje, so v minulem tednu že izvedli kratek tečaj hrvaščine. Z vče-
rajšnjim dnem so se začele najbolj zabavne in obiskane poletne ulične delavnice z bratoma Malek. Namenjene so osnovnošolcem in predšolskim
otrokom s spremstvom. Gre za tradicionalni projekt CID-a Ptuj, ki ga zadnja leta izvajajo v sodelovanju z društvom Eleja in Javnimi službami. Različne
aktivnosti bodo v juliju zapolnjevale prosti čas otrok na štirih različnih lokacijah. Najprej bodo ta teden delavnice v mestnem parku, nato na Rimski ploščadi, v Arbajterjevi ulici in Ljudskem vrtu. Na sporedu bodo otroške ustvarjalnice, igrali bodo družabne in športne igre, se družili z najmlajšimi, igrali z rekviziti, preizkušali v spretnostnih in motoričnih igrah ...
Sočasno od sobote poteka poletna šola za mlade glasbenike (12+), namenjena tistim, ki imajo osnovno ali napredno glasbeno predznanje in jih zanima igranje v raznih glasbenih zasedbah. Od ponedeljka do petka bo potekala delavnica izdelovanja letalskih modelov in tako imenovano poletje na koleščkih.
V prihodnjih tednih sledijo še poletne urice nemščine, likovne ustvarjalnice, potepanja, otroški laboratorij, zabavni eksperimenti, delavnica animiranega filma ...
„Ker je število mest omejeno, priporočamo, da se interesenti čim prej prijavijo. Prijave
do zapolnitve prostih mest zbiramo v prostorih CID-a ali na elektronskem naslovu cid@ cid.si ter na telefonskih številkah 02 780-55-40 in 041 604778. Nekatere delavnice so namreč že zasedene, na primer poletje na koleščkih, likovne ustvarjalnice in otroški laboratorij, kjer že imamo po 20 prijav. Prijaviti pa se ni potrebno za ulične delavnice in poletna potepanja," pojasnjuje Mateja Lapuh, specialistka mladinskega dela v CID-o Ptuj. Letošnji novosti sta delavnica animiranega filma in delavnica recikliram kreativno, precej svež pa je tudi program mestne družinske orientacijske avanture, ki ga organizirajo drugič zapored.
Na vseh delavnicah in ustvarjalnicah pričakujejo dober odziv; lani se je njihovih programov čez poletje udeležilo več kot 1500 otrok in mladostnikov. Največ jih je bilo na uličnih delavnicah, ki se pričnejo že v ponedeljek in so za vse udeležence povsem brezplačne.
Dženana Kmetec
V ponedeljek so se začele poletne ulične delavnice.
Ormož • Praznovanje 14. krajevnega praznika KS Podgorci
Plaketa Marti Kandrič in družini Frančka Laha
Krajevna skupnost Podgorci je sredi preteklega meseca s številnimi prireditvami proslavila svoj 14. krajevni praznik.
Dogajanje v okviru praznika so pričeli v petek, 17. junija, s predstavitvijo zbirke predmetov železniške dediščine „Staniča" na železniški postaji Osluševci. Zvečer je potekala proslava ob krajevnem pra-
zniku s podelitvijo plaket. Na
njej je prisotne v imenu občine pozdravil podžupan Mirko Novak, krajanom ob prazniku čestital ter pohvalil vsa aktivna društva. Predsednik sveta KS Podgorci Martin Kukovec
__ __
Foto: KD Podgorci
S plaketo KS Podgorci so letos nagradili družino Frančka Laha in Marto Kandrič.
je v slavnostnem govoru orisal pomembnejše investicije. Izpostavil je gradnjo cest in kanalizacije ter športnega igrišča in parkirišča pri pokopališču.
V okviru proslave so člani Kulturnega društva Podgorci znova pripravili zanimiv kviz o poznavanju domačega kraja, letos s poudarkom na domačih društvih, na katerem se je pomerilo pet ekip - predstavniki posameznih vasi KS Podgorci.
Vrhunec prireditve pa je bila podelitev plaket KS Podgorci. Letos so jo podelili Marti Kandrič iz Cvetkovcev ter družini Frančka Laha iz Podgorcev.
Po proslavi je sledil nočni turnir v malem nogometu med odraslimi ekipami na igrišču v Cvetkovcih. Proslavljanje so nadaljevali s številnimi športnimi in družabnimi igrami v soboto in nedeljo.
Monika Levanič
Ormož • V KS Miklavž pri Ormožu praznovali 52 krajevni praznik
Zlata plaketa Slavici Mihorič
V krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu so predzadnjo sredo v juniju s svečano proslavo proslavili že 52. krajevni praznik s podelitvijo plaket in priznanj KS. Letos so podelili devet priznanj.
Uradno so praznovanjem že 52. krajevnega praznika pričeli v začetku junija. Kot običajno so tudi ob letošnjem prazniku pripravili pester program. Še posebej raznoliko je bilo predzadnjo sredo v juniju. Dan so pričeli s tekmovanjem društev upokojencev v kegljanju, višek dneva pa je bila svečana proslava s podelitvijo priznanj in plaket, ki jih podeljujejo posameznikom, društvom ali organizacijam, ki s svojim delom pomembno pripomorejo k napredku krajevne skupnosti. Letos so jih podelili kar devet. Posebno priznanje so prejeli: Jožef Lisjak, Zlatko Bratuša, Milan Kolbl, Miran Miholič, Alojz
Sovič in Gustek Janežič. Bronasto plaketo KS Miklavž pri Ormožu so za gledališko udej-stvovanje namenili Jožici Fili-pič, srebrno plaketo je prejel Drago Lukman za sodelovanje v miklavževskem oktetu in FS Metla, zlato pa Slavica Mihorič za dolgoletno vodenje upokojencev. Še pred podelitvijo priznanj je potekal zanimiv kulturni program, ki so ga izvedli učenci OŠ Miklavž pri Ormožu.
V slavnostnem govoru je predsednik KS Emil Trstenjak čestital vsem prejemnikom priznanj ter pohvalil domača društva. V nadaljevanju je izpostavil pomembnejše pridobitve v zadnjem času. Uspelo jim je
asfaltirati 1,8 km cest, urediti pokopališče ter zamenjati reflektorje na športnem igrišču. Govoril je tudi o načrtih za prihodnje, ko jih čaka asfaltiranje še 12 kilometrov cest. Na slovesnosti je govoril tudi župan občine Ormož Alojz Sok in med drugim dejal, da je sredstev za investicije vse manj. Zbrane je pozdravil tudi župan sosednje občine Središče ob Dravi Jurij Borko.
Po osrednji proslavi je sledilo kresovanje z zabavnim programom, v katerem sta nastopili domača folklorna skupina Metla in tamburaška skupina Zlate strune.
Monika Levanič
Prejemniki priznanj s predsednikom KS Miklavž pri Ormožu Emilom Trstenjakom in članom komisije za priznanja Brankom Vogrincem
Foto: CG
Foto: ML
18 Šta/m&TEDNlK
Zeleni tednik
torek • 5. julija 2016
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Čas za setev dvoletnic in predvsem strniščnih vrtnin
Poletno vreme letos prekinjajo ohladitve, kar žal pomeni veliko več težav z rastlinami. Še vedno jih je treba pogosto pregledovati, saj naravni pripravki delujejo dobro samo na začetku, še bolje pa, če se težave sploh še ne pojavijo. Letos je čas, ko jih je treba uporabljati najmanj enkrat na teden.
Pravilna uporaba naravnih pripravkov -pogoj, da pomagajo
Če želimo preprečiti razvoj bolezni in škodljivcev na listih, steblih, cvetovih, moramo rastline škropiti. To je osnovna mantra zaščite vrtnin. Če pa želimo okrepiti koreninski sistem ali preprečiti težave v zemlji ali na spodnjem delu stebel, potem zalivamo.
