uto LVm. stevnKa 196. 0 Llubijonl, v nedello 30. avgusta 19ZS. cena Din r SLOvENS šibala vsak dan popoldne, livseusi nedelje ia praznike. — InaeraU: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 0. - Popust po dogo-toru. — lasera ni davek posebej. — „Slotenaki Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravo sWo: Snatlova ullea štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Enallova ulica št. 5, I. aadatropie. — Telefon štev. 34. Poštnina platana v gotovini. Ob petletnici Danes otvori Ljubljanski velesejem r petič svoja vrata. Paviljoni so se zopet napolnili s kojami. Ni je produkcijske stroke v Sloveniji, ki bi ne bila zastopana. Ljubljanski velesejem bo letos morda več kot kdaj prej pokazal na sistematično razpredeljenost slovenskega obrtništva In slovenske industrije. Gospodarska produkcija ljubljanske in mariborske oblasti tvori enoto in ta enota se sedaj tudi tvarinsko organizira v enoten sistem. V tem tiči prva pomebnost petega ljubljanskega vele-sejma. Ljubljanski velesejem nam dokazuje V drugi vrsti, da se nahaja naše gospodarstvo na razveseljivem prevratu. Inflacijska doba je za nami, prestali smo produkcijsko in finančno krizo, ki je osrrožala pridobitve zadnjih let. Sedanji velesejem nam priča, da Je naše gospodarstvo zdravo, da napreduje in da ga čaka velika bodočnost Pogled v razstavne prostore nam dokazuje, da se slovensko gospodarstvo postavlja na realen teren absolutne strokovne naorednosti. Slovenski obrtnik in industrijec zasledujeta z največjo pazljivostjo razvoj kvalitetnega gospodarstva in družita kvalKeto svojih proizvodov z najmodernejšimi prave! amerikanske tehnike in komercialnosti. Tudi v tem oziru predstavila ljubljanski velesejem razstavo neizmerne gospodarske volje naših pokrajin. Med nami živi veselo gospodarsko hotenje, ki se ne ustraši nobenih zaprek in ki hodi preko vsega na svoj veliki dnevni red, to je k ciljem napredne gospodarske kulture. Če kje govorimo o gospodarski kulturi in o njenih vidnih in Častnih znakih,. Dotem je treba samo na ljubljanski velesejem! Ljublianski velesejem ni enostavna orepleskana kopija tujih velesejmov. Naš velesejem se razvija v izvirno, samo nam lastno idejo! Raz svojega kup-čijskega in poslovnega temelja prejšnjih let se izpreminja v čedalje bolj Idealno razstavno institucijo, seve še vedno po poslovni bazi, ki hoče zajeti vse panoge gospodarskega življenja v Sloveniji, od veleindustrije, veletrgovine in obrti, tja do živinoreje, konjereje, tujskega prometa, sporta in lovske razstave. Ta prehod k univerzalnosti dokazuje, da hoče velesejmska uprava razširiti in propagirati sistematično gospodarsko udejstvovanje tudi na dru-ee, danes še ne v ospredju stoječe gospodarske panoge. To ekstenzivno smer v slovenskem gospodarstvu In pridobitnem življenju moramo pozdraviti kot izredno dragoceno domislico ljubljanske velesejmske uprave. Prepričani smo, da bo padla na rodovitna tla in-da bo slovensko gospodarstvo še pridobilo na svoji pestri kvantitativ-nosti. Končno je sedanji velesejem In nie-gova razstava jubilejni dogodek! Pet let ljubljanskega velesejma pomeni pet let nezaslišanega, intenzivnega udej-stvovania slovenskih kraiev. slovenskega ljudstva, slovenskih talentov. Nočemo nretiravatl Domena gospodarskih dobrin nanram duševnim tvori-nam. Vendar: kar so slovenski kraji ustvarili na gospodarskem poliu In razstavili v petih ljubljanskih vele^elmlh. spada brez dvoma k najelitnejšim proizvodom slovenskega duha. V tem smislu pomeni ljubljanski velesejem nekako vzgojno Instituciio za privzeojo samozavesti, gospodarskega dela in gospodarskih visokih ciljev. Ne pozabimo, da more tleti duševna kultur . samo nad žrtveniki bogatih gospodarskih dobrin! Ni boeatega duševnega ustvarjanja brez gmotne podlage. Ko povdarjamo zgodovinski pomen ljubljanskih velesejmov, ko pranzuie-mo petletnico te naše osrednje gospodarske institucije, ne smemo pozabiti korporacije, ki je ta velesejem v bistvu omogočila in ki je ustvarila vsemu slovenskemu gospodarskemu delu šele prave temelje in njegovo zdravo ozadie. To je naš gospodarski parlament naš vrhovni, praktični znanstveni institut slovenskega gospodarstva, ljubljanska Trgovska in obrtniška zbornica. Kar so nesebični, duševni voditelji te znanstveno zaščitne institucije dosegli v organizatoričnem pogledu, kakor glede zaščite slovenskega gospodarstva v skoro nepreglednem vrvenju gospodarskih dogodkov in finančnogo-spodarskth ukrepov nove države, presega vsako, še tako drzno presojo. Ta Institucija je položila prave trajne fundamente slovenskega gospodarstva In s tem tudi Drave fundamente Ijubljan- Ha Hruatsbem unžne spremembe o upravi Ministrski svet ima prihodnji te den odrediti o važnih spremembah v upravi na Hrvatskem« — Glede Slovenije ni bistvenih sprememb« — Vesti o fuziji Davidovićevih demokratov z muslimani. — Beograd, 29. avg. (Izvi) Notranji minister Boža Maksimović. za katerega bivanje politična javnosti dolgo ni točno vedela ter so bile o tem razširjene razne vesti, je včeraj prispel v Beograd. V Beogradu so danes poleg zunanjega mnistra minister za socijalno politiko Milan Simo-nović, minister za šume in rudnfke dr. N> kič, vojni minister general Trifunovlč fn prosvetni minister Velja Vukičević. Minister za agrarno reformo Pavle Radić je na Bledu, kjer je kralju poročal o seji SHS v Zagrebu. Namestnik min. preds. pravosodni minister Marko Gjuričič se prihodnji teden povrne iz Dobrne pri Celju. Iz vladnih krogov doznava vaš dopisnik, da se prihodnji teden vrši seja ministrskega sveta. Na tej seji bo vlada sklepala o bistveni Izpremembi uradniškega kadra na Hrvatskem In v Slavoniji. Glede Slovenije ni pričakovati bistvenih izpre- memb. V uradniških krogih z nezadovoljstvom opazujejo radićevsko gonjo proti uradništvu, ki je vedno zvesto branilo državno in narodno edinstvo proti vsaki separatistični gonj L Danes javnost mnogo govori o fuziji DavidoviČevih demokratov in bosanskih muslimanov. Povod tem razmotrivanjem je dal sestanek zaupnika dr. Spaha, posl. Ha-sana Miljkovića z Ljubo Davidovićem. Večerno »Vreme« je takoj razširilo vest o fuziji obeh strank. Ljuba Davidović in Ha-san Milj kovic danes demen tirata to vest, toda brez globokejših argumentov, kajti Miljkovic trdi, da je prispel v Beograd po privatnih poslih. Te dni je kongres muslimanske stranke v Sarajevu, ki baje razpravlja tudi o tem vprašanju. Opažati ie vsekakor med obema strankama stremljenje za čim ožje sodelovanje. Varnostni pakt balkanskih držav Grška predloži Društvu narodov načrt «baik?nske zveze». — Jugoslavija se še ni odrekla za grški nrčrt, — Velesile podpirajo Grško. — Poravnava sporov med Jugoslavijo in Grško. — Atene, 27. avgusta (Izv.) Tukajšnji listi objavljajo izjavo zunanjega ministra Rendisa, da kot šel grške delegacije predlož? skupščini Društva narodov načrt o obvezni arbitraži med vsemi balkanskimi državami. Ta obvezna arbitraža naj bi se raztezala na Jugoslavijo. Romunsko, Bolgarsko, Turško ln Grško. Zunanji mijtfstef je obema zatrjeval, da ima Orška v tem vprašaniu pri Društvu narodov moralno in dejansko pomoč od strani velesil, ki so naklonjene, da se sklene varnostni pakt za Balkan. Ta pakt nai bi garantiral status quo, ustvarjen po mednarodnih mirovnih pogodbah, garantira] naj bi obenem tuda integriteto in suverenost posammh balkanskih držav in za eventuamo nastale spore naj bi se določilo razsodišče, ki bi imelo svoj stalni sedež v Carigradu. — Atene, 27. avgusta (Izv.) ^ElesteTon Vima« poroča brzojavno iz Pariza, da bo vprašanje železniške proge Gjevgjelija—Solun na primeren način rešeno. V svrho administracije in eksploatacije te proge se ima sestaviti mešana komisija, v kateri bi bile razmeroma zastopa-ie Francija. Jugoslavija in Grška. De-'nlce te prtfge naj bi prevzele Jusoslavija, Grška in Francija v razmeru 40:40:20. Vladini krogi izjavljajo, da jim ni ničesar znanega o takem načrtu, ki ga baje pripravljajo francoski interesentje. — Beograd. 29. avgusta (Izv.) V diplo-mafričnih krogih potrjujejo atensko vest, da namerava grška vlada predložiti načrt varnostnega pakta za balkanske države. Ta načrt ie Grška odposlala Beogradu, Bukarešti m Angori. Sofiji še ne. Jugoslavija se še ni meritorno ln načeloma Izrekla za načrt. Fijasko akcije za zemljorotoBko fronto Viharen kongres zemljoradniškeomladine. — Stališče slovenske agrarne omladine. — Beograd, 29. avgusta (Izv.) Za glavno zborovane zemljoradničke stranke vlada v političnih krogih napeto zanimanje. Danes prihajajo posamni delegati. Jutri je slovesna otvoritev kongresa. Včeraj je pri-če4 tu zborovati kongres zemljoradniške omladine, ki ie nadaljevanje lanskega ljubljanskega kongresa. Na kongresu so zastopane tudi zemljoradniške organizacije ostalih slovanskih narodov, m sicer: Janko Urši n I, Slovak, predsednik Vseslovenske zveze zemljoradniške omladine, Sigmund Z a 1 e s k i, tajnik te organizacije. H r d ž i-n a, predsednik Zveze češkoslovaške zemljoradniške omladine in 01iwilskl, zastopnik poljske zemljoradniške omladine. Med delegati Jugos^avTe vlada napetost že prva seja ie bila zelo živahna. Med udelež-nflci ste dve močni struji, ena ie za združitev z radTčevci, druga ie načeloma ln odločno nasprotna. Po konstituiranju predsedstva in pozdravnih govorih je deTegat slovenske zemljoradniške omladine Anton Šifra r v imenu Slovencev izjavil, da Slovenci ostanejo v zemloradn'škl omladnskl zvezi fn tfa se ne pridružro RarHČevl organ'zac!}? omladine. Za predsednika kongresa ie bi! izvoljen Marko Gjorgievič, za 1. podpredsednika pa Anton Slfrar. Kongres dpnes na- daljuje meritorne razprave o vseh aktualnih vprašanjih organizacije. — Beograd. 29. avgusta (Izv.) Zemljoradnički poslanski klub se danes pripravlja na strankin kongres. Iz merodajnih zemljo-raćtifšktti krogov prlhala danes izjava, da so srbski zemljoradnik 1 proti temu. da bi se ustanov'1 enoten zemHoradnSšk! blok s Ste-panom Rakcem. Akcija v te] smeri :e doživela f'iasko. — Beograd. 29. avgusta. (Izv.) Izjavo slovenskega delegata Šifrarja, da Slovenci še dalje ostanejo v zvezi zemljoradniške omladine, je' treba izpopolniti v toliko, da je Šifrar z vso vnemo zagovarjal združitev z radičevcl Sploh je bil ta del debate zelo viharen In buren. Šifrar ]e predlagal, da se zemljoradnika stranka kot taka združi s HSS. Slovenski kmetje sploh Imajo izbirati edinole med radičevcl ln klerikalci. K dr. Korošcu ne more pristopiti in morajo torej vstopiti* v HSS. Proti temu predlogu so nastopili z vso odličnostjo srbski delegatje ki so zahtevali, da zemljoradnička stranka ostane na dosedanjem programu in v sedanji strankarski formaciji, čeprav nekateri žele, da pride do koclicije v obliki enotne fronte. Debata o tem vprašanju še ni končana. Opažati pa je, da ima protiradičevska stru- sklm velesermom kot razstavnim središčem slovenskega gospodarskega žit-]a in bitja. V radostnem praznovanju takih dogodkov se pojavlja ob sedanji obletnici ljubljanskega velesejma - samo ena trnka kaDljica. to je tista, ki predstavlja v bistvu naibolj konservativni in.zadrževalni element v prekrasnem razvoju slovenskega gosnodarstva. to je ljubljanska V naučna de1eea~iia. Če mora kje ob«+oiati orennieno co^la^i^ in skuona interesna sfern. tedaj v prvi vrsti med tako važno institucijo, kakor ie Ihiblfanska Fmncna de'e^^ja. kl im« vso usodo Slovenk e^a gospo- darstva v rokah, in pa med ljubljanskim velesejmom in ljubljansko Trgovsko in obrtniško zbornico. Tega soglasja doklej ni bPo!- Vsled tega kličemo ob ne'letn'cl IjubHanskega velesei^a. da ie treba, če trnčemo slovensko go-so*>d2rsrvo razvMati na še višjo stopnjo, maramo čimorei vzpostaviti pravično in hnrm^nično razmerle med tremi n~;virj*rn' gospod^rsk'nii instancami v SI-venii'. n*ed Iinsf^n«tf7i^ vele- cr-^-m rr»~n~no, de'e^cijio ln Trgov- "k^ *n -rtftštkft z^orn'o. S to željo zaključujemo svoj pozdrav Detemu Ijub'janskemu velesejmu. j'a na kongresu večino. Slovenski delegatje so grozili z abstinenco, končno so izjavili, da še nadalje ostanejo v zvezi. Zanimivo je dalje, da je policija are- tirala poljske delegate radi napačne vičfr macije potnih listov. Na intervencijo poljskega poslanika Okenskega so jih šele, izpustili iz zapora. Podpis trgovinske pogodbe z Avstrijo Pogodba se podpiše prihodnji teden na Dunaju, — Konvencija o turistikL — Dunaj, 29. avgusta. (Izv.) Po informacijah Vašega dopisnika, ki Jih potrjujejo deloma tudi poročila tukajšnjih časopisnih korespondenc, se podpiše prihodnji teden definitivna trgovinska pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo. Vsebina pogodbe bo takoj po podpisu objavljena. Jugoslo-venska delegacija trdi, da poročila jugoslo-venskega tiska o vsebini pogodbe niso bila povsem točna, zlasti, kar se tiče avstrijske industrije odnosno zaščite domače jugoslo-venske. Delegacija, ki biva sedaj na Dunaju, trdi, da so bile to samo kombinacije. Po trditvah članov delegacij ni pogodba po vol ina niti za Avstrijo, niti za Jugoslavijo (?). Členi pogodbe o največjih udobnostih, tako za uvoz živil in žitnih produktov Iz Jugoslavije v Avstrijo ln izvoz avstrijskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo so tako stilizirani, da bo omogočen živahen promet med obema sosednima državama ln da pride do živahne Izmenjave blaga. Ugodna ie med obema državama sklenjena konvencija o turistikl. Turisti obeh držav lahko prekoračijo na svojih turah mejo brez vsakega potnega vizuma. Glede turistike je treba pripomniti, da določa no- va konvencija kratko: Turisti lahko preko* racijo mejo brez potnega vizuma, obmejnim oblastem se imajo Izkazati le z legitimacija poljubnega turlstovskega aH planinskega društva. V avstrijskih vodilniK krogih trde, 3a' je bila glavna in načelna tendenca pri pogajanjih ta, vzpostaviti med Dunajem in Beogradom one trgovske zveze, ki so nekdaj obstojale. Skleniti se ima tudi posebna konzularna konvencija, ki bo uredila vprašanje potniškega prometa ln vprašanje naseljevanja. Avstrijci imaio tendenco, da si pribore pravico prostega naseljevanja, zlasti za delavce profesijonaliste. Nova trgovinska pogodba bazira na načelu največjih' ugodnosti ln se omejuje v gospodarskem oziru glede omejitev ln prepovedi na najnižji in najnujnejši minimum. Posebne konvencije bodo urejevale: a) železniški in rečni promet, b) veterinarsko službo na meji, c) obmejni promet in d) obmejno pašo. Avstrijska vlada odpravi uvozno carino na živino in meso, kakor tudi na ostale življenjske potrebščine, s čemur računa, da se znižajo zelo znatno tržne cene v Avstriji Jugoslovenski Lloyd" o našem velesejmu ZagrebSki »Jugoslovenski Lloydc pri-občuje v današnfi številki.na uvodnem mestu simpatičen članek o V. Ljubljanskem velesejmu. v katerem našteva razstavljalce in poedine panoge industrije ter izvaja med drugim: »Ljubljanski velesejem je zelo velikega pomena z gospodarskega ln političnega stališča in zato so biLi neumestni predlogi v nekaterih beogradskih dnevnikih, da je poleg zagrebškega in beogradskega velesejma ljubljanski nepotreben. Povsem razumljivo je, da je napravilo čitanje teh predlogov fz Beograda neprijeten vtis. On1, ki to predlagajo, ne znajo ceniti tndustriske važnosti te pokrajine (Slovenije), niti ne morejo razumeti potrebo vsakoletne propagande v središču, kj leži na progi Trst-Hamburg fn Pariz - Orijent. Vlada kaže s subvencijami in pozornostjo, da razume potrebo velesejmov v Ljubljani, tisk je kazal doslej isto s svojim podpiranjem in zato ie težko pojasniti, kakšni razlogi so vodili ugledni beogradski dnevnik, da ie nastopil s tem predlogom. Ce dela to zato, ker misli, da ima država s 50% popustom na železnicah in 100.000 Din podpore velike stroške, se ni vredno spuščati v polemiko o takem predlogu, če pa hoče s tem odstraniti nam nevidno nevarnost za druge velesejme v državi, je na napačni poti. ker imajo vele-sejmi svojo vrednost, dokler kažejo industrijalci in trgovci, da imajo od njih korist, in dotlej jih ie treba tudi obdržati. Ko se pa prepričajo, da jim v gotovih krajih ne koristijo, bodo veTesejmi samri>oscbi prenehali. Ljubranski velesejem je pokaza! doslej lepe uspehe bod'sl za pospeševanj industrije v sami Sloveniji, bodisi za kanalizacijo naših trgovskih odnoša;ev z inozemstvom.« vani denar pride 5 septembra v promet — Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Po odredbi finančnega ministrstva sporazumno z Narodro banko pridejo kovani dvodinarski novcf v Beogradu ln Zagrebu dne 5. septembra v promet. Avazlrana le druga po-šlljatev kovanega denarja 20 vagonov za Gruž, od koder se razpošljejo novci v Sarajevo, Mostar, Cetinje In Dubrovnik. — Ljubljana, dne 29. avgusta. Iz dobro mformirane strani smo izvedeli, da se tudi v Ljubljani spravijo dvodinarski novci v promet okoli 5. ali 6. septembra. Uradno obvestilo v Ljubljano še m prispelo. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA MADŽARSKEM — Budimpešta. 29. avgusta. (Izv.) Pri postaji Karčagu v bližini Debrecina je bila včeraj ob L zjutraj velika železniška nesreča. Potniški vlak je skočil s tira In obenem zadel ob tovorni vlak. Lokomotiva, tender in prtljažni voz so bUl razbiti. Poštna ambulanca in nekaj osebnih vozov Je bilo močno poškodovanih. Na licu nesreče je bil grozen prizor. Kurjača Cor-daša Je tako stisnilo med železi e, da se je trebuh stilnil k hrbtenici Kurjač je ooidru- MEINL KAVA mešanice za poznavalce 109 L go uro pri polni zavesti umiral. Nikdo mu ni mogel pomoči. Poštni uradnik in 2 potnika so težko ranjeni, pet potnikov lahko. Progovni mojster v Karčagu Neme! Je dobil nalog, da prične z rešilno ta čistilno akcijo. Ko je prišel na lice mesta ter ]9 videl grozen prizor, je omedlel ta umi} Boji v Siriji Druži zavzeli Damask? — London. 29. avgusta. (Izv.) Po nekem, še ne točno potrjenem poročilu ti Kaira, so baje Druzl po težkih bojih zavzeli Damask. Francozi baje Imajo velike izgube. Podrobnosti Se niso znane. — Bagdad, 28. avgusta. Vstašl so napadli angleški tren, ki je prihajal v Damask. Ranjenih je več oseb, med njimi težko poveljnik vsega trena. Ranjence «o prepeljali v francosko bolnico v Damask. Vstašem se le posrečilo, da so odnesli Iz trena precejšnjo množino zlata, ki je bil last carske perzi]ske državne banke. Kakor javljajo francoske oblasti, so bili napadalci Bedumi, ki so se ustavili potem y4 okolišu Alsafe. JUGOSLAVIJA ZA NEODVISNOST ALBANIJE — Beograd, 29. avgusta. (Tzv.) Kakor znano, so bile iz Rima razširjene vesti o neki tajni pogodbi med Jugoslavijo In Albanijo, po kateri bi postala Albanija v gotovih ozirih popolnoma odvisna od Jugoslavije. Zunanje ministrstvo te vesti de-mentira ter pristavlja: Povodom rarnih vesti o misiji albanskega notranjega ministri Cenana bega, ki biva v Beogradu, smo po* oblaščeni izjaviti, da ni bilo nikakih poga-lanja za sklenitev kke zveze med Albanijo in našo kraljevino. Tendencijozne vesti morejo biti naperjene le proti politiki, katere cilj je, da se omogoči ln zavaruje popolna neodvisnost Albanije. Borzna poročila. Ljubljanska borza danes nI poslovala. Zagrebška borza danes nI poslovala. V prostem prometu so notirali: Curiti 10.87, Pariz 2.65, London 2.72, Milan 210.50, Newyork 55.90, Praga 166.50, Dunaj 0.079, — Curih, 20. avg. Predborza: Beograd 9,225, Pariz 24.25, London 25.06, New< york 516.50, MIlan 19.40, Praga 15.30, Dunaj 0.007265. — Trst, 29. ave. Predborza: Beograd 47.20—47.40, Pariz 125—125.50, Newyor* 36.50—36.60. Curili 515—515.50 nJM. 616. Vrvi A. Šinkovec, d. d. Grosuplje. Kako se bo nadaljevala davčna ofajJ-.a yčeraj smo zabeležili, da je Slove« nija v času od 1. januarja do 31. maja t. L plačala na neposrednih davkih okroglo 27 in pol milijona dinarjev več kakor ji je bilo predpisano v državnem proračunu, torej skoraj še enkrat to* liko, kakor bi morala. Pozvali smo delegacijo ministrstva financ, naj javnosti pojasni, kako je mogoče, da se našim davkoplačevalcem nalagajo večja bremena, kakor so jim predpisana v državnem proračunu. Na to pojasnilo bomo seveda zaman čakali. To lahko sklepamo iz okrožnice, ki jo je 6. t. m. razposlala ta delegacija vsem podrejenim davčnim uradom in katere vsebino je priobčilo današnje «Jutro». 