BBBMBBfiasiBB Največji lioteniki dnevnik*! v Združenih državah I Velja za rte leto - . • $6.00 I Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA list'slovenskih idelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily m I the United Slates. B liwH every day except Sundays H and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Yor NO- 89. — STEV. 89. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 16, 1925. PAINLEVE BO SESTAVIL KABINET Painleve je privolil v ponudbo, da »tvori kabinet. Socijalisti so blokirali napore Brianda. — Bivši ministrski predsednik je skušal zbrati krog sebe podporo, ki bi preprečila neposredni po-raž. — Zaenkrat bodo vladala le kratkoživa ministrstva. Poroča Arno Dosch-Fleurot. Odpor senatorja je vedno bolj oster Nekateri se boje, da bo senat popolnoma ločil predsednistvo. Glavni solicitor Beck je izjavil, da bi bilo treba obesiti na Belo hišo tablico z napisom: — To let. PARIZ, Francija, I 5. aprila. — Paul Painleve je prišel sedaj na vrsto._ Prejšnji ministrski predsednik je bA celi včerajšnji večer in danes zjutraj zaposlen s poskusi, da sestavi kabinet, katerega bi senat takoj ne uničil. Painleve je privolil v poskus, da sestavi ministrstvo včeraj zvečer ob devetih. eno uro po tem, ko je Aristide Briand sporočil predsedniku Doumergue, da ne more sestaviti ministrstva. Danes, ob eni zjutraj, «e je posvetoval Painleve s senatorjema Sarraut in Renoult ter s poslancem Benazet. Problem Painleve-a je enostavnejši v poslanski zbornici kot pa oni Brianda, a je bolj zapleten v senatu. Lahko ima podporo levega bloka kot jo je užival Herriot, a v senatu mu preti ista sovražnost. Painleve ni hotel stvoriti kabineta ter je ponovno odklonil stavljeno mu ponudbo do včeraj zvečer. Tukaj je pričel prevladovati utis, da bo imela Francija za nekaj časa le prehodna ministrstva, ki bodo hitro sledila drugo drugemu. Izjalovljenje Brianda je spravila na dan vse tež-koče. Svoje podpore mu niso odrekli le socijalisti, kot je pričakoval, pač pa so ga v zadnjem trenot-ku zavrnili tudi radikalci in radikalni socijalisti. Vsled tega je bil zanj nemogoč celo poskus, da stvori vlado brez socijalistov. Korak radikalcev in radikalnih socijalistov je pomenjal solidarnost s socijalisti, kojih odklonitev Brianda je postala znana zgodaj danes zjutraj. — Hoteli so ohraniti blok levice v solidni fronti in to se jim je dosedaj posrečilo. Člani levega bloka pravijo, da bi imeli rajši Re-noulta, če bi prišel Painleve do prepričanja, da ne more dobiti vfcčine v senatu. Renoult pa bi lahko dobil večino, celo na programu, ki bi bil praktično isti kot Herriotov. Politično zmeod je še povečala prazna zakladnica. Francoska banka je končno sklenila, da ne more dati državi nobenega nadaljnega posojila, dokler bi se teh posojil ne legaliziralo. Governer I rancoske banke, Rc^bineau, je ustavil neprestani tok neavtoriziranih posojil, danih zakladnici, in vsled tega se je pojavilo dejansko pomanjkanje denarja v gotovini za izplačan je plač, sredi meseca. Celo poštnim uradom primanjkuje denarja v gotovini. Governer Robineau, ki je prišel v velike zadrege, ker je prišlo na dan, da je izdal 2 tisoč milijonov frankov več kot postavno o vol j eno, se je vrnil k črki postave ter noče ati nobenega nadaljnega denarja, doker ne bo odobril parlament izdaje na-daljnih štirih tisoč milijonov frankov. Politični položaj je bil preveč napet, da bi pazili na denarne zadrege. Cela dva dni je visela rešitev med Briandom, ki je hotel imeti socijaliste v svoje mkabinetu ter Leonom Blum-om, socialističnim voditeljem, ki ni hotel tega obljubiti, dokler bi se ne sestal socijalistični kongres. Nekaj časa se je domnevalo, da se bosta JBlum.— in mogoče tudi Boncour odcepila od socijalistov, I kot so storili to že prejšnji socijalistični voditelji,* 5 a ta dva sta ustrajala pri svoji stranki. Vsled teh razvojev so postali socijalisti mojstri položaja. Izkazalo se je, da ima Blum polnomoč, da prepreči stvorjenje kabineta. Namen socijalistov je jasen: — Ust raj ati pri programu Herriota, katerega je obvladfval Blum. Pripravljeni so sestavljati ter strmoglavi j ati ministrstva, dokler ne bo postala dežela ogorčena nad obštrukcijonisti v senatu. Nato pa upajo zmagati pri majskih občinskih riti konservativne kandidate. Na AVASIIINGON. D. C., 15. ;ipr. Generalni solicitor Beck je v svojem zaključnem argumentu v zadevi poštnega mojstra Mversa označil Belo hišo z >znakom na tablici : — To let. — Potom zadeve Mversa se je izzvalo pravico predsednika, da odslovi poštnega mojstra, ne da (bi vprašal senat za dovoljenje. Generalni solicitor je predložil pozicijo predsednika kot v nasprotju s stališčem senatorja Pep-perja, zastoipajočega senat v kon-troverzi. ki je nastala vsled pri-ziva dedičev Mversa, ki zahtevajo zaostalo plačo s trditvijo, da je bilo njegovo odstranjenje iz urada poštnega mojstra v Portland, Ore. nepostavno. Mr. Beck je izjavil, da se ne sme dovoliti kongresu, da bi stisnil predsednika "v prisilni jopič"' s tem. da se omejuje njegove prerogative ali predpravice, da odslovi vladne uradnike. Takih uslužbencev je nekako 800,000 in po njegovem mnenju bi ne smel predsednik naleteti na nikako o-viro, da odstrani iz urada enega teh uslužbencev ali celo vse. Br. Beck je bil mnenja, da je bistveno za primemo administracijo vlade, da ga niikdo ne ovira v izvrševanju te pravice. Če bi ne imel te pravice, bi bilo delo predsednika -tako omejeno in neuspešno. da bi bilo najboljše zapreti Belo hišo. Trdil je. da imela ustava namen ustvariti močno eksekutivo, in protestiral proti despotizmu 'kongresa z izjavo, da bo kongres konečno zadušil eksekutivno silo. S povdarkom. da se ne vrši sedanji boj med predsednikcwn in senatom, temveč med zakonodajno in izvrševalno panogo vlade, je senatar Pepper v svojem zaključnem argumentu trdil, da je ustavna dolžnost predsednika paziti, da se (postave verno izvaja, vključno mandat, da se rešpe»kti-ra postave, katere je stvaril kongres ter pretlpLsal pogoje, kako jih je treba izpopolniti. Uslužbenci države. — je rekel senator, — niso služabniki predsednika, temveč pred sta vitel j i naroda. Tekom argumentov se je tudi razpravljalo o uradu generalnega comptrolerja, MeCarla. Senator Pepper je obranil "postavo, na temeljil katere sme generalnega comptrolerja odstaviti le kongres, a generalni solicitor je obsodil vmešavanje comirtrolerja v admi-nistracijske zadeve. Po preeitanju neke zaidnje odločitve MeCarla je generalni solicitor ostro obsodil vmešavanje comptrolerja v administracijske zadeve. oift, N. Y„ ČETRTEK. under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. 16. APRILA 1925. VOLUME XXXTII. — LETNIK XXXm. OTVORITEV MARX0VE KAMPANJE Marxova kampanja je bila otvorjena z govori. — Republikanski kandidat za mesto predsednika nemške republike je rekel, da pomenja Hinden-burg nevarnost za Nemčijo. — Slednja mora o-pustiti vsako misel na osveto. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V fcDRlTŽENTH DRŽAVAH. BERLIN, Nemčija, 15. aprila. — Velika predsedniška bitka v Nemčiji se je pričela resno včeraj zvečer z govorom, katerega je imel dr. Viljem Marx v Koeniijsbergu in v katerem je republikanski kandidat odkrito povedal svojim poslušalcem, da naj glasujejo za generala Hindenburga, če žele uničiti vse, kar so dosegli glede moralne in ekonomske rehabilitacije. Pohvalil je uspehe in zasluge Hindenburga tekom vojne, a posvaril nemški narod, da bi izvolitev Hindenburga dvignila ves svet proti Nemčiji ter vrgla deželo v novo bedo in razorganizacijo. Nemški narod se mora definitivno odpovedati vsem mislim in aspiracijam revanše in osvete ter' se mora zanašati izključno le na duševne in ekonomske sile, ki so mu na razpolago, da doseže zo-petno vstajenje Nemčije, — je rekel Marx. Pozval je nemški narod, naj brani republiko z vsemi svojimi silami proti napadom onih, ki bi radi zopet uveljavili stari politični red, temelječ na sili maloštevilnih. Dr. Marx je rekel: — Mi smo razoro6en narod ter lahko postanemo igrača v rokah inozemskih sil. Naša narodna čast pa ne zahteva, da bi nas varala ideja, da imamo na razpolago silo, katere dejanski nimamo. — Smešno je roži j ati s sabljo, katere nimamo in vsled tega tudi smešno igračkati se z velikimi besedami,' za katerimi ni nobene sile in moči in ki nimajo za posledico ničesar drugega kot nova sum-ničenja in nova nezaupanja v inozemstvu. Ni je stvari, ki bi bila bolj lažnjiva in bolj škodljiva v sedanjem položaju Nemčije kot so puhli pat os in ošabne kretnje. — Naša ljubav do domovine mora biti spojena z modrostjo in naša zunanja politika mora vsled tega ostati politika sporazuma z našimi prejšnjimi nasprotniki. Politika je v svojem bistvu stvar razuma. Cim slabši je položaj naroda, tem več modrosti in hladnega premisleka mora razodevati njegova politika. — Vsled svojih izgub v vojni smo postali slab in neprestano ogrožen narod in vsled tega se moramo skrbno izogniti vsemu, kar bi dalo vedno čuje-čim ostalim narodom le najmanjši vzrok za domnevanje, da hočemo še nadalje zasledovati politiko nesporazuma in osvete. LONDON, Anglija, 15. aprila. — V tukajšnjih oficijelnih krogih se je izvedelo, da je vprizoril nemški minister za zunanje zadeve, Stressemann, zadnje napore, da pregovori generala von Hindenburga, da umakne svojo kandidaturo za mesto predsednika nemške republike, in sicer iz domoljubnih razlogov. Angleški uradniki ne delijo francoskega vznemirjenja in ogorčenja vspričo kandidature Hindenburga, kajti smatrajo ga odkritosrčnim in poštenim domoljubom, ki ne bo osebno povzročil ni-kakih zadreg. Anglija pa obžaluje njegovo nominacijo radi u-tisa, katerega je napravila na Pariz, in možnosti, da se bo s tem zmanjšalo prilike, da se ugodno zaključi pogajanja, tikajoča se varnostnega dogovora za zavarovanje zapadnih meja. Angleške informacije se glase, da ima Hindenburg le malo prilike biti izvoljen. Fritz Haarmann je bil obglavljen Včeraj so odsekali glavo večkratnemu nemškemu morilcu Haarman-nu. — Zakrivil je baje šest in dvajset umorov ter plačal zanje z lastnim življenjem. IIANOVER. Nemčija. 17,. apr. Kriv sem, gospoda moja. a čeprav mi je težko, bom umrl kot mož. S temi besedami je stopil danes na šafot Fritz Haarmann. morilec iz ilanovra. kateremu se je dokazalo uiuor najmanj šest in dvajsetih moških in fantov. Tre-nuttik pozneje je bila njegova glava ločena od osrtalega telesa. 111 zadoščeno je bilo zločinu, v kolikor pride v pošte v posvetna pravica. V soglasju z nemško ustavo je prisostvovalo eksekueiji dvanajst uglednih meščanov. ki so predstav Ijali uradne priče. S cilindri na glavi in v frakih >o se zbrali ob šestih zjutraj na nrorišeu. ki se je nahajalo v oddaljenem kotu jet-niiškega dvorišča ter bilo odločeno od ostalega dvorišča z za štorom. Poleg giljotine je stal majhen altar z razpelom. Pred ta altar je stopil državni pravdnik 'v svoji uradni obleki ter prečrtal članom sodišča smrtno obsodba, katero so slednji nanovo potrdili. Nato so privedli Uaaj-manna. oblečenega v sivo jertniško obleko-, z zvezanima rokama, na dvorišče jetnišnice. Ko je stal pred sodniki in pričami, je nervozno stopical z ene noge na drago. Mežikal je z očmi. kot da ga slepi dn evna luč. a ni kazal drugače ni-kake razburjenosti. Molče je poslušal državnega pravdnika. ki je vnovič prečital smrtno obsodbo in privoljenje navzočih sodnikov, da se jo izvrši. Ko pa so nato potegnili na stran zastor ter se je prikazala giljotina, ise je Haarmann stresel. Prvikrat se je najbrž zavedel, da ga ločuje od večnosti le !par minut in obstal je kot okamenel. Ko pa se je oglasil mrtvaški zvonec, se je okorajžil ter izjavil, na zunaj popolnoma miren, da je kriv, da je pripravljen umreti in da obžaluje svoje zločine. Nato pa se ^je obrnil proti dvanajstim pričam ter ponovil to izjavo. To >a. katero je re^ignrralo dn«* -"». aprila. Vandervelde je ponudbo spnjel. (icneralnš -vet soe.ijali^t ii-m-stranke, ki je dovolil svojemu voditelju, tla stvori novo vlado, j«* >klenil sklicati izvanreden s»»-fn-nek .soeijalističnega kongresa, ki bi bil izključno le odgovoren za se>tavo socijalistične vlade ter vladnega programa. Ta kongres sp bo sestal v nedeljo. Ministrstvo Theunisa je podalo svojo ostavko kralju Albertu, ko so se vršile državnor rske okolice, za*rtopnika neke Iunajske tvrdlke, ki je dalje časa • ihotapil svilo v Maribor in dalje ■»- -Jugoslavijo. Aretirani vlomilci. Bordenovo Eagle Mleko ' ni nova hrana za otroka. Matere ga uporabljajo že nad sedem in šestdeset let. Matere, ki so bile same ' vzrejene z Bordenovim Eagle Mlekom, hranijo danes ž njim svoje otroke. Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Dept. 1 od svojega gospodarja. Utopljenca. ki je ležal že tri tedne v vodi, je spoznala služkinja pri Zorma-iiu. Angela -Jež. ki jo je poklicala komisija v mrtvašnico (k Sv. Krištofu. Razen teiga so dobili pri utopljencu tudi razne dokumente, ki potrjujejo izjavo Angele Jež., Svoje dejanje je starček izvršil bržkone v duševni zmedenosti. , Nevarni tički pod klučem. Iz Chicaga mi poroča rojak naslednja dejstva : i-Kar se delavskih razmer tiče, so pod dvema ničlama, ne samo pod eno. Danes smo imeli strašen vihar s točo in deževnim nalivom. Vihar je povzročil ogromno škodo po me^tiu in Okolici. Pa tudi na velikonočno nedeljo je bila precejšnja nevihta. Divjala je v notranjosti naše cerkve sv Štefana. Pater Koverta, ki ni še nikdar poznal mej dostojnosti, se je spravil na velikega dobrotnika slovensko cerkve Antona Linharda. Možak je po .poklicu pograbil i k. Kuverta je izpred oltarja oznanil. da ne bo pokopal nobenega mrliča, katerega mu bo Linhard priredil pogreb. Najbrž ima pater Koverta feht-ne vzroke, ker je to naznanil. Kakšni so ti tehtni vzroki? Najbrž je vzrok to. ker je kupil Linhard s svojim denarjem zvon. Ali je vzrok to. ker je kupil vse potrebščine, ski se rabijo v cerkvi pri pogrebih. Ali je zato zoper njega, ker sr KOTIČEK