Vsekakor je krepitev koreninskega sistem ves čas vegetacije smiselna, a najbolj potrebna na začetku rasti rastlin, spomladi. Tako zalivamo z izvlečki iz morskih alg pred presajanjem sadik ali po njem, z izvlečki kopriv pa, ko želimo rastline pognojiti oz. jim pospešiti rast. Ravno v tem času je smiselno zalivanje s koprivami, saj je zaradi nemirnega, zelo spremenljivega vremena v tleh premalo dušika. Če pa želimo narediti rastline odpornejše na bolezni in manj privlačne za škodljivce, potem z izvlečki kopriv škropimo. Zalivamo tudi s pripravkom iz gabeza, občasno, če so večje težave s koreninami, tudi s pripravkom iz preslice. Prav tako z naravnimi insekticidi (izvlečki iz listov rabarbare, pelina ali vratiča) zalivamo v primeru pojava koreninskih uši. Če pa želimo odpraviti uši, pršice, tripse ... na listih, je potrebno škropljenje. Če gnijejo korenine rastlin, plodovk, fižola ..., potem z žajbljevim, timijanovim, čebulnim pripravkom zalivamo, če pa ščitimo paradižnik, krompir, solato . pred plesni-jo, potem škropimo.
Za algami in aminokislinami škropimo po poškodbah po toči, po napačni uporabi sredstev za varstvo rastlin, napadih
škodljivcev . za spodbujanje rasti in cvetnega nastavka. Zakopavanje jajčnih lupin, zalivanje z raztopljenimi jajčnimi lupinami . ne preprečuje nastajanje črnih lis na plodovih paradižnika in paprike.
Kako delujejo naravni pripravki
Naravni pripravki lahko delujejo fizikalno. To pomeni, da prekrijejo površino listov, stebel in cvetov, zato se glivice na njih ne morejo naseliti. Tako delujejo tudi nekateri insekticidi, ki vsebujejo olja različnih rastlin. Med temi pripravki najbolj poznate pripravek iz sode bikarbo-ne, pa tudi kupljeni pripravki vitisan, AQ10, serenade, sojin lecitin delujejo fizikalno. Zato je treba te pripravke natančno nanesti na celotno površino rastline. Po vsakem dežju jih je treba nanesti na novo, prav tako z njimi ni zaščitena nova rast rastlin.
Drugi pripravki sicer uničujejo glivice ali škodljive žuželke, a delujejo kontaktno, morajo torej pasti na žuželko ali na tro-se glivice. Zato jih ne moremo uporabljati preventivno, ampak takrat, ko se težava pojavi. Vendar delujejo samo v začetku nastanka težave, ne pa, ko so na primer listi že povsem beli od pepelaste plesni. Bolj pozni smo, večkrat je treba tretiranje ponoviti v tri- do petdnevnem presledku.
Svetloba in sonce naravne pripravke razgradita
Te pripravke uporabljamo vedno, brez izjeme tik pred temo, ko imajo potem čas delovati celo noč. Samo v primeru
Foto: Miša Pušenjak
Solata sorte great lakes daleč najbolje prenaša poletno vročino.
zelo visokih temperatur, ko je še v temi nad 30 °C, jih uporabimo zjutraj.
Naravnih pripravkov ne morete shranjevati, uporabiti jih je treba takoj, saj se učinkovina hitro razgraja. Samo prevrelko, ko rastlinske dele namakamo teden dni ali več, lahko hranite v temnem, hladnem prostoru.
Tudi kupljene pripravke hranimo v hladnem temnem prostoru, ne pa kar v rastlinjaku, kot pogosto vidim.
Pri uporabi naravnih pripravkov bodite pazljivi; njihova prepogosta uporaba lahko povzroči uničenje koristnih mikroorganizmov v zemlji. Zato preventivno ne uporabljamo pripravkov s fungicidnim delovanjem, kot so žajbelj, timijan, čebula, bezeg, šetraj, ampak take, ki delujejo fizikalno. To so pripravki iz sode bikarbone, razredčeno mleko ali sirotka, ognjič, regrat, preslica, kopriva.
Pripravke delamo pravilno
Pripravke lahko delamo iz svežih ali suhih zelišč. Suha ne smejo biti starejša od enega leta.
Najpomembnejše je, da zelišča naberemo pravočasno, ne prepozno, ko nimajo v sebi več veliko koristnih novi. Ne pobiramo jih v rosi, po dežju pa moramo čakati vsaj dva dni. Največ koristnih snovi imajo v sebi tih pred poldnevom, listi tik pred cvetenjem, cvetovi ob polnem cvetenju, korenine pa samo v jeseni.
Ko jih poberemo, jih čim prej postavimo v čim močnejšo senco, a v prepišen, zračen prostor. Pred sušenjem jih ne reže-
mo, trgamo, skubemo listov, saj to povzroča izhlapevanje učinkovine. Kakor hitro zelišče zavohamo, učinkovina izhlapeva in jo izgubljamo.
Kadar je možno, pripravkov ne delamo z vodovodno vodo. Odlična je deževnica, lahko je to voda iz domačega vodnjaka (naj ne bo premrzla) ali potoka. Se pomembnejše pa je, da pripravkov nikoli ne delamo v kovinskih posodah, vedno naj bodo plastične. V kovinskih tudi čajev ne kuhamo. Kovina namreč vedno oksidira, s tem pa uničuje učinkovine. Izgube so pogosto celo 100 %.
Če boste upoštevali vse našteto, potem pripravki predvsem na začetku napada škodljivcev ali bolezni delujejo.
Na vrtu lahko sejemo in sadimo še veliko vrtnin
V zadnjih dveh člankih sem vas že opozorila na sajenje br-stičnega, listnatega in tudi glavnatega ohrovta. Se v tem tednu lahko presajate tudi sadike poznih sort zelja za kisanje. Ne pozabite tudi na nadzemno kolerabico. Sama pa zdaj ne bi sadila cvetače in brokolija, saj je zanju prevroče.
Prav tako še ves čas sejemo ali presajamo solato, še vedno raje sejte letne sorte, kot so dalmatinska ledenka, unicum ali great lakes. Vse sorte boste zagotovo videli ta teden na vrtu v Selekcijskem centru Semenarne Ljubljana ob Dravi. Poleg slovenskih udomačenih poletnih sort solate bodo v poletni vročini dobro uspevale še romanske
solate, sorti corsica in ovired, pa seveda gentillina. Prav tako je še čas za setev radiča in endivije. Ne pozabite pa na strniščne korenovke, kot sta redkev, najbolj seveda poznate črno, in na podzemno kolerabo.
Sejemo tudi strniščni korenček, peteršilj in pastinak. Prav tako pa lahko posejete tudi užitni tolščak, da bodo poletne solate pikantnejše. Rukola, azijske listnate rastline, solate iz rastlin z mladimi listi (baby leaf) pa so jesenske solate. V poletni vročini ne uspevajo najbolje.
Če so kumarice in bučke slabe, oslabljene, če so zbolele, se ne mučite s starimi rastlinami, raje si vzgojite sadike novih. V lončke posejte dve semenki, počakajte, da korenine dobro pre-rasejo grudo -v naših razmerah se to zgodi v treh tednih - ter sadike presadite na novo mesto. Mlade bodo bolj zdrave, so odpornejše, predvsem pa vam bodo rodile še dolgo v jesen. Pridelek kumar in bučk iz sadik je vsaj za 50 % višji, rastline pa
odpornejše kakor tiste sejane.
Tudi solatnice (solata, endivi-ja, radič), vzgojene iz sadik, so odpornejše, predvsem pa manj uhajajo v cvet kakor tiste sejane direktno ali pa presajene s pu-ljenim koreninskim sistemom.
Ob presajanju sadik zalijemo vedno najprej jamice za sajenje. Sadiko posadimo, nato pa za-lijemo celo gredo, ne samo rastlin ali samo vrst. Če je možno, potem tla prekrijte z naravno zastirko. To velja tako za plo-dovke kakor tudi solatnice in druge sadike.
Prav tako v tem času ne pozabite na setev cvetlic dvoletnic. Najbolj znana je sicer turški nageljček, ki cveti prav v času, ko ne najdemo na vrtu ničesar cvetočega. A dvoletnice so še mačehe, seveda pa spominčice, tudi svetlin (Althea sp.), velika zvončnica, med zelišči pa je najbolj znana kumina. Tudi pri rožicah velja, da je veliko bolje vzgojiti sadike, kakor pa jih posejati direktno. Tako bo drugo leto vrt cvetoč ves čas.
Foto: Miša Pušenjak
Vir: KZ Ptuj
Dvoletnice so pomemben del okrasnega vrta. Ne pozabite: seje-mo jih zdaj.