2e iz te okrožnice je razvidno, kakšni nazori vladajo glede izterjevanja dav* jkov pri delegaciji ministrstva financ. Stališče, ki ga v tem vprašanju zavze* ma ta oblast, pa je še mnogo pregnan t* neje izraženo v prilogi, ki je pridejana imi okrožnici z dne 6. avgusta t. 1. štev. JA I. 3219. V tej prilogi razpravlja de* legacija predvsem o pobiranju davkov 5n o eksekucij ski praksi. Govori o ma* lomarnosti in resistenci davčnih ura* *dov, ukazuje, da se mora o vsakem takšnem primeru «pod lastno discipli* fnarno odgovornostjo* takoj poročati delegaciji ter nadaljuje: «Novi uradni* iki zakon daje, posebno še sedaj, mož* nosti dovolj, da se neposredno ustvari ali izp o slu je remedura. Kakor nerad, se hom te možnosti poslužil brez mnogo jormalitet in na način, ki bo za dotič* nika najobčutnejši, ako sprevidim, da z lepo ničesar ne dosežem... Vse to pa velja v celi meri tudi za one organe davčnih oblastev, ki bi Še v bodoče ne posvečali dovolj pozornosti eksekucij* skim poslom .. Govoreč o eksekucijskem poslu iz* Taja priloga delegacijske okrožnice: ^Nedopustno je, da se po cela četrU let j a in več pardonirajo taki, ki zale* iejo za kopo drugih in bi ob malem naporu tudi lahko plačali, pa iz malo* marnosti ali ker jim ne diši, ne plačajo ali se v svoji oblastnosti celo upirajo plačilu, zanašajoč se na konivenco in ^brezbrižnost uradov .. * Razume se, da se diskreditira vsa eksekucij a, ako se jravno v teh primerih ne nastopa z vso ipromatnostjo, in eksekucija, ako se je uvedla, tudi do konca izvede, in sicer takoj in na najučinkovitejši način, ne pa da se dotični organ takorekoč sredi pota ustavi. Tako se mi poroča o ne* kem baje brezuspešnem slučaju ekse* kuci je pri znanem in dobro situiranem gostilničarju... eksekutivna prodaja ni imela uspeha. Ne vidim razloga, zakaj bi se v takem slučaju očitne rezistence prihranila sramota žepnega rubeža in ne izvršila baŠ neko lepo nedeljo ob navzočnosti mnogobrojne publike. Nič yeč ozirnosti ne zaslužijo izvestni ob* lastnki z dežele, ki imajo predrznost dovolj, da izjavijo davčnemu uradu, 'da bodo plačali, kolikor se jim zdi, a se vkljub temu vsak teden po večkrat nemoteno vozijo v Ljubljano ... V zve* zi s tem ponovno odrejam, da naj se nove prošnje za odlog in obroke preso* jajo tako, kakor zahteva trenotna si* tuacija od poklicnih in poklicanih za* stopnikov državnega interesa. Nimam samo jaz utiša, da se te prošnje ne vla* gajo samo takrat in od tam, kadar in kjer je resnična potreba, marveč da se no redko zlorablja dosedanja ozirnost finančne uprave ...» Zanimiv je ta*le odstavek v okrož* niči: «V nevarnosti je pred vsem naš do* bri sloves, ki smo si ga v najtežjih pri* likah znali ohraniti dolgo vrsto let. Aparat, ki dosega take rezultate, je izgubil pravico, da si da kaditi kot nai* boljši in najtočnejši v državi, a očitki utegnejo, ako vas prav poznam, skeleti tembolj, ker se bo neuspeh brez dvoma spravljal v zvezo z odpravo percentu* alnih nagrad, ki sem jo jaz baš v in« teresu našega renome j a z vso odloč* nostjo zagovarjal. AH hočete, da naj poročam na merodajno mesto: Gospod, motil sem se, moji ljudje brez procen* tov ne bodo več izpolnjevali svojih dolžnosti!...» Vzdržujemo se vsakega komentarja, ker si ga lahko vsak napravi sam. Ljubljanski trg V slučaju okuženja neobhodno potreben. Politične vesti == Svetozar Pribičevič in dr Laza Markovič. Minister n. r. Sv. Pribičevič je povodom izjav dr. Laze Markoviča o shodih SDS v Hercegovini poslal «Vremenu» nastopno brzojavko: «Od* ločno zavračam v vašem listu ob j avl je* ne trditve dr. Markoviča, da je poset mojih shodov v Hercegovini pripiso* vati njegovemu vplivu in nasvetu. Na* rod poseča shode, ker je nezadovoljen s politiko sporazuma z radičevci, ki jih smatra še vedno za avstrijske agente, pod katerimi je med vojno toliko trpel. Le, kdor nima nobenega pojma o raz* merah v prečanskih krajih, more trditi, da odobravajo prečanski Srbi, zlasti v Hercegovini, sporazum z radičevci. Na* poved potovanja dr. Markoviča v Liko me v nobenem oziru ne vznemirja. — Vem, kako se mu bo godilo med Srbi in med nacijonalno mislečimi Hrvati v Liki, ako bo res govoril za sporazum z avstrijskimi ovaduhi in vohuni, ki so med vojno imenovali kralja Petra re* volverskega junaka -in bombaša, Četudi tega ni nihče od njih zahteval. Samo dr. Markovič naj potem ne dela mene odgovornega za sprejem v Liki, kakor dela to za dogodke v Plaški pred štiri* mi leti. — Muslimanska stranka se združi z da-vidovičevimi demokrati. Poročali smo že, da se v političnih krogih govori o združitvi »Jugosl. muslimanske organizacijec, kate?i načeluje dr. Spaho, z Davidovdčevo stranko. Ta vest ni brez tefrneija. Po vesteh fz Beograda se ta združitev dejansko izvršb in sicer še pred sestarikom narodne skupščine, najbrže že tekom meseca septembra. Davidovičev klub bo potem štel 51 poslancev in bo po svojem številu tretji v parlamentu. = Shod socialistov. V nedeljo 30. t. m. priredi socialistična stranka Jugoslavije shod ob 10. pri Levu na Gosiposvetska cesti. Na shodu ho poročal član strankinega glavnega odbora in delegat na kongresu v Mar-setilu dT. Živkn Tnpalovič o mednarodnem socialističnem kongresu v Marseillu in o političnem položaju. USA SBovenci poznamo mlin na veter le po slikah. Ni čuda, da vzbuja mlin na veter, ki ga je zgradila tovarna čokolade .Mirim" na velesejmu paviljon „H*1, vsestransko zanimanje. 158-L Ta teden je bil ljubljanski trg izredno živahen, rekord pa ie dosegel v soboto. Prineseno ie bilo na trg Izredno mnogo jtw-6kov ter domačega sadja. Cene sledeče: 1 kg govejega mesa prima Din 18, IT. 15, III. 9, jezik 18 do 19, vampi 9 do 10, pljuča 6 do 8, jetra 18 do 19, ledvice 18 do 19, možgani 18 do 19, loj 7.50 do 10; teletina I. 20, H. 17, telečja jetra 25 do 30, pljuča 20, 1 kg prašičjega mesa I. vrste 27.50, II. 20 do 25, pljuča 10, jetra 15 do 20. ledvice 27.50, glava 7.50, parkiii 5, trebušna slanina 25 do, 26, slanine, ribe in sala 29 do 30, mešane slanine 28, slanine kranjskih prašičev 22.50 do 25, slanine na debelo 29, masti 30, gnjati 35 do 37, prekajenega mesa I. 35, II. 30, prekajeni parklji 12, prekajena glava 15, •ezik 35, 1 kg koštnrnovega mesa 14 do 15, kczliča 20 22, konjsko meso I. 12, II. 9 do 10. Klobase: 1 kg krakovskih 46, debrecin-skih 46, hrenovk 32 do 35, safalade 35, posebne 35, polprekaiene kranjske 32 do 40, suhe kranjske 67 do 75, prekajena slanina 32 do 35. Perutnina: piščanec majhen 12 do 15. večji 15 do 25, kokoš 23 do 35, petelin 25 do 40, raca 25 do 30. domač zajec 8 do 12, večji 13 do 18, golob 8.50 do 15. Bdb je bflo na trgu malo ter so ostale cene iste. Liter mleka 2.50 do 3, 1 kg surovega masla 45 do 50, čajno maslo 60 do 65; maslo 40 do 50, bohinjski sir 38, sinček 9, eno jajce 1.25 do 1.50. Kruh: bel 6.50- čm 5.50. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 8 Din, jabolk I. 6 do 7, II. vrsta 4 do 5, III. vrsta 2.50 do 4, 1 kg luksusnih hrušk 12 Din, prima 8 do 10, II. 6 do 8, HT. 2.50 do 4, 1 limona —.50 do 1.25, 1 kg luščenih orehov 35 Din, 1 kg domačih češpelj 2.50 do 3.50, bosanske in banatske 4 do 7, 1 kg kave Fortorlko 68 do 74, Sar.tos 54 do 56, Rio 46 do 52, pražene kave I. 90 do 96, II. 80 do 84, III. 52 do 56, 1 'kg kristalnega belega sladkorja 15, sladkorja v kockah 16.50, kavne primesi 24, riža I. vrste 10 do 11, II. 9 do 10, liter namiznega olja 22, jedilnega 20, vinskega kisa 4.50, navadnega kisa 2.50, 1 kg morske soli 4.50, kamene 4.50, celega popra 32, mletega popra 34, paprike III. vrste 20, 1 kg sladke paprike po kakovosti 48, liter petroleja 7, 1 kg testenin I. 15, II. 11, pralnega luga 3.75, čaja 80 do 100. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 5.75 do 6.50. št. 1 1.50, št. 3 4.50, štev. 5 4.50, 1 kg kaše 6 Din, ješpre-nja 6 do 7, ješprenjčka 10 do 14, otrobov 3. koruzne moke 4, koruznega zdroba 4.50, do 5.50, pšeničnega zdroba 8, ajdove moke I. 9, II. 7, ržene moke 5 do 5.50, 1 kg pšenice 3 do 3.50, rži 2.75 do 3, ječmena 2.50 do 3, ovsa 2.50 do 3, prosa 3.50, ajde 3 do 3.50, fižola 3.25, prepeličarja 3 do 3.25, leče 6, 1 kg glavnate solate 3.50 do 5. štrucnate 3.50 do 5, ajserce 3.50 do 5, radiča 3 do 3.50, zgodnjega zelja 1 do 2, rdečega zelja 3 do 4, kislega zelja 4, ohrovta 3 do 4, kar-fijol 10 do 20 po kvaliteti, kolerabe 3 do 4, špdnače 6 do 7, paradržnaki 3 do 4, kumare —.75 do 1, kumarce za vkrsavacije 100 komadov 12 do 13 Din. buče —.50 do —75, fižol v stročju 2 do 4 po kvaliteti, luščen 3 do 4, čebule 2 do 3. Česna 15, krompirja 1 do 1.25, repe 1 do 1.50, kisle repe 3, jur-čkov 12 do 16 po kvaliteti, korenje, petršilj in zelenjava za juho 7 do 8 Din. Mestno tržno nadzorstvo v LJubljani, dne 28. avgusta 1925. Sodišče — Ako ie misli! Radić na take duhovnike, potem je imel P~av! Fr. Nastran, rojen leta 1886. v Vc /jah, je danes župnik v Horjulu. V sredo ie sedel na klopi zločincev pred senatom deželnega sodišča, ker ga je državno pravdništvo obtožilo zločina po § 103 k. z. Par tednov pred volitvami v skupščino, namreč 18. januarja t. 1. je v svoji pridigi trdil, da so prišli v naši državi na vlado ljudje, ki so sovražni katoliški cerkvi, ker so prepovedali dijakom soudeležbo pri Marijinih kongregacijah, ako pa zahajajo dijaki v gostilne in zloglasne hiše, takrat pa oblasti zamežijo na obe očesi, da jih o| treba videti. Torej je ta božli namestnik z javnimi trditvami izmišljenih ali popačenih stvari javno zasmehoval in zaničeval zakonite naredbe državnih oblasti ter na ta način izpostavljal državne oblasti javni mržnji in preziranju. Splošno je znano, da so bile javne hiše po vsej Slovent; kmalu po prevratu oblastveno odpravljene, kar so obširno razbobnali klerikalni časopisi kot zaslugo takratnega predsednika deželne vlade dr. Brejca, torej je o tem zvedel tudi horjulski župnelk. Ravnotako pa mu mora tudi biti dobro znana oblastvena prepoved, ki zabranjuje točenje alkoholnih pijač osebam izpod 16. leta. Sicer pa veljajo za dijake vrh utega strogi disciplinami redi posamndh zavodov. Jasno je torej, da je hotel župnik Nastran z zlobno izmišljeno m javno izrečeno trditvijo, da državna oblast dijakom ne zabranjuje po-sečanje javnih hiš in gostiln, vzbuditi med verniki v cerkvi mržnjo in preziranje proti zakonitim naredbam oblasti. Župnik se je izgovarjal, da mu je oboje (obiskovanje zloglasnih hiš in pijančevanje) znano iz lastnega dijaškega življenja. Nadalje je v isti pridigi povdarjal, da so bila državna oblastva že od početka sovražna katoliški cerkvi in se je to sovražno razpoloženje tudi pozneje nadaljevalo do današnjih časov. Za zgled je navajal Heroda, rimsko državo, Napoleona in cesarja Jožefa n. ter primere zaključil s trditvijo: »Kakor Je bilo takrat, tako ie P?I nas še danes.« Končno je preroški vzkliknil: »Kakor ie Izginila Avstrija Iz zemljevida, tako se zna zgoditi še kateri drugI državi!« Ime dotične države župnik ni izgovorfl. toda verniki so ga razumeli. — Ker se je radi tega na ovadbo orožnikov začela proti župniku preiskava, je čez 14 dni pridigoval, da hodijo orožniki v cerkev vohunit, toda on ostane pri tem, kar je pred 14 dnevi govoril. — 2upnfkov zagovornik dr. Natlačen je skušal dokazati, da je omemena naredba prosvetnega ministrstva protizakonita, proti temeljem države, ker jemlje cerkvi svobodo notranjih verskih institucij. Naredba, da je sovražen afront proti katoliški cerkvi, zato da je župnak imel stanovsko in državljansko dolžnost, da je svoje vernike na to opozoril. Sodišče je spoznalo župnika Nastrana krivega ter ga obsodilo na 200 Din globe, oziroma 4 dni zapora, na takso In sočne stroške. Vrhutega se odstopi akt še sreskemu poglavarstvu, da postopa proti župnfku po naredbi deželne vlade z dne 11. aprila 1921. Zagovornik je prijavil vsklic. — Padi razžaljenja časti je b fl 28. t. m. obstojen na 150 Din carinik V. St. v Ljubljani. Tožil za je njegov hišni gospodar Edvard Fantfni. Paviljon „Kolinske" tovarne se nahaja na velesejmu pri glavnem vhodu na desno. Kolinska tovarna izstavlja tam svoje znane prvovrstne izdelke kavinih pri* mesi. — Tam tudi oddaja pod režijsko ceno na poskušnjo črno kavo. Pridite in prepričajte se, da je ta kava res izvrstna 3127 „J". 618. « Motvoz v A. Šinkovec, d. d. Grosuplje. !z Nia. —c Otvoritev Celjske koče pod Tov-stom se bo vršila nepreklicno v nedeljo 6. septembra cb vsakem vremenu. Prireditev bo celodnevna. Dopoldne bo blagoslovljenje koče, popoldne pa velika planinska veselica. —c Osebna vest^ V samostan Studence pri Mariboru je premeščen kapucin pater Jeronim Streninger, ki je bil v Celju obenem vojaški duhovnik. —c Novo avtotaksno podjetje je ustanovil M. Ožek v Celju, Gosposka ulica. —c Nogometna tekma za olimpijski fond se bo v Celju vršila dne 8. septembra med celjskimi Atletiki in SK Celje ob 16. popoldne na prostoru Atletikov pri »Skalni kleti«. —c Juineštjjerska hranilnica v Ce katera je bila od svojega početka nastar na v celjskem Narodnem domu, se pre v kratkem v svojo lastno hišo v Cankar vi ulici nasproti pošte. Potrebni prostori v to že adaptirajo. —c Nočno lekarniško službo opra\ ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarj cesti. —c Začetek šolskega leta na obeh t meščanskih šolah v Celju. Spričo nove • redbe šolskih oblasti se bo na deški In t kliški meščanski šoli v Celju vršila začei služba božja v petek dne 4. septemb redni pouk pa se prične v soboto dne septembra. Vpisovanje učencev in učenk L 1. septembra. —c Glasbena Matica v Celju. Letos nameščena na Šoli Glasbene Matice v C l;u še ena nova učna moč za goslanje, na reč gospodična Vida Jerajeva iz Ljublja; katera je absolvirala v Ljubljani in se n drla preteklo leto na konservatoriju v I rizu. — Na zavodu se je do danes vpis.-že visoko število novih gojencev in gojei kar dokazuje, da je za ta kulturni zavod javnosti veliko zanimanja. — Zavod vzc zuje štiri stalne učiteljske moči in štiri r možne. Lani se je vpisalo 214 gojencev, J fros je naraščanje še večje. Vpisuje se vs dan dopoldne in popoldne. —c Popravljena cesta. Cesta iz Cr proti mestnemu pokopališču, katera je 1 dosedaj v precej slabem stanju, je popr: Ijena. Obiskovalci pokopališča so hvale gospodom, ki so se zavzeli za to, da je | prisila zopet v dobro stanje. —c Valisče rlbarskega društva v I čovnlku, katerega je skoro popolonoma i Čila pomladanska povodenj, so sedaj r čeli popravljati. Stroški pa bodo zna* mnogo več, kakor je bilo preračunano in je bati, da bo društvo moralo najeti ur jilo. Iz Maribora —m Šyla Glasbene Matice v Marr začne z vpisovanjem učencev dne 1. tembra dnevno od 9. do 10. dopoldne i-3. do 4. popoldne. Novi učenci naj s l prinesejo zadnje šolsko izpričevalo, i učenci zadnje izpričevalo Šole Glasb, tiče. Redni pouk se prične dne 15. sep bra. Predmeti, ki se bodo v šoli pouc so sledeči: klavir, gosli, viola, vlolonc kontrabas, harfa, solopetje; nadalje p.i flavta, klarinet, rog, tromba in timpa Vsak učenec je obvezan, da se udelef; uka v glasbeni teoriji Vršil se bo tud uk v harmoniji in glasbeni zgodovini. Z žnl učenci nai se udeležijo (brezplač vsaj v dijaškem orkestru, Izredno znv tudi v velikem orkestru In v komorni gl bi. Delovanje Šole se razširi na puk v i glanju. Interesenti naj se čira preje Jav ravnateljstvu. —m Prodaja tobačnih Izdelkov otrokf • In mladini. V zadnjem času se ie zazna da Izdajajo tobačni trafikanti vkljub pr povedi tobačne izdelke otrokom m mlad do 17. leta, s čemer se širi kajenje me mladino v toliki meri In v takem obreda kvarno vpliva na zdravje in telesni | voj mladine. Vsled tega se ponovno or zarja na odlok tukajšnje delegavije in tr zadevni razglas z dne 9. aprila 1921 št. II. 652 in trafikante svari pred Izdajani?-tobačnih izdelkov otrokom in mladini i 17. leta, tudi če bi jih prihajali kupovat r naročilu staršev aH drugih odraslih o*e! Pri tem se še trafikanti opozarjajo, da se > proti njim v slučaju dognanega presta te prepovedi najstrožje postopalo po stoječih predpisih. PAVILJO 99 J" 616. A PUTOM S1H!€0¥EC D. O. OROSUPLJE, V. I. Križanovska: 37 (I Iiraljestvu nesmrtnih Roman. =a Celo več, — je odgovoril Supramati in se na tihem smejal tej frazi. — Mojega ubogega brata ni ugrabila bolezen, nego nesrečni slučaj na lovu v Alpah. Padel je in se ubil. Našel sem samo še njegovo truplo. — Kakšna nesreča! Kar gnoza me je, če pomirim, da sem izgubil takega, vedno ljubeznivega in radodarnega prijatelja. »Stavim glavo, da je ta plemeniti vikont samo zato tako nestrpno pričakoval Narajano in zdaj tako žaluje za njim, ker je računal, da izvabi od njega posojilo,« — je pomislil Supramati. _ ja Nato je ponudil gostu stol in dejal prijazno: — Zelo sem ginjen, ko vidim, kako čutite z menoj povodom bridke izgube in upam, viknnt, da me osrečite vsaj deloma s prijateljstvom, ki ga je bil deležen moj brat. Sele pred kratkim sem prispel v Evropo in v Parizu ne poznam žive duše. Zato bi bil srečen, če me sprejmete pod svoje pokroviteljstvo. Na bledem vikontovem obrazu se je poznalo prijetno začudenje. V njegovem potrtem srcu se je zbudilo upanje, da mu bo to nr>vo prijateljstvo prav tako neslo, kakor ono s pokojnim princem. — Razpolagajte z menoj, kar izvolite, vedno sem vam na uslugp, — je odgovoril vikont veselo. — Nasprotno, vikont, jaz sem vam na razpolago. Upam, da boste tako prijazni, da sestavite načrt, po katerem bi se mogel seznaniti s Parizom. Rad bi si ogledal vse zanimivosti prestolice, pa tudi razvedrila in zabave mi je treba. Vikont je kar poskočil od veselja. — Le brez skrbi bodite, princ; temeljito se lotim tega posla in upam, da boste zadovoljni z menoj. Za danes imam že načrt. Najprej pojdeva na sprehod po Bois de Boulogne, kjer boste videli i »svet« i »polsvet«. Nato bova obedovala pri meni, če me počastite in sprejmete moje vabilo. Doma vam predstavim dva imenitna dečka, ki ju štejem med najboljše prijatelje. Zvečer si ogledava novo opereto. Potem bova večerjala v restavraciji, kjer vas seznanim z nekaterimi igralkami in igralci. Vsi so moji prijatelji. Mi, kar nas je plemičev, moram') vendar podpirati talente. — Spored je zelo bogat in morda celo preveč vesel, ker mi je šele nedavno umrl brat, — Je pripomnil Supramati. — Pa naj bo! Je pač tako zapeljiv, da ga sprejmem m se vam zahvaljujem. — Če je tako, princ, potem mi dovolite, da vas za pol ure zapustim. Moram namreč rezervirati ložo. — — O! Za to nficar ne skrbite. Takoj bo vse urejeno, — je odgovoril Supramati in pozvonil. „J". 616. i Lan, konoplja A. Šinkovec, d, d, Grosuplje. Čez eno uro se je peljal Supramati z vikontom v krasni kočiji. Sijajna vprega in lepa postava neznanca, sedečega z vikontom Marcelom, vse to je napravilo vtis na običajne posetnike Bois de Boulogne, zlasti pa na kokotke, ki so kar koprnele od radovednosti, kdo bi to bil. Toda vikontu se ni prav nič mudilo potolažiti radovednost prekrasnih greŠ-nic. Odsvetoval je Supramatemu, da bi šel na sprehod peš, češ, da je vlažno, potem ga je odpeljal naravnost na svoj dom. Vikont je imel na bulvarju Hausmann lepo samsko stanovanje, ki je bilo okusno in celo razkošno opremljeno. Gospodar in gost sta kramljala in kadila cigare, ko sta prispela vikontova prijatelja Vikont ju je predstavil Supramatemu: baron Robert de Lonsac in kapitan Charles de Marny. Oba sta poznala Narajano in se nista mogla dovolj načuditi njegovi nepričakovani smrti. Pozneje, ko je vikont kazal svojemu novemu prijatelju zbirko doz in pip, se je baron nagnil h kapitanu in mu zašepetal na uho: — Kakšnp srečo ima ta prokleti vikont, ki je takoj preslepil "dediča onega tepca! Zapomnite si moje besede: s pomočjo tega novega prijateljstva poravna vse svoje dolgove. — Bržkone! Zato pa nastane med našimi damami cela bitka in vse si bodo v laseh zaradi tako mastnega koščka, kakor je ta nahob, — je odgovc ril častnik tiho. Kosilo je bilo izborno. Najfinejša vina so ki tekla po mizi in Supramati je prav pridno prazn kozarčke. Toda pogovor, ki ie bil tem bolj žival čim več steklenic so izpraznili, mu je presedal. Ne dostojne besede, zasoljeni sabnski dovtipi in m: sramni cinizem, s katerim so njegovi novi zn:; i govorili o vseh rečeh, je težil treznega in skromne ga zdravnika, ki še nikoli ni bil v taki družbi. Lal: komiselno in zlobno so ti trije gospodje žalili in ob rekovali mnoge ženske, čijih imena so bila Suprr matemu neznana, posmehovali so se poštenim toč binam, ki so imele po njihovem mnenju prevt~ otrok. Ta zanimivi pogovor jih je tako razvnel, d niso niti opazili, kako neprijeten vtis je napravil njihova klepetavost na Supramatega, ki je ves ča molčal. — Mo Bog! — si je mislil. — Je-li mogoče, d zapravljajo inteligentni ljudje svoje življenje s tak: mi čenčarijami, da životarijo v sramotni lenobi i se pečajo samo z obrekovanjem, pijančevanjem Dotikanjem po ulicah in pripovedovanjem mastni dovtipov, pri tem pa pozabljajo, da bodo mora" drago plačati to razuzdanost. Prezgodnja starost, 1 jim je že pritisnila na čelo svoj pečat, ker so nji' lica že zgubana in glave plešaste, to je že smrt, k izteza za njimi svojo koščeno roko. Opozarjamo da se bodo klobuki za gospode in dečke vseh vrst do najfinejših tekom velesejma **• najceneje prodajali w trgovini klobukov Jos. Pok naiiedflit L Jamalt. Linbliana. M tm Da se prepričate o kakovosti izbornih kavnih izdelkov „Centralne pražame v Mostaha, pridite vsi na poskušnjo bele in črne kave znamko .KAVEN", katera se vrši vsak dan ria vejesejmu v paviljonih £ 117—118 in I 664. ms i „J". 616. Mreže A. Šinkovec, d. d. Grosuplje. i Pr os ve ta Narodno gledališče v Ljubljani Repertoar opere in drame od 28. nvgusta do 8. septembra 1925. 20. avgusta: opera a) Mascagnl: Ca-vallerla rusticana, b) Leoncavallo: Gluma-ČI, slavnostna predstava. 30. avgusta, drama Golar: Vdova Roš-llnka; opera Offenbach: Hoffmanove pripovedke. 31. avgusta, drama Petrovič: Vozel (Cvor), premijera. 1. septembra, opera Verdi: Aida. 2. septembra, drama Manners: Pegica mojega srca, premijera. 3. sept opera Cornelius: Bagdadski brivec. 4. sept drama Petrovič: Vozel. 5. sept opera Offenbach: Hofmannove pripovedke. 6. sept. drama Manners: Pegica mojega srca; opera Verdi: Aida. 7. sept Strauss: Netopir (opera). 3. sept opera a) Mascagni: Cavalleria rusticana, b) Leoncavallo: Glumači (I Pa-Eliaci). Začetek opernih predstav vedno ob %/*20. zvečer, začetek dramskih predstav ob 20. zvečer. Predprodaja stopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi od 10. do pol 13, lo od 15. do 17. popoludne. Kongres za otroško vzgojo Novo načelo: vzgojiti v otroku delovne sile« Začetkom avgusta se je vršil v Heidel-bergu mednaroden kongres za otroško vzgojo. Kongresa so se udeležili zastopniki 25 narodov. Pozdravne govore so govorili ti zastopniki v vseh mogočih jezikih sveta. Vzgojeslovci najnaprednejših narodov so proglašali nova načeta otroškega vzgojeslovja. Po teh načelih je treba v otroku budfti delovne fn ustvarjajoče sile, vesel;e do življenja, do samolastnega oblikovanja. 