tfTROŠKozDRAVJ] OSKRBA MATERINSTVA v * in [OTROŠKEGA ZDRAVJA. »»- ■—— iWaprt. niM ta - - vatfL AihMln ofcfau tek dsa h » MM sdl rrwim. prta* MfolMMiipg** Članek 120 visno od vremena in najboljši čas je od desetih zjutraj pa do treh popoldne. Dobro mora biti zavo-rovano proti vetru, mrazu in pra-| hu. Ko raste otrok, ga je treba obdržati na prostem zraku dalj časa in v ugodnem vremenu lahko ostane zunaj celi dan. Važnost spanja. •Spanje je bistvene važnosti za otroke. Edini čas. ko bi morali biti dojenčki prebujeni, je oni, ko zav- Telesno gibanje. Telesno gibanje je prav tako potrebno kot sveži zrak ali spanje. Zelo mlado dete izvršuje to telesno gibanje s tem, da brca, se vali naokrog in da kriči. Ko, je staro dete devet ali deset mesecev, bo pričelo ponavadi plezati naokrog in take poskuse otroka je treba pospeševati. Nikdar pa se ne sme siliti deteta, da bi stalo ali hodilo pokonci, dokler ne čuti samo jtakega poželjenja. Zdravi otroci predstavljajo bogastvo naroda. Če morete sama j dojiti svojega deteta, se ne izročaj- živajo hrano. Kmalu se navadijo, te nikakim slučajem. Dajte mu prebuditi se oh rednih, časih in Pordenovo Eagle mleko, hrano, ki prav nič posebnega ali izvanred-| je na uspešen način vzgojila na nega ni, če spe celo noč, od šestih stotine tisočev detet tekom zadnjih do šestih, po tretjem mesecu. Tre-1 dva in šestdeset * let. Na tisoče priporoča j rjii^it.- mit'Kfj. Kt*r ji* zeio lahko prebavljiva in redilna hrana. Eagle mleko je čisto in zdravo. Lahko bii jih je držati v gorki, dobro pre- zdravnikov po celi deželi prezračeni sobi. Prav nič neravad- Eagle mleko, ker je zelo lahk nega m. če spijo normalni dojenčki celih dvajset ur izmed štiri in dvaj- Mariborska polieiija je že več tednov opazovsda sumljivo druž- Mariborska policija je aretirala Iva nevarna vlomilca, ki sta že lalj časa ropala po mariborski , , . . Okolici. Policija je pri njih našla Se Je ^ a Gaftme" večje množine tobaka in kož. la kožarja. Ta je pri starinarjih prodajal po-tel j no perilo, blago in druge reči. Opazilo se je, da petero teb sumljivcev živi brez dela. Posebno je vzbudilo pozornost. da so od časa do časa vsi izginili, nato ipa se čeiz nefcaj dni vrnili in zopet tratili denar. Policija je izvršila pri njih hišno preiskavo in jih aretirala. Našlo sv je prii njih mnogo sumljivega Nož in kri. 40-letni delavec Anton Vodopi-vte ni še nikdar v svojem življenju nosil noža, vsaj pravi tako; ieko nedeljo popoldne, pa mu ga je ponudil v nakup dalmatinski crošnjar in Vodopivec ga je za--es kupil. Z novim nožem je šel . . . setih. Koncem prvega leta morajo se ga prebavi ter je vedno na raz- je udelezd doslej se vsake kolekre malo zadremati zjutraj in popol-! polago v vsaki groeeriji. negi,d, ter nikdar manj daroval kot dne, C(1 ene urc do dveh. Jutranje «Ma t(> kjp sp nahajatp. ' ~ ' / {spanje bodo sami opustili koncem Kad In vedel, koliko so daro- drugega leta. a popoldansko spanje vali nemški pogrebniki, kater«, j je treba vzdržati do Sestih k.t ali Koverta tako vneto priporoča. In dalje rfad bi tudi vedel, koliko so darovali Kovertovi agenti? Ali smo farani sv. Štefana res taki kimovci, da si ne upamo napraviti konca Ko ventovemudikt^ kot sljanJe- Dete ga mora imeti od nx\*he v postopanju s slabo pre-toistvu? Menda imamo zaenkrat' naprej. Prost m- mora biti rej enimi otročje mogočedoseči z še vedno mi pravico odločevati.'dobro prezračen, a s tem ne niis- kateri posrebnik bo pokopal naše limo> tla bi moral biti mrzel- Ko Je sorodnike. .staro dete dva tedna tekom poletja Koverta si je že takrat nakopal ali štiri do šest tednov u'kom zime-splošno sovraštvo, ko je javno za- "a Je treba takorek°r" prilagoditi hteval zase desetino delavčeve živlJenJ'u izven duri- poleti plače. Farani, na plan! Teh raz- treba nikakih posebnih priprav, a mer in tpga vodenja za nos mora Pozimi ^ trt'ab (lobro poviti, biti enkrat konec. To, kar sem pi- kadar greste z njim na preste. Obešal, je resnica in lahko s prisego nem morate tlldi odpreti okna na potrdim". * široko za eno uro, ne da bi izpo- * stavili dete prepihu. Kakorhitro Radoveden sem, kaj bo Kover- stc storiIi to z«P°redoma več dni, ta odgovoril na to -prsnio. odnesete .lahko dete na sveži zrak. Zatulil bo ikot. ranjena zver ter Dete mora biti delcžno vsaki dan ponovil svoj naljujibši in najmanj zraka doma ;ili zun;1''' od~_ utemeljen očitek; \ « « | • • "Ali ste slišali, ljud>je božji, ka-' IZ J U g O S lSL V 1 ] 6 • ko nesramno napada Peter ,Zga- _ 2a sveto vero?** » , . . . - . ^ ' Mednarodni profesorski kongres v National Zeitumg Oe m z Balkana dali časa ka-' Beogradu. kega poročila o atentatu, umorih' K,'alj AlU'ksa,uU"r f ali izgredih, je to jasno znamenje pokrovoteljstvo nad mednarocbum Le neprestasna čuječnost starišev bo obvarovala otroke pred slabo prehrano ter zastavila pot bolez-~ nim. Obenem jim bo ohranila mla- iS rezi /i. T dostno svežost in krepko zdravje. Sveži zrak je prav tako potre!»en ki predstavljata temelja bodočega uporabo Eagle mleka. Šolarjem, ki trpe vsled slabe prehrane, se zdravje na čudovit način izboljša, kakorhitro dobe Eagle mleko kot svojo redno brano. Vsi otroci bi morali dobivati po enkrat na dan Eagle mleko poleg običajne hrane. Razredčite dve veliki žlici Eagle, mleka v mali časi mrlze vode. Starejši otroci ga ljubijo zmešanega z Ginger-ale-om, sadnimi soki, stepenim jajcem in dišavami. Prečit a jte te članke vsak teden skrbno ter jih prihranite za bodočo uporabo. da ne more biti na Balkanu nekaj kongresom srednješolskih profe- :vt*cer • v gostilno Meee na Vidov-. hlaga. ki so ga nakradil v Av- d a n.Sik i cesti, s pošteno opil in v iezi skoro odrezal uho svojem® tovarišu, tako da je moral ta v bolnico, Vodopivec pa z nožem v zapor. Utopljenec v Ljubljanici. Identiteta utopljenca, ki bo ga slriji v okraju Lipnica, Oškodovanci iz Gamlitza pri Lipnici c=ro ukradene stvari .spojmali kot svojo lastnino. Aretiranci so bili zročeni v zapore okrajnega sodišča. Policija sumi. da je ta družba izvršila več vlomov in večjih tatvun tudi v ma- v rtK(n sorjev, ki se bo vršil meseca av- Zadnje -brzojavke pa naznanja- j *usta v Be°?radu-njajo, da vladajo po balkanskih! _ „ „ , _ državah normalne razmere. Polkovnik Pavle Junsic. Narodni zastopniki v beograj- V Beo-rathl se je u^relil vo1' -ki Mkunščini so se stepi i kot ba- kovnik v pok" Pavle Po" n,be hi se psovali kot žganjarji k(>Jlli bl1 znan šircm domo-vine iz Sofije pa poročajo, da je bii knt tajulk Narodne <>d^rane m v prizor jen atentat na bolgarskega! °dli5en aiaeijonalni delavec- Pav' kralja Borisa. " i1" & bl1 Pok- genera Atentatorji pa niso imeli popol-tla Sturma^urifica. enega najslav neg^ uspeha. jnejših oficirjev one srbske voj- Kralju Borisu so odstrelili samo ske' ki se v 'ProšIih decrai*'ah desno polovico muštac. Sicer je tako hrabro <)orila s Turki-ostal nepoškodovan. j :NIladi J,uriSič Jc odlikoval v To je velika škoda. Boris dobi- svet(>vui ter je v razmero- va iz vs6fh delov sveta izraze so-lma mladih leolkov- potegnili iz Ljubljanice, je sedaj riborski okolici, tako na pr. v ugotovljena. Dokazano je, da je bil vendarle 72-letni Anton Host-nik. hlapec pri trgo«v©u Zorma-nu na Starem trga, ki je odšel vi- lo v Limbušu, kjer kaže vlom ravno iste metode, kakor vlomi v Upniškem okraju. 