KGZS - Zavod Ptuj sporoča
Vročinski stres pri kravah molznicah v poletnih mesecih
V poletnih mesecih pričakujemo zelo visoke temperature. Zlasti lahko dolgo vroče obdobje močno vpliva na segrevanje hlevskih prostorov, kjer se zadržujejo živali. Temperature v hlevu pogosto takrat presegajo 35 o C, kar zelo neugodno vpliva na počutje živali. Višja kot je proizvodnja, bolj živali trpijo zaradi posledic visokih temperatur.
Krava, ki daje 10.000 kg mleka letno, proizvede blizu 2000 W toplote na dan. Vso nastalo toploto mora oddati v okolje. Če je zaradi visokih zunanjih temperatur oddaja v okolje slabša, živalim naraste telesna temperatura tudi do 2 oC. Naše izkušnje kažejo, da imajo krave v času poletne vročine pogosto telesno temperaturo okoli 40 o C. Zato je skrb rejca znižati temperaturo v hlevu, da zmanjšamo negativne učinke visoke temperature na nižjo prirejo, zdravje živali in nižje vsebnosti v mleku. Nizka vsebnost mlečnih maščob je poledica zavračanja krme, ki je strukturno bogata in služi za normalno delovanje vampa. Zelo prizadeta je v vročem obdobju plodnost živali.
Kako zmanjšamo vročinski stres?
Za dobro hlajenje morajo biti v hlevu nameščeni ventilatorji in pršilci za tuširanje krav. Ventilatorji morajo pri govedu zagotavljati hitrost gibanje zraka med 2,5 in 3 m/s, v času visokih temperatur je gibanje zraka dopustno celo nad to mejo. Ob ventilatorjih namestimo tudi šobe z vodo, s katerimi dodatno hladimo zrak ali direktno živali. Priporočamo šobe z visokim pritiskom, tako da ne prihaja do vlaženja ležalnih površin (boksov). Pri pršenju z visokim pritiskom prihaja do ustvarjanje megle, ki se porazdeli po celem hlevu in se s tem zniža temperatura zraka. Lahko pa ventilatorje, ki so nameščeni na hodniku pred jaslimi, opremimo tudi s tuši za tuširanje krav s šobami nizkega pritiska. Pri tem sistemu se koža krave vlaži in se tako ohlaja, s tem pa se niža temperatura telesa. Pri hlajenju krav z vodo je treba šobe občasno vključevati in izključevati. Najbolje, da se to regulira elektronsko na ustrezne časovne presledke. Časovne presledke je treba ob zelo visokih temperaturah v hlevu povečati, ob visoki vlažnosti hleva pa zmanjšati ali jih izklopili. Pri hlajenju z vodo je treba obvezno kontrolirati vlago v hlevu.
Poskrbimo za zadostno količino vode
Poskrbimo, da je živalim na razpolago dovolj vode in je njen pretok pri koritih in napajalnikih ustrezen. V času visokih temperatur se poraba vode zelo poveča. Raziskave kažejo, da se poraba vode veča s povečano povprečno dnevno temperaturo. Krave z visoko mlečnostjo in visoko temperaturo porabijo dnevno okoli 180 l vode. Pomembno je poudariti, da krave ne spijejo samo povprečno dnevno več vode, ampak tudi več na časovno enoto, torej hitreje pijejo. Zato je še posebej pomemben pretok vode pri napajalnikih in koritih. Živalim moramo dati na razpolago dovolj prostora pri koritih, da ne nastaja zastoj ob koritih in bi s tem močnejše živali odganjale šibkejše.
Nekaj napotkov
Če v hlevu nimamo ventilatorjev, jih takoj namestimo, posvetujmo se s strokovnjaki za to področje.
Namestite šobe ob krmilni mizi ali ventilatorje opremite s šobami visokega pritiska. Če imamo možnost, živali ponoči izpustimo na bližnji pašnik, da se hlev ponoči ohladi. Posebej poskrbimo, da je na razpolago dovolj vode in so pretoki ustrezni. Namestimo še dodatna korita, če opazite gnečo ob koritih. V obroku povečajte količino mineralov do 25 % in dodajte sodo bikarbono. Pazite, da se obrok ne segreva in da je odvzem silaže dovolj velik.
Anton Hohler
torek • 5. julija 2016
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
S slovenskih glasbenih odrov
Neznano o znanih -Eva Černe
1.	Prve tri asociacije ob omembi Ptuja?
Grad, toplice, Orfej.
2.	Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. Pritegne?
Skromnost.
3.	Katere osebnostne lastnosti pri sebi najbolj cenite?
Poštenost in iskrenost.
4.	Kaj najraje počnete v prostem času?
Hodim na sprehode, preživljam čas s svojim konjem, berem.
5.	Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku?
Testenine.
6.	Kam najraje hodite na dopust? Na morje in v Bohinj.
7.	Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli?
Najmanj matematika, najbolj glasba.
8.	S katerim svetovno znanim glasbenikom bi posneli duet oz. Bi sodelovali, če bi imeli to priložnost?
Beyonce.
9.	Kateri film ste si nazadnje ogledali in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke?
Nazadnje sem si ponovno ogledala Pirate s Karibov. Priljubljene igralke: Sandra Bullock, Kate Hudson, Jennifer Aniston, Julia Roberts, Kate
Igralci: Charlie prebrali in katera je vaša naj-
Winslet Sheen, Mel Gibson, Jack Nicholson, Matthew Perry, David Schwimmer ... 10. Katero knjigo ste nazadnje
ljubša knjiga?
Najljubša knjiga: Alkimist. Nazadnje sem prebrala Mačka med golobicami Agatha Christie.
Priporočamo v branje... Venko Andonovski:
Azbuka za neposlušne
Leta 2008 je bila oblikova zbirka Sto slovanskih romanov. Že ime pove njen cilj. V njej sodeluje 11 držav, vsaka s po desetimi romani.
No, v slovenščini je tej zbirki med drugim izšel roman makedonskega avtorja Venka Andonovskega Azbuka za neposlušne. Gre za roman iz časov Cirila in Metoda, tudi zato morda še zanimivejše branje tudi za Slovence. Azbuka za neposlušne je zgoščena, napeta in pretresljiva zgodba, postavljena v zadnje dni intenzivnega prevajalnega obdobja v pripravah Cirila in Metoda na moravsko misijo. V samostanu v Mali Aziji semeniščniki prepisujejo knjige, ki jih Ciril potrebuje za svojo misijo. Ker je časa vse manj, se častihlepni oče Eftimij domisli nekaj trikov, kako poenostaviti pisavo in pisati hitreje. Nato se v semenišču pojavi lepopisec in slikar Isijan, ki s svojim prihodom med semeniščniki povzroči razkol. Anonimni pripovedovalec je opazovalec in komentator, ki posreduje stilistično izpiljeno večplastno zgodbo o večnem sporu med dobrim in zlim.
Ocena: 5.
s t v i NAJ
1.	CAN'T STOP THE FELLING - JUSTIN TIMBE
2.	THIS GIRL - KUNGS VS. COOKIN' ON 3 B
3.	ONE DANCE - DRAKE FT. WIZKID & KYLA
4.	CAKE BY THE OCEAN - DNCE
5.	JUST LIKE FIRE - PINK
6.	CHEAP THRILSS - SIA/SEAN PAUL
7.	THIS ONE'S FOR YOU - DAVID GUETTA FT. ZARA LARSSON
8.	SEND MY LOVE - ADELE
9.	I TOOK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNEI
10.	WHEREVER I GO - ONE REPUBLIC
11.	HAIR - LITLLE MIX
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Filmoljub
Cin ep lexx in Kolosej Maribor
Dan neodvisnosti: Nova grožnja
11.	Kako bi ocenili situacijo na slovenski glasbeni sceni in katere naše izvajalce najraje poslušate?
Zaradi pomanjkanja oddaj je slovenska glasbena scena žal manj podprta, kot bi lahko bila. Najraje poslušam Nušo Derenda, Darjo Švajger in Alenko Godec.
12.	Kaj vas največkrat vrže iz tira?
Krivica.
13.	Najbolj nenavaden dogodek, ki se vam je zgodil med nastopom?
Najbolj neprijeten - odpoved tehnike.
14.	Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico?
Vrednote ljudi.