2e v otroku se mora vzbudita veselje do dela, do ustvarjanja, do napredovanja. Kakor ne zaleže pri odrasli mladini vojaška disciplina, slepa fraza in je tudi tam treba usmeriti dijaško delavsnost k ustvarjanju In sarrrolastmemu mišljenju, tako moramo z načeli edin ©zveličavnega, delovnega vzgojeslovja začeti že pri otroku. Na kongresu je znana nemška pisateljica In vzgojeslovka dr. Elizabeta Rotten ocrtala početke mednarodnega gibanja za obnovo vzgo'eslovnih vprašanj, ki segajo komaj štiri leta nazaj. Leta 1921. se je zbralo približno sto Idealistov cz vseh dežel v Calaisu v Frandi. Ti kleahsrl so govorili o potreb! mednarodnega kongresa za otroško vzgojeslovje. Dve leti pozneje se je krog teh vzgojeslovcev razširil na dve sto In se zbral v Montreuxu v Švici. Na kongresu v Heideibergu pa so se že ločile tri skupine. Angleška, ki se Imenuje New EducatJon Feliwship, to je udruženje novega vzgoje-sfovja, francoski krog okolu ženevskega vzgojeslovca dr. Ferrierea, nemški idealisti okolu gospe dr. Rotten. Zastopnik Heideiberga je pozdravil kongres v toplem govoru, v katerem je povdarfl, da pomenijo vzgojeslovnl kongresi pravi up sveta. Ministerijalnl svetnik dr. Stemer je opisal ukrepe, ki jih je pod-vzelo prosvetno ministrstvo državice Ba-dea V šolstvo hoče vpeljati nov duh dela, ustvarjanja, samostailnega mišljenja in duševne avtoritete, ki si )o mora vsak učenec sam privzgojiti v svoj! notranjosti. Ministrstvo je vpeljalo v vseh višjih šolah šolske občine, drjaške svete, posvete z roditelji in dalekosežno samoupravo. Profesor dr. Hoffmaan je izvajal, da je temeljno vprašanje zapadne kulture, kako v človeku razviti duhovne, ustvarja;oče, delovne sile. Pred 500 leti je kardinal Nikolaj iz Kuze postavil kot cilj vzgoje znano krilatico o razvoju notranjih človeških sil. Bearrice Ensor, izdajatelja revMe »New Era«, je govorila o temeljih vzgoje In o šolskih reformah. Nad 25 let delujejo v vseh državah pogumni osamljeni, često za-sramovani, od oblasti navadno zatirani pi-jontrji, ki ustanavljajo šole v smislu svojega novega ustvarjajočega in delovnega vzgojeslovja, kjer preizkušajo svoja nova vzgo eslovna. spoznanja. Mnogi so prisotni na kongresu: Kerschensteiner in Geheeb iz Nemčije, Švicar Jung, Francoz Ferrlere, Belgijec Decroly in drugi. Znanstvene preiskave Amerikanca Deweya, Angleža Ed-momd Hol mesa, Avstrijca Freudi so vtrte psihologiji in s tem tudi vzgojesiovjo nova pota. Svetovna vojna 'e razklala vest Širših krogov. Danes prehaja novi duh v ofi-cirttno šolstvo. Verujemo, da se duh čedalje bolj oprošča od gmote. Tudi otroško življenje kaže dve strani: duševno prirodo, ki se ravna po zakonih biološkega razvoja in po zakonih podedovanja, ter duhovno življenje, kt nosi v sebi klice možnega izpopolnjevala in prerojenja. Tudi ostali govorniki so obravnavali ta vzgojeslovna vprašanja z enakih strani. Na kongresu je vlada neobičajna harmoni-ia in družabna složnost. Pred vsako sejo in zborovanjem so se vrstili koncerti, ki so zborovalce pripravfli na težka kongresna zborovanja. Msdnarodni kongres za risanje in umetniško vzgojo Po trinajstletnem presledku in po pripravah, ki so se pričele šele koncem aprila, se je vršil od 30. julija do 6. avgusta v Parizu V. mednarodni kongres za risanje in umetniško vzgojo.'Kongresa se je udeležilo po svojih delegatih 21 držav in sicer: Amerika, Avstriia, Belgiia, Bolgarska, ČSR, Danska, Finska, Francija, Holandska, Japonska, Jugoslavija, Madžarska, Norveška Poljska, Potrugalska, Romunska, Rusija, španska, švedska In Švica. Slavnostno zborovanje se je vršiJo v zborovalnici Velike palače na Elizejskih poljih. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora In ravnatelj arhitektomčnih del na pariški razstavi dekorativnih umetnosti L. Bonniere. Za predsednika kongresa je bil izvoljen inspektor risanja na pariških šolah L. Gue-binč Slavnostnemu zborovanju bi bil moral predsedovati francoski prosvetni minister de Monzie, ki se je pa opravičil in poslal svojega zastopnika Pierra Audiberta. Po pozdarvnih nagovorih poedinih delegatov je karakterizira! državni tajnik Au-dibert cilje tega kongresa, ki naj zopet združi profesorje in učitelje risanja kakor tudi umetnike iz vseh držav, da stvorijo iz risanja mogočno sredstvo za pospeševanje industrije in trgovine. Nato so bili izvoljeni podpredsedniki devetih komisij. Iz Češkoslovaške so priredili profesorji in učitelji risanja povodom kongresa skupni izlet na pariško razstavo, ki se ga je udeležilo 54 oseb. Po obširni debati, v katero so posegli zlasti švicarski, angleški in ruski delegati, je bila sprejeta v tretji komisiji resolucija, ki naglasa, naj bi se v bodoče risanje ravnalo po splošno veljavnih vzgojnih načelih in po uspehih moderne predago-gike. Prihodnji kongres bo 1. 1928 v Pragi ali Brnu. Slavnostno zaključno zborovanje Je bilo zooet v Grand Palais. Delegati so se poslovili zelo prisrčno. * * * — Novi operni ravnatelj Narodnega gledališča v Ljubljani. Dne 18. julija je prevzel posle opernega ravnatelja našega Narodnega gledališča novoimenovani ravnatelj g. Mirko Polič. O njem gre sloves, da je vestno in uspešno izvrševal svoj umetniški poklic ter da je na vseh svojih dosedanjih službenih mestih dosegel jako častne uspehe. Svojo karijero je začel ravnatelj Polič pri dramatičnem društvu v Trstu, kjer je popolnoma iz nič ustvaril v kratkem času dobro opereto ter prirejal z najlepšim uspehom razne operne predstave v tržaškem Narodnem domu. Poleg umetniških uspehov je imel tudi veliko inicijativo in sposobnost pridobiti slovenskemu gledališču novih moči. Tako Je n. pr. upe-Ijal na gledališke deske baritonista zagrebškega gledališča g. Roberta Primožiča, ki je tudi pri nas splošno znan. Za Trstom je bil 9 let dirigent in ravnatelj opere v Osijeku. Pod njegovim vodstvom se Je osije-ška opera zelo razvila in bila upoštevana v hrvatskem glasbenem svetu. Nato Je bil g. Polič pomočnik opernega ravnatelja in dirigent v Zagrebu, v sezoni 1924—25 je bil v isti lastnosti poklican na Narodno pozo-rište v Beograd, kjer Je bil 30. majnika 1925 imenovan ravnateljem opere Narodnega gledališča v Ljubljani. — Za velesejmske predstave, to je za predstave, ld se Igrajo za časa velesejma. A. P. Čehov: Komik Komik Ivan Akimovič Vorobjev*So* ko. v je vtaknil roke v žepe svojih ši* rokih hlač, obrnil se je k oknu in uprl svoje lene oči v okno nasprotne hiše. V tišini je minpo net minut. — »Nosda!« je zazehala naivna Ma* rija Andrejevna. »Zakaj pa molčite, I -an Akimovič? Če ste že prišli in me spravili iz ravnotežja, mi vsaj kaj po* vejte! Zares ste neznosni . . .« »Hm . . . Radi bi vam povedal neko storijo, pa me je malo sram . . . Po« vem vam to kar tako naravnost, brez delikates ... po domače, a vi me takoj obsodite, posmehovali se mi boste. Ne, rajši ne povem. Držal bom jezik za zobmi, da me ne spravi v nesrečo.« »Kaj neki bi mi rad povedal?« misli naivna Marija Andrejevna. »Razbur* jen ic, nekam čtHno gleda, menca z nogami ... Pa mi vendar ne misli priznati svoje ljubezni? Hm ... Je res križ s temi fanti!« Komik je stopil od okna k omarici in začel ogledovati škarjice in škatli* co z rdečilom za ustne. »Torej, khm . . . rad bi to povedal, pa se bojim, sram me je . . . Povem vam po domaČe, kakor na5 ruski mu* žik, pa mi takoj zabrusite v obraz: gro* bijan! mužik! to in ono . . . saj vas poznamo . . « Rajši molčim • • .« »Kaj neki bi mu odgovorila, ko mi prizna ljubezen?« je vnovič pomislila naivnica. »Dober, pošten fant je, talen* tiran, toda ... ni mi všeč. Pregrd se mi zdi. Hodi r->o£nieno in na obrazu ima vse polno bradavic . . . Glas je hripav ... In vrhu tega še njegove ma* nire . . . Ne. nikoli!« Komik je hodil molče po sobi, po* tem se ie zleknil v naslanjač in vzel z mize novine. Oči so mu begale po no* vinah, kakor bi nečesa iskale, potem so se ustavile na neki črki in zadremale. »Moj Eog ... ko bi bile tu vsaj mu* he!« je godrnjal, »bi vsaj ne bilo tako dolgočasno . . .« »Sicer pa nima tako napačnih oči,« je pomislila naivnica. »In kar je na njem še na i eč vredno, to je njegova skromnost. Pri moškem pa ne igra to* like v!«"- V~ota, kakor duša in raz* um . Nazadnje bi kot mož še ne bil tako nan-*?n. Toda samo tako, na ko* nizi živel z njim ... za vse na svetu ne! In kako me je oni dan pogledal... Kar obžgalo tre je. A zakaj se boji, tega ne razumem!« Komik ie težko vzdihnil in kihnil. Bilo je videti, da mu je molk zelo mu« č^-». Zardel ie k)t kuhan rak in skri* vfl -' in. Na njegovem obrazu se je ircaTo trpljenje • • . »Morda bi se pa dalo živeti ž njim tudi tako. na koruzi.« — razmišlja pripravila It ljubljanska drama ove noviteti in sicer vaško šalo hrvatskega pisatelja Pecije Petroviča »Vozel« in angleško veseloigro »Pegica mojega srca«, delo pisatelja Mannersa. Premijera Petrovičevega »Vo-zla« se vrši v ponedeljek, dne 31. t. m. Posamezne vloge so sledeče zasedene: Rajnka — ga. Juvanova, Bojka — gna. Vida, mati — gna. Rakarjeva, Stevan — g. Le-var. Periša — g. Rogoz in oče — g. Danilo. Delo, ki se Je vprizorilo na vseh jugoslovanskih odrih, je zelo veselo In zabavno. NJega snov ie povzeta Iz Uškega vaškega življenja. Režira g. Osipovič. Začetek dramske predstave ob 8. zvečer. —. Nedelja v Narodnem gledališču. Na prvo velesejmsko nedeljo sta v Narodnem gledališču dve predstavi. Drama vprizori ob 8. zvečer velezabavno Golar j evo narodno igro »Vdova Rošlinka«, ki ie v lanski sezoni dosegla v resnici velik uspeh. Posamezne vloge so v isti zasedbi kakor lan- sko leto. Glavna Junaka Igrata ga. Juvanova in g. Cesar. V operi pa se poje ob V48. zvečer Offenbachova opera »Hoffmanove pripovedke«, kole lepa glasba Je priljubljena po vsem svetu. Antonijo poje ga. Lovšetova, Gj ulj eto — ga. Poličeva, Olim-pio — gna. Kocuvanova, Hoffmann Je v rokah g. Banovca in prvokrat nastopi v tem delu po daljšem presledku na našem odru zopet g. Emil Rumpel. Ostale vloge so v isti zasedbi kakor pri vprlzoritvi koncem lanske sezone. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. — Današnja operna predstava, katero poseti veliko število zunanjih gostov, ki se udeleže otvoritve V. ljubljanskega velesejma, obeta biti po skrbni novi pripravi In po odlični zasedbi v resnici prvovrstna predstava. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice v predprodaji od 10.—Vil. in od 3.-5. pri dnevni blagajni v operi. Cene navadne operne. MODERNA IZLOŽBENA OKNA. Vzorno dekorirana izložbena okna v oddelku za reklamo na berlinski raz s/aW čevljev in usnja. Julijska krajina —I Žrtev poklica. Pred dnevi se Je v Primorju, ne daleč od Brajdlce, primeril žalosten slučaj. Mladi finančni paznik Vinko Krsturina je imel temne in deževne noči službo ob Drenovi, kjer se tihotapci najraje poslužujejo prehodov. Res ie Krsturina ponoči opazil pet sumljivih postav in jih pozval, da počakajo. Tihotapci pa se za poziv niso zmenili in so izginili v bližnje grmovje, kjer so na paznika otvorili ogenj. Krsturina je streljal s puško, nenadoma pa ga je pogodil strel v trebuh In težko ranjen je obležal. Tovariši so ga našli vsega okrvvaljenega ležati in soga prepeljali v reško bolnico, kjer pa je Kosturi-na navzlic takojšnji operaciji podlegel težkim poškodbam. —j K občinskim volitvam na Goriškem piše tržaško komunistično glasilo »Delo«, da se enotna fronta delavcev hi kmetov uveljavlja in žanje dobre sadove. Proletar-ska ideja se širi in si pridobiva nove borce. Mnogo občin je že v delavsko-kmetij-skih rokah. In to kljub dejstvu, da so goriška klerikalni gospod e raznesli v svet vest, da bodo vsi komunistični občinski sveti razpuščenj in da dobe občine znova svoje komiisaTje. Pri teh volitvah sta se delavec in kmet srečala, si segla v roko In šla skupno v boj. To je lep začetek ki bo rodil dobre sadove... Tako meni »Delo«. —j V Baču pri Knežaku so kazali nekemu italijanskemu gospodu v gozdovih veliko škodo, ki so jo napravile lansko leto granate v času vojaških manevrov. Odškodnina znaša komaj deseti del škode. V Baču cvete lesna rndustrfa, cest je premalo. Lepo moderno je urejena žaga g. Al. Urbančiča. —j Za Izlet v postojnsko jamo dne 6. septembra je dovoljen 40% popust na navadne cene za vožnjo v Postojno. —j V Drežnlcl priredi društvo »Krn« v nedeljo veselico s predstavo igTe »Stari tn mladU. Marija An^cjc.i dalje. »Ima dobro plačo. Odločno pa bi se živelo z njim bolje, r.eo-o s kakim omiljenim kapita* nom. Bogme, kar povem mu, da spre* jema*r> no^'Mbo! Zakaj bi pa zadala siromaku udarec z odklonitvijo? Saj njegovo živlienje že itak ni posebno sladko.« »Ne morem!« je vzdihnil komik in vrgel proč novine. Žilica mi ne da miru. Ne mor-m se premagati! Jezite se, zmerjajte me, povem pa le, Marija An* drejevna!« »Toda "ovorite, govorite vendar! Ne* hajte že enkrat s svojo neumnostjo!« »Mamica! Golobica! Odpustite mi velikodušno! ... na kolenih vam po* nižno poljubljam roko . . .< V komikovih očeh so se pojavile kot grah debele solze. »Le govorite . . . Kaj torej hočete?« »Ali nimate tu, golobica . . . kozar« ček slivovke? Duša kar gori. Po vee* rajanjem kroku imam v ustih take ki* sline, okside In triokside, da se noben kemik v tem ne spozna. Verjamete? Kar žc1rt^"c se ml obrača. Nikjer ml ni obstarkaf« Marija Andrejevna je zardela, obraz se j! 'e zmračil, r^otem se je pa vendar le z^ant1* i « d»'a komiku kozarček sli* vovke . . . Iznil io je, postal takoj ži* vahen ni začel pripovedovati aaekdo* tCx —j »Lepo našo domovino« so peli v Ajdovščini štirje domaćini. Orožriki so jfih prijeli in dotičniki tičijo v zaporu kot državi silno nevarni elementi! —j Železniški problemi. Trst in Gorica se borita za. zgradbo predelske železnice, v Benetkah je nastala te dni misel na predor skozi avrinske Alpe v osrednjo in severno Evropo, v Milanu pa hočejo doseči izhod proti severu s predorom skozi Stelvio. V Trstu in Gorici se najbolj čudijo Benetkam, da se povsem nepričakovano odtegujejo predelski progi, za katero je bil že določen prvi državni prispevek. Razprave o železniških peroblemih se vlečejo na dolgo po Italijanskih listih, kake nove železnice iz Italije proti osrednji in severni Evropi pa ne bo še tako kmalu. Zato pa se bodo do tistega časa že še lahko sporazumeli o tem, katero železnico treba zgraditi. —j Pritožbe obmejnega prebivalstva. Italijani, ki pridejo v stik z našim obmejnim prebivalstvom, čujejo vedno polno pritožb. Domačini naglašajo potrebo stikov med občinskimi zastopniki in politične© oblastjo. Neki ttali'ansfci poročevalec meni na to v tržaškem »Peiccolu«. da bi zadoščalo, ako bi župani opozorili višjo oblast na potrebe občin. Toda župani kakor rudi drugi občinski odborniki, ki so kmetje, nimajo ne časa tn ne volje, da bi potrkali na vrata birokracije. Ta trditev ni resnična. Res ie pa, da se ne bližajo radi oblasti, ker je preveč bi-rokratlčna in ker so »yih izkušnje izučile, da pri oblasti nič ne opravijo. Obljube Pa so brez vsake cene. —j Na Kanalskem-bodo letos veliki vojaški manevri. Kmetje se že naprej boje opustošenja njiv in polja. —jj Zgodovinski dokument. V cerkvenem arhivu v Karrmjah na Vipavskem so našli dokument, ki nosi datum 15. junija 1583., je pisan v glagolici In pripoveduje, kako je §kof Grimani Iz Vidma naročil župniku v Karrmjah, naj poje staroslovensko sv. mašo pred vsem njegovim spremstvom b celokupnim ljudstvom. To je lep dokaz tujcem, kdo je prebival že stoletja po Vipavski dotirtf, pa tudi dokaz, kako je bila staroslovenščfcia lepo doma Po goriških cerkvah in gojil jo je tudi videmski škof Italijan Grimani! Kako pa je danes in kako bedasto potvarjajo čestokrat sedaj Italijani zgodovino Julfjske Krajine. —j Po goriški deželi hodijo tuji ljudje, ki ponujajo letake m brošurice. Svari se pred kinematografi, gledališči, gostilnami, slabimi knjigami itd. Nekateri menijo, da hočejo ti ljudje odvrniti slovensko ljudstvo od katoliške cerkve an da so ti tu^ci pravzaprav agitatorji za protestantizem? —j V Sv. Križu na Vipavskem se je vršilo zborovanje slovenskega katoliškega dijastva. K pridigi je bil poslan orožnik, da kontrolira pridigarja, na cerkvenem pragu pa je stal orožniški brigadir m opazoval, kako se obnašajo navzoči, ali ni kdo izmed njih sumljiv? —j Slovenska društva delajo preglavico ttalrjanski oblasti. Sedaj moTajo društveni odbori znova predlagati pravila oblasti Kaj se zopet namerava z društvi? —j Na trgu v Sežani je bilo 687 glav flvtfl«. Cena volom in kravam od 480—500 lir kvintal. Konji po 1200—2500 lir komad. Za prihodnji trg 12. septembra se pričakuje velika množina konj Iz Jugoslavije. —j Poljske tatvine po goriški okolici provzroča vojaštvo v taki meri, da se kmetovalci vedno bolj pritožujejo. Zlasti je v nevarnosti grozdje. Županstvo v Vrtojbi Je poslalo radi tega pritožbo na vojaško ob- last. Tudi pol. Hruštvo »Edinost« v Oorld je v tej stvari posredovalo pri divizijskent voj. poveljništvu. —J Izlet ua Trsteli. 643 m, napravi V nedeljo goriško planinsko društvo. Proti odeboleloitJ SgjgHB - VILFANOV 6 A i —— kar priznavajo v*l strokovnjaki — Dobiva M » »teh lekarnah In drogenjah - Proixvaja: — Kem. ptaarm. laboratorij Mr. D. VILFAMa ZAGREB. 1L1CA 204 11 Dopisi — Z Noranjskega, (Prijatelju Jt« nezu Nagodetu v spomin.) »Gorta v2m pismarji in farizeji, hinavoil — da po-žrrate vdovam hiše, ko navidez opravljate dolge molitve, zategadelj prejmete ostrejšo sodbo.« (Sv. Matevž, 23 pogl. 14 vrsta.) — »Ca-rma« — »Kizmet« — »Usoda«. Janez! še predno sem se dobro zavedel. Že Te je pokrila obmejna domaČa gruda! Ni Te več med nami. NajidealoejŠi med idealnimi s1 nas zapustil. »Amor« je zahteval od nas težko žrtev! In to tako težko žrtev, mora imeti sedaj dovolj. — Janez, Tvoja izguba je za nas prevelika! Nenadomestljiva! Izguba takega prijatelja, kot si bil Ti, boli preveč. Nisi bil hinavec, nisi bil omahljivec, ampak mož kremenitega tn odkritega, kristalno čistega značaja — Grozote svetovnega klaaja in nenormalne povoine razmere so sedanjo generacijo tako demoralizirale, da živi vsak le svojemu lastnemu »jaz-u«. Brezmejni materijiiizem in naravnost ogab« ni egoizem razširil se je celo med najširše sloje sedanjega človeštva. Jezuitsko geslo: »cfij posvečuje sredstvac se je začelo uveljavljati vsepovsod. Pravih idealistov, ki bi res živeli samo za tdeale, je morda komaj eden med tisoč. In še ti morajo trpeti preziranje sedanje družbe, pravemu Idealistu je življenje — pekel. Povsod prevaran, povsod razočaran v svojih vzvišenih ciijLh in nadah mora prenašati najhujše boje. Nihče ne razume globokih idealnih duš in vsak skuša celo z vsemi sredstvi Izčrpati moč delavcev - idealistov ter potem za vsako ceno urričti. — Ne samo gornjelogaška Or-juna in tamošnji napredni krogi — Tebe, Janez, bo pogrešal celokupni naš narod, ki Te še ni poznal dobro, ni vedel še, da bije tam v lepi logaški dolini, v prijazni kmetski hiši pod obronki šum, skoro tik vi zorne meje naše »prljateljskec sosede tako ide-atoo in ljubezni do rodne grude tu m onstran meja prepojeno srce! Spominjam se, kako sem Te ob priliki posetov v Logatcu povsod videl prvega med prvimi! Nisi se nfkdar ustrašil vremena, niti groženj, nisi poznal utru'enostl, kakor tudi ne stroškov! Povsod, kjer Te je klicala naoijonalna dolžnost, si bil na mestu! Po muka polnem ft-zrčnem delu si ob večerih direktno od težkega dela hitel k raznim sejam, sestankom in dramatičnim vajam! Šele po zadovoljivem uspehu si se potem spemrafl, da zahteva telesni organizem novih moči! V Tebi je imela Orjuna res pravega glavarja in predsedaika, napredna Ideja pa najboljšega in ne ustraši jlvega delavca! In ravno vsled teh dejstev ter vsled tega. da so danes nacijonaJni borci Tvoje vrste tako redki, je vrzel, ki si jo napravil s svojim odhodom v Nirvano, težko zgraditi. Toda prepričan sem, da bo Tvoj duh prešini! srca vseh onih, ki so Te dobro poznali, tako da bodo tudi odslej posvečali ves svoj trud narodu in državi, akoravno ne boš Ti osebno več med njimi. Tvoja zadnja pot iz rojstne hiše pod prijazen bolm je bila resna — globoko presunljiva — mesto zvoncev v mali kapelici zvonila so Ti naša srca — mesto slovesnega Libera..^ pela Ti bodo Tvoja življenska dela Tedeum. Nadjonalističnl kroji Orjime in Sokola pričali so ob Tvoji odprti gomili dovolj o Tvojem čistem na-cijoralnem srcu In delu, uniforma požarne brambe svedočila ie Tvoje človekoljubje! Vsem onim, ki so Tvojo zadnjo pot le od daleč namenoma motrili, kakor tudi onim, ki ra*so imeli časa počakfti, da se zapre Tvoj skromni dom, veljaj Izrek prvega Oz-nanjevalca ljubezni: »Vi ste ttett, kj se delate pravične pred ljudmi, aH Bog pozna srca vaša, kajti kar je pri ljudeh visoko, je gnusoba pred Bogom.« (Sv. Lukež, 16 p. 15 vrsta.) Janez, naj Ti bo domača gruda lahka in mimo čakaj trenotka, ko se Tvoj dom razširi, kot si Želel in hrepenel — do —i Soče! Zdravo! Ivo I. B. Univ. med 3077 dr. Valerlla Valjauec specialistinja za otroške bolezni, bivša asistentirra na otroški kliniki univerze v Strasbcnrp, ordinira v Mariboru, Maistrova ulica 13, od 11.—12. in od _14.