7k\i se. da so prišli v kletko nevarno tičd. od 1. jul. do 31. dec. 1923 ....................44 299........75.910........120.209 od 1. jan. do 30. jun. 1924 ....................32.490........64.046........ 96.536 fiskalnem letu 1923-24 ........................76.789.... 139.956........216.745 od 1. jul. do 31. dec. 1924 ........................57.631........77.672........135.303 od 1. jul. 1922 do 31. dec. 1924 ............215.870.... 336.764........552.634 Prebivalstvo Z edin jenih držav se je vsled vseljevanja pomnožilo: od 1. julija do 31. decembra 1922 za ........................................231.057 fiskalnem letu 1923-24 ........................706.896.... 172.406........879.302 J od 1. januarja do 30. junija 1923 ................................................241.763 od 1. jul. do 31. dee. 1924 ....................147.737........84.955. .232.692 od 1. jul. 1922 do 31. dec. 1924 ........1,377.552 407.^48.... 1.785.40Q * odpotovalo je: od 1. jul. do 31. dec. 1922 ........................55.139........66.401........121.540 od I;* jan. do 30. jun. 1923 ....................26.311........52.735........ 79.046 y fiskalnem letu 1922-23 ........................81.450.... 119.136........200.586 v fiskalnem letu 1922-23 .........................*.....................................472.320 od 1. julija do 31. decembra 1923 ................................................464.990 od 1. jan. do 30. junija 1924 ........................................................197.567 v fiskalnem letu 1923-24 ...............................................................662.557 od 1. julija do 31. decembra 1924 .......-....................................... 97.389 od 1. julija 1922 do. 31. decembra 1924 ...................................1,232.766 žalja vsled nenadomestljive izgube. Atentaitor je bil res krut in ne-nrevidfn. Ali ni mogel mail o višje pomeriti ? Ce bi ga -zadel v celo, bi krogla nedvomno odnkoeila. Y (Je 'bi pa lsrtrel slučajno prodrl crepinjo, b.i se ne imelo v njeni notranjosti kaj razliti. * Veliki ljudje se nam .samo za-strantesga zde veliki, ker smo mi tako strahovito majhni in brez-i pomembni napram njim. | * H Neki učenjak je iznašel daljno-! gled, s katerim je mogoče videti en miljotn zvezd. To je vsekakor 'načilna iznajdba. j P*ed kratkim mi je pa povedal rojak, da prodajajo nekje v Nevr Vorku žganje, ki ima še vse drugačne lasnosti kot tisti' daljnogled. Kdor ispije kozarec tiste pija-'e, vidi najmanj desetkrat toliko 7vezd. niško dostojanstvo. Kaj i gnalo v smrt ni znano. ga je Švicarski profesorji in novinarji v Beogradu. Te dni je pri-spela semfeaj švi-earska naučna e-kspedieija, obstoječa iz 1,50 članov, večinoma profesorjev, učiteljev in novinarje\J. Od novinarjev se nahajajo v ekspediciji urednik "Neue ,Zueri~ eher Zeitung", Kleich, urednik Oton Klei-ber iz Basla in prof. Oton Wahl, književnik in vseueiliSki profesor v Ciljih u Švicarji so se nahajali na štn-dijskem potovanju in -o krenili iz T*,.-ograda v Solun. Dremavica v Dalmaciji. V Kaiatelu Novem v Dalmaciji spi mladenič Ivo Kuzman že nad mesec dni in gn ne morejo ]>re— :;udifi. ;franijo g,i umetnim po-tom.^A-endar mladenič od dne d'o dne bolj Ilira. Bati se je. da v kratkem nastopi smrt. r Zagonetna smrt vojaka na Sušaku. Te dni so v mrtvem kanalu Re-eine našli truplo finančnega stražnika Mile Saibljaika. Truplo je ležalo v vodi vete dni. Ni .znano, kako je Saibl-jak ponesreeil: Ali je bil izvi-šen samomor ali zločin. O boju proti j etiki v Trstu se je v zadnjem času mnogo razpravljalo na poklicanih mestih. Te dni je imel predavanje-o tetm predmetu sen. Maragliano. -Te+f-ka je precej razširjena v tržaškem mestu. Lani je umrlo za jetžko o-koli 800 oseb. NAJBOLJŠO PRILIKO za obisk stare domovine nudi Tam veliki izlet v Jugoslavijo, katerega priredi naš zavod z najlepšim in najudob-nejšim parnikom — "PARIŠ" bi se dalo ustvariti enako sodelovanje tudi med enakimi društvi po vsem svetu. V to svrho so ameriški pravniki, ki so zastopali ameriško udru-ženje društev za pravno pomoč, nasvetovali norveški delegaciji v —Genevi, naj obrne 11a to stvar pozornost Lige Narodov. Norveška delegacija je na to predložila memorandum Ligi, v 'katerem se naglasa, da z »žirom na to, ker v mnogih deželah obstojajo organizacije za brezplačno pomoč, bi bilo jako zaželjivo, da se ustvari neko sodelovanje med temi društvi na mednarodni podlagi. Četrto zasedanje Lige Narodov je sklenilo staviti to vprašanje na dnevni red za leto 1924. in naloženo je bilo generalnemu tajniku, naj pripravi poročilo in izve-de potrebe poizvedbe. Vsled tega se je sestal odbor, ofbstoječ iz stro- ibifci dela v industriji. Precej priseljencev iz Evrope, ki so prišli v Kanado z namenom, da se od tam priselijo v Združene Države, se iiahaja v stiskah. Za inotzem.ee, k: se nahajajo daleč od svojie domovine je težje preskrbeti si ameriš-iko priseljeniško vizo za prihod v IZdružene Države nego je to doma. Kanada ima mnogo manjše prišel jievanje ikot Združene Države an skoraj 70 odstotkov vseh priseljencev prihaja iz Angleške tn Irske. Priseljenci, ki so podaniki drugih evroipskih dežel, morajo i-meti potni list za vhod v Kanado, deželah. Na Norvešikem in Švedskem izvršujejo to delo skupine Ta p0tni list mora biti opremljen p vizo s strani kanadskega prise- Češki Nobel. V Pragi je bil prošle dni položen temelj nekakšni domači No-blovi nagradi, ki se bo vsako leto podeljevala domačim tehničnim delavcem. O priliki 70-lettnice inženirja dr. Hanuša Karlika, ki si je stekel izredne zasluge za po-spševanje moderne sladkorne industrije, se je osnoval fond, ki znaša 1,700,000 čeških kron in daje vsako leto 90 tisoe eehoslova-ških kron obresti. Vsakoletne o-bresti so določene za tistega tehničnega. delavca, ki ga spozna strokovna komisija za najzaslužnejšega praktika v inženirski stroki. Nagrada se v nekih slučajih razteza tudi na delavce pri soci-} bovnjakov raznih dežel, da jal ni politiki, v narodnem gospo darstvu in stičnem. Navedena 11a-gra^a je največja od vseh doseda-i/.h nagrad, ki se podeljujejo v čthoslovaški republiki. ANGLEŠKI KRALJ V RIMU Slika nam kaže angleškega kralja in -kraljico, ko si ogledujeta rimske znamenitosti. Spremlja ju kardinal Maffi. pretrese vso stvar in predloži priporočila. Vse to je bilo omogočeno brez nakakah stroškov za Ligo. ker je ameriško udruienje radodarno potknil, vse stferoške Lz sklada. ki mu ga je Carnegie Foundation dala na razpolago. Uspeh delovanja tega odbora je bil ta. da je Liga narodov v septembru lanskega leta sprejela resolucijo, s katero se tajništvu lige nalaga, fia pripravi seiznam vseh organizacij. toliko javnih, kot privatnih, ustanovljenih v vsaki državi v svrho. da se siromašnimi oo. Na papirju pred sabo ga je si bodo dali kaj dopovedati. Reva imel celo grmado, ki jo je bil na-'ste, Koemurka! Da ste morali vze-tresel iz treh zavojcev raznih vrst,'ti tistega neumnega dedca! Ti ne-pridejavši še malo "klobase". Ta'umna ljubezen! mešanica je bila njegova iznajdba I Vstopil je drug stražnik, go-in skrivnost. S prsti obeh rok je'spoti Kobilica se je okrenil'proti nežno dvigal rjavo, vonjavo listje,1 njemu in pričel Ž razgovor, zadovoljno vase srkal močni vonj, | Koemurjeva je razumela, da lain tobak spet rahlo spuščal na pa-' hko gre. Poklonila se je. — Zbo- pir- pom in prav lepa hvala, gospod Ozrl se je proti durim. 