15.	Kakšne so vaše sanje? Nore in čarobne. ©
Janko Bezjak
Foto: splet
Vsebina: 20 let po napadu na Zemljo se grozljivi Nezemljani vrnejo še odločnejši kot prej. Svet mora znova rešiti peščica junakov, vendar jim brez pomoči stare garde ne bo uspelo ...
V 90. letih prejšnjega stoletja sta na področju akcijskih filmov predvsem dva oblikovala njegovo prihodnost. Naveza Cameron/Schwarzenegger je leta 1994 v Resničnih lažeh pokazala, da je treba razmišljati na veliko in se v pretiravanju ne ustavljati. Tako sta akcijski film končno potegnila iz že rahlo zatohle sobe video poflov osemdesetih. Nato pa je le dve leti zatem Roland Emerich z Dnevom neodvisnosti pokazal, kako zelo strašno na veliko in pretirano je treba razmišljati. Brez težav lahko rečemo, da je prvi Dan neodvisnosti spremenil film. Z njim je Hollywood pravilo večje-in-glasnejše vzel strašno resno in tovrstne meje skuša premikati še danes, zlasti v filmih s superheroji. Uničevanja celotnih mest, ki letijo v nebo in nazaj, planetarne katastrofe, neskočna rušenja in zidovi hrupa so danes, 20 let pozneje, v kinu postali nekaj tako vsakdanjega, da ne ganejo nikogar več. Planet je postal premajhen za akcijske in katastrofične filme. Zato je bila napoved Dneva neodvisnosti 2 kar manjše presenečenje, saj se je v 20 letih zvrstila celotna generacija gledalcev. Bo ta franšiza tudi v drugo postavila nove mejnike? Odgovor je žal odločen NE. Ne samo da jih ne bo postavila, temveč je v svoji boleči bedi razkrila vso problematiko sodobnega akcijskega spektakla. Jasno je, da teh filmov ne gledamo zaradi likov, ampak vseeno pričakujemo kaj več kot ogabno lepo ter rasno in politično in zaslužkarsko korektno mešano ter očitno nadjunaško sposobno mladino, ki med hrupom akcije govori samo enovrstičnice. Potek zgodbe kaže, da so bili avtorji izjemno leni v sestavi filma. Akcijski filmi niso epitomi globočin, toda Dan neodvisnosti 2 je celo za ta žanr izjemno plitek film. V njem ni prav ničesar, kar bi nakazovalo na to, da so se avtorji hoteli vsaj malo potruditi. Igralci starejše garde bi morali zgolj zato, ker med izgovarjanjem svojega besedila niso izbruhnili v krohot, dobiti oskarje. Montaža je prehitra, zato ne dojemamo prostorske fizike neskončnih bojev. Vse skupaj pokriva zloščena in bleščeča podoba računalniške grafike, ki zato deluje preveč gumijasto, da bi navdušila kogarkoli, za razliko od odličnih fizičnih učinkov v prvem delu. Vse skupaj je mogoče dobra prispodoba novih časov: veliko dizajna, nič vsebine. Potek zgodbe se zdi kot nekaj, kar bi izvrgel računalniški algoritem za generiranje naključnih števil. Film skače sem in tja brez repa in glave, da je gledalec po 40 minutah že čisto izčrpan.
In tako naprej in tako nazaj do vijoličnega. Spisek kiksov je tako rekoč neskončen. Obet, da kmalu sledi Dan neodvisnosti 3, ki se bo ukvarjal z medgalaktično vojno, je zato živa groza. Samo upamo lahko, da bodo prej prišli pravi vesoljci in nas zradirali zaradi pomanjkanja znakov inteligence. Po tem filmu sodeč, jih človeštvo res ne premore.
Matej Frece
Independence Day: Resurgence
Igrajo: Liam Hemsworth, Jeff Goldblum, Bill Pullman, Judd
Hirsch, Vivica A. Fox, Brent Spiner, Charlotte Gainsbourg,
Jessie Usher, Maika Monroe, Sela Ward
Režija: Roland Emmerich
Scenarij: Carter Blanchard
Žanr: akcijski katastrofični spektakel
Dolžina: 120 minut
Leto: 2016
Država: ZDA
20 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
Kaj bomo danes jedli
torek • 5. julija 2016
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—j	NEDELJA	PONEDELJEK
zelenjavna juha, njo-	telečja obara, ajdovi	gratinirane testenine	paradižnikova juha,	juha, pečen piščančji	juha, bosanske ple-	dušene bučke, riž,
ki z drobtinami, ze-	žganci, sladoledna	z zelenjavo, zelena	brancin na žaru, ku-	file, rižota s paradižni-	skavice, pečena zele-	pečena navadna
lena solata, ribezov	rulada	solata, sadna pita	han krompir, blitva,	kom, zeljna solata s ko-	njava z žara, kajmak,	klobasa, sladoled
kolač s skuto		(s sezonskim sadjem)	sadje	renčkom in majonezo	sadna kupa	
Ribezov kolač s skuto
Sestavine: za testo: 275 g masla, 375 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 200 g sladkorja, 1 vrečka vani-lijinega sladkorja, 1 ščepec soli; nadev: 25 g masla, 2 jajci, 80 g sladkorja, 250 g skute, 1 žlička naribane limonine lupine, 2 žlici jedilnega škroba, 500 g rdečega ribeza.
V manjši kozici na zmerni temperaturi stalimo maslo, kozico odstavimo in maslo nekoliko ohladimo. V večji skledi zmešamo presejano moko (2 žlici prihranimo za kasneje), pecilni prašek, sladkor, vanilijin sladkor in ščepec soli. Prilijemo maslo in vse skupaj z električnim mešalnikom (uporabimo gnetilne metlice) zmešamo, da nastane drobtinam podobna zmes. Potresemo s preostalo moko in skledo dobro pretresemo. Po dnu namaščenega modela razporedimo polovico maslenih drobtin. S prsti jih dobro pritisnemo ob dno modela. Za nadev v dve skledi ločimo rumenjake in beljake. Rumenjake skupaj s 50 g sladkorja z električnim me-šalnikom (uporabimo metlice za mešanje) penasto umešamo. V zmes vmešamo skuto, limonino lupinico, jedilni škrob in staljeno maslo. Iz beljakov in 30 g sladkorja stepemo čvrst sneg ter ga počasi vmešamo v skutno-rumenjakovo zmes. Nadev stresemo v model in ga enakomerno razporedimo po testenem dnu. Po skutni zmesi enakomerno razporedimo ribez. Na koncu enakomerno potresemo še s preostalimi maslenimi drobtinami. Pečemo slabo uro.
Bosanske pleskavice
Sestavine: 500 g mletega mesa (originalne so iz junetine), 1 manjša čebula, 2-3 stroki česna, 1 žlička sode bikarbone, pol kozarca mineralne vode, sol in poper po okusu, po želji žlička vegete.
Čebulo in česen zelo drobno sesekljamo. Vse sestavine dobro premešamo in shranimo čez noč v hladilniku. Mešanica bo namreč nekoliko redkejša, zato naj prenoči v hladilniku, da se zgosti. Naslednji dan oblikujemo pleskavice. Naš namig: vzamemo malo večji, globlji pokrov kozarca od vložene zelenjave (mi smo uporabili pokrov magic butlerja), ga prekrijemo s folijo za živila, vanj damo kroglico mešanice za pleskavico, prekrijemo s plastično folijo, stisnemo (z roko ali s pomočjo deske) v pleskavico in jo nato s pomočjo folije vzamemo iz modelčka. Postopek ponavljamo, da porabimo vso maso. (Da bodo pleskavice enako velike, lahko mesne kroglice tehtamo.) Pečemo na žaru ali na olju v kozici. Postrežemo s kajmakom, mlado čebulo, pečeno zelenjavo, ajvarjem, pindjurom in podobno.
ZPS • Potrebujejo moški posebno kozmetiko?
Odvisno od izdelka!
Minili so časi, ko sta bila moškim za nego na voljo zgolj milo in vodica po britju. Danes je v trgovinah na policah vse več kozmetičnih izdelkov, namenjenih moškim, od mleka za telo do kreme za okoli oči. Gre pri tem le za marketinški trik? Ali moški res potrebujejo specializirane izdelke, ki jih oglašujejo kot cell booster, turbo navlažitev, drzen? So ali bi si lahko kakšnega izposodili tudi pri boljši polovici?