—16._'' Po suefu * Švicarski hotelirji In šolske počitnice. Zveza švicarskih hotelirjev se je obrnila do šolskih ravnateljev z vprašanjem, ali bi ne bilo umestno, da bi se šolske počitnice preložile na čas, ki ne pade v veliko sezono zdraviliških krajev. Švicarsko učiteljsko glasilo pravi na to, da bi se ljudsko mnenje upravičeno uprlo oškodovanju otrok v prilog inozemskih hotelskih gostov. Gotovo bi bilo v kvar otrokom, ako bi ne bile šolske počitnice v mesecih, v kateTlh so najbolj potrebne. Zato nI pričakovati drugega, nego da komisija švicarskih šolskih ravnateljev hotelirski predlog kratkomalo odkloni. — Nemci v francoski tujski legiji. Nemški listi so te dnj z grozo beležili, da je v francoski tujski legiji okoli 24.000 Nemcev iz Avstrije in Nemčije In da je bilo v bojih v Maroku ranjenih okoli 5000, padlo pa ie najmanj 2500 nemških vojakov. Listi se čudijo, kako da morejo Francozi Izvabiti toliko Nemcev v svojo tujsko legijo in svarijo vse one, ki bi se šc dali varati po francoskih obljubah, naj pomislijo, kakšni usodi se zaoišeio. ako vstopi* v mexye.no lf£fa% Dnevne vesti. — PrtRođ trgovinskega ministra v Ljubljano. Minister za trgovino in in* dustrijo dr. K r a j a č, ki danes ob 9.30 dopoldne na slovesen način otvori V. Ljubljanski vzorčni velesejem, je snoči ob 9.30 prispel iz Zagreba v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru so ministra po* zdravili veliki župin dr. Vilko B a 11 i Č, šef oddelka za trgovino in industrijo dvor. svet. dr. Marn, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industri* jo Ivan Knez, predsednik velesejma Fran B o n a Č, direktor državnih želez« nic dr. Borko, dalje tajniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo dr. Fran Windischer, Ivan Mo h o r i č in dr. Ivan P1 e s s, kakor tudi ravnatelj Trgovske akademije dr. Boh m, taj* nik zveze industrijcev inž. Milan Šuk* lje in predsednik Ljubljanskega gre* mija trgovcev Fran Stupica. — Odlični nedeležnikl velesejma. Snoči so prispeli v Ljubljano bolgarski poslanik Vakarevski, predsednik Zagrebškega zbora šandor Alnksander, tajnik Zveze za tujski promet v Zagrebu Dragomanovlč, predsednik Trgovske zbornice v Osiieku Aksanovič in nje tajnik dr. Plavšid. — Ne skakajte na tramvaj! V Ljubljani skačejo ljudje na tramvaj m s tramvaja, dasi bi vendar morali vedeti, da je to prepovedano in pa tudi nevarao. Sicer je na tramvajskih vozovih napisano, da je tako skakanje prepovedano, al! za to se nihče ne zmeni hi je skakanje priŠJo že tako v vsakdanjo navado. Odpravilo se bo menda takrat, kadar se zgodi kaka nesreča. V Treru so rudi neprevidni ljudje, katerim ugaja tako-le skočiti na tramvaiski voz, ko teče. Delavec Semoifč je tako drznost drago plačat V ulici OluKa je hotel skočiti na tramvaj. Skoči! je tako nerodno, da je prišel pod voz, kf mu je razmesarfl desno nogo. V bolnic so onu jo odrezali. Torej pozor in nldkar ne skakati na tramvaj! —Sistirani dopusti. Delegacija ministrstva financ je s i s t i r a I a vse dopuste pri teh-Ie davčnih uradih: LJubljana mesto, LJubljana okolica, Lttija, Vrhnika, Tržič, Višnja gora, Radovljfca, Mokronog, Cerknica, KriSko, Kočevje, Brežice, Maribor, Ormož, Slovenji gradeč, Prevalje, Kozje, Ma-renberg, Murska Sobota in Doljna Lendava. — Srednjeevropska gospdarska konferenca se bo vršila dne 8. in 9. septembra na Dunaju. Jugostovensfke gospodarske kroge bo na tej konferenci zastopal znani naš gospodarski strokovnjak g. Lj. St. K o s i e r, ga je predsednfštvo konference določilo za glavnega referenta za kreditno vprašanje Srednje Evrope. ~ Pozdrav romunskih pravnikov v Beogradu. Skupina romunskih pravnikov, obstoječa iz sodnikov, političnih uradnikov in odvetnikov, je prispela iz Ljubljane v Beograd. Poprej e je potovala po srednjeevropskih državah", zlasti po Švici In Franciji ter se vrača sedaj domov. Romunski pravniki so si ogledali tudi Bled ter ne morejo prehvaliti krasot tega raja in planin. Beogradski pravniki so romunskim tovarišem na čast priredili snoči v »Palače« hotelu banket, na katerega Je bilo povabljenih 300 odličnih oseb. Vrstile so se zdravice za zdravico. V imenu odvetnikov Slovenije Je pozdravil Romune v slovenščini in francoščini odvetnik dr. Ivan Lovrenčič iz LJubljane. — Minister prosvete je odpotoval v Pi-rot, kjer ostane tri dnei. — Šolski nadteornikf in znak. Z odlokom prejšnjega prosvetnega ministra g. Pri-Hčeviča so bili šolski naedzornfki oproščeni obveze, da poučujejo v šolah. Sedanji minister prosvete je ta sklep razveljavil ter morajo odšle! rudi šolski nadzorniki radi pomanjkanja učnih sil prevzeta pouk v šolah. — Vpokojitev učiteljev. Minister prosvete je podpisal ukaz o vpokojitvi učiteljev. Po tem ukazu je vpokojenih približno 340 učiteljev. Na Beograd odpade 43 vpo-kojeaih učiteljev. V beogradski oblasti je vpokojenih 44 učite-ljev, v valievsiki oblasti 5, v vranjskf obissti 2, v kosovski 1, v podonavski 16, v požarevaški 9. v bregalrriSVi 2, v banaški 35, v raški 11, v zetski 8, v niski 16, v kruševaški 6. Na Hrvatskem in v Sfoveniij pa 30. — MHIJardna škoda po vremenskih nezgodah. Poljedelsko ministrstvo prejema iz vseh kraiev poročila o vremenskih katastrofah In po njih povzročenih škodah. Na podlagi teh poročil so zadnje vremenske nezgode povzročile po raznih krajih Škodo, cenjeno na eno milijardo in pol. Poljedelsko ministrstvo predloži ministrskemu svetu posebne predloge za nujno pomoč prizadetim. — Jugoslovenski dan v Lvovu. Povodom otvoritve velesejma v Lvovu prirede velik jugoslovenski dan. Jugoslovenski oddelek na tem sejmu je doslej slabo zastopan po naši industriji in trgovini. Glede večje udeležbe naših industrijcev in trgovcev je včeraj poljski poslanik Okenski interveniral pri zunanjem ministru dr. Ninčiču. — Beogradski orožniki, ki opravljajo policijsko službo po beogradskih ulicah, so te dni prejeli nepremočne pelerine. Na pelerine so čakali dve polni leti. Savez hrv. pevskih društev proslavi svojo 501etnico in 10001e trtico hrvatskega kraljestva v Zagrebu dne 25. oktobra. Ob tej priliki se priTedfl veđflca pevska smotra. Dosedaj je prijavljenih 35 pevskih društev. — Izkopavanja v MetohH. Beogradski narodni muzej odpošlje v Metohijo na kraje reke Bistrice znanstveno ekspedicijo, ki bo vodila tamošnje izkopavanje in druga arheološka dela. — Skupščina narodnega ženskega saveza. Letošnja skupščina narodnega ženskega saveza se vrši 18. oktobra v Skoplju. — Obrestna mera. Kakor nam »Društvo bančnih zavodov v Sloveniji« poroča, je včerajšnja notica pod tem naslovom v našem listu, da so »sklenile banke znižanje ob- V Ljubljani, dne 29. avgusta 1925. restae mere na 5%«, docela neresalč- n a. Dotična notica Je prftSla v list brez' vednosti uredništva. — Tragična smrt V gozdovih nad Rimskimi Toplicami je smreka ubila 20!etnega veleposestnika Jožefa R e s n i k a iz Marija-gradca pri Laškem. Blag mu spomin! — Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. PonavljalnC izpita se vrše dne 11. septembra. Prijave za vstop v I. in H. letnik sprejema ravnateljstvo do 13. septembra, otvoritvena služba božja bo 14., pričetek rednega pouka pa 15. septembra. — Velika skupščina Družbe sv. Cirila In Metoda se vrši letos v nedeljo dne 13. septembra ob 11. dopoldne v Brežicah v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležencem bodo preskrbljena vozna olajšava. V Brežicah se letos prvikrat vrši velika skupščina, zato upamo, da se bodo vrli Cirll-metodarj! s tem večjim veseljem odzvali družbinemu vabilu. Vse CM podružnice, ki še niso naznanile imena delegatov, prosimo, da to nemudoma store; obenem naj naznanijo tudi število onih, ki se nameravajo udeležiti velike skupščine, da jim pošljemo pravočasno izkaznice za znižano vožnjo. — Proslava srebrne poroke na Triglavu. Pravkar slavi na Triglavu g. Ivan Ko-renčan, znani ugledni ljubljanski trgovec ki dolgoletni podpredsednik SPD.. srebrno poroko s svojo gospo soprogo J e 1 i c o. Pred 25 leti ju je na Triglavu pročil gospod župnik Aljaž. Bila Je to prva poroka v kapelici na Kredarici. Slavljencema, ki uživata po svojih srčnih vrlinah in kot vzgled-na planine1 splošne simtpatiije v vsi naši Javnosti, eno čestitamo, želeč jima, da bi ob temenu očaka Triglava praznovala tudi še svojo zlato poroko. Tem čestitkam se gotovo pridružujejo z vsem srcem vsi slovenski planinci. — Trebnje Izgubi sodišče? Iz Trebnjega nam pišejo: Sirijo se govorice, da le sedanji lastnik Trebanjskega gradu odpovedal sodišču prostore. Kaj pravite k temu TrebanjcI in vi občinski odborniki? Ali ste že storili glede tega kake korake? Prav gotovo še ne, ker drugače bi bila zadeva že v redu. Le poglejmo druge kraje v Sloveniji, kako se za vsako molenkost pobrigajo. Če jim le hoče kaka oblast, kak urad ali orožniško postajo ukiniti, takoj so na nogah in storijo vse, da stvar preprečijo. Kaj pa ste vi storili, ko so Vam že dva urada po prevratu ukinili? AH je sploh kdo takrat kaj ganil? Niti eden od vas ni črhnil besedice, molčali ste in gledali ste, kako so drugi razdirali in podirali, da je bilo njim prav. Če se boste tako malo brigali za vsako stavr, kakr ste se do sedaj, potem bi prav nič čudnega ne bilo, če bi vam nekega lepega dne še železnico odvzeli, pa bi prav gotovo tudi molčali In gledali. Ali mislite sploh kaj na bodočnost aH samo na sedanjost Če bi kaj mislili, gotovo bi storili vse, da bi svojim potomcem zasigurali boljšo bodočnost! Tako pa trpite, da propada to, kar so vaši predniki svoj Čas s težavo priborili. Pravite, da ni denarja. To ne drži. Če ga imate vselej na razpolago za druge namene, zakaj bi ga pa ravno za to primanjkovalo. Kaj pa vaši dve posojilnici? Zakaj ste jih pa pravzaprav ustanovili? Ali ne zato, da bodo vsem v korist in v pomoč, kadar je potreba. Zakaj pa se ne obrnete na svoje poslance? Zganite se vendar, dokler je še čas. In ne odlašajte, kakor je vaša stara navada, sicer ostanete brez sodišča in Trebnje pro- Kožuhovino oko vratno v najvatji Izbiri, kakor tudi vs< drug« Izdelku te koluhovinu al najceneje itabJ vita mm prihodnjo sezijo pri krmarju f nem plafče, topite v prekrojenje po najnoveših mode!^. pade. Pa tudi vi občinski odborniki zganite se In ne poslušajte samo nasvetov le gotovih oseb, mislite in delajte v procvit kraja Trebnje in občine. Saj vas je zato ljudstvo izvolilo. Skrajni čas je že! — Ne prezrite! Opreme za ohranitev brezalkoholnih pijač pomenijo po izjavi g. višjega sadjarskega nadzornika M. Humeka popoten preobrat v uporabi sadja in grozdja. Napisal je v 7. številki »Sadjarja in Vrtnarja« o teh pripravah zanimiv članek z značilnim naslovom »Največja ovira premagana!« Več pove sedma številka »Preporoda«. Razširjajte ta list med znanci in prijatelji! Opozorite Jih na te opreme! Razširjajte med mladino »Mfladega junaka!« Ta list se moTa razširiti do s>leheme gorske koče! Porabimo vsako priliko za to! Proti-alkohoTno gibanje je stopilo v nov stadij! Pomagajte nam izvrševati obširen program! Ljudstvo tone v pijači—! — Znanje pa tako! V nekem listu čitamo: »Dne 5. septembra se vrši v Kamniku ali pa v Stahovici konferenca o načrtu (!) ceste, ki naj pelje iz Kamnika preko takozvane »Logarske doline«. — Gospodje, ki so sicer vzeU v zakup znanje in pamet in poštenje, ne vedo, da delado načrte za ceste inženerji, ve vedo, da je Logarska dolina splošno veljavno krajevno Ime, v katero že vodi cesta, katere torej ni treba šele graditi »preko takozvane Logarske doline«. Da bodo gospodje v bodoče bolj poučeni, jtm zaupno povemo, da gre na konferenci v Kamniku za zgradbo ceste iz Kamnika preko Volovljeka v Luče do ceste, ki vodi iz Luč preko Solčave v Logarsko dolino. — Uvrščenje sodnopisarnlških uradnikov. Višja pisarniška oficijala Valentin R upnik !n Leon Trstenjak sta uvrščena v 3. skupino IT. kategorije in pisarniški oficijal Joško Čarapa v 4. skupino II. kategorije, vsi pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. — Opozarjamo na preselitev konjske mesarije g. Ivana Marinšek. Glej današnji oglas. —Preselitev trgovine. Staroznana trgovina Meršol se preseli z Mestnega trga v VVolfovo ulico 5 (hiša Krejči). Glej današnji oglas. — Zdravniška vest. Po večletnih specialističnih študijah na otroških kliinkah v Parizu in kot asistentinja na dečji k!hv*ki univerze v Strasbourgu se Je vrnila v domovino g. dr. Valerija Valjavec, ter ordinira v Mariboru, Maistrova ulica 13. — Stražlšče pri Kranju. Tukajšnje prosto v. gasilno društvo si Je postavilo nov, krasen gasilski dom, katerega blagoslovil eni e In slovesna otvoritev z veliko ljudsko veselico se vrši v nedeljo dne 6. septembra t. 1., nakar že danes opozarjamo in vabimo tov. društva in cenj. občinstvo. 1570/n — Vlom v Prevaljah. V neči od 21 na 22. avgusta so neznani storilci vlom v delavnico krojača Josipa Hometa v Prevaljah. Odnesli so razno manufakturo blago v vrednosti 25.000 Din. —Čestitamo vsem p. n. čitateljica in in čitateljem, ki trpe na krčnih žilah, zakaj konec je njih trplenja, brž ko si nabav:' obvezo Antivarix. Izdeluje se ped zdrav škim nadzorstvom, več glej v Lnseratu. — Dolenjski in bizeljski vinogradniki so poslali na letošnji velesejem raznovrstna izborna vina. Nadzorstvo v paviljonu dolenj. vinogradnikov in v paviljonu k. Bona iz Krškega sta prevzela načelnik in podnačelnik »Zadruge gostilničarjev in ka-varnarjev« gg. Fran Kavčič in Fran K r a-peš, ki bosta obenem skrbeli za najboljšo postrežbo in najokusnejša topla in mrzla jedila v teh paviljonih. 1576/n — Važno za gospodinje! Na velesejmu v paviljonu »H« si bodete lahko ogledale, kako izborno funkcij on i raj o plinske peči in plinski kuhalniki, ki bodo ves čas v obratu! Ne zamudite! 1575/n — Umetnostna razstava novejših del bratov Kraljev je v Akademskem domu (Miklošičeva cesta št. 5). Uvrščene so najboljše slike in kipi iz zadnjega časa. Istočasno je izšla okusno opremljena monografija z ilustracijami del obeh umetnikov, ki nudi pregled njunega dela. Priporočamo zlasti vsem posetnikom velesejma, naj si jo ne zamudijo ogledati. Odprta je dnevno od 13. do 1. in od 3. do 6. 1572/n — Opozarjamo na razstavo ženskih ročnih del, ki jo ob času velesejma priredi državna osredaji zavod za ženski domaČi obrt v Ljubljani tn sicer na velesejma, pavi-lijon »H« in na Turjaškem trgu št. 6/II. — Živčno bolnim in duševno potrtim pripravi izredno mila, prirodna grenčica »Franz - Josef« dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih živčnih zdravnikov je rabo vode »Franz-Josef« najnuineje priporočati. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in fergovmah z rcdmaski/ni vodami. — Vse vrline, ki jih gospodinja zahteva od mila, vsebuje naše milo znamke »Gazela«. Zato pri Vašem trgovcu zahtevajte samo tega. 156/L — Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 14. septembra 1°?5 drugo javno ofertamo licitacijo za oddaijo zgradbe železobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjsekm jezeru. 1561 n — Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust M a r t i n č i Č, Ljubljana, Rimska cesta 14. — Glej današnji inserat na zadnji strani. 1566/n — »BUDDHA« čaj na Veleseirau. — Oglejte si H paviljon št. 461—465. 1564/n Ustan 1892 — Parno In kadno kopališče v hoteli *Slon« bo za čas velesejma odprto vsak: dan od 7.—18. zvečer. — Mestna Orjuna Ljubljana poziva vse sestre in brate, ki hočejo sodelovati pri prireditveni sekciji, da se udeleže sestanka v soboto dne 29. t. m. ob 20. uri v dru*tverh sobi na Dunaskj cesti. Jfeiloffe Fipoiilo le dobro Nago"! ™ka Gričar&Mejac 2767 fi? Š i ■ Ljubljana .....■ ■ m 1 ' 1 samo ItJnUpn tiO 9.3 samo Zaloga oblek za gospode, dame In otroke It I tiihiipnp %L fejuMljUlIU — t Ivan Blzovlčar. V Trnovem \ svoji vili R^ži je včeraj popoldne po hudem trpljenju umrl g. Ivan B i z o v i • čar, posestnik in trgovski vrtnar. Pokojnika je poznala vsa Ljubljana. Bil Je vešč" In nad vse zaveden obrtnik, ki si je s svojo mravljinsko pridnostjo, s svojim strokovnim znanjem in izredno podjetnostjo ustvaril cvetoče podjetje. Bil le med ustanovitelji vrtnarska ocganlzacfle. To organizacijo izpopolniti, to je bilo njegovo glavno stremljenje, temu je posvetil vse svoje sile. Za to ga bodo tudi njegovi stanovski tovariši najtežje pogrešali. Vzgojen v krepkem narodnem duhu. je bil strogo narodnega mišljenja in kakor skala neomajen naprednjak. Naj so se politične raz- | mere še tako spreminjale, on je ostal svojim nazorom zvest, kakor mu je to veleval njegov jeklen značaj. Zato so ga kot moža-značaja uvaževali in visoko cenili vsi in naj so bili to prijatelji ali nasprotniki. V Trnove mje bil eden onfh redki* mož, ki je vžival v vseh krogih brt leme ugledn in spoštovanje. Kakršen sam, v istem duhu Je vzgojil tudi svojo deco. Zapušča soprogo Marijo, Ivana in pet hčera. Pogreb bo v nt 30. t. m. ob 15. iz vile Rože v Rihr j ! ulici 9 na pokopališče k sv. Križu, ri^' vrlemu somišljeniku ohranjen blag sp njegovi velečislani rodbini naše isl sožalje. kolosalni i lolo Mn vprašujejo ljudje na e! sejmu. Drugi pa ki na paviljon „E", kj ta stolp postavila tovarna »Pekatete*. — Državna trgovska akademija v Ljub* liani. V I. letnik tega zavoda se sprejn: I. dijaki (-inje) srednjih šol z nižjim teč.:-nim Izpitom; II. dijaki(-inje) mešča* Šol s končnim izpitom. Prednost imajo -glašenci (-enke), ki se skažejo z dobri« redom iz učnega jezika in realnih pre tov, ter dokažejo znanje v modernih jezikih. Vpisovanje se vrši 11. In 12. septe t. I. v dopoldanskih in popoldanskih v poslopju tehniške srednje šole, Ašk va ul. 9/TI. Redni pouk se prične 15. tembra t. I. Ponavljalni Izpiti se prlčno i. septembra. — Otvoritev »Razstave portre tega slikarstva na Slovenskem od 16. sto . da danes. Danes, dne 29. t. m. se ob 1. url popoldne slovesno otvori v Jakopiče\ en paviljonu Razstava slikarstva na Slrvčr skem od 16. stol. do danes. K otvoritvi so vabljeni vsi prijatelji umetnosti in g če zgodovine. Vstopnina Din 10. .oc TriTriTi 3E3 Tr iTr iTr iTr .a Inana. aaaaa Pranje brez truda ! Vedno lepe in bele roke - nikakega odrgnjenja - nobenih bole&in v križu-nikakih razpoklin. ZADOSTUJE,če namočiš umazano PERILO ZVEČER v raztopini TRI, daje najdeš zjutraj: čisto prijetno dišeče belo Trisoda za namakanje perila, odstranjuje umazanijo-pere sama - beli pa ne razjeda. STANE MALO - NUDI MNOGO! i ajLi uji uimiidii aj_i ajj aj_i ajj stev. 196 ,SLOVCNSKI NAROD« dne 30. avgusta 1925 S/ran £>. Moda Jesen je na pragu Novo blago, ki ga obeta moda za ob-leke v jesenski sezoat, zelo pestro *n bogato na barvah. Zlasti široko karirano in progasto blago bo jesen* (moderno. Skorai bi lahko rekli, da bodo obleke nežnejše, še bolj ženske. Damam obeta jesenska sezona morda tudi maio presenečenja, če so namreč pričakovale, da se njihova zunanjost jesena povsem spremeni. Modni kralji in kraljice se ae morejo odločiti, da-li bi kazalo dati fantaziji popolno svobodo, ali pa paziti, da ne bo prizadet damski okus, ki zahteva enostavne, gladke obleke, ki so se že povsem udomačite. Jesenska sezona se torej bliža v znamenju dveh struj. Katera bo zmagala, je težko povedati. Če zmaga prva, to se pravi, če v Parizu ne bodo nekoliko krotili svoje fantazije in iznajdljivosti, bo joj. V tem slučaju naj možje kar pripravijo polne mošnje denarja. Želeti bi bilo, da ostane v jesenska modi v glavnem vse pri starem, da ne bo treba kupovati novih oblek in zapravljati denarja, ki ga že itak primanjkuje. Kdor ga ima preveč, naj si pa sam izmisli kaj novega. Toliko v splošnem o jesenski sezoni. Zdaj pa še kratek komentar k slikam. Cfrn bolj se nagiba poletje h koncu, tem bolj kažejo da/mske obleke tendenco k razmahu, kar se vidi rudi na našem vzorcu. Obleke se čedalje bolj širijo. Prva slika kaže zelo moderno, široko karirano obleko f i rjavo-beige kasne. Krilo je izrezano, kar omogoča neovirano hojo in široke korake. — Zelo originalna in vendar zelo priprosta je sivo meiirana volnena obleka (štev. 2). Edini okrasek je pravzaprav z rdečim žametom obšiti ovratnik. Kožuhovi-nastti klobuček je tudi obrobi;en z žametom. Klobuki bodo jeseni nekoliko večji. Zelo elegantna itn moderna je »obleka za vse« (št. 3) iz fine volne, ki ima moderne široke proge. V tem slučaju so proge bekNčrae na svetlo-sivem ozadju. Obleke za gledališče S pričetkom gledališke sezone se začno tudi skrbi, kaj in kako bo v novi sezoni s toaletami. Pri nas so te skrbi bolj skromne in prema tome tudi toalete nič kaj posebno elegantne, če odštejemo par izjemnih slučajev, ki pa še ne dokazujejo, da se gledališka publika zaveda, kaj je lepo in elegantno odnosno kaj spada v gledališče in kaj ne. Po čudnih potih smo prišli do prepričanja, da je za gledališče vse dobro. Zlasti naši go-spodie se kaj radi pregreše proti elementarnim principom gledališke mode, ker malo manjka, da ne slečejo v ložah suknjičev, da je v gledališču le malo boli soparno ali preveč zakurjeno. Gospod aH gospa se torej odločita posetiti gledališče. Najprej je treba seve kupiti vstopnice. Potem se obvesti o tem veselem dogodku znance pri obedu, v uradu, na promenadi ali v kavarni. Že tu je treba pribiti splošno navado, da se večina naših dam in gospodov, ki hočejo poslušati novo opero ali gledati novo dramo, niti ne zmeni za to, da bi se predhodno seznanili z vsebino dotične igre. Kar se tiče damskih toalet je treba omeniti, da so letos za gledališke večere zelo moderne obleke s kombinacijami iz čipk. Krilo mora biti spodaj precej široko, izrez vodoraven, obleka je brez rokavov ali pa z rokavi, ki imajo na koncu manšete. Zelo eleganten okrasek za lase je tako zvana »Španska zaponka«. Sicer pa vidimo v gledališču največ svilenih oblek. Svilena obleka je spredaj povsem gladka brez kakršnihkoli okraskov, samo zadaj se zapenja na gumbe od vrha do tal in je kombinirana s pasovi. Rokavi so zelo kratki in harmoniziralo v barvi z obleko. Tudi kombinirana tunika z vodoravnim izrezkom na prsih je med gledališko publiko zelo priljubljena. Tunika je prepasana z ozkim pasom, rokavi imajo obliko zvonca, na koncu so široke manšete, zapete z žametastim Arkadi! Buho v: Flegma (Iz zbirke »Pogovor s sosedom«). IV. čez dva meseca mi je pokazala Kadežda Aleksejevna pismo nekega povsem neznanega mladeniča, ki se je pisal menda Nepjegin ali Ivanov, morda pa tudi Kranz. Neznani mladenič se ie z odlično ka-ligrafično pisavo na osmih straneh pisemskega papirja večjega formata pritoževal, da brezupno hrepeni po Na-deždi Aleksejevni, da jo ljubi in da celo umira od zavesti, kako malo se ona zmeni zanj. Gotovo je bila to počasna in nezanesljiva smrt ker je hodilo pismo teden dni, a mladenič je na koncu pripisal, da nestrpno pričakuje odgovora. Zato me to pismo ni nič posebno razburilo. — On me zelo ljubi, — je dejala Nadežda Aleksejevna in me skrivaj pogledala. — Kranz? — Kranz. To je moj bivši ženin, elektrotehniko študira. — Ko dovrši — bo inženir. Lepe denarce služijo inženirji. — Vas menda to ne gane kdove kako, — je vprašala suho. — Kaj pa? — Recimo kar to-le... PlŠe pismo... Piše. da me UubL. — Kaj pa naj počne fant, drugega kot da ljubi in piše o tej stvari dolga pisma* Tudi jaz sem bil študent. Vem. — A če bi mu odgiovorila s pismom ... — Kaj niste hotela odgovoriti? To ni lepo. — Ah, tako torej... Vstala je in začela tekati po sobi Sedel sem in razmišljal: »mila deklica, ki mi je zelo všeč. je prejela pismo od nekega neznanega lenuha pa je takoj prihitela, da me o tem obvesti. Ako bi hotela to utajiti, bi bil lahko ljubosumen. Kaj pa naj počnem zdaj?