44 Koe-1 Kobilica! murka; Kaj pa vi! Čakajte. . . —1 — Adijo no! — ji je odgovoril malo je pomislil, — ključ vašega in pomigal z roko. brloga vam lahko dam. Nikogar ni j Zdaj je Koemurjeva vedela, ka-bilo, smo pa zaklenili. j ko stoje reči in bol.] je bila po- Kocmnrjeva se je zahvalila. Po- trta kakor prej. Mrena ji je bila tem j«- vprašala: — Gospod Kobi-1 padla izpred oči: greh je kakor lica, ne zamerite, ali moža ie imate? i kuga. Kocmur jo je zanesel v hi-— Na k, — je odkimal. — Ga nima- j ho — kdo naj ohrani zdravje, ko meri pril«»galo tudi njemu in njegovi ženi, kar je sfcdo notri. . . Pire se je hudoval. — Za parklja me imajo! Tega pa niti ne vpraša, ali imam kaj jesti ali ne. kdo mi kuha, postilja in pere. Za-stran nje lahko poginem in tudi bi, če ne bi imel Petra. Peter je rtlaj gospodinja. Celo kuha. Kako je koristno, če vajenec ne dela samo pri mojstru, ampak tudi pri mojstrici: .zdaj zna vsaj krop soliti. Po stopnicah navzdol je mogočno prikorakala Nanča; krenila je ki ravnost proti Pircu in Jeraju in čakala, da jo ponižno pozdravita, kakor je mislila, da ji gre kot hišni gospodinji. NAJVEČJI ARMADNI HIDROPLAN Novo milijonsko mesto. Menda bo dvajset mest a., svetu. ki imajo en milijon prebivalcev ali več. Najmlajše v tej vrst: je glavo mesto Avstralije. Sidnc. ki je kot edino na najndrijset-. kontinentu do-eglo milijonsko Število svojega prebivalstva. .UNDERWOOD.A.UNOERWMD. N. V. le dni so pre i skuša l i največji aincruiri mornariški hidroplan. ^—ki je bil zgrajen v Philadelphia Navv Yard. Opremljen je z motorji, ki proizva >:jo 950 konjakih sil. V eni uri lahko preleti 128 milj. Zanimivosti biva- s kugo pod isto streho? Ali pa je res za vse življenje priklenjena na tega moža in ž njim na greh in bedo? Tn otroka* ali sta ji res že izgubljena in več ne spadata drugam kot v prisilno delavnico; St rašno! Kako bo za' njiju odgo-' vor dajala pred Bogom! Ko je stara Jera pripeljala svojega Milančka spet nazaj v Ljub-j Ijano, kako je bil obeh vesel Jera j! — Ali mislite? . . . Nesrečnež, skala se mu je odvalila od srca, kaj je naredil iz mene! Skoro mo- jdasi ga je hkratu zapeklo: — Glej. mo. Ga tudi več ne iščemo. Ne ve mo čemu, ko sta zdravnika dognala mrtvoud namesto umora. Ne toži se nam pa tudi ne po Kocmurju. — ISaj ga ne bo več blizu. Preveč »e bo bal. . . — Vaš velecenjeni dedec ? Da ga ne bo nazaj ? Koj ko bo v listih bral, da je preiskava ustavljena bo spet tukaj in vam na vratu. Vašega ded ca poznam bolje kakor vi. Število ljudi, ki dajejo levi roki ki so si znali pomagati in nadome-prednost pred desno, znači pribli- stiti izgubljeno desnico z levico Jeraj je pogledal na uro in se- jžno 5 do 7 odst. Pač pa jih je mno- Večina teh revežev še danes ni spo gel Pireu v roko. — Vsak ima svo- j go med zločinci in epileptiki. Pri sobna za delo. C V bi pa v šolah n-je križe in težave. . . jaz jih imam j levičarjih opažamo včasih tudi čili deco delati z obema rokama in tudi saj veste. . . Grajamo druge, j druge abnormalnosti, zlasti hibe v če bi tako v zgodnji mladosti iz-kakšni da so, drugi grajajo nas:i izgovarja vi in nevropntične poja-' gladili diferenco med desnico in brez greha ni nobeden! Tako se - ve, tako da veljajo taki ljudje levico bi Človek ne*občutil tako temi zdi, najlažje napravimo red, j med preprostim ljudstvom za žko izgube desne roke. V tem srnice pričnemo vsak pri sebi — tako ] man j vredne. Temu naziranjn o .slu bi priporočali pedagogom, da bo po pravici. Pa se vse uredi — j levičarjih nasprotuje dejstvo, da razmišljajo o važnosti "enakomer-nikar se ne bojva, da ne. Z Bo-j je služila nekaterim gen i jaln im ' ne razdelitve fizičnega dela na o-SQull j ljudem levica prav tako dobro, be roki zlasti za šolsko deco. ki se Nanča je zastonj čakala poklona i kakor desnica. Slikarja Leonardo tudi telesno normalno razvija, če Izdal sem novi cenik Domačih Zdrav i katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pižite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. ' SEMENA V zalogi Imam najuojjša vrtna, cvetlična in ooljska semena. Pišite po brezplačni semenski cenik. Blago pošiljam p^Stnin«; prosto. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. - ZASTONJ slovenska knjižica glede patentov in pola za skiciranje se po&lje na zahtevo. Pišite še danss slovenščini. BRYANT & LOWRY! Registered Patent Attorneys 320 Victor Bldg., Washington. D. C. I rilko. . . In še ne bo konca g-rehu in trpljenju? — je vzdihnila Koemurjeva. — Na k, ne bo ga! — je dobrohotno potrdil prospod Kobilica. — Vaš dedec se ne bo nikdar poboljšal, vi pa ne boste nikdar nehali pa rediti in zalagati. — Ne vinarja več zanj, ne griž- . . . - I I . 1 lijlicu Ul I Ijaja kruha! — se je rotila Koc- načrtov. Trudil se je, letal in murjeva. — Hohoho! — se je veselo gro-liotal rejeni gospod nadstražnik. — Le da vidite spet njegove oči in njegov navihani brk, pa bo vse po starem. Ženske ste ženske. . , Za otroka je pač škoda. Dva imate, ne? — Dva. Saj za otroka mi je, da bi ju rešila. .. — Nja. . . dekle je skoro, skoro prestaro. . . jo že imamo zapisano. Se ne bo dolgo več šetala, pa gre v tisti samostan, že veste, ki je za take gospodične — prisilna delavnica mu pravijo. Trikrat smo jo že posvarili. . . Fant je mlad, on bi se morebiti še »preobrnil. Toda pri vas ne in pri vašem dedcu. V druge roke bi moral priti. Pa za to je treba denarja. . . — Ljubi gospod Kobilico, — je prosila Koemurjeva, — pomagajte mi zaradi otrok. Sama se ne vem kam dejati. Rajnki oče — sam Bog jih je razsvetlil — so določili v testamentu polovico dohodkov iz svojega premoženja otrokoma za vzgojo. — Ooo! — se je široko začudil dobrovoljni gospod Kobilica. Gotov je bil z mešanjem tobaka. Nabasal si je pipo in si jo zapalil s pristno žveplenko, ki mu je ostri njen duh izvabil kašelj in solze, potem se je prav lagodno naslonil z enim komolcem na stolovo naslonjalo, z drugim na mizo, na-vskriž je dal nogi, glasno cmoka'-je razžaril tobak in ko je bilo vse to opravljeno, je razložil svoje mnenje. — Na Laškem imajo dobro šolo za take ptiče, kakršen je vaš, v mestu, ki mu pravijo Turin. Enega fanta sem poznal, nobena ključalnica ni držala pred njim — v Turinu so ga poboljšali, ie nosi črno suknjo — gospod