Za nego telesa: primerno za oba spola
Tako moška kot ženska koža potrebujeta vlago in zaščito pred ultravijoličnimi žarki. Posebni los-joni ali mleka za telo za moške so torej nepotrebni. »Moški tudi ne potrebujejo izdelkov za boj proti celulitu, saj je to izrazito ženska nadloga. Mimogrede, tudi ženskam za tovrstne izdelke ne bi bilo treba zapravljati denarja, saj do zdaj (žal) še niso izdelali učinkovite kreme, ki bi izbrisala celulit,« poudarja Urša Šmid Božičevič z Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja: »Tudi za nego tistih delov telesa, ki so navadno bolj izsušeni, kot so komolci, kolena in pete, lahko moški in ženske uporabijo enake izdelke.«
Za nego las in preprečevanje neprijetnega vonja: po moško
Moški lasje in lasišče se razlikujejo od ženskih. Moška koža izloča več maščobe, ki je idealno gojišče za bakterije in glivice. »Nakup moškega šampona je torej dobra odločitev, saj šamponi za ženske pogosto vsebujejo negovalne snovi, in predvsem tisti, ki so namenjeni negi
daljših ali izsušenih las, bi stanje na bolj mastnem (moškem) lasišču še poslabšali.«
Tudi pri potenju je kar nekaj razlik med spoloma. Moški se bolj potijo kot ženske, njihov pot pa ima zaradi moških hormonov drugačen vonj kot ženski. Na moški koži je več žlez znojnic, ki izločijo več tekočine kot pri ženskah. Redko komu zadoščata le voda in milo. »Proizvajalci pri izdelavi dezodo-rantov uporabijo več taktik hkrati. Z dodajanjem različnih sestavin ne poskrbijo samo za preprečevanje neprijetnih vonjav, ampak tudi za zaviranje potenja in razmnoževanje bakterij (razkužila, npr. alkohol). Ce vas moti tudi potenje, potem je treba izbrati antiperspirant, ki vsebuje aluminijeve soli (na seznamu INCI poiščite aluminijeve soli aluminium ...). Te zavirajo delovanje znojnih žlez, tako da izločijo tudi do 80 odstotkov manj potu, kot bi ga sicer. Na zadnjem testu dezodorantov in antiperspirantov smo preizkusili tudi izdelke za moške in pokazalo se je, da za dober dezodorant ni treba odšteti veliko denarja,« poudarja Urša Šmid Božičevič
Za britje: brivnik si lahko izposodijo tudi ženske
Skoraj 97 % moških se redno brije. Ne glede na to, ali gre za mokro ali suho britje, je izbira moških izdelkov za britje prava stvar. »Na testu brivnikov za večkratno uporabo
in britvic za enkratno uporabo, ki smo ga pred časom izvedle potrošniške organizacije, se je izkazalo, da so brivniki v primerjavi z britvicami za enkratno uporabo boljša izbira. Učinkovitejši so brivniki z večjim številom rezil, za brivnik pa je smiselno odšteti nekaj več denarja, saj so dražji modeli pri britju učinkovitejši kot cenejši. In to je tisto področje kozmetike, kjer si lahko tudi ženske od moških izposodimo britvico, če si ravno ne želimo rožnate. Resnici na ljubo pa je treba omeniti, da takšna izposoja mnogim moškim ni ravno všeč,« meni Urša Šmid Bo-žičevič.
Za nego obraza: moški potrebujejo predvsem vlago
Moška koža je sicer res za približno petino debelejša kot ženska, a kljub temu lahko za čiščenje obraza uporabijo klasično (tekoče) milo ali posebno milo oz. gel za čiščenje obraza, za te izdelke pa ni nujno, da so narejeni posebej za moške. »Medtem pa kreme za ženske niso najprimernejše za moško kožo, še posebej bolj bogate, ki so namenjene izsušeni koži ali preprečevanju gub oz. drugih znakov staranja, saj njihova koža na obrazu potrebuje predvsem vlago. Moškim torej ni treba kupovati krem iz višjega cenovnega razreda,« še svetuje Urša Šmid Božičevič.
Štajerski
www.ted n i k.
StajorsRitocI n i k: StajersKitecInitc
Foto: Mojca Vtič
torek • 5. julija 2016
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da imajo nekateri v Makolah pravo srečo, ker so tam lepo zarisani prehodi za pešce. Tako ima človek kje parkirati svoj avto, še zlasti če ima uglednejšo blagovno znamko.
Govori se ...
... da je naša država pripravljena na varčevanje, pa naj stane, kolikor hoče. O tem, kako (ne)smiselna je evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (ki bi jo lahko natisnili - če bi že bila potreba - na drugo stran normalne kartice), smo že pisali. Ampak država z veseljem pretoči pol milijona evrov v zasebni žep izdelovalca. Pa to še ni vse: če naročite hkrati kartice za več oseb na isti naslov, jih boste sicer res dobili isti dan na isti naslov - a vsako v svoji kuverti, s svojim spremnim dopisom. Naj zasluži pošta
tri, štiri poštnine namesto ene!
... da nam bančniki ponujajo predplačniške, plač-niške, debetne, stične, brez-stične in kaj vem kakšne vse kartice. Ter nam ob tem nanizajo kup prednosti, ki jih ima njihova plastika. Le na eno vprašanje naravnost ne odgovorijo: Zakaj
Foto: Tajno društvo PGC
za boga milega bi človek sploh vse to imel?!
... da so bili oni dan nekateri gurmansko ozaveščeni občani ogorčeni, ko so videli, da se je pred novi ptujski veliki M pripeljal vlakec -traktorček in izkrcal skupino minimaturantov, da so šli na malico. Ogorčenost je povsem odveč. Otrok mora
biti vsestransko razgledan, da se lahko odloči med dro-brim in slabim. Pri hrani velja enako - spoznajmo eno in drugo. (Pri čemer plastična igračka izredno prispeva k izboljšanju okusa 'plastične'hrane...)
... da je nek nogometaš po tisti aferi z raztrganimi švicarskimi dresi na nogometnem prvenstvu dejal: »Hvala bogu, da Puma ne dela kondomov...«
... da smo v novinarstvu zelo veseli, če se nam v poletnem obdobju, ko se ne dogaja nič pametnega, ponudi v pisanje kakšna zanimiva tema, ki bo pritegnila naše bralce. Nismo še edino prepričani, ali bo naše bralce res zelo zanimalo, kaj so razpravljali na enem nedavnih občinskih svetov. Sprejeli so idejno zasnovo, kam bodo trosili pepel svojih pokojnikov, ki ne želijo imeti grobov. Dovolj »lahkotna« tema za poletno branje?
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
8					7			1
	4				1	8		6
	5		4			2		
						7		5
	1						2	
9		3						
		5			2		8	
4		9	5				1	
6			7					4
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€€	O
Bik	V	©©	€€€	GG
Dvojčka	vv	©©©	€	OO
Rak	VV	©	€€€	O
Lev	VVV	©©	€	OOO
Devica	V	©©©	€€	O
Tehtnica	VV	©©	€	OOO
Škorpijon	V	©©	€€€	O
Strelec	VV	©©©	€€	O
Kozorog		©©	€	OOO
Vodnar	VV	©	€€€	OO
Ribi	V	©©©	€€	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 5. do 11. julija 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik		
Torek, 5. julij		
08:30 Slovenska Bistrica, Partizanska ul. 23, Likovna akademija z Rokom Dragičem, vsak dan do četrtka, 7. 7., med 8.30 in 11.30
09:00 Ptuj, vrtovi Semenarne, Dnevi odprtih vrat Semenarne Ljubljana na Ptuju, ogled vrta Semenarne pod vodstvom Miše Pušenjak, vsak dan do sobote, 9. 7., ob 9., 12. in 17. uri
09:00 Ormož, Grajska pristava in grad, Igrivi in ustvarjalni poletni počitniški torki v muzeju, vsak počitniški torek med 9. in 11. uro
Sreda, 6. julij
07:00 Benedikt, OŠ, 17. praznik občine Benedikt, krvodajalska akcija, med 7. in 12. uro
12:00 Ptuj, pri starem Koroščevem mlinu, odprtje brvi čez Studenč-nico, v kulturnem programu bodo sodelovali učenci ZGŠ sv. Petra in Pavla
15:00 Benedikt, pri lovskem domu, 17. praznik občine Benedikt, streljanje z zračno puško
Četrtek, 7. julij
18:00 Benedikt, odhod izpred športne dvorane, 17. praznik občine Benedikt, kolesarjenje po občini za vse generacije
Petek, 8. julij
18:00 Ptuj, dominikanski samostan, odprtje Festivala sodobne umetnosti Art Stays 2016, odprtje osrednje razstave, mali performens Juri Suruvka
19:00 šotor pri cerkvi sv. Benedikta, 17. praznik občine Benedikt, koncert v počastitev obnovljene župnijske cerkve, Slovensko-goriški pihalni orkester Lenart
20:00 Velika Nedelja, na prostem pred gradom, romantična komedija Poštar Jakec
20:00 Lenart, cerkev sv. Lenarta, koncert klasične glasbe, Duo Vita in Žan
20:30 cerkev sv. Treh kraljev na Pohorju, Starobistriški večeri kulture: koncert klasične glasbe, Živa in Neja Skrbiš, brezplačni avtobus odpelje ob 19.00 izpred bistriškega gradu
21:00 Ptuj, Slovenski trg, odprtje Festivala sodobne umetnosti Art Stays 2016, koncert ženskega pevskega zbora Kombinat
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 7. julij: 19:00 Janis Joplin: Otožno dekle.