« Vstal sem, se ji približal in poljubil jamico pod njenim ušesom. Morda je bil to najbolj nelogični konec vsega dogodka, toda utopljenec se pač lovi za bilko. Žal je bila tako težka, da me je naglo rotegnila na dno. — Nikar tega, — je dejala Nadežda Aleksejevna jezno in me porinila od sebe, — če je vam vse eno... Torej, lahko tudi jaz napišem enako pismo... Trideset pisem . . . Sto pisem . . . Rekel sem že, da je bila čudovito prikupljiva, če so jo trte skrbi ali če se je razburila. Nadežda Aleksejevna, — sem spregovoril v zadregi, — lahko dam vaši sobarici mesečno deset rubljev, lahko prestrežem vaša pisma ter jih prečitam, lahko se naučim vsebino na pamet ali pa prepišem pisma v vezano knjigo... Kaj bi res mogel s tem .. trakom. Krflo tunike ie istega kroja kot žabot. _ Človeštvo 19999 Ženska, nekdaj vladarica sveta, je začela izumirati v rrenotku. ko se moški ni več zanimal za vse, kar je bilo v modi. Ženska je živela v prvi vrsti z modo in za modo in ko so ji moški to edino oporo vzeli, je ostalo njeno življenje brez cilja. Nekaj časa, ko je prišla do veljave moda »učenih žensk« in pozneje »žensk ljubezni«, ie še životarila, toda ne dolgo, ker se je ta moda držala samo nekaj sezon. Konec je bil neizogiben, ker so se moški spremenili v navadne stroje in tako je ženski spol popolnoma izginil. Celo za muzeje ni bilo nobenega izvoda več. (Odkar je storila tako žalosten konec zadnja ženska, se je množil človeški rod na ta način, da so padali novi moški s sosednih nebesnih teles). Mi niti dobro ne vemo, kakšno je bilo to pravljično bitje — namreč ženska. V znanstvenem svetu je vladal okrog L 9999. v tem problemu pravcati kaos. Neki vseučiliški profesor in zoolog je trdil, da je treba orištevati žensko med stonoge. Svoje naziranje je utemeljeval z izkopninami in arheološkimi ostanki nekdaj zelo cvetoče »Visoke šole modemih plesov«. Učenjaki so našli med izkopninami fotografijo neke ženske, ki pleše takozvani »šimi ekstra-original«. Na sliki vidimo nekako človeško postavo, zelo podobno moškemu, s strašno tenkim in zvitim telesom in ogromnim številom nog v najrazličnejših legah. Ta najdba je zbudila izredno zanimanje takratnih zoologov. Čudoviti stvor s svojimi Številnimi nožicami^ je dal učenjakom povod, da so se začeli pečati z novo vedo. Nastalo je mnogo znanstvenih del, ki so si pa glede števila ženskih nožic nasprotovala. Ena univerza je trdila, da je bilo teh nožic 237, druga zopet jih je ugotovila samo 6. Druga struja med znanstveniki je bila mnenja, da je imela žeska dve nogi in da je bila sploh podobna moškemu. Našel se je celo učenjak, ki je trdil, da je bila ženska neko višje bitje. Svojo trditev je utemeljeval z izrazi, ki jih je polna leposlovna literatura 20. stoletja, zlasti poezija.O ženskah se izražajo pesniki kot o »angelskih«, »božanstvenih« bitjih, kar je najboljši dokaz, da je^ bila ženska v moških očeh nekaj vzvišenega, nadnaravnega. Zaman bi iskali kai takega pri pisateljicah ali pesnicah. Učenjaki so prebrskali v muzejskih knjižnicah vso literaturo, oa niso našli nobene pesmi ali kakega drugega izliva srčnih bolečin, v katerem bi zapisala ženska roka: moj »angelski« Pepček ali »božanstveni« Lojzek. Pač pa so ženske kaj rade titulirale moške z raznimi drugimi priimki, kakor »tepec«, »bedak«, »mevža«, »neroda«, »slon« itd. Moškim prejšnjih stoletij je bil užitek »umreti pri njenih nogah« ali biti »večno njen suženj«. Ženske niso poznale takih in enakih sbomin, po prostovoljni smrti pri moževih nogah. Iz vsega tega je razvidno, da so smatrali moški sami žensko za nekaj višjega in da so jo celo oboževali. Neki drugi učenjak je odločno pobijal to naziranje češ, da poedini slučaji ko so se moški spozabili tako daleč, da so uvrstili žensko med višja bitja, za znanost ne morejo biti merodajni. Dotični učenjak je branil svojo tezo takole: »Možje, ki so si v svoji zaslepljenosti dovolili tako vzvišene priimke na naslov ženskega spola, so bili v nekem čudnem, nam neznanem stanju zaljubljenosti in to stanje nam daje pravico, da jim to ne verjamemo. Taki moški z znanstvenega stališča nikakor niso resni in verodostojni. O zaljubljenih moških so bile na pr. slavne francoske me-trese same mnenja, da postanejo nekritični in preveč dovzetni za razne srčne napake. Tako je trdila madame de Chauvreux: »Zaljubljeni moški postane dete. Če bi ne bil pri tem tako neizrečeno dober in če bi ženski njegova zaljubljenost ne nesla, bi lanko me ženske rekle, da je zaljubljeni mož bedak.« Madame Pompadour trdi: »Ce hočemo pridobiti moškega za svoje načrte, če hočemo, da bo videl vse z našimi očmi, moramo poskrbeti, da se v nas zaljubi.« Iz tega je razvidno, kako malo veljave in ugleda imajo v ženske na svetu zaljubljeni moški. Taki moški postanejo bebci in vidijo vse skozi ženska očala. Odtod tudi priimki »angelsko bitje«, »božanstvena kraljica mojega srca« itd. Učenjak pripominja* »Kako so sodili o ženski tisti možje, ki so se otresli ljubavne opojnosti, je razvidno iz pisma ki ga je pisal neki moški v bolnici. Med boleznijo je pisal: »ona je pila dušo i s mojih ustnic«, po bolezni pa: »izses al je iz mene samo denar.« V bolezni je bila ljubica »krasota vzvišenih idealov«, oo bolezni pa »kako sem se sploh mogel pokazati na promenadi s ta1 opico.« Težko je odločiti, katero teh nazi-ranj o ženski je pravilno. Zanimiva je teorija nekega tretjega učenjaka, ki predstavlja kompromis med omenjenimi naziranji. Ta učenjak trdi. da sta živela bržkone dva tipa nežnega spola i;i sicer so bile ene ženske božanskega, druge pa neznanega izvora. Enim je bila pramati Eva. drugim pa nekaka ko-linska cikorija. Evine hčere so tiste ženske, ki jim gre priimek »božanska« ali »angelska«. Vse druge ženske so hčerke Kolinske cfkori: Razlikovale so se zlasti v tem. da so pile neko gnusno, rjavo tekočino in sicer med groznimi orgijami, pri katerih so počenjale nai-grše reči. V enem pa so se vsi strokovnjaki strinjali. Karakteristična poteza Žensk je bila ženskost. Kaj je bila ženskost, tega ljudje v 1. 9999. niso vedeli. Vsekakor je bilo to nekaj subsrilnega, ker se točno sploh ni dalo definirati, česar niti takratni moški, niti ženske niso znale točno opredeliti. Skrivnost ženskosti so poznale samo ionske in bila je vsemogočna. Možje so se povsod t>od njen i i n vplivom omehčali kot testo. Ženskost je dajala vsem rečem na svetu drugi pomen in značai. Ženskost je dala ženskan pravico do življenja. Brez nje bi ženske sploh nikoli ne bilo na svetu. Mošk-je ljubil in spoštovat to reč. V trenotku. ko je ženska zavrgla ženskost in hotel biti enaka moškemu, se ie začel moš z njo boriti ria življenje in smrt ter sovražiti ta nenaravni monstrum. Ni hotel dovoliti, da bi se ženska vmešavala v njegove posle, ker mu ie vse pokvarila. Strokovnjak v moških zadevah je laliko samo moški. Moški se je zače1 boriti proti tem nadležnim konkurentom in je končno tudi zmagal. Ženska je iz umrla L 5555. ! Najboljše manufakturno blago po najnižjih cenah prodaja Oblačilnica v Ljubljani Miklošičeva cesta 7 — OGLEJTE SI ZALOGO! — 305a Komplet ostane tudi v bodoče modertsn samo da mora biti blago prhnerno toplo. Obleka na srrki 4 je fo sfnjega gabardtna hi spodai že nekoliko razširjena. Dolga Iona je vsa polna gmmbov. 2epi m rokavi so obrobljeni s srebrno tkanino. — Ker se bftSa Ha dna je«en, trrumfirax> naravno razne vrste volnenega blaga, kakor kasti a, ševiot, sabaTchne. davetipe itd. Popoldne in zvečer mora biti obleka seveda finejŠa m ele-gart-rnejSa (št. 5). Zelo moderen bo jeseni plašč, ki Je na naš- sttki iz črnega z be-ltm krepdešfnom podsitega krepžoržeta. Ce imajo dame dovolj denarja, tim prtporoč;1 rrodn za jesensko sezona plašče, ki so obrabljeni za vratom, na roka vili in spodaj s koŽTihovtno. — Zelo okusna in po MniJI nova je popoldanska obleka fz črnega srikna (št 6). V jesenski sezoni bodo prevladovale črne obleke s kakfnrl pestrtrr* rnrsrvJri' Jb okraski. Modne trgovci, ne pozabite ogla sli v MSlov, Nahodu" V njenih očeh so se zalesketale solze. — Kakor kamen ste... Kamen... Ni vas mogoče prevrtati In da še bolj podčrta utemeljenost svojega prepričanja, je pograbila boo Li odšla. Tisti večer je sedela doma. Prepirala se je s sestro in plakala. Jaz sem preživel večer doma, dolgočasil sem sv: in jezil nase. Sicer sem pa zaspal z zavestjo, da sem povsem nedolžen, V. Ce ima povsem tuja ženska objokane Oči, lahko sklepamo, da jo je zadela kaka nesreča, in da bo takoj zelo mehka, ali pa se na koga jezi in bo z vami zelo ljubezniva. Objokane oči drage vam ženske — to je pa renčanje angleškega doga, ki je vas nenadoma zagledal v kabinetu svojega gospodarja, kjer sedite sami in čakate. — Zakaj ste taka. Nadežda Aleksejevna? — Ugriznila se je v ustnico m nervozno mečkala s prsti rob krila. — Zdi se mi, da ste bili včeraj v gledališču, kaj ne? — In mi je vprašujoče pogledala v oči. — Seveda, seveda... čudovito mila opera. Ne spoznam se v muziki in vendar... — Menda niste bili sami... — Jaz? Ne. Pred tremi dnevi je prišla moja rojakinja, pa me je prosila, naj grem z njo v gledališče — In vi seveda niste mogli odkloniti? — Odklonil bi lahko... Odškodnine bi seve za to ne plačal, vendar pa ne razumem... Ah, ne razumete ... No, seveda, seveda... Jaz sem pa morala sedeti ves večer sama... — Saj ste sama rekla, da poj dete v posete. Ali ste bila? — Da, bila sem. In kaj zato? — Prav nič. Vi ste bila v posetih, jaz pa s svojo staro znanko v gledališču ... — Kako morete o tem tako mirno govoriti? — je vprašala jezno. — Saj nisem bil namenjen na vlom v kako blagajno... Zakaj bi pa naj govoril o tem z globokim kesanjem?... Saj ljubim vas... Moja znanka je poštena ženska, njen mož je moj bivš... — A, ona je v nameček še poročena ... — Že šest let je poročena. — No, kaj hočemo. Preostaja nama še zadnji pogovor. — In to bo po vsakem mojem po-setu gledališča? Še dobro, da nisem aboniran. Naglo se je obrnila in stopila k oknu. — Menda se še šalite? Plaho sem umolknil. Zdi se mi, da bi bil moral po vsem tem energično vstati, tekati iz kota v kot, držati se za glavo in na ves glas obsojati svoje vedenje z obupnimi klici: —Kaj sem storil! Kaj sem storil! Pa si nisem mogel pomagati s tem. Zato sva sedela dve uri molče. Le včasih je Nadežda Aleksejevna izgovorila kako opazko na naslov moje včerajšnje spremljevalke. Iz teh opazk sem sklepal, da je prišla ta spremljevalka v mesto edino s tem namenom da me ujame v skrivne mreže, da se izneveri z menoj bebastemu možu In ostane tu v svrho trajnega in javnega izvrševanja grdega poklica. V ta poklic je spadala tudi njena razkrinkana namera. Češ da bo prihajala k meni in da najameva celo skupno stanovanje. Vse moje trditve, da je to zelo dostojna ženska in mati krasnega triletnega dečka z velikimi črnimi očmi, so se razbile ob njen surovi in neizprosni ton. — In to vas prav nič ne razburja? — je vprašala nenadoma Nadežda Aleksejevna in se menda pripravljala oditi. — Zdite se mi nekam zelo mirni. — Ne, — sem odgovoril iz vljudnosti, — razburjen sem. Zelo sem razburjen ... Prezirajoč me je pogledala m sko* miz gnila z rameni Celo najdražja bitja ne odpuščajo vedno. Včasih se zgodi, da zaloputnejo vrata in človek ostane z dolgim nosom sam v sobi, kjer sta bila hip poprej dva. Take okolnosti nadomeste v tem slučaju slovo ali poslovilni poljub. * To in ono Raznoterosti Iz kronike Koniesine neprilike. — Triglav Krškem polju. — Zar Frkujđjrvo, vitko, žarinooko in eleganco ljubeče dekle, kotit osa de Comari se Je po mnogih težavah in mukah pripravila ter se končno odpravila še z večjimi nepri-Ukami fet ovirami na letovišče. Veliko preglavic ji je delala toaleta. Na sinji Adrfjl je uživala bajne in čarobne avgustovske noči, zatopljena in zaljubljena je postala v nrišičaste mornarje, ki so mimo njene pentlje vesljajoč prepevali dalmatinske mornarske pesmi. Enakomerno življenje onega jadranskega letovišča je nekoliko pre-ruSfla visoka osebnost. Kontesa pa je bila nad njo razočarana. Vrnila se .te. Prt povratku je potovala v Ljubljano čez italijansko ozemlje, seveda s pravilnim potnim tstom. Kontesa je spravila na kolodvoru tvojo prtljago ter jo mahaHa po Ljubljani. Se ni bila daleč, pa je začula rezek, uradno resen glas: »Gospodična! Izvolite nazaj!« Na carini so ji začeli pregledovati prtljago In StudihraiJ pravilnost potnega Usta. Konte-si je bilo mučno. Kako naj bi ona postala naenkrat tfhotapka? Končno je bfla rešena muSm revizije ,. ■ Ko gOTOrim o letovišču, naj povem se nekaj o Bledu to Triglavu, odnosno o Triglavu m Bledu, ker to je bila pravima kavzalna zveza za pikanten dogodek. Junak dogodka — nrtad, petičen, na vse stran! in na vseh poljih podjeten gospod, obsebi umevno Ljubljančan. Oženjen. Doma je mladi ženki več tednov do šmarnega praznika ljubko kot kos gostoleJ: »Dragi mucek I . . . Luštk&ni moj srček! Pojdrva za praznike na Triglav! Ti se nisi bfiai g . . Pripravim vse, da ti bo »hoja na Triglav« prav prijetna!« , . . 2emka Famiika, bujno se razvfjajoč kot ža gavtroža, je možu kratko in vztrajno odgovarjala: »Ljubi možek! Ne! . „ . Gorskih tur ne Iju-bten . . . Mem je samo za tepo ravan , . . Pojdi sam! Ostanem doma!« . . . Res. Tako je tudi bilo! Mladi mož Tonče jo je za praznike mahnil na Triglav. Skrbno preskrbljea z vsem patrefrmm ruri-stovskfm orodjem m jedilom. Tonče pa ni naklonjen samotaratvu, zato si je izbral za dru žico na Triglav lepo kokektno Lojziko. Vsa njegova prejšnja vabila, naslovljena na ženo, bila so pač le taktična poteza, ker je vedel, da žena ne IfrirbI turistJke, a on je računal na Lojziko. Hodila sta t Lojziko na Triglav. Loizj-fca, k! drugače ne pozna turistovsklh prava za pripravo na gore, se je oblekla v pester športni kostum ter obula moderne čeveljčke z mikavnimi nogavicami. Seboj je vzela veliko ročno torbico, kjer so bili skrbno shranjeni razni kozmetični pripomočki. Druzega nfč! Saj Lojztfka je vedela, da i! njen kavalir nosi, težko nosi vse, kar Je potrebno za potolažeaje Želodčnih boie- Neprestani dež je njuna na potu prekrival vse lepo zasnovane načrte »noje na Triglav«. Lojzika, vsa premočena, je kmalu omagala. Morala se je sušit! na deifkaten načto v nekS pastirski koči In to }e bila še veKka sreča! Ko sta se osušila ta ko je po- ln Bled« — Kmetski očanec na rVjeno dekletce. nehal dež sta enodvSno sklenila odrtartj na Bled, da tam v fd-IHčnem miru prebijeta drugo polovico praznika. Res je bflo tako! Smola pri Triglavu, se večja na Bledu! Pojavila ste na hladnem vrtu nekega blejskega restavTanta Toda joj! Grom in strela! zakonec Tonče je okamenel, niti premakniti se nj mogel, samo jecljal je nerazumljive besede: »Lofztka! Lojzi-ka! Iz-gi-nMif!« Tonče je zagledal v skrivnem kotičku svojo ženo, ki jo ie rnahrriia kot »llnt-vern« proti njemu. Zaničevanje izražajoče besede so zletele kot puščica iz ženskih ust: »A—a! Tako ti hodiš na Triglav!« Zadnji akt Triglav-Bled je pri sodišču, v senatu za ločitev zakona. Pa rudi Fantka ni bila, pravijo tako nedolžna. Imela je svojega kavalirja, ki pa se je o pravem času izmuznil drugače bi se mogoče zamenjale vloge.... Zanimiva je zgodba s Krškega porja. Radića je prišel gledat in poslušat rudi neki imovtt očanec tam z Dolenjskega. Večina kmetov se je zatekla pod šatore k ljubkim in brhkim točajkam, katere je celo Radič navdušeno poljubljal, ter so tam častili runno kapljico. RaoaH so pozno v noč. Ker ni bflo v Krškem prenočišč, aidt nekateri v koruzo in hosto! Tako je napravil tudi naš očanec. Pripravil si je svoje zavetišče In ležišče kar v koruzi Slekel se je, kakor da bi bil doma v postelji. Zjutraj Je solnce pozlatilo Krško polje. Očanec Je vstal ter začel debelo gledati na nenavadno posteljo. Motovilil je dalj časa po polju In iskal ženo... Ali jo je našel, tega kronika ne pove.... • M M O ugrabljenih Sabinkah je storja znana! O zar ubi lenem dekletu gotovo še ne! Te dni se Je pripeljala v neko naše sok) sodna komisija ali bolje »eksekutor« z dvema Amerfkancema. V kočij} sta sedela dva Amerikanca ter nosfla seboj prav Čeden dekliški kostim, novo perilo In mnogo bom-bončkov. Ustavili so se pri neki hiši. Ekse-kutor je uradno resno pozval domačine: »Izročite 4 letno Anico v varstvo teh gospodov! Ore v Ameriko k svoji materi!« Anica sama je nemo gledala, ni hotela zapustiti prijetnega doma svoje rednice na hribčku. Borba za dekletce je bila dolgotrajna. Pred leti je odšla v Ameriko zdrava in mlada Marija, ki je pustila tu svoje nezakonsko dete. V Ameriki se je omoMa in zabogatela. Spomnila se je svojega otroka tam v domačih logih. Zahtevala je Anico k sebi Zaman. Branil je nezakonski oče, ki je med tem skrbel za nedoraslo. Amerikanka pa je poslala v domovino kar dva pooblaščenca z nalogom, da morata k njej pripeljati deklico. Razvil se je proots. Amerikanki Je bila deklica prisojena. Pravijo, da Je Amerikanka v tej pravdi potrošila nad 2500 mastnih amerikanskih dolarjev. Te dni sta amerikanska strica odpeljala mlado Anico tja v Ameriko k bogati — materi Kdo ve, alf bo Anica tam tako srečna kot pod priprostim krovom svoje rednice tn če se bo kdaj spominjala svojega očeta, nekdanjega materinega ljubimca.... —c Idila s Save in ubogi novinar Sicer so pasji dnevi že minuli in vročina že pojema, vendar se novinarji še vedno pote. Ne toliko rad! vročine, pač pa radi novega tiskovnega zakona, ki ubogim žurnaMstom povzroča smrtni stran, zakaj vsak htp morajo biti prtpravljenl, da pridejo v nasprotje s kazenskim zakonom in potem z Bogom... Res pravo mučeništvol Prave Tantalove muke je imel te dni prestati neki beogradski novinar. Grda zgodba, ki ga je ovekovečila kot mučenika, ye sledeča: Naš novinar, podjeten kakor seno pač vsi, Je menlnič, tebinlč ilustriral par pikantnih prizorov s Save, biil pa je toliko previden, da oziraje so na novi tiskovni zakon, nj navedel prizadete osebe s pravim al| celo polnim naslovom, pač pa z nepravima začetnimi črkami. Stvar pa le bfla sled eč a: Nekega vročega poletnega dne, ko je •odnee pripekalo z vso silo, je bilo ob savski obali nenavadno živahno. Med drugimi se ie tam solnčfl tudi naš novinar. Leno je ležal v pesku, se stegoval m premetaval in zdelo se je, da se sploh ne briga za svojo okolico. Nenadoma pa mu je oko obvi-selo na mladi, ljubki blondinki v modrem kopalnem kostumu In mladem gospodu v črno - belem kostumu. Parček je vstop?! v čolnič, ki je odplul po Savi nizdol Dolgo je zrl novinar za obema dokler mu v daljavi skoraj nista Izginila rz vidika. Videl je še, da se je čolnič ustavfl na malem otočku in nato je mladi parček l-zgirnfl v grmovju... Bistrooki novinar se je maUo nasmehnil, nato pa se je okrenfl na drugo stran, ne meneč se dalje za parček. Ko pa sta se mladenič in mladenka približno eno uro kasneje vrnila, je novinar začuden dvignil glavo. Kajti sedaj je imela ona Črnobeli kostum, on pa modrega ... Končno pa našega novinlrja zadeva nI dalje zanimala, napravil pa je samo mal člančič o tem, s pripombo, da Ima današnja mladina naravnost kameleonsko sposobnost za spreminjanje. Clančlč je vplival kakor bomba. Ko je naš novinar drugo jutro vstopil v uredntšt- VI. Celo kart sem se naveličal. Poznal sem športnike, ki se koncem koncev niso več prikazali pod milim nebom, ki SO začeli hoditi na družabne večere, pa š*e tja so se vozili v kočijah. Ljubezen do ljubljenih žensk se ohladi neprimerno hitreje. Kmalu nato jih ne smatramo več niti za ženske in le redko nas spominjajo nečesa, kakor stara fotografija s preluknjanimi očmi. Dva dni pozneje, ko so me seznanili z Angarsko, sem takoj popravil kardinalno napako in spoznal, da ima Nadežda Aleksejevna krasen nos in debele ustnice. Takoj sem se tudi spomnil da ni Čitala Dostojevskega in da niše na napačnih krajih nepravilne Nekdo je pomagal najti odgovarjajoče nedostatke na meni tudi Nadeždi Aleksejevni. Prišlo je na dan, da je bil to isti Kranz, ki bi bil nekoč rad umrl Jn je zdaj iskal primernega kotička, kamor bi se stisnil — ne na pokopališču, ker se mi je zdelo zelo čudno — nego v eni najboljših tovarn. Menda je zapustil nekdaj ljubljeno bitje v zanesljivih rokah. Zadnjikrat sva se srečala po dolgem presledku na cesti Spremil sem jo do doma. — Zakaj niste odgovorili na moje Dismo? — je vprašala Nadežda Alekse- — Tisto... v katerem ste mi pisali, da je med nama vse... — Da. Na tisto. — Kaj pa naj bi odgovoril? Poslati potrdilo o prejemu in končati: v pričakovanju vaših nadaljnih naročil z odličnim spoštovanjem XY... — Vam se celo zdaj ne pozna solza v glasu ali vzdih... — Nadežda Aleksejevna... Saj se več ne ljubiva... Ako pa hočete, lahko sedem iz spoštovanja do vsega, kar je bilo med nama, tu na stopnice in začnem na ves glas plakati, dokler me ne spodi hišnik. — In to je vse? Pomislil sem in odgovoril odločno: — Vse. Zdi se mi, da nisem ravnal prav. Flegma ne odlikuje moža. On mora biti podjeten, vročekrven in poln lepih kretenj. Drugič, ko se seznanim z žensko, ki mi bo všeč, jI povem to s takimi strastnimi besedami, da bo mimoidoči nepovabljeni gost prebledel in se boječe stisnil k steni. Teptal bom njena pisma s petami ali jih pa trgal z zobmi, kakor razjarjeni pes. In razmetaval koščke po parketu. Ko pa poj deva vsak sebi, bom dolgo hodil po praznih ulicah in strašil mimoidoče z mučno grimaso bolesti in obupa na izmučenem obrazu.. vo. fte presenečen obstal Sedem mtodm lepih dam. Štiri K san tipe, tri zarjavele device, dva debeduharia m osem pleseev ga je sprejelo s huronskim krikom In z grožnjami da mu razbije jo betico ter drugimi liubeznjivi-mi jutranjima izbranimi voščili. Nesrečni novinar se je le t težavo prerfl skozi gnječo in ušel v svojo sobo. Toda zbrana drhal mu je sledila za petami. Ta ga Je neka gospodična zagrabila za suknjič In divje kričala nanj: »Kako se drznete kaj takega pisati o meni?! Kaj si bodo mislil! ljudje? Morala sem z Milanom pristati ker je bil naš čolnič poškodovan in ga je bilo treba popraviti!« »Čemu sta pa potem zamenjala kostume?« — je bleknil novinar drzno vmes. »Čemu? Čemu?« je kričala ona divje. Ker mi je pri delu kostum tako nesrečno počil, da mi je bila vrnitev v njem nemogoča. Milan je bil tako ljubeznjiv, da mi je kostum zamenjal...« »Bien, bien!« je zamrmral novinar ter se oddahnil. Toda njegove muke se še niso končale. Ostale dame so ga napadle slično, gospodje pa so ga zimerjali z lopovom, ki da se upa omadeževati čast njih zakonskih tovarišic, kako uničevati njih rodbinsko srečo in da ga bodo tožili. Končno novinar ni vedel drugega izhoda, kot da *e podal svečano Izlavo, da se člančič ne nanaša na nobenega drugega kot na uredniškega slugo, ki je svojo ženo zato zapeljal v grmovje, da Jo Je lahko pošteno namlati! Tako je bil sedaj volk sit in koza cela. Vsa pisana družba jo je odkurfla iz uredništva. Umevno, da se ie odslej naš novinar čuval pisati zopet kaj pikantnega. In ko je nedavno izvedel, da Je nastal v nekem zakonskem trfumvirartu velik skandal, je sicer to vest priobčil, skušal pa je zadevo omiliti s tem, da je iz fatalne zadeve napravil nesporazum, češ da je bfll neprijetni »tretji«« »stric Iz Amerike«, ki je obiskal svojega nečaka in nečakinjo, da ga pa oba nista takoj spoznala! Naslednji dan je bil v uredništvu zopet cirkus. Pojavil se je star, dobro rejen gospod z debelo palico v roki, ki Je novinarja divje nahrulil: »Kakšne oslarije pišete? Kakšen stric iz Amerike? Zakaj ne pišete resnice? Napišite jasno, da sem jaz svojo ženo z njenim ljubimcem vred pretepel In treščil na cesto. Če Jutri tega ne berem v listu, potem gorje vam!...« še to je rekel in se peneč togote odstranil iz redakcije. Novinarja so še istega dne zvečer odpeljali v blaznico... □mumLUUUUUUULJUUUUUULfULlUUUU Pomislite, posetrrk veleseima že sedaj, česa boste na oblačilnih potrebSči nah v doslednem času potrebovali V paviljonu I 615-617 si boste lahko izbrali sle-hreno oblačilo za dame in gospode ter d?