je! Koemurjeva je pobožno poslušala tolažljivo pripovedovanje in globoko iz prsi ji je vzkipel vzdih: — Bog mi dodeli samo milost, da bi bila otroka kdaj bolj srečna kot jaz! Nadstražnik je vzel pipo iz ost, dvignil kazalec in zažvižgnil — na nekaj ne je bil spomnil. — Čujte, naši gospodje so ae zadnjic posvetovali, da prjporoče tudi vašega fanta za v prisilno delavnico. . Zaradi 'tatvine. . . in tndi šola se jmtoZoj* fesenj. . . ti oče, se nisi spomnil, da greš za sinom, stara neizkušena Jera je pa šla! — S vest si je bil, koliko se je pregrešil nad sinom, zato mu ni bil prestrog sodnik — sprejel ga je z ljubeznijo. Pridržal je tudi itaro Jero. — Žena je na počit- icarh, pomagati mi morate! Ni pa izgubil izpred oči svojih povpraševal in se mu je posrečilo — dobil je najemnika, v Ljubljano prestavljenega uradnika, ki je bil pripravljen, da takoj prevzame njegovo stanovanje. Sebi je našel drugo zunaj mesta, manjše in dosti eeneje in kar je poglavitno — z vrtom poleg! S kako radostjo je prinesel domov 10 novico! — Jaz bom tudi vrtnaril, — je vzklini Milan in veselje mu je zarilo z obraza. ~ — Boš. — je rekel oče, — da ti ne bo treba drugod kopati zlata. Stara Jera je razumela vse, kar je gos|>od povedal in kar je zamolčal. — To je pametno, gospod, — je rekla, potem bomo imeli vsega dovolj, — še denarja. Tako zadovoljen že dolgo ni bil Jera j in ko je tistega popoldne zapuščal stanovanje, je dobre volje godel po stopnicah. Spodaj je naletel na čevljarja. — Kako je s Tončkom? Ali je že zdrav? — Zdrav. . . Kaj vem, ali je zdrav! Saj niti ne vem, ali sem flee, ali imam sina. Prosim, gospod Jera j, kar berite — to-le mi piše žena! Kaj naj rečem? Kaj naj storim? — Dal mu je pismo in Jeraj je či-tal: Ljubi mož! S Tončkom je tako: včasi je bolje včasi je slabše. Boga prosim in Devico Marijo, da mu vrneta spet ljubo zdravje, da ne izgubim edinega otroka, še preden sem ga i-mela. Odkar prebdevam pri njegovi postelji, sem šele spoznala, da staršem ne da rojstvo otroka, ampak si ga morajo šele prislužiti z brigo m ljubeznijo. Drugače jim je tuj. Jaz si zdaj služim otroka,: ker si ga nisem prej. Ali si ga pri-dužim, to je v božjih rokah.«— $h noj Tonček, ubogi otrok, bal se je 'astne matere! Starše je imel in je ril sirota. — Zdaj se me ne boji več. Če me vidi ob postelji, že se oži na mojo in spet zamezi. Var-tega se.čuti pri meni. Kdaj si ga la ti prislužiš, da mu bos v resni- 11 oče in ne strah in parkelj! In •nojo sestro boš prosil za odpuščanje, da veš! — ker si ji delal krivico. Semkaj te pa se ni treba. Le-!>o te pozdravlja. — tvoja žena. in ko so se za Jerajem zaprla vrata je povedala svojo sodbo: — Tako ošabni znamo tudi biti! Če ni zanj, naj si pa prebere, kar odpovem !mu kvartir. ! — Ta se že tako izseli — brez j [vaše odpovedi, — je omenil Pire. j Nanča je zazijala : — Kako se bo selil, ako mi ni odpovedal ? j — E, — je rekel Pire in se obrnil proti svojemu stanovanju, — imejte vendar pamet, saj hiša ni vaša, da bi vam odpovedaval!' — Ni mu bilo do tega,-da se prereka da Vinci in Menzel sta lahko po- j dela z obema rokama. V interesu ljnbno nadomestila pri delu desni- ; zdravja in normalnega razvoja na eo za levieo. j Se mladine bi bilo, dai zginejo ta- Nastane vprašanje, da-Ii so bili ko levičarji, kakor tudi desničarji, ljudje vseeno v pretežni večini ; j«' seveda v prvi vrsti naloga desničarji in kako je s tem poja- šolske vzgoje, vom pri neeivilizovanih narodih. O staroveškili narodih je znano, da so delali z desnico. O Izraelcih 1 lahko čitamo v knjigi sorodnikov, I da je bilo med 27.000 vojščaki 7.-000 levičarjev, torej 2.62 odst. Ali v najstarejši dobi kulturnega razvoja, v kamniti dobi je človek ra- Slovenske Amer, Koledar za teto 1925 *mo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par slo izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni nasi zastopniki, ki »e niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. C. NAROD POSEBNE SORTE. Nančo in mlati prazno slamo, bil pri delu enakomerno obe roki. dovolj je imel drugih skrbi. Izginil je za svojimi durmi. Sele v bronasti dobi vidimo pre-okret. Med mnogimi domnevami, Nanča je bila ogorčena. Tako j ki skušajo pojasniti razvoj v sme-ravnajo gostači s hišno gospodi- , i prevladajuče uporabe desne ro- Popmakal se je po glavi. — Če ^ Jeraj > prebral pismo in ni ve-pride v prisilno delavnico, je ft- — - del, kaj naj reče. Saj se je v dobri njo! Svojemu ogorčenju je dala takoj duška. Najpreje je izjavila, da so vsi gostači berači. Čevljarji pa imajo vrhutega zelo nesnažno obrt, ker jemljejo v roke, kar drugi teptajo z nogami. Zato se ji že davno gabi hrana pri čevljarjevih in si jo bo prebrala — povsod jo sprejmo z odprtimi rokami. Če se h Kačarjevim preseli na primer, tam ji bodo še vina dajali in ob nedeljah servijeto, tam so drugače gosposki kakor pri čevljarjevih. Tako bi bila še naprej kričala, da ni Pire odprl vrat in zavpil nadnjo, da gre koj po stražnika, ako pri tej priči ne umolkne. Gledal je tako hudo in poleg tega kazal palico da se je Nanči takoj u-blažilo lice. Vljudno je pritrdila: — Ja! Saj nisem ničesar rekla, — in jo je tiho pobrala z dvorišča. Iznova se je pričela hudovati šele na cesti, ko je bila že tako daleč, da je Pire ni mogel slišati. Sla je h Kačarju, k onemu, ki je od nje kupoval part, in je mislila, da jo vzame na hrano. Stal je na pragu in žvenkljal z denarci v žepu. Bil je zidane volje in veselo je pozdaravil Nančo. — Živio, živio! Korenova Nanča, lepša ko pomaranča Kaj pa prinašate dobrega? — Ta škric mora koj iz stanovanja, — je povedala Nanča, — če ne gre z lepo, bo šel z grdo! (Nadaljevanje prihodnjič.) Kašelj oslabuje sistem in- je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč Cough Balsam. Teši razdraienje, odpravi p&-lost, skizov, DiajSa kašelj in može preprečiti' dosti resnih bolezni. 25 in CO cantor. ke, spravljajo nekateri učenjaki ta preokret v bronasti dobi v zvezo z češčenjem sol n ca/ Človek, ki se je obrača\ v molitvi proti vzhodu, je videl, kako se solnee dviga in pošilja svoje žarke naravnost proti jugu. Odtod je dobila desna stran za pračloveka pomen nečesa jasnega, dobrega, odkritega in čistega, dočim je bila levica znak negativnih vrednot. Na ta način je začel človek dajati vrednost desni roki in desni strani. Če bi bila ta teorija pravilna, bi morali biti necivilizirani narodi leve polovico zemlje levičarji ker solnee pri njih kroži v nasprotni smeri. Druga hipoteza smatra, da je prevladovanje desnice pri delu posledica .bolj razvitega živčevja in žil v levi polovici telesa. Zato je leva polovica možganov bolj preskrbljena s krvjo, kar daje desnici več moči in gibčnosti. Ali pa ni mogoče smatrati dejstva prav tako za posledico kakor za vzrok? Morebiti se je pračlovek z razvojem kulture prepričal', da je za nje govo samoobrambo važno ščititi levo stran (srce) in da ravna v tem slučaju prav, če drži v desni roki orožje, v levi pa ščit. Nadalj-ni razvoj je bil