Petek, 8., sobota, 9., in nedelja, 10. julij: 17:00 VDV: Veliki dobrodušni velikan; 19:00 Janis Joplin: Otožno dekle; 21:00 Dan neodvisnosti: Nova grožnja.
Štajerski TI	ED	NIK
www.ted n i k.		si
f J Stajerskitednik	I Stajerskitednik	

Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi!
Štajerski TEDNIK www.tednik.si
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Foto: ČG
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!.
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezankeje: Anton Horvat, Hajdoše 78 a, 2288 Hajdina.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
22 ŠtajerskiTEDHiK
Zdravje
torek • 5. julija 2016
Slovenija, Podravje • Število nezavarovanih oseb se povečuje
Brez zdravstvenega zavarovanja naj bi bilo že okrog 70.000 Slovencev!
Nič ne kaže, da bi Slovenija končno uredila zdravstveno zavarovanje za vse ljudi. Namesto da bi se ambulante za nezavarovane osebe ukinjale, nastajajo nove. V načrtu je tudi njena ureditev na Ptuju.
O tej problematiki smo se pogovarjali z upokojenim zdravnikom Aleksandrom Do-pliharjem, ki je tudi sicer zelo kritičen do oblasti in njene ne-zainteresiranosti za reševanje omenjene problematike ter sploh reforme zdravstvenega sistema, ki je nujna. Z njo ne gre več odlašati, ker je kolaps zelo blizu, ocenjuje.
Medicina vam že od nekdaj plemeniti življenje, zato ste ji ostali zvesti tudi po upokojitvi. Še naprej delate kot zdravnik, zadnjih 14 let v ambulanti za nezavarovane osebe Pro bono, ki jo tudi vodite. Ob ustanovitvi ljubljanske ambulante, ki je bila ustanovljena kot peta tovrstna ambulanta v Evropi, je bilo poudarjeno, da je to prehodna rešitev, morda za nekaj let, dokler se zdravstveno zavarovanje sistemsko ne bo uredilo za vse ljudi. Kje so razlogi, da sistem ne deluje, da se število ljudi brez urejenega zdravstvenega zavarovanja povečuje in odpirajo nove tovrstne ambulante?
„Mnogi, ki so po osamosvojitvi Slovenije izgubili pravico do dela in posledično do zdravstvenega in invalidsko-po-kojninskega zavarovanja, so v tistem času bežali v upokojitev. Kot specialist medicine dela sem našel nekakšen življenjski cilj - pomagati tem ljudem do njihovih pravic. Leta 1992 je prišlo do nove hude politične napake naše takratne vlade, ko se je 25.000 ljudem odvzelo vse državljanske pravice, 'rodili' so se izbrisani, novi ljudje z novimi težavami.
Ko smo odprli prvo ambulanto s posvetovalnico za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani, smo verjeli, da gre le za kratkotrajen projekt, ki bo politiki dal možnost, da nastale negativne posledice svojih nerazumljivih ukrepov popravi. Zelo smo se zmotili. Finančna nedisciplina, neplačevanje opravljenih storitev tudi od države je povzročilo nagel propad in zapiranje samostojnih podjetij. Njihovi lastniki so zaradi neplačanih prispevkov ostali brez zdravstvenega in invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Padli so v začarani krog: dokler ne plačajo dolga, so še naprej obrtniki, kot obrtniki pa se ne morejo prijaviti na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve. Kot obrtniki tudi ne morejo iskati pomoči na centrih za socialno delo, torej ne morejo biti prejemniki socialne pomoči in posledično ne morejo biti zdravstveno zavarovani. Ostali so brez vseh
pravic. Da bi zavod za zdravstveno zavarovanje, verjetno na predlog politike, prikril naglo povečanje nezavarovanih v Sloveniji, so uvedli nov termin: zamrznjeno zavarovanje. Problem je bil s tem politično rešen, saj število nezavarovanih ni v porastu! To, da imajo nekateri zamrznjeno zdravstveno zavarovanje, je njihov problem, zakaj pa ne plačajo predpisanih prispevkov oziroma dolga. Vrhunec cinizma!
Politične strukture so ne-zainteresirane, zato ni videti skorajšnje rešitve omenjenih problemov. Posledično število ljudi na obrobju družbe raste. Število ljudi brez zdravstvenega zavarovanja je v nenehnem porastu, saj letno po podatkih statističnega urada propade okrog 1200 s.p.-jev. V takšni situaciji je rast ambulant za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja logična. Po ambulantah v Ljubljani in Mariboru so jih odprli v Kopru, Velenju, Novi Gorici, kot vse kaže, pa jih bomo še na Ptuju, v Kočevju in Celju. Število opravljenih storitev v naših ambulantah se stalno povečuje. Opravljene storitve predstavljajo tako bistven prihranek vlade za zdravstveno oskrbo nezavarovanih. Mnogi, ki so pri nas oskrbljeni pro bono, zato ne potrebujejo oskrbe v javni zdravstveni službi."
„Za politiko smo nebodigatreba"
Zdravniki oz. zdravstveni delavci niste imuni za probleme ljudi, ki niso zdravstveno zavarovani. Kako pa oblast, ki zaradi svoje neodzivnosti na nek način „proizvaja" te probleme in siceršnjo bedo ljudi dela še večjo, gleda na vaše delo? Ga podpira in kako?
„Za politiko smo nekakšen nebodigatreba. Zdravstveni sis-
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Doplihar, dr. med., spec. med. dela: „Slovenska politika se raje ukvarja sama s seboj, kot da bi reševala resnične probleme ljudi."
tem je vse slabši, razpada in je tik pred kolapsom (otroška srčna kirurgija, problematika ane-steziologov, primer Rudan, Nevrološka klinika, itd.). Nobena od političnih strank reševanja problema nezavarovanih oseb nima v svojih programih, ker so jim ljudje 'deveta skrb'. Če upoštevamo samo zdravnike in zdravstvene delavce, ki že delajo v ambulantah za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, sodelujejo pri ustanavljanju novih ambulant ali pomagajo kako drugače, nas je skupaj okrog 250, ki nam ni vseeno. Čutimo se odgovorni, da tem ljudem pomagamo po najboljših močeh."
Imate vsaj približne podatke o tem, koliko ljudi v Sloveniji nima urejenega zdravstvenega
TUdi na Ptujskem zaskrbljujoče
Slišali smo, da naj bi ambulanta Pro bono zaživela tudi na Ptuju. Ali to pomeni, da so tudi na območju Spodnjega Podravja razmere že tako skrb vzbujajoče? Na kakšno pomoč oz. na koga računate pri njenem odprtju?
„Zdravstvena problematika Podravja in Pomurja je zaradi svoje specifičnosti potrebna posebne obravnave. Pretežno kmetijsko prebivalstvo, zaposleni v tujini kot dnevni migranti z vprašljivo urejenim zdravstvenim in invalidsko-pokojninskim zavarovanjem bodo na stara leta ostali z nizkimi kmečkimi pokojninami ali celo brez njih. Po oceni snovalcev ambulante Pro bono je na Ptujskem okrog 500 do 700 nezavarovanih ljudi. Ker to območje bolj kot v Maribor gravitira tudi na območje Murske Sobote, Lendave in Ormoža, je pričakovati, da bodo nezavarovani tudi s teh območij iskali pomoč v ptujski ambulanti. Nizke kmečke pokojnine bodo kmalu odprle nov problem: plačevanje zdravil in drugih prispevkov pri uveljavljanju pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja, npr. prispevek za ortopedsko obutev. Nove ambulante naj bi olajšale plačevanje zdravil z vmesne ali negativne liste, plačevanje razlik v ceni za nabavo ortopedske obutve in drugih pripomočkov (plenic, vložkov, hlač za inkontinenco itd.)."
zavarovanja in kakšne so posledice nedelujočega sistema? Kaj ti podatki pomenijo v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, na primer Nemčijo, Hrvaško, Italijo? Kdo se zateka v ambulanto Pro bono in s kakšnimi težavami se ti ljudje srečuje tudi sicer?
„Na žalost podrobnejših podatkov o nezavarovanih v Sloveniji nisem uspel pridobiti vse do danes, čeprav sem jih vseskozi iskal na pristojnih službah in ministrstvih. Pred leti so v vladi govorili o okrog 50.000 nezavarovanih, a mislim, da jih je danes že okrog 70.000. Podatkov o nezavarovanih osebah nimajo niti v sosednjih državah, smo ugotavljali na enem od koordinacijskih sestankov ambulant in društev za oskrbo brezdomnih in zdravstveno nezavarovanih v Gradcu."
Kdo ob zdravnikih in drugih zdravstvenih delavcih izpostavlja te probleme in išče rešitve?
„Tej problematiki se vse bolj posvečajo lokalne skupnosti in razne humanitarne organizacije, ki s svojim sodelovanjem pri ustanavljanju ambulant za nezavarovane vsaj poskušajo sodelovati pri lokalnem reševanju tega perečega problema, za katerega so država in njeni uradi popolnoma ne-
zainteresirani. Na dovoljenje, da bi v naših ambulantah pod ustreznim strokovnim sodelovanjem lahko delali zdravniki brez licenc, čakamo že skoraj dva meseca; za delo istega profila v ambulantah za migrante je to že zdavnaj rešeno. Nauk: naši brezdomci, Romi in drugi naj najprej postanejo tujci, mi-granti, pa bomo težavo zaradi EU licemerno rešili takoj."
V samostojni Sloveniji že 25 let poslušamo o tem, da je treba izpeljati zdravstveno reformo, zgodi pa se nič, razen morda lepotnih popravkov in zapravljenih milijonov evrov za analize in „prepisane" študije. Ni jih malo, ki trdijo, med njimi ste tudi vi, da smo z za-sebništvom „uspeli" enega naj-
boljših zdravstvenih sistemov v Evropi in na svetu kompletno razbiti. Kaj torej narediti, da bomo sanirali zavoženo in ljudem ponovno vrnili učinkovito delujoč zdravstveni sistem?
„Reforma zdravstvenega zavarovanja je nujna. To so ob nastopu do sedaj trdili vsi ministri. Pod pritiskom raznih lobijev (Fides, Zdravniška zbornica, Zdravniško društvo, zavarovalnice) pa ta potreba hitro zbledi; ostanejo le nepomembni lepotni popravki z visokimi stroški brez vsakega učinka. Običajno so ti popravki v škodo zavarovancev, ki že sedaj le s težavo zmorejo stalno višje obveznosti; popravki jim jemljejo celo nujne pravice, kot so povračilo potnih stroškov, pogrebnine, posmrtnine, nadomestilo za telesno okvaro.
Resna reforma bi morala vključevati zdravstveno zavarovanje za vse prebivalce Slovenije, ne glede na barvo kože in premoženje, vsi prebivalci (zavarovanci) bi morali imeti enake pravice iz naslova dostopa v javno zdravstveno službo. Takoj bi morali ukiniti tudi dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Nujna bi bila revizija univerzitetnega izobraževanja. Nesprejemljivo je, da medicinska fakulteta izda diplomo svojemu diplomantu, a ta po opravljenem, z zakonom predpisanem strokovnem izpitu ne more oziroma ni sposoben opravljati dela zdravnika, čeprav so mu za to usposobljenost izdali ustrezno diplomo in potrdilo o opravljenem strokovnem delu.
Prepričan sem, da bi bilo v Sloveniji marsikaj drugače, če bi se vsi držali načela: ne kar moraš, kar moreš, si storiti dol-
žan."
MG
KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
V sodelovanju s potovalno agencijo
Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur.
V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagent
na Miklošičevi 2 2250 Ptuj
tel.: 02 748 18 80 ""t^-
^ 02 23 50 206'
Odhodi: vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj._
--—--■-S-!
TEDNIK
parovnuiflflGEncuA
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 5. julija 2016
Oglasi in objave
ŠtajerskiTEDNlK 23
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi!
Štajerski TEDNIK www.tednik.si
-.?.' w ig
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
TOREK 5. julij
7:30 Glasbena asm ¡ca (tuja), pon. 3:00 Pregled tedna, por. B:25 Evropski utrip, pon, 3:40 Pomurski tednik 9:15 (VJETER - Dan D. pon. 10:30 Dnevnik TV Maribor 11:00 Kuhinjica,pon. 11:2S PNK: Nlarko Soršak, pori. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Utrip Ormoža 13:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika, por. 18:25 Javne službe Ptuj, 3.odd„ pon, 16:40 Predstavitev ART STAYS, pon. 18:55 S, glasbeni festival Arsana, pon. 19:10 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:40 Javne službe Ptuj, 3.odd„ pon, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 gledališka predstava PITA, pon, 21:45 Cista umetnost - junij, pon.
SREDA 6. julij
7:30 Glasbena osmica (slo,), pon. 3:00 Obzornik TV Dravograd 8:45 Kuhinjica, pori. 9:10 Povabilo na kavo: Darja Harb, pon
ČETRTEK 7 julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Regi gorišnica, pon. 9:00 Mura Raba 12. oddaja, pon. 9:20 Obzornik TV Dravograd, pon. 10:05 Kuhinjica, pon,
10:30 Novinarska konferenca: S. glasbeni festival Arsana, pon.
10:45 Dnevnik TV Maribor
11:10 Povabilo na kavo: Sanja Selinsek, pon.
12:00 Ptujska kronika, pon.
12:25 Športi no): Vladimir Sitar, pon.
12:50 (V)ETER-Tabu,pon.
13:50 Videostrani
17:35 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika, pon.
18:25 Čista umetnost - julij
18:45 Predstavitev 14, Festivala ART STAVS pon.
19:00 Javne službe Ptuj se predstavijo 3. oddaja, pon.
19:15 Glasba za vse, pon.
19:45 Mura Raba 6, oddaja, pon.
20:00 Ptujska kronika, pon.
20:25 Glasbena osmica (slo.)
20:55 DORA: Borut Pahor, pon.
21:45 Javne službe Ptuj se predstavijo 3. oddaja, pon.
22:00 Ptujska kronika, pon.
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv
9:50 Špoitnok Pregled leta 2015, pon. 10:50 Dnevnik TV Niaribor 11:20 Glasba za vse, pon. 11:50 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 DORA: Borut Pahor, pon. 13:15 Gostilna »Pr Francet«, pon. 14:10 Mdeostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Sport(no): Vladimir Sitar, pon. 18:50 8. glasbeni festival Arsana, pon. 19:05 Mura Raba, 12. oddaja 19:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:00 Ptujska kronika, pon 20:25 Sreda v sredo: Uroš Sinko 21:20 Sport(no): Tjaša Flanjak, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Regi Gorišnica 23:25 Videostrani
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._
PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, Juršinci. Telefon 041 206 444, 02 758 10 21. KUPIMO traktor s priključki ali brez, lahko je Zetor, IMT, Deutz, Ursus, Štore, Univerzal ali podobno. Ponudbe
na tel. 031 851 485._
DRVA, bukova - dolga v hlodih z dostavo, prodam. Tel. 040 211 346.
MOTORNA VOZILA
VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu smer EU zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
RAZNO
PRODAM harmoniko, violino, dve stari stenski uri, zbirko starega denarja. Tel. 031 496 584._
PRODAJO kvalitetna drva z brezplačno dostavo. Po želji tudi nažagana. Telefon 031 444 154. Semine-SM-MS.
v
Štajerski
TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
SIP
OS:00 Zaključek vrtca Dcstrnik 09:15 Utrip iz Omloža 10:15 Gostilna pri Francetu 11:15 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 19:00 Majšperk-Zaključni nastop Art Nova 20:00 Zaključek vrtca Destmik 21:30Majšperk-Prostava ob dnevu državnosti
23:00 Video strani	^H OS:00 Kronika iz občine Hajdina
I 09:00 ŠKL [51 10:00 Polje, kdo bo tebe ljubil l.del PROGRAMSKI	Ig 10:20 Goslilna pri Francet
NAPnVFnWIK	ti 11:30 Video strani
HHruvtl/llir!	n 15:00 Italijanska izložbo - V ŽIVO
več na spletni strani	M ] S:00 Polju, kdo bo lebe ljubil 2.det
WWW.SiptV.Si	rj 20:00 Proslava ob dnevu državnosti
E3 21:00 Kronika iz občine Hajdina I 22:00 Gostilna pri Francetu 08:00 Letni koncert Pihalne gtnibc Dornava 09:30 Uživaj ino
10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 19:0(1 Oddaja iz preteklosti 20:00 Kronika iz občine Dornava 21:00 Letni koncert Pihalne godbe Dornava 22:30 Glasbena oddaja
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno-48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d« Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
ZAHVALA
Ob smrti
Terezije Selinšek
SPODNJI VELOVLEK 52
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so
pokojno pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in za svete maše. Zahvala govornici, pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj, g. župniku za opravljen obred, zahvala družini Simonič ter Nataši Svenšek.
Nečakinja Marija z družino
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
SPOMIN
Z bolečino v srcu in s solzami v očeh postajamo ob grobu, v katerem že sedem let počiva naš dragi mož, ati in dedi
Janez Herga
IZ MOŠKANJCEV 37 A
Težko te je bilo izgubiti, še težje je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikdar odšel, spomin nate bo večno živel. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Še posebej hvala članom Ribiškega društva Gorišnica.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Helga z družino
V spomin vedno znova tebe uzremo. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšla, v naših srcih večno boš živela. Brskamo po svojih spominih, tam, kjer domujejo tri najlepše besede: Ljubezen, Dobrota, Poštenje, te zmeraj uzremo: Pogrešamo te!
SPOMIN
4. 7. 2016 so minila tri leta, odkar smo se poslovili od drage mame, tašče, babice in prababice
Anice Štelcer
S POBREŽJA 118, VIDEM PRI PTUJU
Zahvaljujemo se vsem, ki kadar koli postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in obiskujete svete maše.
Žalujoči: sin Rudi z družino in hčerka Zdenka z družino
Am
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE	
ZA TORKOVO IZDAJO	DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO	DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Aajersfa'TEDNIK	
Podravje • Prvi julijski konec tedna, prve kolone
Turiste bodo usmerjali na
Zavre, Središče in Leskovec
V soboto, 2. julija, je že zgodaj zjutraj nastal približno šestkilometrski zastoj na avtocesti Maribor-Ptuj pred razcepom Draženci v smeri Gruškovja. Promet je bil močno zgoščen tudi na glavni cesti proti Gruškovju, občasno so nastajali zastoji. Tovrstne (in še hujše) prizore je pričakovati vse letošnje poletje.
Na prometnem ministrstvu so sicer za čas prometno bolj obremenjenih poletnih tednov predvideli ukrepe, s katerimi želijo zagotoviti večjo pretoč-nost cestnega prometa med Avstrijo in Hrvaško. Med 24. junijem in 15. septembrom bodo tako voznike brez vinjet usmerjali na alternativne poti do mejnih prehodov Središče ob Dravi, Zavrč in Leskovec.
Na širšem cestnem omrežju med Avstrijo in Hrvaško bo v času turistične sezone zaradi pričakovanih zastojev ob gradnji avtoceste med Ptujem in Gruškovjem urejeno začasno vodenje prometa.
Začasno vodenje prometa je namenjeno predvsem usmerjanju voznikov, ki brez slovenskih vinjet iščejo pot iz Avstrije na Hrvaško. Na direkciji za infrastrukturo si namreč želijo, da bi se vozniki izognili glavni cesti med Ptujem in Gruškov-jem, kjer poteka obsežna gradnja avtoceste.
Ur
Osebna kronika
Rojstva: Tanja Bombek, Trška ulica 8, Središče ob Dravi - deček Žan; Saša Šter-bal, Gorišnica 17 c, Gorišnica
-	deček Tine; Viera Raczova, Zgornja Bistrica 162, Slovenska Bistrica - deklica Sara; Katja Toplak, Vičanci 51, Velika Nedelja - deček Aleks, Jasmina Skurjeni, Janežovski Vrh 1, Destrnik - deček Matevž; Du-šanka Kovačec, Majšperk 53, Majšperk - deček Luka; Neja Blagovič, Volkmerjeva cesta 30, Ptuj - deček Lovro; Janja Trunk, Zamušani 13 a, Gorišnica - deček Vid; Mojca Prelo-žnik, Brezovec 45, Cirkuiane -deklica Julija; Teja Potočnik Jer-šečič, Majski Vrh 54 a, Videm pri Ptuju - deklica Mlja; Sara Hrženjak, Vlčava 17, Ptuj - deček Klemen; Suzana Krajnčlč, Zagorci 62 b, Juršlnci - deček Mal; Justina Lešnik, Sv. Jernej 12 a, Loče - deklica Neža; Aleksandra Kelemlna Plemenlč, Vodrancl 5, Kog - deček Leon; Janja Pekllč, Cesta na Hajdino 22, Kidričevo - deklica Jesslca.
Umrli so: Franc Širovnlk, Lancova vas 90 b, roj. 1938 -umrl 19. junija 2016; Martina Adam, roj. Avguštin, Majšperk
54,	roj. 1945 - umrla 20. junija 2016; Jožef Bukvlč, Žetale 114, roj. 1943 - umrl 20. junija 2016; Ivana Fijačko, roj. Plhler, Brezovec 69, roj. 1962 - umrla 22. junija 2016; Marija Gajšt, roj. Mlaker, Sestrže 99, roj. 1932 - umrla 23. junija 2016; Stanislav Drevenšek, Pleterje
55,	roj. 1936 - umrl 25. junija 2016; Marija Mislovič, roj. Strelec, Borovci 42, roj. 1937
-	umrla 25. junija 2016; Alojzija Prejac, roj. Kokol, Polenci 13, roj. 1950 - umrla 26. junija 2016; Rozalija Zupanič, roj. Vincek, Stojnci 137 a, roj. 1929 - umrla 27. junija 2016; Rozalija Munda, roj. Pavlič, Ptuj, Meglova pot 1, roj. 1928
-	umrla 29. junija 2016; Marija Nedeljko, roj. Šegula, Polenšak 46, roj. 1931 - umrla 29. junija 2016; Marija Emeršič, roj. Zajc, Lovrenc na Dr. p. 64, roj. 1928
-	umrla 30. junija 2016; Amalija Beranič, roj. Turk, Lovrenc na Dr. p. 61, roj. 1946 - umrla 29. junija 2016.
Poroke - Ptuj: Maksimiljan Šuta, Radehova 23, in Martina Korent, Črmlja 20; Albin Horvat in Valerija Prosenjak, Destrnik 12; Aleš Predikaka, Apače 122, in Mateja Toš, Vitomarci 50; Boris Kelc, Paradiž 63, in Mirjana Bratušek, Domžale, Miklošičeva ul. 15; Matjaž Medved in Nina Arnuš, Bukovci 84 f.
Poroka - Ormož: Boštjan Kukovec, Podgorci 12 a, in Simona Lončar, Ulica Josipa Močnika 2, Kamnik.
Danes dopoldne bo pretežno jasno. Zvečer bo na severu več oblačnosti in nastane lahko kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem do 18, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C.
Obeti
V sredo bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Ob morju bo večinoma suho. Do večera bodo padavine ponehale. Prehodno se bo v notranjosti Slovenije spet nekoliko ohladilo. V četrtek bo spet sončno in topleje, zjutraj bo ponekod po nižinah megla.