čke izgotovljeno ali po meri. — Drago Schwab, Ljubljana. UUUULOJUUUU Kako kaznujejo divje zakone v Beogradu Sredi Beograda se vzdigujejo prav visoke palače. V njih stanujejo predvsem regularni zakonci, potem same! in prav v malem številu samke. To so uboga dekleta, ki si služijo kruh po raznih uradih. Marsikatera med njimi si pomaga rudi s postranskim zaslužkom, saj je v Beograd kakor pripovedujejo očividci prav obilo mladega in srednjestarega sveta, ki se rad zabava In ki za zabave žrtvuje zidana oblačila, lakaste ženske čeveljčke, prozorne nogavice in kar je 5e slične ženske galanterije, ki se rabi za galantno ponočno In večerno, pa tudi za galantno podnevno življenje. Tudi podnevi Beograd ni tako nedolžen kakor izgleda. Strokovnjaki na beogradski policiji trde, da je po dnevi za 10 odstotkov porednejši nego ponoči. Pa naj bo temu kakorkoli. V taki visoki palači sta se pred časom ugnezdila mlada zakonca. On višji uradnik v ministrstvu, ona neznanega izvora. Ljubezniva, zabavna, elegantna, vesela ženica. »Zakonca« sta živela v najbolj Sem soglasju. Saj sta se tudi pravilno vezala Iz prave, resnične ljubezni, katero pa sta pozabila posvetiti s cerkveno vodo in Jo potrditi pred civilno oblastjo. Za take stvar! zvedo najprvo prave zakonske družice, katerim je ljubezen med dvema bitjima postranska stvar, glavno pa žegen in podpis pred županom. Taka soseda se Je spravila tudi nad našo brhko ženico in Ji očitala, da je nemoralna, da Je pogubljena žena, da bi Jo morala zapreti policija in kar Je še takih sličnih očitkov. Naša ženica se ie razljutila. Saj ni mogla zapopasti, zakaj bi njeni divji zakon z ljubljenim možem ne bfl regularen In dober. Nevoščljivo sosedo Je temeljito obdelala s kuhinjsko posodo. Vsa pobita je soseda tekla na policijo, ovadila divja zakonca in zahtevala njiju dvojno kaznovanje. Drugi dan sta se zakonca že morala zglasiti pred policijskim komisarjem. NIC ni pomagalo javkanje in obljubljanje moža, da poroči še isti dan svojo divjo ženico. Policija je odredila, da mora divja ženica glasom zakona v rojstno mesto. Mož je vfl roke, prosil In rotil. Končno se je udal v usodo in priznal, da Je zakon pameten, ko zahteva, da se mora divja Ženica odpraviti v rojstno mestece tn da Jo mora, če Jo hoče regularno poročiti, to Je z blagoslovljeno vodo In t podpisom zaprositi le v rojstni vasi Na beogradski poifciji so v tem ozira sila strogi možje. Ne poznajo pardona, dasi vedo, da živi v Beogradu brezbroj divjih zakoncev v rednem družinskem gospodinjstvu. Beogradski divji zakoni očivldno ne poznajo morale, dobrega tona, zakonov, policijskih predpisov in kar Je ie drugih takih pametnih stvari na svetu. Mislijo, da zadostuje ljubezen, tista grešna ljubezen še povrh, kar pa ni zadosti. Tudi po našem mnenju ne! Jok! Ne smeš ti ženke, dokler ni blagoslovljena, pardon, dokler sam nisi blagoslovil en . . . Testament na spodnjem krilu Neki bogat posebnež Oeorge Haseltine je izzval cek> vrsto procesov, ker je napisal svojo zadnjo voljo na rob Ženskega spodnjega krila. Ko je ležal na smrt bolan v bolnici v Los Angeles, je zahteval, naj mu dajo žensko spodnje krilo in na to je potem napisal svoj testament. Bolnici in edini sest-ni je zapustil po 10.000 dolarjev, svoji nečakinji pa vse drugo premoŽenje v vrednosti 500.000 dolarjev. Proti testamentu, napisanemu na tako poseben način, so nastopili oni, katerih se je spominjal v nekem prejšnjem svojem testamentu. In tako so se sedaj razvile pravde, ki begajo glave ameriških juristov. Stvar pride gotovo pred najvišji sodni dvor. da eden par nogavic % žigom in znamko (rdečo, modro al zlato) „ključ" traja kakor štirje pari drugih ako kupite eden par. Dobiv.v 5e v vseh rro<1fl!»'rah Plesalka kot delavka Ko gledamo v sinjajnem svitu žarometov plesalko v svetli obleki na odru, Su misli marsikdo, da Je njeno življenje nad vse prijetno in udobno. xoda življenje dobre plesalke zahteva mnogo dela in samo-zatajevanja. Ona ne spada k umetniškim vrstam, marveč k težkim delavkam. Primabalerina slovečega diagilevskega ruskega baleta Lidija Sokolova je popisala v nekem angleškem Listu življenje plesalk, Izvajajoč, da poteka v vednfh vajah m predstavah najmanje deset mesecev na leto, za počitek sta določena dva meseca, kar Je nujna potreba. V družbi vlada strog red. Prava plesalka pa se mora tudi sama vzgo-jevatl Plesalke ne smejo hoditi pozno v posteljo. Ako se spanje prikrajša, se to hfrt-ro pokaže v negotovosti, ki zmanjša preciznost predstave. Stroga dijeta mora skrbeti za to, da se ne odebeli niti sa en gram. Vsako nerazpolažernje, vsaka nemarnost škoduje celi skupini. Popolno obvladanje mišic je neizogiben predpogoj za dobro Izvajanje naloge plesalk. Vsak par čevljev potrebuje še le nekako predvajo in plesalke rabijo zato pogostoma nove čevlje. To je življenje, polno dela In kakor povsod i, je tudi pri tem delu najbolje zadovoljstvo nad kolikor mogoče popolno izvršitvijo In čuvstvo harmoničnega skupnosti z drugimi. Japonska reklama V nekem londonskem časopisju sm< čitali pred nedavnim časom poročilo o japonskem knjigarnarju, ki Je zaslovel s svojimi originalnimi reklamnimi domlslekl. Mož se je prav dobro razumel na reklamo In Jo tako sestavil, da je morala privabiti nove kupce ter vzbuditi radovednost mimoidočega občinstva. Neki dan je objavil ta knjigarnar v Japonskih časopisih sledečo notico: Opozarjam Čislano občinstvo na sledeče prednosti moje knjigarne: 1. Moje cene so nizke kakor loterijske tablice; 2. mole knjige so elegantne kakor koncertne pevke; 3. tisk naših knjig Je Jasen kakor kristal; 4. papir Je debel kakor elelantova koža; 5. postrežba uslužna kakor na parnlklh konkurenčnih družb; 6. naše skladišče sliči na veliko bogato knjižnico; 7. diostavltev na dom se izvrši kakor da Je ustreljena iz topa; 8. kupljene knjige zavijemo z enako skrbnostjo, s katero obda ljubeča žena ljubljenega moža; 9. raztreseni in leni mladi ljudje postanejo resni in delavni čim začno obiskovati našo knjigarno; 10. jezik je prereven, da Izrazi ostale ugodnosti, ki Jih nudimo odjemalcem. Vidi se, da je mož razumel svoj posel in da zna vabiti ln mamiti odjemalce. Listi poročajo, da je mož s to reklamo dosegel velikanski uspeh. Par mesecev po tej reklami je popolnoma razpdodal knjigarno, si kupil vilo ob morju in šel v zaslužen pokoj. Hijene na reškem pokopališču Na Reki je bfla odkrita senzacijonalna afera, kS Je bila povod različnim govoricarr in komentarjem, obenem pa je povzročila precej razburjenja in škandaldziranja. Ore za nenavaden slučaj: ropanje mrllčev In prodajanje krst. Kot glavni krivec se smatra grober Orubesslch. Ze dlje časa so po Reki krožile fantastične stvari m verzije o misterijah reškega pokopališča in o tem je bfla obveščena tudi policija. Govorilo se je javno, da nekateri ljudje delajo kupčije z grobovi ropajo mrtvece in proda:ajo krste. Policija se dolgo časa ni ganila, zadnje čase Pa je prejela več anonimnih pisem o početju elementov na pokopal ršču. Pretekli teden se je policija odločila k energičnemu dejanju. Načelnik reške policije Ptra se je z več kriminalnrrni agenti odpeljal v avtomoMlu na pokopališče, kjer je zahteval, da ga Grobesslch vodi po vsem prostoru ki pokaže vse podrobnosti. Končno so priSH pred neko malo barako, katero je Grubessfch le nerad odprl V baraki Je bi! odkrit nenavaden prizor. V temnem kotu je stala pokoncu krsta, vsa prepletena s paj-čevmo in dek>ma že razpadajoča V krsti se je nahajalo po tziavi grobarja truplo knjižničarja Jeraušga, ki Je umrl preteklo leto. Grobar Orubesslch Je bil takoj suspendiran. Policija je nato pričela zadevo raziskovati c največjo strogostjo. V petek ob 4. zjutraj Je odšla na pokopaltšče komisija, sestavljena iz krlmmalnfh uradnikov, članov sodtsča In tekata, 40 detektivov pa Je po- iskava je bfla okoli 11. ure končana, nakr se Je komisija vrnila. Kaj Je odkrila, nI zna-no, zatrjuje pa se, da so bili na pokopališču odprti grobovi, več grobov pa se sploh ni našlo. Krožijo verzije o kupčiah z grobovi, o plenjenju itd. Koliko Je na stvari resnice, zaenkrat še ni znano, ker Še ni bilo Izdano nobeno uradno poročilo. Na policiji so izjavili, da Je položaj ne samo težak, temveč uprav strašen. Pričakujejo se senzactjonal-na razkritja. Ločitev po zlati poroki Pred kazenskim sodiščem v okraju Fa-voriten na Dunaju so nedavno razpravljali o nenavadni tožbi radi razžaljenja časti. V ospredju te afere ie stara zakonska dvo'ica, 721etna Marija H. rn njen 761etni soprog. Zakonca sta že več mesecev prapraded in praprabablca In sta pred dvema letoma praznovala zlato poroko. Danes pa sta — ločena Mož se je pred poldrugim letom seznanil z 49!etno delavko Ano P. m se vanjo — zaljubil. Primerilo se Je celo, da je mož zahteval in tudi dosegel ločitev zakona. Meseca marca je gospa H. v nekem parku naletela na Ano P. tn na njenega moža. Nastal je velik škandal In gospa H. je tožila rad! razžaljenja časti. Pri razpravi se je 501 etrta Ana P. pojavila v nenavadno srčkanem »Bubikopfu«. Ona Je ločena od svojega moža to mati Šestih otrok. Sodnik: »Kje ste se seznanili z gospodom?« — »Na plesu.« — »S kom je bC tam?« — »S svojo pravnuklnjo.« Sodnik je obtozenko oprostil — Tako Je, 5e se star panj vname ... Jezik in značaj Po Lavaterievi fiziognomisi niso nikdai prenehali poizkusi, določiti človeški značaj iz zunanjih znakov. Sedaj poroča tednik »Magazine« o nekem specijaKstu, ki Je baje našel zvezo med značajem in obliko jezfka. Ta mož trdi, da date dolgi jezik prostodušnost, včasih zatajevanje ln hlnavščino. Ako 'e jezik širok, je dotičnlk gostobeseden, ako je jezik ozek, razpolagaš z darom koncentracije. Ozki in dolgi jeziki pomenijo iSrz-dano prostodušnost, dolg in širok ne l/dednost tn veliko klepetavost, veliko se govori ne da bi se dosti mdslfclo. Ozki in dolgi Jezik premisli, kar spregovori, ne pove vsega, kar misli Kratki in široki naznanja klepetavost, laž: govori se mnogo, ne pove pa se. kar se misli. Kratkost m ozkost tta znak; zvijače in Izredne lažnjivosti, neprodirnost' in velike previdnosti: varuj se takih ljud ker so vedno pripravljeni, da te ukane^ Toda težko Je to novo vedo praktKmo Iz vajati, ker ne moremo videti Jezika pr vsakem sočloveku m ne moremo kar tak zahtevati, da ga nam pokaže. Samo zvltlr ljudem se bo to posrečfflo, ako pa s kop občuješ, si pa že tako lohko napraviš sodb' o njem brez posebne diagnoze na njegoven 3C-AURMJUI GOVORNI OPTIK LJUBLJANA, Verski fanatiki poklali celo vas Verski fanatiki se ne pojavljajo sam med clvilrziraniimi narodi. Najdemo jih cel med zaostalimi ljudstvi, kjer gojc 5e primi tivne rn sila smešne ob'ike verskih obredo\ in zmedene načine verskega Življenja Iz stareza pisma vemo, da so Židje žrtvoval: otroke in tudi o drugih narodih tz starega veka poroča pismeno Izročilo, da so počel v verski blaznosti razna grozodejstva. V srednjem veku so se vršile znamenite križarske vojske, kojih namen Je bfl, s silo iz-preobračati tujeverne narode in jih siliti, dti sprejmo edinozvehčavne vere in cerkve Mimogrede so tudi zažigali krivovernike seve takozvane krivovernike, zakaj vsak je krivovernik za drugoverca, palili so corpni-ce in druge, slično zaznamovane Itudl. proti katerim se je zaganjala visoka cerkvena gosposka, V današnjih časih ne najdemo več ver sklh fanatikov v pravem pomenu besedi med kulturnimi narodi, zakaj tu je državna oblast, ki jamči svobodno prepričani. Pač pa poročajo belgijski listi o straSnem zločinu, ki so ga storili pripadniki verske sekte v centralm* Afriki V belgijskem Kongu, v pokrajini SakanlJa živi posebna verska sekta, ki nestrpno oznanja svoje nauke s silo m z ognjem. V tej pokrajini se Jc tej sekti uprla neka na^elbtna. ki m hotela pristan na blodme te sekte Fanatiki so v svoti verski blaznosti napadli naselbino, požgaJj »krtvovercem« domove ter ubili prebivalce, da ni ostalo ne duha ne sluha o kakem živem človeškem bttju v naselbini. Poginilo je nad sto oseb. Patroki domačtnske poHdje Je prihltek v naselbino, da reši prebivalce pred fanatiki ki pa so policijo nagnali t ogn'em ter Jo večinoma pobili in razkropili. Bližnja belgijska posadka je morala nastopiti s večjimi vojaškimi oddelki, ki so komaj pre-► gnaH fanatike z belgijskega ozemlja. Ko so belgijske čete pregledovale zažgano tn poklano naselbino, so trčili na strahovito razmesarjena telesa prebrvalcev. Fanatiki so poedfnoem rezali ude, ušesa, Izdl-rali očesa mrtvim otrokom. Žene Pa so nabijali na neki prav ostuden način na kole. Štev. 196 »SLOVENSKI N AKO U« dot 3U avgusta lV2b Stran ?. V. Ljubil vzorčni Petič sprejema Ljubljana odlične predstavnike vseh panog narodnega gospodarstva iz Slovenije, tu- in inozemstva, petič so prihiteli razni drugi prijatelji Slovenije in njenega žilavega prebivalstva, da prisostvujejo svečani otvoritvi Ljubljanskega velesejma in si ogledajo delo naših rok, petič se odpira-io vrata te naše prepotrebne in splošno koristne narodno gospodarske ustanove m petič se moramo Slovenci ob tem slovesnem trenotku vprašati, kaj smo dosegli z Ljubljanskimi velesejmi in kakšne namene imamo za bodočnost. Zgodovina in razvoj naših velesejmov je znana, znano je tudi vse ogromno delo, ki ie bilo potrebno, da smo dobili to važno gospodarsko ustanovo. Slovenci smo bili pred vojno znani ko-n.ai v mejah bivše avstro-ogrske monarhije in ker so nam rezali kruh tujci, je bilo vse naše prizadevanje razširiti czke politične, kulturne in gospodarske meje in priti do zaslužene veljave zaman. Po vojni se ie odprlo pred nami široko polje razvoja in napredka. Nove razmere same so nas silile, da stopimo na lastne noge, da razvijemo vse svoje speče sile do skrajnih možnosti, kajti samo s praktičnim delom se da utrditi in izkoristiti teoretična svoboda. S težkimi mukami smo se začeli polagoma otresati tujega vpliva, ustanovili smo svoj najvišji znanstveni zavod, začeli smo graditi svojo narodno stavbo in vsi smo čutili, da Jo je treba cementirati. Hrbtenica vsakega nanoda ie njegov gospodarski organizem. Nase gospodarstvo je bilo dolga desetletja z redkimi izjemami v tujih rokah in šele v novi, nacijonalni državi lahko govorimo o svojem slovenskem gospodarstvu. Temu mlademu, takorekoč šele ustanovljenemu gospodarstvu je bila potrebna institucija, ki bi prevzela in vodila propagando po drugih krajih države in v inozemstvu, ki bi prirejala velike slovenske gospodarske revije, na katerih bi pokazala Slovenija zunanjemu svetu kaj zna in more. Gospodarstvo brez take sistematične propagande je mrtvo. In tako smo dobili po zaslugi skupine požrtvovalnih gospodarskih strokovnjakov Ljubljanski velesejem, ki je velikega pomena ne le za slovensko industrijo, trgovino in obrt, nego tudi za najširše sloje prebivalstva. V kratki dobi petih let je razpredel Ljubljanski velesejem gosto mrežo propagande daleč po državi in inozemstvu. Slovenski industrijalec, trgovec in obrt-r.ik ni zdaj več v inozemstvu bela vrana, njegovi izdelki gredo v zunanji svet in njegov delokrog se čedalje bolj širi. Ljubljanski velesejem je dosegel to, da smo prišli Slovenci gospodarsko, pa tudi kulturno v tesne stike z drugimi narodi. Ogledati si je treba samo statistiko sejmskega urada, pa se prepričamo, da je naš uspeh na tem važnem polju zelo razveseljiv. Govoriti o bodočnosti je težko. Zlasti težko je govoriti o perspektivah našega narodnega gospodarstva v zvezi z velesejmi zdaj, ko preživlja to gospodarstvo težko krizo, ko vidimo povsod zastoj, ko je nadalini obstoj mnogih podjetij ogrožen in ko smo prišli celo tako daleč, da moralo mnogi podjetniki svoj obrat ustaviti in likvidirati. Toda obupati bi pomenilo izgubiti še to, kar se da začasno vsaj rešiti, Če že ne zboljša-ti. Nismo mi edini, ki preživljamo težke Čase. Vsa Evropa je gospodarsko oslabljena, vse narode teži skrb za jutrišnji dan, toda vsi se tolažijo, da ie čas najboljši zdravnika ki bo zacelil tudi gospodarske rane in da se da z delom, Pridnostjo in varčnostjo vse doseči. Naše narodno gospodarstvo mora v dogled-rem času okrevati, sicer smo v nevarnosti, da postanemo zopet igrača v tujih rekah. Tega pa nočemo in ne smemo dovoliti. Caka nas torej doba napornega shematičnega dela, ki bo tem krajša čim več nas bo pri delu in čim vztrai- nejši bomo. V tem delu nas bo v največji meri podpiral Ljubljanski velesejem, ki mora ostati punčica v očesu našega gospodarstva. — V nadi. da ostane še nadalje neomajno na braniku naših življenjskih interesov, mu želimo tudi letos obilo uspeha. Pozdravljamo iskreno vse prijatelje Slovenije, ki so prihiteli, da si ogledajo naše skromno, a pošteno delo, in jim kličemo: dobrodošli! Svečana otvoritev Ob številni udeležbi odličnih zastop* nikov tujih držav in predstavnikov na* ših političnih, kulturnih in gospodarskih korporacij je bil danes ob ¥» 10. dopol* dne otvorjen V. Ljubljanski velesejem. Že pred določeno uro so se zbrali gostje v polnem številu pred velesejmskim uradom. Lepo vreme, ki našim velesej* mom sicer ni bilo naklonjeno, je še bolj vplivalo na svečano razpoloženje in ta* ko je že otvoritev pokazala, da lahko računa letošnji velesejem s popolnim uspehom. Zbrane goste je nagovoril predsednik Ljubljanskega velesejma g. Franjo B o n a č. Njegovim stvarnim iz* vajanjem so sledili vsi navzoči z najs večjim zanimanjem. Govor predsednika velesejma g, F, Bonača. Čast mi je kot predsedniku Ljubljanskega velesejma najiskrenejše pozdraviti gospodo, ki se Je odzvala v tako mnogo-broj nem številu, da prisostvuje slavnostni otvoritvi pete naše razstave. Ne bom očrtaval zgodovine naše splošno znane gospodarske institucije, hočem spregovoriti le par kratkih besed, primernih resnim časom, v kojih obhajamo našo petletnico. Val svetovne gospodarske stagnacije in krize je kaj kmalu zajel v svoj vrtinec tudi našo industrijo in obrt. Težkoče so se stopnjevale od leta do leta in danes že !ah-ko govorimo o boju za obstanek. S porastom mednarodnega dinarskega tečaja se na žalost ni sorazmerno dvignila kupna vrednost našega dinarja v državi sami. Stroški produkcije se niso zmanjšali, dočim so v splošnem cene blagu začele padati. Pomanjkanje gotovine, drage obresti, vedno občutnejši pritisk inozemske industrije, in končno tudi nezadostne skušnje naše mlade industrije, ki je vzbujala toliko lepih nad, vse to je povzročilo znaten gospodarski potres. Vse, kar je ustvarila le trenotna konjunktura, a ni bilo a priori zdravo iundirano, se je jelo rušiti Spolnile so se pač svetopisemske besede: »Veliko jih je poklicanih, a malo izvoljenih«. Javnost sedaj vidi, da industriji ln obrti niso posuta tla z rožicami, ampak z bodečim trnjem. V teh težkih časih, ko izgleda, da gospodarska kriza še ni dosegla vrhunca, nam kaže Velesejem edino pravo pot do rešitve, in ta je v podvojenem delu v stremljenju navzgor in naprej, če smo dosedaj kljubovali vsem težavam, nas tudi bodočnosti ne sme biti strah. Treba samo, da i merodajni krogi v polnem obsegu spoznajo naš težki položaj in uvidijo, da zavisi od izida borbe, ki lo bojujemo, ne samo eksistenčno vprašanje poedincev, ampak tudi gospodarski obstoj ene najlepših pokrajin naše države. Da bi nudil Velesejem najpopolnejšo sliko celokupnega našega narodnega gospodarstva, priredil je že lani, v vsestransko zadovoljnost, kmetijsko razstavo. Letos je ta osnovana še na dokaj širši podlagi in je, v očigled velikemu zanimanju, ki vlada zanjo, že danes gotovo, da bo ostala stalno na repertoarju Lj. Velesejma. Dobro se zavedajoč, da bo naša domovina z uspehom kljubovala svetovnim viharjem le, če bodo njeni sinovi in hčere prožeti trdne volje, ki pa se more razviti Ie v zdravem telesu potom vsestranske krepitve in nege telesa, priredil je odbor Velesejma v svrho popularizacij športa kot letošnjo novost športno razstavo. Priredili smo tudi letos higijensko razstavo, ki je že ianl obudila toliko živahnega in opravičenega zanimanja. Naši velesejmi Med nami so čudaki, ki na vele-se;me zabavljajo češ, da jih ni treba, da imamo v Ljubliani že itak trg za zelenjavo in kumarce in tržno nadzorstvo tudi, pa da ie tak trg tudi v Mariboru in Celju in Gornji Radgoni. Kaj bi še z onim drugim velikim trgom v Latter-mannovem drevoredu, kjer se prodajajo samo vzorci in zijala in je sploh podnevi strašna gneča, ponoči pa popivanje, prepevanje in pohujšanje, kamor pogledaš. Javni blagor in cestni policijski red da zahteva, da se ta reč nemudoma ukine in da se razpiše javna licitacija za koje, ki jih lahko vse prenesemo na Mirje ali v Rožno dolino, kjer bi ne ovirale prometa in bi bile tudi sicer koristne, saj nas tare stanovanjska beda in to in ono. Tako godrnjajo naši vrli domačini ln nikar jim ne zamerimo, da se ne upajo javno povedati svojih tehtnih pomislekov zastran velesejma in njegovih ko j. Je že tako in menda nikoli več ne bo drugače, da človek ne sme zblekniti vsega; kar mu leži na duši. Tisto o zelenjavi in zijalih je res vredno vsega uvažavanja, ono zastran pohujšanja menda tudi in bi priporočali velesejm-skemu uradu, ki je že itak v permanentni službi, da vzame tudi javno mnenje malo v pretres. Škodilo ne bo nič, če bi pa kaj koristilo, bo dobro za vse — za tiste, ki godrnjajo in za one, ki poslušaje Samo to bi pripomnili, da se z godrnjanjem in zabavljanjem na ljubljanske velesejme v celoti ne moremo strinjati. Mila naša domovina se je po ujedinjenju sviju Srba, Hrvata i Slovenaca razširila, pa bi bilo prema tome napak misliti, da je ostalo drugače vse pri starem. S politično svobodo, kulturnim napredkom, gospodarskim razmahom in znanstvenim poletom so se nam raztegnili tudi želodci in smo dobili mnogo novih poklicev. Tako imamo recimo vsega spoštovanja vredne svedrovce, žeparje, krošniarje, čevapčičarje. tihotapce in celo trgovce z dekleti, kar je vsekakor domovini v čast in ponos, ali zato nam je jelo primanjkovati kruha. Kajti menda je že mati narava tako ukrenila, da je vedno premalo zaslužka tam, kjer se je zaplodilo preveč poklicev. Tržno nadzorstvo že ve, kaj se pravi nasititi vse te lačne želodce in branjevke menda tudi. Zato smo mnenja, da ne kaže ugovarjati blagemu namenu naših velesejmov. Kdor se kaj razume