stvor podedovano-sti in telesne lastnosti človeka so se razvile samo iz prilagoditve z življenskim potrebami človeka. Vprašanje, kje je začetek in kje vzrok, da so ljudje večinoma desničarji. ostane slej ko prej nerešeno. Ostane nam še praktična plat • tega problema, torej vprašanje, J dali naj navajamo deco k uporabi obeh rok ali pa k prevladujoči vlo gi desne roke. V Zedinjenih Državah, kjer je deloval v tem smislu ie Benjamin Franklin in na Angleškem, kjer je bilo že davno u-stanovljeno društvo za1 gojitev ambidestrije ali enakomerne uporabe obeh rok, delujejo že dolga leta na uvedbi kultiviranja levice v šolah. Isto zanimanje za ta problem je tudi v Nemčiji. Korist od enakomerne razdelitve dela na obe roki je oeividna. Človek ki je gibčen in siguren samo v desnici, je često, v nevarnosti, da postane povsem nesposoben za delo, če izgubi desno .roko. To se je pokazalo zlasti po vojni, ko so se vrnili z bojišč mnogi invalidi brez desne roke. Malo je bilo med njimi takih, Svojevrsten narod živi v -seve-roaraibski puščavi med Mrtvim morjem Palestine in Evfratom Mezopotamije, onem delu -sprednje Azije, ki namerava • vsled obnovitve življenja v Mezopotamiji po j:1 vn o vstopiti v krog svetovnega proaneta. Ta ogromna pokrajina puščave preživlja v štirih oazah samo 20.000 stalnih prebivalec v. pozimi in na spomlad rpa še okoli 150.000 Beduinov. potujočih pastirjev, ki priženejo tja svo-* .je črede, da popasejo že ono malo trave, ki zraste ipo zimskem deževju. Poleti pa grfdo s svojo živino v evfratsko dolino aLi jordansko kotlino. Samo -nekdo vztraja v te-j puščavi -skoai celo leto in to so Sulu-bi, ki jih svet le malo pozna. Po dveh mačiLniii poteaeh se ločijo od nomadskih Beduinov: Sulubi so pridni in miroljubni. Bed umi se ukvarjajo ^mo s pastirstvpm in zaničujejo vse druge poklice, poleg tega -pa kaj radi napadajo tujce in jih izfropajo. Sulubi pa so iruirm in se ukvarjajo tudi nekaj poljedelstvom in lovom. Bedu-ini jih zaničujejo in nihče noče stopiti z njimi v rod'bdiKsko zvezo. Njihovo ime izhaja iz besede Sulubi, križ, im sama se .smatrajo za potomce križarjev. O njihovem skromnem življenju v puščavi pa pripoveduje neka pripovedka sledeče: Ko je gospod Bng razdeljeval melkka se nam nudi, ako si ogledamo posamezne vrste blaga bližje. Tako ostajajo številke za živili' stacijoname. ali pa kažejo celo lahno zmanjšanje izvoza. Nasprotno pa rastejo silno številke za surovine vsake vrste pri uvozu, d o čim kažejo polfabrikati in gotovo blažjo vsaJce vrste povišanje v nasprotni proporviji. Iz teh številk je razviden velikanski razmah industrije i*!i trgovine. Ako «e v valutarnem političnem oc.iru nt kaže primeren učinek, je utemeljeno to zgolj v preveliki previdnosti francoskega izvoznika, £ak:tj šteivilka onih dohodkov izvoza. ki se ne iznmnjajo v franka, *s<* eeni na okroglih 21 od.srtot. celotnih dohodkov, torej na približno 8 milijard frankov letno! I tegnilo bi s? z:leti nekam čudno, dtf se merodajni krogi v Franciji ne razburjajo posebno radi tega kupičenja deviz v inozemstvu na fctrosice domače valute, ter ne misli morda, i lik d o na na to. da naj t)! se uvedel davek r^ fksport deviz po nemškem vzmrcu: Francozi so namreč trdtio prepričani, da be zmagal v tej zadevi vendarle zdravi človeški V.slrd neprimerno velikega kupi-čenja deviznih trjatev v inOizem-^vu mora poleg tega. tako se zatrjuj » v Franciji, postati "tajni pritisk" te množine tako velik, da bo imet'4organicnim potom" za posledico izboljšanje franka. V času, ko se pripravlja Francija na i o, da postavi vse svoje trgovsko politično rarzmerj? do večine tujih dežel na novo bazo, katere p-goj bodo zopet temeljne izpremem.be v francoski carinski politiki, je velezanimivo, ako opa govske zadeve. polnoma neodvisen, tako, da ta ataše v vseh slučajih, ki se tičeja Njegovega resorta, dipomatieno pisarno lahko naravmost prisili, do primemo upošteva njeppve i-deje in predloge. Posebno v Nemčiji ne utegne biti neznano, kakšno vlogo so igrali tam v prvih predvojnih l~(tih 4'Commercial ati*'. Njihov delokrog je izredno obširen. Zasledujejo vse industrij j-ko in trgovsko življenje dežele ter pošiljajo o njem tajna poročila na «vojega neposredneiga in e-dinoga predpost a vi j enega, na ministra za trgovino in industrijo; natančno poročajo o pogojih, po katerimi more delotvati francoska industrija v taiji i Vzel i; potom svoj ill birojev dajejo vsa poročila in pojasnila tudi posameznim firmam in igretdo pri tem itako da VELIKO DELO 0 ZVEZDAH Uprava rimskega observatorija je izdala te dni zanimivo knjigo, ki predstavlja sedmi zvezek velikega zbornika — kataloga zvezdnega sveta. Petdeset let Jt? sestavljajo odlični učenjaki starega in novega sveta v ameriških in evro-pejskih znanstvenih intistutov popoln nebesni atlas v katerem bi bile astronomne slike nebesnih teles, obenem pa vsi doslej znani podatki o zvezdah. Omenjeni zvezek je sam odel astrološkega atlasa, ki predstavlja s svoje strani del splo šnega kataloga. — Mednarodni odbor, v katere msodelujejo zastopniki vseh velikih observatorijev, je razodelil delo med poedine znan stvene institute. i SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJE FRANCE 18. APRILA PARIS — 25. APRILA. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijafia. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AGENTJE *Cretanje pamikov - Shipping News SE PO SMRTI NIMA MIRU leč, da poiščejo v posameiznih sin- prj akciji za sestavo tega ogro-čajih sami posredovalce in agen- mnwra katnlocra sndeliiie Ifl insti- ajih sami -posi te privatne industrije. Delovanj« mnega kataloga sodeluje 18 institutov. in sicer 10 evropskih, 3 a- franeoskih trgovskih zbornic v i- meriški, 2 afriška in 3 avstralski, nožemstivu tse miti od daleč ne mo-j Metodo, po kateri delujejo, je toe-re primerjati z energičnim in smo ( n0 določil omenjeni odbor Tudi te-NenLm th loan teli večinoma mla-, leskopi so na vseh observatorijih dih moči, ki jih izberejo na kar i urejeni tako, da je opazovanje sve najbolj skuben način: trgovski; tovjft z različnih točk zemlje ved-minister se odloči pri svoji iziberi no v tesnem kontaktu. Inicijativo na podlagi predloga komisije, ka- 'za to velevažno znanstveno delo je t (TO veČino tvorijo interesrrani dal znameniti francoski astronom veletržei in industrijalci, lzvoije-1 Rousehe, ki je leta 1885. kot vodj? ni dobi kratkoročen mandat, ki! pariškega observatorija sklical vse se podaljša samo, če dokaže posrej odlične astronome na mednarod-dovalec prav dobre uspehe. V ce-j no konferenco v Parizu. Na konfe-loti utegne biti pač okrog 50 renči je bil soglasno odobren nje-kompet« cic, ki služijo na ta nač n ' gov načrt ,da se sestavi z združe-v vseh delovih sveta trgovsko po-j nimi močmi nebesni atlas, v kate-litieni efkspaniziji Francije. Te- j rem bi bila ohranjena potomstvu kon&iojkom kongresa "conseilersov du slika neba v taki obliki, kakor jo razum, commerce exxterieur"' v Lyonu je videj^lovek koncem 