na narodno gospodarstvo, bo moral že priznati, da je pravična razdelitev dela in jela temeljni kamen vsake količkaj poštene države, tembolj pa naše ujedinjene domovine. In tako smo prišli do glavnega pomena naših velesejmov, ki jih štejemo hvala bogu in marljivemu sejmskemu uradu evo že pet. Vsak novi poklic mora najti rodovitno polje, kjer se lahko sebi in človeški družbi v prid plodonosno uveljavi. Zdaj pa vzemimo samo žeparje in čevapčičarje, da ne govorimo Trdno sem uverjen, da bo, kakor druga leta, tudi letošnji Lj. Velesejem poživljajoče vplival na našo industrijo, trgovino in obrt. V prav posebno bodrilo nam je vsem razveseljivo dejstvo, da so našla naša stremljenja odziv na Najvišjem mestu. Njegovo Veličanstvo Kralj je blagovolil prevzeti protektorat tudi nad letošnjim Ve-lesejmom. Navdani isrene hvaležnosti se klanjamo našemu viteškemu kralju, kličeč mu trikratni živio! Zahvaljujem se s tega mesta vsem prijateljem, podpornikom in sodelujočim, ki so si stekli zaslug za našo letošnjo prireditev. Prav posebno milo in drago mi le, da morem pozdraviti med nami v tako velikem številu došle odlične goste In zastopnike naših oblasti. Predvsem pozdravim naspoštljivejše ministra za trgovino in industrijo g, dr. Krajača in se mu zahvaljujem, da je prevzel častno predsedstvo našega Velesejma in se odločil osebno ga otvoriti. Iskreno pozdravljam g. ministra trgovine in industrije dr. Krajača, ki je istotako blagovolil počastiti našo prireditev s svojo osebno navzočnostjo. Prisrčno pozdravljam tudi vse druge zastpnike drž. oblasti, gg. vel. župane lj. in marib, oblasti, dalje naše slavne narodne vojske, g. visokega klera, ter reprezentante inozemskih držav. Iskreno pozdravljam člane Narod, predstavništva, zastopnike stolnega mesta Ljubljani in mest ter drugih občin, dalje zastopnike Trgovske in obrtniške zbornice, Industrijskih komor in vseh drugih korporacij Ne smem končno prezreti zastopnikov našega požrtvovalnega tiska, ki se mu s tega mesta najtopleje zahvaljujem za veliko vnemo in razumevanje, s kojim ie že j od začetka sem podpiral naša stremljenja I Dovoljujem si sedaj prositi g. ministra j za Trgovino in industrijo, da blagovoli j otvoriti V. Ljubljanski Velesejem. Po končanem nagovoru je prosil predsednik ministra za trgovino in in* dustrijo dr. Ivana Krajača, da kot za* stopnik vlade otvori velesejem. V tem* peramentnem govoru je minister doktor Krajač predočil zbranim predstavnikom inozemske in naše javnosti pomen Ljub* Ijanskega velesejma kot največje na* ndr»o- Gospodarske institucije v Slo veni« ji, ki je kot najbolj napredna pokraji* na naše mlade države že po svoji zem* ljepisni legi poklicana, da ne le neomaj* no stoji na braniku naših gospodarskih in političnih interesov, nego da prevza* me tudi inicijativo in vodstvo celokup* nega napredka v naši državi. Slovenija ni samo najjačja kulturna postojanka naše države, ona igra glavno vlogo tudi na gospodarskem polju. To so doka* zali ljubljanski velesejmi, ki spadajo med najbolje organizirane narodnosgo* spodarske prireditve v naši državi. Vod* stvo Ljubljanskega velesejma in z njim tudi vsi slovenski privredniki so na pra* vem potu. Njihov namen je bil že pri ustanovitvi Ljubljanskega velesejma stopiti potom dobro organizirane pro* pagande s slovensko industrijo, trgovi* no in obrtjo pred zunanji svet in doka* zati, da Slovenija ni zadnja med nanred* nimi in gospodarsko razvitimi deželami. Ta namen je v slavnem dosežen in zdaj ie treba samo vztrajati na začrtani noti. Minister dr. Krajač z veseljem kon* statira tesno kooperacijo med vlado in vodilnimi činitelji naše javnosti. To so* delovanje je nujno potrebno, ker vlada samo z ukazi in odredbami brez podno* re od strani javnosti ne more ničesar doseči. Kot zastopnik vlade je ob za* ključku svojega govora obljubil, da bo vlada vedno rade volje podpirala priza* devanje slovenskih gospodarskih kro* gov in da stori on kot trgovinski mini* ster vse, da se bo slovenska industrija, trgovina in obrt čim uspešneje razvi« jala. Želeč V. Ljubljanskemu ve'esej* mu čim večji uspeh, je minister dr. K r a* jač otvori! veleseiem in zaključil svoj govor z zahvalo za prisrčni sprejem. Prf«?ot^i so sprejeli njegova izvaja* n;r> wp —, r-*n7-»r2vaniem. Nato se je vršil obhod po paviljonih, kjer so si gostje na čelu z ministrom dr. Kraja* čem ogledi rj*73tavI;eno blago. * * * Svečane otvoritve so se udeležili: Mini* ster trgovine in industrije dr. Krajač z načelnikom M. B o j i ć e m, veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vilko B a 11 i Č, veliki župan mariborske oblasti dr. P i r k m a v e r, generala Trifkovič in Ž i v k o v i ć za Dravsko divizijo, šef oddelka ministrstva tr* govine in industrije dr. M a r n, predsednik ljubljanskega gerentskega sveta dr. P u c in člana J. T u r k ter A. L i k o z a r, nadalje podžupan mesta iMaribora dr. Fr. L i po ld. župan mesta Kranja C. Pire, župan mesta Ptuja dr. M. S e n č a r, zastopnik mesta Ce» lja dr, Jos. Karlovšek, magistratni du rektor dr. M. Z a r n i k, predsednik Zagreb* škega zbora š. Uexander, predsednik Trgovske zbornice Ivan Knez, prvi tajnik Trgovske in obrtne zbornice dr. Fran \Vin* d i s c h e r, bivši pomočnik ministra I. M o* h o r i č, tajnik dr. P 1 c s s, generalni konzul češkoslovaške republike dr. Otoka r B e n e š. ital. gen. konzul markij Paterno di Se s s a, konzul franc rep. F I a c h e, avstrijski konzul dr. TroIl*Obergfell, zastopnik angl. poslaništva v Beogradu M erzev, švic. kon* zul v Zagrebu, belg. konzul Dula r, portu* galski konzul St r u c e 1 j, ital. trg. ataše v Beogradu Pietrabissa. naš podkonzul v v Trstu Milan S m i 1 j a n i č. naš konzul v Celovcu P roti č, inspektor ministrstva na« rednega zdravja dr. Katičič, zastopstvo Ljubljanskega vseučili?ča s prof dr. Kre* kom na čelu, bivša ministra dr. A. Kra» m e r in dr. V. K u k o v ec, šef prosvetnega oddelka dr. P. P e s t o t n i k, predsednik višjega deželnega sodišča dr. B a b n i k, že* lezniški ravnatelj dr. J. Borko, policijski direktor dr. G u š t i n, direktor pošte Aioj* zij G r e g o r i č, šef kmetijskega oddelka S a n c i n, predsednik Ljubljanske kreditne banke dr. K. T r il I e r, gradb. direktor M. Kraje, pedpredsednik Zdravniške zbor* niče dr. Praunseis, Član glavne kontrole Hilarij Vodopivc c, finančni prokurator dr. S o u v a n, kmetijski svetnik R o h r m a n, bivši veliki župan dr. L u k a n z mnogimi damam?, zastopnica narodnega ženstva dvor* na dama ga. Franja dr. Ta v čet jeva tet številni zastopniki raznih domačin, in tujih gospodarskih korporacij. Novi paviljoni in nekateri nov) razstavljale! Predvsem je treba odločno grajati, 3a je mnogo razstavljalcev odlagalo s pripravami do zadnjesa dne pred otvoritvijo, dasi je seimsko ravnateljstvo neprestano prosilo in pozivalo, naj bo že 27. t. m. vse pripravljeno. Zunanjim razstavljalcem že ni toliko zameriti, toda ljubljanski bi bili že megli svoje paviljone in koje pravočasno urediti. Tako pa je vladal dne 28. ves dan in vso noč na sejmišču nepopisen dlrindaj, tekanje, vpitje, zabijanje, žaganje itd. Razstavljali ne pomislijo, da so zadnji dan obrtniki in delavci sploh mnogo dražji in jih je bilo sploh težko dobiti, dočim so bili poprej tedne nekateri pleskarji, mizarji Itd. brez dela in zaslužka. Na prostem so zrasli nekateri novi paviljoni. Posebno lična Je »V!la Zlatorog«, t j. lesena družinska hiša po sistemu HOntsch. Ista tvrdka (Hčntsch d. d. iz Broda na Savi) ima zraven hiše tudi vzorni rastlinjak s kurilnico, v rastlinjaku pa Je razstavljeno pestro rastlinstvo mariborskega •Vrta* (Gjuro Džamonja). Jako lična je tudi hišica v narodnem slogu slaščičarne Novotnv. Drusa nova slaščičarna i« 2 a r g ! j e va na veseličnem prostoru. Nov je tudi paviljon Digay Liquers. Turški kavarni sta dve. Gostilniški paviljoni so vsi stari, edino ruska restavracija »Volga« je povečana na ta način, da je pristav* ljen vrt z originalnim plotom iz trstike. Posebno številno so letos zastopane pletenine, nanovo: Gaon, tvornica trikotaže iz Zagreba. Bombaževa predilnica in tkalnica iz Tržiča. Prva jugosl. Industrija pokrova i šlajera (?) Iz Novega Sada Itd. Zanimiva je razstava emajliranih peči tvornice »Lutz« iz Šiške. Kompletno grafično umetnost je razstavila tiskarna »Edinost« iz Trsta. — Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem zastopa sledeče razstavljal-ce: 1. »Ruda«, izdelovanje kovinskih pred- i., a ;32 Vam priporočam lo rr.ib z znamko „GAZELA\ Moje perilo se kar blešči, golova sem pa tudi ie zdavnaj. Tudi Vi bosle dosegli to z uporabo .GAZELA", mila. o trgovcih z belim robljem, o muzikan-tih ali o vrlih Čuvarjih osamljenih koj. Kam bi krušna slovenska zemlja z vso to robo, da bi ne bilo ljubljanskih velesejmov? Odgovorite vi vsi. ki godrnjate in zabavljate na to človekoljubno ustanovo! Tako pa imajo vsi obilo posla in zaslužka. Res je sicer, da so zaposleni ti poklici samo enkrat v letu, je pa tudi res, da je bolje nekaj kot nič. Le vprašajte sejmski urad, ta vam že pove, kaj se pravi imeti v deželi kranjski preveč poklicev in premalo izpraznjenih službenih mest. Telefon hresči od ranega jutra do pozne noči . . . «HaIo . . . Haaloo . . . Haaalooo! Kdo tam? Sejmski urad? Aha! Gospod tajnik? Izborno! . . . Saj se že poznava, kajne? Včeraj sem vas videl v kavarni ... ne, pardon ... v restavraciji . . . Prosim, bodite tako prijazni, saj veste, kako težki so časi... Službe iščem, pa je ne morem dobiti... Vse je že zasedeno. Pri vas imate na toliko koj m paviljonov in stražnikov je treba mnoGO. Saj veste, žeparji, potepuhi, prijatelji tuje lastnine ... Ali bi se ne dalo dobiti pri vas tako-le kaj primernega? . . .» — Žal. vam ne morem postreČi... Pravkar smo izobesili desko: «Vse službe oddane.* Morda pa prihodnjič... In tako se ponavlja od jutra do večera. Vidite — vse službe oddane, pa še godrnjate, da so velesejmi nepotrebni! Kar vprašajte paznike in stražnike, raz-našalce. sluge in nadoaznike in nadzor- nike ali kako se še imenuje vsa ta pisana družba velesejmskih uslužbencev! Ti vam polomijo rebra, če takoj ne utihnete. Pa to še vse nič ni. To so samo taki poklici, ki jih ima gospod tajnik Zois v seznamu in mora polagati oblasti o njih račun. A koliko je že in bo še na sejmišču onih drugih, ki jih ni v nobenem seznamu ali pa če so, ni točno povedan njih glavni poklic! To so odlični, dobro izvežbani, spretni in neumorni predstavniki svobodnih poklicev od žeparjev in navadnih sejmskih podgan na dveh nogah do nadležnih muzi-kantov in še bolj nadležnih čevapčičar-jev, ki vam kriče kakor Cič z mehom in hvalijo svojo robo, da se razlega na vse strani. Kdo bo preskrbel in nasitil vse te lačne kljune, kdo jim bo nudil za malo dela obilo jela, če ne naš velesejem? Zato pravimo: roke proč od tega našega usmiljenega Samaritana! Pa tudi to še ni vse. Zdaj je jesen in ptice-selilke nočejo več žvrgoleti, ker morajo pripraviti prtljago za potovanje v južne kraje. Ostali smo brez petja in muziciranja, pa bi nam od dolgega časa počilo srce, če bi ne bilo na velesejmu toliko pevcev in muzikantov. da bodo morali vestni sejmski stražniki vsako noč s silo odganjati hvaležne poslušalce, ki prekoračijo v prevelikem navdušenju policijsko uro ali pa kršijo cestni policijski red. Krokarji se menda od nas ne selijo in tako nam bodo prepevali v severozapadnem delu sejmišča, da bo veselje. Ce se Da seliio. naj nam pošlje sejmski urad uradni popravek, da ne bo zamere med naravoslovci. Torej tudi zastran zabave in bogatega razvedrila se ne da našemu velesejmu nič očitati. A koliko mladih src se bo vnelo te dni, koliko bo tam pod šumečimi kostanji skrivnih pogledov, sladkih besed, srčnih krčev, koliko poezije in mladostnih sanj ali starikavih skomin in nedovoljenih kretenj bodo videle molčeče koje, tega ne ve niti drugače dobro poučeni sejmski urad, ki bi mu priporočali poveriti posebnemu oddelku tudi to statistiko, da bomo napredovali na vseh poljih ljudskega blagostanja. Evo vam samo nekaj dobrih strani našega velesejma in že te dovolj jasno govore, kako temeljito so se urezali tisti, ki na tihem predlagajo, naj se ta vsekkozi dobrodelna in razvojno-pospe-ševalna prireditev ukine. Ne, nasprotno! Morda bi kazalo otvoriti take velesejme tudi drugod širom slovenske zemlje — recimo vsaj do večjih mestih, kakor je Višnja gora. Metlika, Črnomelj, Škofja Loka ali pa Ribnica, ki sicer še ni mesto, pa bo kmalu, ker imajo Ribničani kolke že pripravljene in takso tudi. Saj imajo tudi ta mesta dovolj svobodnih poklicev in občinski očetje tudi ne morejo ostati za vse večne Čase molzne krave. No, pa če ta predlog ne obvelja ostanemo še vedno pri svojem, da ljubljanskega velesejma ne damo iz rok Onega v Subotici je odnesla voda, na« Šega pa ne more, ker so vse koje privezane b ko-stanjem Stran 8. »SLOVENSKI NA KOD« dru 30 avgusta 1925. Uietov In izlivkov '(Domiceli '& Kotacln v Mariboru); 2. Pengov Ivan, kiparstvo v Ljubljani; 3. »Amor« (Klara Rožič z Viča), perilo; 4. Janež Fr. iz Dolskega (pletarski izdelki); 5. Štirn iz Kranja (kovinarstvo in ključavničarstvo); 6. Malenšek Jakob iz Boh. Bistrice (ključavničarstvo)! 7. Ulčar 'Jos. iz Bleda (kovaštvo); 8. Konjedič Fr. iz Kranja (razna posoda za čaj); 8. Produktivna zadruga čevljarjev iz Ljubljane; 9. Čevljarska zadruga Žiri-Dobračevo (spe-cialiteta trpežni delavski čevlji); 10. Odar Jos. iz Srednje vasi v Bohinju (pohištveno mizarstvo); 11. Sodarska zadruga v Tacnu; 12. Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani. Zelo originalna je razstava testenin »Pe-katete«. V športnih krogih je naivečje zanimanje za športno razstavo. Sploh pride vsak obiskovalec na svoj račun. V paviljonu »G« je tvrdka Jugosl. elektr. 9, d. Brown Boveri, Ljubljana v lepo aran-žiranem oddelku št. 302—304 razstavila proizvode svojih tovarn in laboratorijev. Aparati za sklepalne naprave visoke napetosti, par vzorcev elektromotorjev, števci in ventilatorji fabrikata »Isaria« ter mo-'derni inštalacijski materijal znamke Stotz tvorijo ozdaje razstavnega prostora. Glavni del pa zavzema najmodernejša panoga elektrotehnike: Radio. V obeh stenah za-ilai sta postavljeni dve vrsti štiri- in tro-cevnih aparatov lepe estetične zunanje obli- ke, fabrikati monakovske tvornice »Isaria« in švicarske tvrdke »Maxim«. Največjo pozornost vzbujata dva, z vsemi pripadkl v posebnih mizah, vdelana aparata po imenu »Superheterodvne«, ki brez zunanje antene sprejemata tudi najšibkejše in najbolj oddaljene postaje s tako jakostjo, da je mogoče priklopiti megaphcn. Amaterje bo pa posebno zanimal odprto montiran simcrhe-terodzne-prejemni parat, na 8 cevi, ki pokaže kako si more amater sam z malimi sredstvi zgraditi najboljši enostaven aparat sedanjosti. Športna razstava na velesejmu Novost in atrakcija letošnjega velesej-ma je brezdvomno lepa, naravnost klasično vozrna športna razstava v paviljonu K. Res posrečena je bila ideja združitve vseh športnih klubov in drugih društev k skupnemu, složnemu nastopu pred javnostjo, ki bo lahko iz razstave razvidcla, da šport vedno bolj in bolj prodira v široke plasti naroda, uvidela bo njegov pomen za vzgojo mladine, poleg tega pa se bo lahko uve-rila, da je slovenski sport klujb svoji mladosti na visoki stopnji in da žanje trofeje doma in v tujini. Toda oglejmo si razstavo samo. Vstopili smo v paviljon »K«. Oko obvisi na mah na raznih' skupinah, Mestecih pokalih, lepih slikah itd. Ustavimo se pri prvem oddelku, kjer je sedež zimskosportnega Saveza. Zadivijo nas krasne slike, prekrasni naravni posnetki naših gora, Julijskih Alp, Karvank in Kamniških planin, smele plezalne ture naših vrlih alpinistov itd., dalje so razpostavljene razne markacije, diagrami ter slike markiranih potov v naših pogorjih. Zanimiva je predvsem slika, ki točno kaže pota in prehode preko severne stene Triglava. Nadalje imamo tu razpostavljene vse potrebščine za alpinistiko. Od delek so vzorno uredili Skalaši. Vis-a-ivs tega oddelka so poleg slik raznih priznanje in diplom- od katerih omerrmo Švig-Ijevo in Kajzeljevo od tekmovanja na zimski olimpijadi v Chamonix. Razstavljene razne smuči od nr.jstarejših primitivnih domačih, do najm^dernejšh norveških, poleg katerih stoje tudi naši domači moderni izdelki. Znano je, da se je smučanje gojilo v Sloveniji že za časa Valvazorja in sicer na Notranjskem v Blok?h. Iz omenjene dobe so razstavljene smuči, ki so bile podedovane od roda do roda. Razstavljene norveške tekmovalne smuči so krasno izdelane, a tudi naše domače, alpski model, narejene v Bohinuj in Kranjski ori, so prav lične in pripravne. Poleg smuči pa so razstavljene razne smučarske palice, smučarski cepin, čevlji, tuji in domači izdelki; nadalje razne maščobe za mažo smuči m čevljev, kos kože morskega psa, ki ga rabijo smučarji pri vspenn na višine, kakor tudi raz-lineč vezave smuči. Vse to so razstavili naši neumorni In za razvoj turistike zelo zaslužni Skalaši. Omeniti je tudi slike drsalne sekcije SK Ilirije in svetovnega prvaka v drsanju dr. G. Fuchsa. Nato pridemo do drugega oddelka, do težke atletike. Ta sport se pri nas razmeroma malo goji Težkoatlctska sekcija obstoji samo pri SK Slovanu. Razstavljene so slike agiln:h Slovanovih tež-koatletov in boksarjev, med temi prvak srednej teže Arzenšek, poleg tega pa Je razobežen portret Brunota Vavpotiča, prvaka v boksu Slika, ki Je delo akademične-ga slikarja prof. Vavpotiča, je mojstrsko deTr in drje razstavi poseben značaj. ' d.njo skupino rvori Ljubljanski rjli-n dsnvez, kjer so zastopani pravki AŠK Primorje, Ljubljanski SK in Ilirija. Raz-; v?jenih je par krasnih pokalov in drugih daril, fotografirani pa so tudi pla-vači in plavalke k'ubov in njh VVaterpolo moštva. Pozornost vzbujajo posnetki skokov prvaka Korde-iča. Poleg phvačev se Je zasidrala hazena. Razstavljene imajo svoje slike klubi družine Ilirije, Atene, AŠK P. In Mura. Sledi tenis razstava Ilirije, Atene, izpopolnjena z razn*mi diplomami in darili. Bogata je razstava lahko- atletov. Brez števila prekrasnih pokalov priborjenih na raznih krajih in mestih. Tu skoraj dominira z darili A$K Primorje, čigar rekorderja Valtrlč In Perpar sta klubu priborila nebroj zmag. Poleg Članov lahko-atletov so razpostavljene slike raznih prireditev in tekmovanj, statistike, diagrami, tabela o razvoju sporta v Sloveniji itd. — Opaziš tudi štcv;lne slike naših vrlih rekorderk: fantlove, Bernikove, Krlscheve itd. Poleg Primorja je v lahki atletiki zastopana tudi SK Ilirija s številn:mi priborjenl-mi pokali in darili. Lepe so fotoslike rekorderjev Orchka, Gregorke, Zupančiča L.t Derganca, Štreklja in BorŠtnarja V lahk! atletiki je zastopan *udi SK Jadran. Naslednji prostor zavzema LNP, kjer so razstavili klubi- prvak Ilirija. Jadran, Primorje, Hermes, Rapid. Maribor, Celje Itd. Najlepšo zbirko ima Ilirija, ki d minira v priborjenih pokaiih In darilih. Zanimiva le njena zbirka znakov klubov, s katerimi ]e It igrala. Poleg lahkoatletov je razstava n>w gometašev Ta moderni sport se Je pričel razvijati že pred dvajsetimi leti, toda gojili so ga le tuje:. Slovenci srno pričeli i nogometom v 1. 1907. (Konec prihodnjič) Strojna mizarska delavnica v bližini Ljubljane se pod ugodnimi plačilnimi pogoji odda v najem oziroma se PRODA. Poizve se pri ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3. 169-L feltfa vseh Mih izdelkov LJUBLJANA GOSPOSKA ULICA ŠT. 10. TRGOVINA RESLJEVA C. 2. zahvala. Podpisana, mati šesterih otrok, se srčno zahvaljujem g. profesorju dr. Zalokarju. g. asist. dr. Cizelnu, dr. Majcnu, g. dr. Arhu in č. sestri Aventini za srečno izvršitev težke operacije. Dalje g. dr. Šavnika in ostalim gg. zdravnikom in gospem zdravnicam v ženski bolnici, splošno vsem, ki so mi pomagali do ljubega zdravja. Zahvaljujem se tudi č. sestram usmiljenkam posebno pa sestri Mariji za njeno veliko požrtvovalnost v moji tako teški bolezni. 3130 Bog plati stotero vsem skupaj i Selo, 29. avgusta 1925. PRANJA BAVDEKOVA. vsakovrstne — (tur p Sije) — izdeluje strokovno ter prevzame tudi vsa specijalna naroČila po zmernih cenah pilarna IVAN FIGAH Ljubil8R0| Hrenova ulica 19 3103 Edino najboljši Šivalni stroji so le Josin Pefelinca znamke GR1TZNER. ADLER, P H d NIX za rodbino, obrt in industjijo. — Posamezni deli za stroje in kolesa, Lamerz igle. LJUBLJANA is«. blizu Prešernovega spomenika azpis. Mestna občina Novo mesto razpisuje pri občinskem vodovodu službo strojnika pri črpalki v Sfopicah. Plača po dogovoru; stanovanje in razsvetljava brezplačno. Pravilno opremljene prošnje s potrebnimi spričevali o usposobljenosti se morajo vložiti pri mestnem županstvu v Novem mestu najkasneje do dne 10. septembra 1925. _3122 OIOIOIOIOIOIOI Damska konfekcija in modni salon T. Kunc9 #"M5 Blagovi in svila v zalogi. Najnižje eenel Prvovrstno delo i In Kostume po meri naroČite najugodneje pri J. Kvasu, krojaštvo za dame in gospode Ftarjansfca 3 po vsem svetu zaščitena I Patentna kljuka za obleko v telov-nlskem žepu, neobhodna vsakomur. Varuje vrata in stene. Sc rovsod lahko pritrdi na en prijem. Peresno lahka. Zastopana po vsem kontinentu. Dobiva se pri Anton Reya, SALZBURG, Austria Dreifaltigkeitsstrasse 13 Odda se zastopstvo za SHS Naznanilo preselitve. Cenjenim odjemalcem vi udno naznanjam, da sem se preselil Z Vodnikovega trga iz barake tik semenišča na Kleparsko stezo 2 — — Stari trg kjer nadaljujem svojo trgovino s suho robo. Cenjenim odjemalcem se najtopleje priporočam za nadaljno naklonjeno t. 3037 Anton Lovšin« Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom imel z današnjim dnem naprej tudi popoldan vsak dan sveže pecivo. Pekarna Anton Preskar, Dunajska cesta 5 3087 OIOIOIOIOIOIOIOIOIOBOBOIOIOI Stai nc in pletenin 3121 . Franzl & sinovi Lastnik: Feliks Fr*ns\ Ljubljana« Privoi it. 10 /S Poštni predii -11 - Ustanovi iena leta 1883 — Telefon 425 t Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo potrtih src tužno vest, da je Vsemogočni poklical našega nad vse ljubljenega soproga, očete, deda, brata, tasta, svaka in strica, gospoda _ vana Bizovičarja posestnika in umetnega trgovskega vrtnarja ki je, previden s sv. zakramenti, danes ob 2. uri popoldne, po hudem trpljenju mirno izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil v nedeljo, dne 30. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti, vila „Roža", Riharjeva ulica 9 pri Koleziji, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v trnovski cerkvi. V Ljubllanl, dne 28. avgusta 1925. Marlfa Bizovlfiar, soproga. Ivan, sin. — Minka. Poldi, Pepca, Angelca* Ivanka« Francka, hčere Bozalija Cotič roj. Bizovičar, sestra Zet, sinaka, vnuki, vnnkiaja in ostali aorodoJki. ti&*m m srk^hki Tabor! UliMi i pnmaarxixiXĐagx KONFEKCIJSKA - TOVARNA Centrala; tovarna Nadrobna trgovina EoiODSlsa c. it 3, Aškerčeva c. 1 Erjavčeva c. 2, nasproti Drame □ Telafon Interurb. 313 _ ■» _ Telefon Interurb. 249 rum. ji^ avam af™ mm leieron i Fran & Co. Najnovejša in najmodernejša lastna novozgrajena tvor« niča moških, deških in fantovskih oblačil, ter vsakovrstnih uniform po predpisanem kroju STOJE LUTffi IZDELKE P30ĐJUA PO 1ZREDR0 ZldŽAIIH W ! SVDJIDEDUIRI PRODAJ Specijaliteta otroški kostumi I Konkurenčne cene! NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU PAVILJON „J" 573-579 □ UUUULUUUUUUUUlXJUaDaDDU^ II H M I JI UUUJJLO^JOUUUULIULO^ Posetniki velesejma! Ne pozabite pri nakupu železn. na solidno trgovino z železnino na Resljevi c 20 Sošterič, Petan & Erker9 Ljubljana. Na debelo! Nizke cene t 3129 Na drobno! U svakom đoma*!uku neophctfnn np^r^hno --- Za 5 min *\ i ..^.l M.-in nd čokolade, va i je. mi ka, m2'.ine, lešniika, DOtnaranđće, limuna. Jagode itd. Ona jedne porcije za 5—6 oseba Din 4-50. Do biia se u svakoj boljoj delikatesni i «r»e-cerajsko] trgovini. — Stovarište I prodaja na veliko: Peter Frio, agentura. NOVI SAD, 2al;eznićka ulica 101.) 28i0 EMONA" ^1 KAVARNA BAR Vsak dan koncert salonskega orkestra. Izborna pijaca. Toina postrežba. ZaCetek bara ob 11. url zvečer. S« pripereCa 3i25 |. Fiata* t--J Srečko Potnik m drug Ljubljana parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov Metelkova ulica Štev. 13 Telefon 110 priporoča pravi malinovec, limonov sofe, arome za neakoholne pijače, sadne etere, esence za rum i. t. d. Paviljon „E" 94 3106 ANTON KOBI lesna industrija in eksportna trgovina Centralna pisarna, Ljubljana, Ižanska cesta št 22. co ►o Lastne parne žage fn skladišča: Borovnica, L^nbMana, Pedneft i" Beosalo. Tovarna ubojev oo naročUn; one; karaa, apnenca. Umetni mlin. Zahtevajte katalog ls cenik! Telefon: 540. Prva kranjska tovarna upognjenega po« hižtva \% masivnega impregniranoga lesa. Ljubljanski velese{em! Te esram: B03I-L1nb)|ana. 710978 23 ir. mM & Er. pleskar; a fn carja LJubljana, Karel Kotnikava ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. ♦ 121 L Šolske potreš>$tine? Zvezke, risalno orodje, risalni papir itd., na debelo in drobno priporoča L Pevalek, Ljubljana« Židovska ulica. 3070 Mikuš Ijdijma, Mestni trg IS p. jc-rcia mit islcn dežnikov In solrrfnl-kov ter sprehajalojb palic PfprSTfs a Imfslels točna in salidv^ jTsiiTp iS i n -Sisaft — preparata najbolje tambure, žice partiture, škole i ostale potreb-št'ne za sva glazbela. Odlikovan na pariškoj izložbi. — Cjenici franko. Najcenejše kupite pri Josip Petelin«! GALANTERIJO modno blago, sukanec, toaletno milo, vezenino, iepne robce, razne ščetke, palice, nahrbtnike, nogavice, rokavice, potrebščine za čevljarje, krojače, šivilje, sedlarje. En gros En detail Lfubljana 138L (bliin PreSerncvesa spomenika ob vodi) Zahtevajte cenik od tvrdke KGNZUM veletrgovina z mešanim blagom Aleksander" e i s l e r prej „Banija 2" trgovsko prom. društvo Karlovac, Florijamka ulica št. 2 (Bivša Staklčeva hiša) Brzojavni našlo«s „ROMZUS", Karlovac Interurbani telefon Številke 10 Ček račun poštnega čekovnega zavode v Zagreba it. 36.544 Oiro račun pri Gradski štedionici v Karlovcu Skladišče bombaža tovarne Dugaresa In Venecija Tovarniško skladišče petroleja Tovarniško skladišče sladkorja Direkten uvoz kave in ostalega kolo-nijaLnega blaga Tovarniško skladišče vžigalic Vrbovsko Veliko skladišče salam, slanine in masti Skladišče moke in otrobov iz prvorazrednih banaških mlinov Veliko skladišče morske in kamene soli Veliko skladišče vseh vrst kanditov tn čokolade Veliko skladišče mila Schicht, Gazela, Lavov bi Zlatorog Veliko skladišče manufakturnega blaga Veliko skladišče špecerijskega, drobnega in pletenega blaga Direkten uvoz DMC blaga Direkten uvoz sukanca znamke Steznik Zahtevajte cenik! tli ii, ki slutijo v posredovalne In soolal . __________ občim taka beseda 50 j ijmanjsi znesek O ITI H LI OGLASI Zenitve, dooisovanje ter oglasi strogo trgov* ikei čaj. . lesoda Din 1 vsi najmanjši znesek DinlO Trg- pomočnik z večletno prakso, zrno* žen samostojno voditi tr* govino — išče službo kot poslovodja. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda* pod «Dobra moč/3041». Remenarskog pomočnika za izradbu gamaša s na* stupom odmah — traži «Ilirija», tvornica cipela, Bjelovar. 3047 Ekonom, zmožen, z večletno pra* k so — išče službo na j graščini ali večjem pose* J stvu. — Ponudbe pod ! «Ekonom/3067» na upra* ! vo «Slov. Naroda*. Modistka, samostojna, išče službo v boljšem salonu. — Do« piši pod «Modistka/3107» na upravo «Slov. Nar.». f Mm I Namizna jabolka hruške in orehe kupuje proti takojšnjemu plačilu Lavrič i Kovač, Sombor (Bačka). Ponudbe našlo* vite: Jožo Kovač, Ljub* ljana*Rudnik 58. 3050 I fokali I Službo hišnika iščem za takoj. Žena bi lahko opravljala tudi dru« ga dela na vrtu. — Dopisi pod «Hišnik/3065» na upravo «Slov. Naroda* Strojnik, Isamostojen — išče službo , pri večjem podjetju. — « Dopisi pod Strojnik/3040 j na upravo «Slov. Nar.» Korespondent z~iožna moč, vešč slov., srbohrv. in nemškega je* zika v govoru in pisavi išfe službe Dopisi upravo lista pod »Kores* pondeittf/2946 E '^SHHHHHHHEHESHHHK'HEBH Industrija platnenih izdelkov d. z o. z. § Ji»KŠ£, nosa Domžale (Slovenija) § n«3&s?2i» urejena tkalnica § l lsd«lo]OI 3099 p) sirovo in beljeno piano od najpriprostejših do najfinejših vrst. — Namiao perilo. — Damaste. — Sploh vse vrste platnenih izdelkov. Železn. postaja: JAHšS-MUGEč. Brzoj, nasl.: IHDĐPLAT, Domžale. Telefon: DOMŽALE 9. Telefon: DOMŽALE e knjige ■ za vse šole\> najnovejših izdajah ima^edno v zalogi ijigarna TISKOVNE ZADRUGE« V LJ VBLJANipnJEŠURNO V A TTL. Č4t (naspro\glavne poste). Vpokojenec želi mesta sluge ali noč* nega čuvaja. — Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Cuvaj/3113» na upr. «Slov. Naroda». Strojepiska vešča slov. in nemškega iezika išče službe v pi* sarni. Ponudbe na upra* vo lista pod »Strojepis* ka«/2945 Išče se deklica v starosti od 14—17 let z dobro šolsko izobrazbo za pisarno. Predstaviti ss je pri Karo! Boštjančič, elektrotehnično podjetje, Ljubljana, palača Kredit* ne banke. 3097 Strojnik, absolvent kr. mornariške strojne šole, izučen stroj* ni ključavničar, % daljšo prakso pri parnih strojih in Diesel * motorjih ter ▼ešč pri elektriki visoke in nizke napetosti — išče službo za takoj. — Po* rudbe pod »Strojnik 25 3123» na upravo «Sloven* skega Naroda«. Lokal pripraven za ključavni* carsko obrt, lahko je na dvorišču, se išče za ta* koj. Ponudbe na upravo lista pod »Lokal takoj«/ 2942 J prozam j Naprodaj dva srebrna jedilna ser* visa, brušeni servisi za pivo, vino in likerje in oljnate slike Dopise na upravo lista pod »Servis« 3u06 SaloEzko ogledalo veliko in stenska ura ss proda. Dopise na upravo lista pod »Ogledalo«300S Večji kovček pripraven tudi za potni* ice — se takoj ceno pro* da. Ponudbe pod «Kov* ček/3035» na upravo «S1. Naroda*. 300 Ideal zabojev od pisalnih strojev na* Eroda j! — The Rex Co., jubljana. 3051 Večji štedilnik za gostilne itd. — napro* daj. — Ogleda se: Go* sposvetska cesta 18. 3117 Sokolski kroj za močno postavo, dobro ohranjen — se proda. — Dopisi pod «Kroj/3108» na upravo «Slov. Nar.». Bencin motor 6 konjskih sil, malo rab* ljen — se po prav nizki ceni proda. Vprašati pod «Ugodnost/3111» na upr. «Slov. Naroda*. Primorec, mlad, žeH dopisovati s priprosto mladenko. — Dopisi pod «Primorec 3114» na upravo *Slov. Narodaa*. 20.000 dinarjev brezobrestnega posojila posodim za stanovanje hišnemu gospodarju, ki mi odstopi dve prazni so* bi s souporabo kuhinje. Pogoj: vKnjižba na prvo mesto. Dopisi pod «Po* sojilo takoj/3038» na upr. «Slov. Naroda». r Stanovanja ] Na : snovanje in hrano se sprejme boljši gospod. — Gospo* svetska cesta 12/L 3115 Večja prazna soba s posebnim vhodom se išče. — Dopisi pod «Mrr* nost/31?2» na upravo «SL Naroda*. Prazno sobo v bližini tramvaja — išče gospod, ki je ves dan od* šoten. Soba v pritličju ima prednost. — Ponud* be pod «Samec 45/3128» na upravo «Slov. Nar.». Kot sostanovalka se sprejme gospodična, ki je čez dan odsotna. Ponudbe na upravo lista pod »Sostanovalka«/3004 Prazno sobo v bližini Gridišča iščem takoj. Naslov pove za uprava SI. Naroda. 162 L Prazno sobo s posebnim vhodom v mestu iščeta dve gospo« dični Dopise na upravo lista pod »Prazna soba« 3010 Kompletna oprava spalnice iz mahagonije* vega lesa — ugodno na« prodaj. — Cekinov grad, Celovška cesta 23. 3056 Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo, ▼ mestu aH na deželi — išče železniški uradnik. Po* nudbe pod aSeptember 3066» na upravo «Sloven* skega Naroda*. Dijaki srednje šole se sprejmo na hrano in stanovanje v bližini obrtne šole in realke. Poizve se: Rim* ska cesta 12ATJ, desno. 3096 Stanovanje 2—3 sob in pritiklinami išče boljša mirna druži* na. Plačam dobro. Po* nudbe na upravo lista pon »September vF 1 V* Grosnpljc pri Mnbllanl vr s vr KANAP - MOTVOZ Naznanilo. Naznanilo« Podpisana tvrdka, katera se nahaja v LJubljani na Mestnem trgu št. 18 že nad 30 let, naznanja vsem svojim častitm odjemalce?*, da se je PRESELILA koncem avgusta 1.1, v novo urejene prostore Wolfova ul-ca št. 5 — prejšnja trgovina = Anton Krajci, vogal „Zvezde". ===== Tem povodom se tvrdka vsem svojim p. n. odiemalcem najtopleje zahvaljuje za dosedanjo vsestransko naklonjenost in jih preti, d* ji ostanejo zvesti tudi na novem prostoru, zagotavljajoč jim točno in solidno postrežba » prvovrstnim in trpežnim blagom priznano najboljših tovarn po zmernih, solidnih cenah — Zlasti opozarja na veliko izbiro volne, svile, bombaža za vsa točna dela; D M. C. preje, vseh vrst potiebSčine za krojače in Sivilic, dalje rokavice, nogavice, robce, moško, žensko trikot perilo, kravate, otroške nogavice, kapice, jopice, vseh vrst gumbe, galanterije itd. Velika izbira vezenin, predtiskanje ženskih ročnih del z veliko izbiro vzorcev vseh tehnik vezenja. Predtiskanje in vezenje monogramov vseh vrst, lastno strokovno risanje napisov na Sastave, trakove itd 2893 Del tvrdke ostane do konca t. L U v starem prostoru, Mestni trg št 18. MT USTAaO¥UEMO 1887. U8TASJOVUEIIO 1081. -lov Velesposto van j e m F. HerSol nasl. L. Aviln in S. Gerlovit. 44 Zalog« manufakture na veliko Brzojavi i Hribernik, Ljubljana — Telefonska številka 580 — M. HRIBERNIK Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica it. 6 Priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga, prvovrstnih ino-—- zemskih tovaren -— Pozor! Nova jedilnica se proda. Ker mi ni mogoče razstaviti v vzorčnem velesejmu moderne in solidno izdelane jedilne oprave, zato si jo izvolite ogledati na domu. Radi tega je tudi cena zelo ugodna. 306i Avgust Čer ne, Zg. Šiška 122. — Splošno mizarstvo. Lični sluga vrstan spremati i držati u redu mušku garderobu i pospremati sobe te dvoriti kod stola, traži se za odmah uz dobru plaću. Ponude neka stave samo prvorazredni reflektanti, jugoslavenski podanici, koji se mogu iskazati, da su više godina proveli samo u tom poslu u prvim kućama i da su pedantni i čisti, na poštni pretinac 41, Zagreb I. glavna pošta. Početnici neka uopće ne šalju ponude. 3027 Nafnoveiai epohalni izum, petrolejska plinska i v etili ka ,HIDA' z flnrova žarnico 200-500 sveč moči. Krasna bala luč. Neznatna poraba petroleja SveJ kakor elektrika! „AID A" se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostil nic, šol cprkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prosnekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma v 157-L SVARC i drug ZAGREB, Preradotfiteva ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike. — — Zahtevajte takoj prospekte! — Kolodvorske m\mm Dnina, §I. kolodvor Josip IHaidic se pripnroc vsem posetnfkam ■ p Lfubliani Izborna kuhinja In proourslna vina. — ZnlSane cene. — Odprlo osah dan do polnoči. 2935 izdelovanje čevifev, velika zaloga pletenine, drobnega in galanterijskega blaga. Eksport kranfskiii izdelkov: krtač, zobotrebcev L t. d. 3105 Veletrgovine I. i« 8 H." YER? Liubljana Ustanovljena 1834 En g ros En detail Zaloga cevliev tvornice F. L POPPER, Chrudin Novo otvorjena prodajalna i na Mestnem trgu poleg magistrata je bogato založena z vsakovrstnimi električnimi svetilkami, lestenci, kuhalniki, vodogrelci, likal-niki in drugim elektrotehničnim materijalom. - - Vse vrste žarnice za razne napetosti vedno na razpolago« Sprejemajo se v to stroko spadajoče instalacije in popravila. 2671 15 letno jamstvo nalpopolneji STOEV/ER šivalni stroji s pogrezljlvim transporterjem (grabelje); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LHfl. BARAGA UUBUANA Selenburgova ul. 6, 1. 116 T Telefon st. 980. C. D. G AON Zagreb, Jurišičeva ulica 3 Tvornica trikotaže in vseh vrst pletenin razstavlja svoje slovite in »•« brezkonkurenčne predmete na ~ VELESEJMU Paviljon I koja 578, 580 582 Na debelo! 2996 Na debelo *?rva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino cfaan M cHdnmič Centrala: LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31. — Telefon 441. Podružnice: Maribor, Vetrinjska 20. — Telefon 454. — Kamnik, Sutna 4 nudi vrvi za stavbe, dvigala, zvonove, studence itd., mlinske oprti, ognjegasne cevi in vse v vrvarsko stroko spadajoče predmete po najnižjih dnevnih cenah. Na drobno ! Na drobno l | Popolnoma varno naložite denar v £ ljubljansko posojilnico * Ljubljani. Nestni trg štev. S kei ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje nagugodnefe. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture In cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 23 L suiji.miLS, Lspimin Telefon štev. 9 r - Radio - patent, tip „W E S T E R — najboljši aparat na kontinentu Samoprodaja: Vojnovii Cie. Ljubljana-ViC |0« 3093 ► -A. .-J na 1 d. ima stalno spina na Id zalogi: prvovrstno strešno oneko, bobrovec, kakor tudi zarezan strešnik, zlebake in zidno opeko. Po zelo ugodni ceni se oddaio tudi drugovrstni zarezani strešniki In bobrovec. — Prodata ae v pisarni STAVBNE DRUžBS d. d. v L|ublfanl, Levstikova ulica 19 — ali pa v OPEKARNI na Viču. 307« OBOlOlOlOBOSOaCflOlOBOBOBOBO liv (Temperguss) po modelih, načrtih ali vzorcih za vse strojne, vagonske in os ta te predmete, specijalno opečne oblike in pričvrsto-valne pločice (Klemmplatten) 7a železnice — v zajamčeno prvovrstni kvaliteti izdeluje in dobavlja Livarna mehkega liva (Temperg'esserel) „TITAM" d. d., pri Ljubljani 2987 Št. 17.799/ref. IX. Razpl Mestni magistrat razpisuje oddajo vseh - kleparskih del - na strehah vseh objektov mestne pehotne vojašnici na Taboru. Ponudbe je vložiti do 3. septembra 1925 do desetih dopoldne pri mestnem gradbenem uradu, kjer se tudi dobe potrebne informacije in mere« Mestni gradbeni urad si pridrži tudi pravico, posamezne objekte posameznim mojstrom oddati. Mestni magistrat ljubljanski, dne 25. avgusta 1925. 3tOf ROTAL remiL LINE Kf. angleška poštni parobrodna liniji — Generalno zastopstvo za kraljevino s. H. s. Zagreb« Trg. I. Štev. 17. Redoviti notniikl orometi Hamburg-Cherbouri-Southampton v New York in Kanado Cherbourn-Liverpool-Soutliampton v Južno Ameriko. — — Rlo de Janelro. Santos, Montevideo, Buenos Alres, Sanpaolo. — — Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami. Podzaatopatva 3 Beograd. Karagjorgieva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. — Velik) Bečkerek. Kralja Aleksandra u. 4 — Bltolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za eorl navedena podzaatopstva „Roymailpac". Za Bosno« Heroegouino, Dalmacijo in Crnogoro: Srpska Prometu* banka v Sarajevu In Oruiu. Brzojavni naslov: „Prometna banka'1. SPLIT. Dioklecijanova obala 8 — METKOVIĆ, Ivo Vcraja. Tvornica likera i spirituosa traži sa Sloveniju iskusnog putnika Samo ona lica, koja so u tom svojstvu vet bila zaposlena, neka uprave svoje ponudbe na upravu lista pod PUTNIK 2918. Ob priliki Ljubljanskega velesejma posetitc tvrdko Specijalna veletrgovina svilenih in volnenih robcev, šerp in modnega blaga. 'V >• ' . .. i/t ;. * -t; OH prilili razstave iJUn iBBEJtt" Vas vsilimo, da si ogledale našo bogato zalogo £ raznovrstne železnine, potrebščine za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnika - poljedelce, štedilnike, peči, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, sesajke, portiand - cement, nosilke* strešno lepenko in drugo pri tvrdki ZALTA & ŽBLIČ trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta številka 11. cene nizke, postrežba točna in solidna. Na debelo 1 Na drobno 1 Na debelo 1 najstarejša slovanska? ftbitta in ttnta delavnica Ivan Brlcelt. Dnnafska c. 19, te priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. ' 179?! Teod. Korn, LJubljana Poljaaska cesta £t. 3. krovec stavbni, galanterijski In okrasni klepar. Instalacije vodovodov. laprava strelovodov. Kopališke inklasetne naprave Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L za konserve. —An d* jj« ga ga fia ! Najnovejša iznajdba! Brez kvanenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno bar« vanje oblok. ANTON BOC 56 L Ljubljana, Seienburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 Ustanovljeno leta 1879. Telefon $t. 553. 6CS2ucavniiarstvo LJUBU ariinšic i nimska cesta štev. 14 prvo In edino podjetje za napravo lekle* rtih vaičnih zastorov v Sloveniji priporoča napravo novih valenih sastorov in po« pravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pri« padajoče blago stalno na sklediicu. Izdeluje In se priporoča za naroČila solncnih plaht, okrilij vsake vrste od priprosta do najbogatejše izpeljave, ikarjasta omreSja, ielesia za štedilnike, ventilacije raznih vrst, rasna okovja, 2e3eina vrata in okna, okrogla železna stopniica, predpecnike Iz železa in bakra I. t. d. 3029 Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi I Slavenska banka d. d. Podružnica: Lfobliaaa. Centrala: Zagreb. Vplačana delniška glavnica in rezerve preko Din 120,000.000-—. Podružnice i Beograd, Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj. Maribor, Murska Sobota, Sarajevo, Osijek, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Wien. Ekspozitura i Rogaška Slatina (sezonska) in Jesenice. Af ili jaci ji ■ Slovenska banka, Ljubljana in Jugoslovanska Industrijska banka d. d Split Lastne agencije v Južni Ameriki i Buenos Aires, Rosario de Santa Fe; v Severni Ameriki v vseh večjih mestih direktne bančne zveze. Posreduje vse bančne In trgovske posle z inozemstvom, posebno z Italijo in Avstrijo. Olajšuje posle eksporterjem In importerjem s tem, da jim eskomptira menice v lirah kakor tudi v drugih inozemskih valutah. Otvarja akreditive, izstavlja garantna pisma ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje naj-povoljneje. Izdaja garancijska pisma za triptike. LTllf b * Unbllana -a 1 lil H rred I kotlin i-l Strojno pletenje, nogavice, čepice, obleke, jopice, majce itd. Najnižje cene ~mm 5984 X3CIXXXKXXXXXXXXXXXXiXX X najstarejša sedlarska delavnica X g JOSIP KOHLER g K LJUBLJANA, Dunajska cesta 19 jj* as priporoča izootovljene konjske opreme ter vse u jTj sedlarske potrebščine. Dalje popolne opreare za pse In.dresuro psov. Izdelu ejo se tudi razni kovčki, žen- n ■Ta ske ročne torb ce, nogometne Žoge itd. Popravila se X §aj IzvŠujejo točno. 8*Sr~ Sovte solidne. JaJJ Jg 2995 V" XXIXXXXXXXXXXXXXXXXJ^^ Josip Kregar oblastveno prezkušeni mestni tesarski mojster LJUBLJANA, Cesta na Kodeljevo it 2, (Povšetova cesta št. 19). Izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industri ske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena o tresja, balkone, vrtne utice, verande in stopnice. 2983 van Bogataj = kences. elektrotehnično podjetje. Ljutljana Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkve). Tel. št. 3 Tel. št. 3 InstalacHe: Radiopostaje, moderne telefonske postaje, zvonci in električna razsvetljava. Trgovina in zaloga: Instalacijski materijal, motorji, telefonski aparati, moderni lestenci in svetiljke lastnega izdelka. Rad'0-anarar% posamezni deli in anoine baterije. Vse šolske« pisalne in risalne potrebščine Iv. Bona?, Ljubljana. Posetniki velesajma, oglejte si veliko zalogo \sakovsrsinih roledils^ih strojev, . iod a hi stroj-v za rokodelce in vsega v železninsko strogo spadsjočega blaga pri Si^r.eider & VErovšok, Lu&'jana, Dona'sKa 16 N;z!ce cene MB3 Ivan Perdan, nasledniki, Ljubi ana Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Oril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. 2985 Zaloga, strojenje, barvanle in izdelovanje KOZUHOVINE = L. ROT, krmar = 2982 LJUBLJANA. Gradište Stev. 2. Nakup kol dlvJaZine. Nakup kol dlvjaline. J Specijalna trgovina perila HED. ŠARC, LJUBLJANA, ŠELENBUROO V A ULICA 5 Opreme za neveste Pralnica in Ukalnlcal — Parilo za gospode po meril 3000 L_i ovorne In livarne 11. LJUBLJANA, Dunajska cesta stev. 35 arn Kariovška cesta stev. 1 Ustanovljena leta 1688.9 od leta 1767. — ^919. Samassa Čast. g. konsist. svetnik pater Hugolin Satt ter je d ne 26. avgusta v tej ivonarni preizkusi* S bronastih zve* n*v sa Komendo pri Kamniku in stroko vnjaiki ugotovil: Dispozicija zvonov sloves B od 2692 kg* O od 129« kg, F od 720 kg. G od 551-3 kg in B od 333 kg, Je torej harntonicno-melo-dicno zvonanje ona naj« lepiih dlsposicij sa petero z i/ono v, ker temelji na tonik« Hi da največje Iv ono vi eo po liv vif una-n j i obliki, okraskih na* oporeSni, materijal prvo* vrsten, glasovi mehki, trajni, Cisti, med seboj v lepem rat mer t u pravilno uglaienla Zvonovi bodo razstav-IJenl na velesajmu in bodo gotovo zbujali veliko posomosta Vsie ti vseh teh vrlin se izrekam sa.sprejem zvo» nov od štreni cerkvenega predstojniStve. Bes ni Ji Zahtevali* cenike! — Oglejte al ivonarao! — IidelkI nmetnUko mojstrski- — Balastni pogoji. Gena konkurenčne. — — Kratki dobavni roki! Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. QB