19. in zaje govonil prvič generalni ravna- četkom 20. stoletja, telj Charmeil o delovanju svojih1 V poedinih zvezkih *stronom-a gen to v. in sicer se je poslužil —*skega kataloga bodo zaznamovane sieer samo nekoliko, toda prav yse zvezde do štiridesete velikosti, t'rapantuih — primer: "Direktni 8 pomočjo sedanjih teleskopov se intervenciji eammerciaux-jev" je lahko fotografira okrog 1,000.000 pripisovati, da imajo z malimi iz- tvezd. Seveda je to neznaten del jem am i vsa glavna mesta Evrope neštetih nebesnih teles. Vendar pa avtomobile francoskih znamk." njih število ni tako neizmerno, ka-4'Oni so dosegli, da so izpodrinili kor bi si mislili oni, ki ni poučen o v štirih velikih državah francoski novejših uspehih zvezdoslovja. A-kemični iai optični produkti kon- stronomi namreč trdijo, da je v kurcnco znanih nemških izdel- vsemirju poldrugo milijard zvezd, kov.'' "Pirvič v zgodovini oddaja Po čudnem naključju odgovarja zn j en i o materijalno in moralično 1 m ka nordijska država zgradbo to število približno štev. prebival-organizaeijo, ki jo je ustvarila velikega parnika za osebni pro- cev naše zemlje, tako da ima vsak met francoski daljedelski tvrd- človek res svojo zvezdo, kakor ki." "Francoska letala se uporab pravi preprosto ljudstvo. Kakor republika, siccr prav na tihem, vendar pa z občudovanja vredno doslednostjo in i^borno dalekovri-dnastjo. Mogoče utegneji taka o-pazevanja iazdreti čudno lefgendo ljajo v najoddaljenejših deželah.' je ugotovil franco^ci astrolog Cli. i4 Dalje je treba omeniti, da se ra- Normand, je v enejn kubičnem me . ________ ______ ____zteza dedovanje trgovskih ataše- tru pes=l*»i okrog 1 in pol milijarde o nezmožnosti Francije za veliko- jc v tnidi na inteletktualno in umr- peščen^ zrn. Še bolj čudno se zdi pot-ezno eksipanzivna politiko na tniško življenje v inozemstvu: *svetovje, če je primerjamo z mili- gosjpodamkefln polju. Vsa francoska trgovska propaganda — pri tem seveda ne smemo misliti samo na reklamo, tvori neskončno variiran in stopnjevan kljub temu pi v temeljnih potezah enoten, mogočen organizem, ki mu stoji na čelu mož izredne energije in velikih talentov: C harmeil. Neposredni učinek njegovega biroja iizhaja ie Grasse Havre- Columbus. Cherbourg. P-emen; De-atschland, B«>u-lgne. Hambug. 16. maja: Paris, E/avre. — S tem paralkom bo spremljal potnike uradnik tvrdka Frank Sakser State Bank. 19. maja: Relinace, Cherbourg. Hamburg; Bre. men. Bremen. • 20. maja: Aquitanla. Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen. 21. maja: Pittsburgh. Cherbourg. Antwerp. 23. maja: 23. ma;a: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherlxjun; New Amsterdam, Rotterdam: Orea. Cherbourg; Cole n.bo Genoa: Andania. Cherbourg i.n Hamburg. 26. maja: Jluent-hrn. Cherbourg. Bremen 27. maja: Berengaria, Cherbourg; SuffrenT, Havre. 28. maja: Belgenland. Cherbourg Antwero: Cl-veland, Boulogne, Hamburg. 30. maja: Olympt, Cherbourg; France. Havre: President Roosevelt. Cherbourg, Bremen: Orduna, Cherbourg; Minne-kahda, Boulogne. 30 junija: Pres. Wilson, Trst; s tem parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. Značilni izleti v Jugoslavijo* Najbolj pripravno potovanje. Kratka vožnja po železnici. Nobenih vizejev ni treba. Ceneno potovanje. Vsak poseben izlet Je "cd osebnim vodstvom uglednih voditeljev. Vrie se iz >.Vw Torka 1L'. MA.IA, 2. JCNIJA. .1«. JTNIJA. L'l. Jl'LIJA na ogromnih ekspresnih parnikih MARTHA WASHINGTON in P RESI DENTE WILSON. Naravnost do Dubrovnika. Reke in Trsta. — Cene voženj — TRETJI RAZRED TUR1STOVSKI RAZRED * DRUGI RAZRED Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj $95. $162. $120. $182. $135. $243. Železnica od Trsta do Zagreba $2.25. Ljubljane 51.20, Beograda $G.50. T*otniki, ki se vračajo iz Trsta, niso podvrženi karantinskemu zadržajiju. Profesor Paul liadosavljevicli odpotuje 2. junija. Vsi potniki bodo- pod njegovim oeebmm vodstvom. Ostali voditelji bodo pozneje objavljeni. Pojdite k bližnjemu agentu ter si zagotovite katilne. C0SULICH LINE PHELPS BROS. & Co., Generalni 1 agent je. 2 West Street. New York POSESTVO NAPRODAJ. Hiša, pet sob. vse. gospodarsko poslopje in mizarska delavnica, vse zidano, vrt s 70 sadnimi dre-vosi, 3 njive, vse pri glavni cesti v Domžalah. 30 minut do kolodvora in cerkve. Cena $1.300.00. Za pojasnila pišite na: — Peter Vidmar, 46 First Ave., New York, N. Y. (2x 15,16) SIVOLASI LJUDJE VABILO - NA PLESNO VESELICO! Slovenska Narodna Godba v Little Falls, N. V., priredi v soboto zvečer, dne IS. aiprila. v dvorani dr. sv. Jožefa na 36 Danube St. Uljudno vabimo vse Slovence n Slovenke tukaj in iz okolice, da nas 'posetijo na ta večer. Vstopnina je samo za motlke in sicer 2r»c. Za razfveieni v pristnem 14 karatnem pozlačenem obodu, spredaj odprti, zadaj s pokrovom; lia-vijaJnik fn urejevalec, kombinaoijsko zlatosrebrno kazalo za s:»mo ?5.7S. Garantirano za 20 let Dovršena in za nesljiva. Preisku-šena. — Zastonj. Ce naročite takoj, vam pošljem 14. kt. pozlačen nož z verižico, brezplačno. Nfl POŠILJAJTE DENARJA. Samo pošljite ime in naslov. Plačajte pismonoši S5.7S za uro. nožič in verižico. Vredno je dvakrat več. Zadovoljstvo ali pa denar nazai. Federal Mail Order Corp., Dent 854. 414 Broadway, N. Y. City I-—- Prav vsakdo— kdor ka] iiče; kdor ka] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —~ MALI OGLASI ▼ "G 1 a » Naroda'9 Kako se potuje v stari io nazaj v Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih Matih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samorea* dati vsled naše dolgoletne izktiSnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi v m. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamorejo tudi nedr^avljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene mini naselniški komisar v Wash ington, D. C. Prošnjo za tako do vol jen je ee lahko napravi tudi a New Yorku pred odpotovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gls som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnik« al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jugosla vije bo pripugčenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. AmeriSki državljani pa ram ore J dobiti sem Žene in otroke do 18. Is ta brez, da bi bili gteti ▼ kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. S ta riši in otroci od 18. 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost t kvoti. Pigite ■ pojasnila. Predajamo vozne liste sa vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovca in o-brtnike, pri katerih, kupujeta ali naročate in ste m njih postrežbo zadovoljni* da oglašujejo t listu "Glas Naroda'9. 8 tem boste ▼stregli vsem« .Uprava "Glas Haroda' Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto I 925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno Čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov« Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York GLAS NAB0DA*\ THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM