IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK *>n * ie alžirsko osvobodilni ttonto) ni odgovorila na f f™enite ponudbe Francije, mveč «nadaljuje s teroriz-om in sovraštvom.« «Toda in ne> sme odvrniti države v. yojske od osnovne naloge, 1 Je pomiritev, t. j. utrditev toritete Francije v Alžiru redu in svobodi«. Končno je Dobre v imenu ; a ,. Predložil sestanek vseh vlad Alžircev, da bi se or • Z ni'm' dogovorila o ; gaojzaciji obnovljene Alžiri-de °?a kot predsednik vla-nu iVeoano izjavljam v ime-zv tranc°skega naroda, ki je ost svojemu izvoljenemu po. 8 a var ju generalu de Gaullu: o ne bo mogoče storiti (rav-_ , narobe, vse bo lahko izvaljeno) če ne bo najprej ‘Postavljen red v Alžiru. oiznost vsakogar je, da k lem" prispeva.« , ?°'eg Debreja je danes spre-V1. de Gaulle tudi generala uina. Prihodnja seja vlade o jutri. Uradno je bilo spo-eno, da se je Debre sestal de Gaullam v spremstvu ojnega ministra Guillaumata drugih sodelavcev ge- t,l,||("11 I(||11(| .........„„„„ DANES iJP?,0žai v Alžiru je zmeden 'f “krati tudi zapleten. Dej-"va govorijo, da uporniški farsični iiultrasin še vedno nižje Položili orožja. Ravno narobe: pogajajo se, hkrati pa t utrjujejo barikade in kre-P'J° svojo vojaško organizacijo. Istočasno se splošna stav-?a v vseh večjih mestih nada-mi. * spremljavi večjih ali “bjših manifestacij. Ze raz-Pnsčene fašistične organizacije dvigajo glavo. _*z Pariza pa prihajajo ne-*a>,rjene vesti o hudih sporih ®ed nekaterimi ministri in ?e .Gaullom, ki hoče očistiti »arikade in s silo zatreti upor. flat0 je poslal Debreja v Al: kjer so mu baje vojaški poveljniki povedali, da ne bojo dali povelja za oboroženi napad. Kar pet ministrov naj 1 hotelo podati ostavke, med njimi tudi vojni in notranji, '♦vtoritativni maršal Juin pa jo dejansko na strani upornikov, kakor tudi demokristjan-1 voditelj Bidault. Gaulle je torej v hudih _kJ'Ptih in na odločilnem razpotju; ustava mu dovoljuje, a s svojim odlokom prevzame vso oblast v svoje roke in n uporniške profašistične «ul-J*ase» uniči ali pa prisili na 5:®dajo. Ali bo to storil? Se-',.prav gotovo presoja po-jodice, ki bi nastale če bo popustil m tiste, ki bi nastale v* oj nastopil odločno. Ni dvoma, da vodi popušča-fai- .V l,ada|Jnje popuščanja asistom in v nadaljevanje izirshe vojne. Zaradi tega 'faullova odločbev ne bi sme-Wtt težavna. neralnega delegata in glavnega poveljnisa. Medtem so bile vesti o možnosti ostavke vlade odločno zanikane. Na splošno se položaj v Alžiru označuje kot precej zme-den tudi po govoru predsednika vlade. Zat > v Parizu prevladuje zaskrbljenost. Vsi se vprašujejo, ali bo njegov govor sploh imei kak učinek na koloniste za barikadami. Ves tisk poudarja, da se na-haja de Gaulle na razpotju. ((France Soir» vidi dve možnosti; 1. Napasti manifestan-te, kajti čas, ki jim je bil dopuščen za zbiranje streliva, povzroča, da postaja operaci-ja vedno bolj draga. Debreja se lahko vpraša, ali bodo vojaki, katerin čustva pozna, izvajali njegova navodila. Po drugi strani pa mora oceniti posledice ki jih bo imelo na prebivalstvo prelivanje krvi. 2. Druga možnost pa je, da se pusti upornikom, naj delajo kar hočejo s tem, da se izbolirajo od ostalega sveta. Tako bi se zmanjšala njihova upornh moč. Toda taka taktika bi omogočila povečanje števila njihovih pristašev, ki bi lahko večji del evropskega prebivalstva povedli za seboj, nakar bi se jim pridružila še vojska in muslimani. «V središču te drame vesti, pfše list, se postavlja vprašanje državne avtoritete. General de Gaulle je zelo občutljiv Kako bi mogel dopustiti, da bi se mogel kvarnar iz Babel-Ueda, Qrtiz, uspešno postavljati po robu državnim oblastem in diktirati zakon vojakom?« Opoldne se je Debre ponovno sestal z de Gaullom. Razgovor je trajal eno uro. Navzoč je bil tudi predsednik narodne skupščine Cha-ban Delmas. Nato se je Debre sestal v hotelu Matignon ministrom Soustellom, delegatom za jedrska vprašanja in za Saharo. Tudi po tem sestanku so ponovno začele krožiti govori-da — kljub zanikanju — vlada med de Gaullom in Debrejem spor in da so možne spremembe v vladi. Medtem so prišli v Pariz alžirski poslanci in senatorji. Eden izmed njih je izjavil, da hoče informirati vlado o polo-žaju v Alžiru. Soustelle je baje izjavil Debreju, da hoče podati o-stavko. Debre je ponudbo odklonil. Odstopiti je hotelo baje še kar pet drugih ministrov. Med njimi sta tudi — kot se govori — minister vojske in notranji minister. Zaradi tega narašča zmeda iz ure v uro in je nemogoče predvideti, kako se bo vse to končalo. se nocoj se je trdilo, da namerava de Gaulle sklicati parlament na izredno zasedanje in da bi mogel prevzeti na pol diktatorsko oblast, da bi rešil peto republiko. Na podlagi ustave bo de Gaulle namreč lahko razpustil vsaK trenutek parlament enostavno s svojim odlokom. Splošni vtis, ki prevladuje „e. da se bitka med de Gaullom in «ultrasi» začenja reševati v korist ultrasov. Trdi se celo, da je baje de Gaulle zahteval — in to naj bi bil namen tajnega potovanja predseidnika Debrčja prejšnjo noč v Alžir od alžirskih vojaških poveljnikov, naj napadejo «ul-trase« in odstranijo barikade Debreju so baje vojaški povelj, niki odgovorili: Ne, Zaradi tega hoče podati ostavko. Značilni so tudi komentarji pariškega tiska ((Pariš Presse«, ki je dobro informiran o vsem kar se dogaja v uraldnih krogih, poroča nocoj, da je de Gaulle zelo zaskrbljen zaradi razvoja v Alžiru in da ne izključuje niti možnosti odcepitve. Včerajšnja seja vlade nai bi bila zelo dramatična Več ministrov se ni strinjalo s stališčem de Gaulla, ki jih je hotel prepričati, da je treba uporniška gnezlda v Alžiru uničiti. Sam Debre je baje izjavil de Gaullu, da ukaza za streljanje proti barikadam verjetno vojska ne bi izvršila. In prav zato jc odšel v Alzir, da bi se o tem prepričal. Kot poroča omenjeni list, je de Gaulle izjavil: «Ce hočejo Francozi poskusiti diktaturo, jim tega nihče ne more preprečiti. Toda sedaj je edino sredstvo, 'da se prepreči tak razvoj — uničenje upora v Alžiru. Pogajanja z uporniki in pristajanje na njihove pogoje pomeni obsoditi same sebe na nov spodad čez kakih petnajst dni in istočasno odstraniti možnost francoske rešitve v Al-žuru.» Glede razgovora maršala Jui-na z de Gaullom pa se govori, da je Juin dobesedno izjavil de Gaullu: «Ob prvem strelu v Alžiru bom javno zavzel stališče v prid upornikom.« Vedno večje število je raznih osebnosti, ki potujejo iz Alžira v Pariz: razni poslanci, predstavniki «ultraških» organizacij, razni vojaški poveljniki itd., so že odpotovali v Pa riz ali pa nameravajo odpotovati. Prav tako potujejo tudi razni vladni predstavniki iz Pariza v Alžir. Namen potovanja je vedno isti: najti izhod iz alžirskega kočljivega položaja. Skupina alžirskih parlamentarcev pa hoče prepričati de Gaulla, da bi menjal svojo politiko. Odšli so v Burbonsko palačo, kjer bodo organizirali tiskovno konferenco. Alžirski poslanec Lauriol je izjavil: «Nismo prišli na pogajanja. Najprej je potrebno, da vlada izjavi, da je in ostane Alžirija sestavni del francoske republike v popolni enakopravnosti z vsemi državljani.« Poslanec Murat Kauah, muslimanski član delegacije, pa je dodal: ((Nadaljevali bomo svojo akcijo sporazumno alžirskim ljudstvom, da bi ohranili enotnost francoske domovine proti nemogoči, nezakoniti in ilegalni politiki predsednika.« Danes so trosili po Parizu desničarske letake, ki jih je podpisal desničarski poslanec Jean-Marie Le Pen. V letakih se pozivajo pariški visokošolci in srednješolci, naj jutri stavkajo v znak simpatije s tistimi, «ki so v prvih borbenih vrstah v Alžiru«. V letakih se napada vladna politika v Alžiru. V odgovor je Nacionalno združenje francoskih študentov objavilo, da je ((popolnoma nasprotno taki stavki«. Minister za informacije Ro-ger Frey pa je nocoj izjavil, da noben minister Debrejeve vlade nima namena odstopiti. Zanikal je tudi vesti, da hoče odstopiti sam de Gaulle, kakor tudi govorice, da bo de Gaulle zahteval «ustavna polnomočja«. Frey je dodal: «Jutri bomo imeli za vas novice. Za upajte v de Gaulla.« Socialistični «Le Populaire« piše, da mora zmagati odločna politika vlade, ki jo odobrava dopustiti, da bi manjšina vsilila svojo voljo do take mere. da bi opustili politiko, ki odgovarja interesom Francije, Alžira in miru. Glasilo KPF, «Humanitč», pa poudarja, da sodeč po včerajšnjem vladnem poročilu hoče ostati vlada zvesta politiki samoodločbe ki jo je objavila 16. septembra kljub ultimatu «ultrasov» in da bi bila pripravljena podvzeti potrebne ukrepe proti njim. »Ni potrebno ugotoviti, da bi na tej poti — če bodo dejanja sledila besedam — vlada našla potrebno podporo v javnem mnenju, kajti ogromna večina Francozov se zaveda strašnih nevarnosti, ki jih predstavljajo fašistični r.ameni za našo državo in svobodo. Ali se je na visokem mestu zares ukrenilo vse potrebno za zadušitev upora? «Ali pa bo oblast, kljub izjavam, da se ne umika, paktirala z uporniki in dovolila, da se bo kankrena razširila? To je vprašanje.« Celo konservativni «Le Fi- garo« pravi: «Vsaka ura, ki mine pred barikadami, preko katerih se gledajo čuvarji reda in manifestanti, kompromitira državne avtoriteto, vnaša zmedo v muslimansko skupnost — katere razumnost zasluži spoštovanje — in krepi pozicije «felahov». Ali bo ta norost trajala.« Senatorji so soglasno sprejeli resolucijo, ki obsoja rasistične izbruhe Zakonski predlog o poučevanju zgodovine odporniškega gibanja Hrušeev o nadzorstvu razorožitve PARIZ, 26. — Bivši minister Pierre Cot je imel s Hru-ščevom intervju, ki ga je objavil v reviji «Horizons». V tem intervjuju je Hruščev podrobneje razložil svojo zamisel o nadzorstvu, ki se mora izvajati v vseh fazah razorožitve kakršno je on predlagal. Poudaril je, ida nimajo trditve, ki jih večkrat ponavljajo na Za-1 dovino fašizma, antifašizma in hodu in po katerih predvide- oboroženega odporniškega gi-va SZ nadzorstvo šele po sploš- banja proti fašizmu in proti r.i razorožitvi, nič skupnega z nacistični okupaciji, jasnim sovjetskim stališčem. I Senatorji so nadaljevali da- (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Danes je poslanska zbornica odobrila skoraj soglasno nad vse važen zakon o zatiranju genocida ali rodomora. Za zakon je glasovalo 359 poslancev, proti pa samo 12. Poslanci so pred tem obravnavali posamezne člene zakonskega predloga. V razpravi je govoril tudi pravosodni minister Gonella, ki je poudaril moralno vrednost zakona ter med drugim izjavil, da je v skladu s pravicami manjšin. Dejal je dalje, da je zakon «strog opomin proti nevarnosti povratka krute netolerantnosti, huda obsodba vračanja rasizma, stalna obramba najvišjih vrednot človeštva*. Poslanci Boldrini (KPI), Ariosto (PSDI), Lombardi (PSI), Macrelli (mešana skupina) in drugi so predložili zbornici zakonski naCrt o poučevanju zgodovine odporniškega gibanja v šolah. V poročilu, ki je predloženo zakonskemu načrtu se poudarja, da bi se ta pouk moral začeti že s prihodnjim letom kot dopolnilo sedanjega pouda moderne zgodovine s posebnim poudarkom na zgo- parlament, kajti težko bi bilo iiaiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiMininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiniiiliffiiiiiiiiiiininiiii iiHiiiiKiiiimiiiiiiiiitiimiim,,,,, uiti iiim, iiiiiiiniMifiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiini Ultrasi izkoriščajo in utrjujejo^ barikade /gr Splošna stavka še vedno traja v vseh velikih mestih Alžirije - Lagaillarde in Ortiz se pogajata s poveljnikom gen. Challom ALŽIR, 26. — Kakšno je pravzaprav stanje v Alžiru ob koncu tretjega dne vstaje profašističnih kolonistov? Sinoči je bilo rečeno, da nimajo več električne struje in vode. Toda nocoj se zdi, da se je njihov položaj izboljšal, kajti prebivalstvo jim pomaga, kljub temu, da se ie sinoči trdilo, kako sta njihovi dve tesni postojanki izolirani. Kaže torej, da je položaj bolj kritičen kot včeraj. Poročevalci trdijo tudi, da nihče ne brani upornikom, da odhajajo na svoje domove in nato zopet zavzamejo svoje »borbene* položaje. Hkrati pr. voditelji organizacij, kakršna je «Jeune Nation» («Mlada nacija*), ki je bila že pred časom razpuščena, sedaj dvigajo glave, napovedujejo zborovanja itd. Pristaši teh organizacij rišejo po zidovih «keltske križe«, pišejo -gesla proti de Gaullu itd. V današnjih manifestacijah policija ni intervenirala in baje je bil zaradi tega tudi «mir ohranjen«. Medtem ko prihajajo iz Pariza poročila o sporu v vladi in o njeni neodločnosti, uporniki temeljito izkoriščajo tako stanje in utrjujejo svoje ((trdnjave«. Dopisnik AFP je popoldne poročai, da razpolagajo že s pnevmatičnimi svedri, ki jih uporabijajo za vrtanje asfalta, da bi čimbolj utrdili svoje barikade, ki jih je vedno več. Hkrati dopolnjujejo Eisenhower o Kubi in Roa Garth Teoretično bi ZDA lahko uničile veliko število držav tudi svojo vojaško organizacijo. Njihov poveljnik posla-nec-padalec Lagaillarde je baje vzpostavil že vojno sodišče ir. si ustvarja pravo hierarhijo: postavlja stotnike, narednike itd. Danes zvečer je odšel z drugim voditeljem upora, kavar-narjem Josephom Cjrtizom, na pogajanja z generalom Challom. Ko sta se vrnila v svoj «P.C.» (poveljniško mesto), so novinarji Ortiza vprašali o izidu pogajanj. Odgovoril je, da ne more dati nobene izjave in nobenega komentarja. Po drugi strani pa se v vojaških krogih zatrjuje, da bc «šel general de Gaulle do dna«. Kljub cenzuriranim vestem iz ostalih alžirskih mest, se predpostavlja, da se solidarnost prebivalstva z uporniki širi. Tu in tam so zgradili kako barikado. Bilo je več manifestacij, kljub prepovedi Splošna stavka pa se izvaja povsod. Današnji dan je potekel približno takole: WASHINGTON, 26. — Na svoji današnji tiskovni konferenci je predsednik Eisenho-wer dejal, da imajo ZDA potrebno moč. da bi lahko — teoretično — uničile veliko število držav. Toda svet dobro ve, je dostavil, da ZDA nimajo namena poslužiti se te moči. Nadalje je dejal, da položaj na Kubi skrbi ZDA, vendar pa ne bodo napravile nikake-ga ukrepa, ker se nočejo vmešavati v notranje zadeve tuje države. Zavrnil pa je kot popolnoma neosnovane hude obtožbe kubanskega ministrskega predsednika proti ZDA. Rekel je tudi, da bi rad obiskal več azijskih držav, a mu čas tega ne dopušča. Obiskal bo samo Tokio in to takoj po obisku SZ, Sovjetska vlada mu je namreč dovolila, da po obisku odide iz SZ na vzhodu. V zvezi z objavljenimi spomini Anthonyja Edena je Ei-senhower izjavil, da je dal Edenu zelo jasno vedeti, da se bodo ZDA držale listine OZN v primeru Sueza tudi nasproti prijateljskim državam. V Ri.nu pa je imel tiskovno konferenco zunanji minister Kube Raoul Roa Garcia, ki je tu zaključil svoje potovanje v ZAR, Jugoslavijo, Grčijo, Tunis in Italijo. Podčrtal je, da je v vseh teh državah poudaril stališče Kube v korist neodvisnosti Alžirije, nato pa je govoril o odnosih med Kubo in ZDA. Rekel je, da so si na Kubi ves čas prizadevali za ohranitev najboljših odnosov z Washingtonom. Obtožil je ZDA, da so tudi med osvo- Po mirni noči, ko je položaj ostal nespremenjen, so iz poveljstva «P.C.» objavili geslo: «Tisti, ki so sklenili, da bodo streljali naj ostanejo. Drugi naj odidejo*. Nato so objavili geslo: «Vsi civilisti na Plateau des Glieres*, t. j. na -trg, ki je oddaljen okrog sto metrov od barikad. Okrog 9.30 je odpotoval predsednik vlade Debre, ki je ponoči prispel v Alžir in tam ostal samo tri ure. Nekaj pred 10. uro se je zbralo od štiri do pet tisoč ljudi na omenjenem trgu, ki predstavlja nekak «nevtralni» prostor. Množica se je nato začela umikati proti Boulevaru Carnot. Okrog poldne je prišlo do prvega poskusa pogajanj strani glavnega francoskega delegata Paula Delouvriera in poveljnika oboroženih sil gen. Challa. V zvezi s tem je list «Echo d’Alger» objavil vest, da sta omenjena predstavnika vlade zajamčila, da vojska ne bo streljala. Okrog 11. ure so množici gosorili štirje občinski svetniki, ki so poudarjali: «Mi smo z vami, med vami in ostanemo z vami do smr.i*. Medtem so delili letake, v Katerih uporniki poudarjajo, da se bo borba končaia samo s preklicem de Gaullovega razglasa o samoodločbi. Občinski svet pa je pozval vse, ki morajo skrbeti za razne dobave mestu, naj vršijo svojo dolžnost, da ne bi prišlo uo špekulacij. Alžirski radio poroča, da je Ortiz pred zbrano množico na Plateau des Glieres govoril o Debrejevem govoru, ki ga je oddajal radio, ter med drugim izjavil: o Z ogorčenim začudenjem sm.) zvedeli za De-brčjevo izjavo. Alžirija je za vedno francoska pokrajina. Alžirija je pripravljena boriti se, da taka tudi ostane.« V prvih popoldanskih urah je bil pogreb enega izmed vojakov. Splošna stavka se je ves dan nadaljevala tudi v vseh ostalih večjih mestih Al žirije. Vse trgovine so bile zaprte, razen pekarn, drogerij in nekaterih bencinskih črpalk. Oran je praktično odrezan od svoje okolice, položaj v njem je miren. V Boni pa je manifestiralo več povork z vzkliki Alžir je francoski. Incidentov ni bilo. Tudi, v Costantini je bilo baje mirno, razdeljevali so le pozive na zborovanje. V Sidi Bel Abbes so bile manjše manifestacije. Na nekem zborovanju so prebrali poziv vlade, «naj se preneha s prelivanjem krvi*. Ob 14.35 je 11 Alžircev parlamentarcev, od katerih je muslimanov, odpotovalo v Pariz. Novinarjem so izjavili, da bodo točno obvestili francosko prebivalstvo, ki da ni dobro obveščeno zaradi cenzure, ki jo je uvedel glavni vladni delegat. Eden izmed njih je rekel, da je Debre prišel na sam kraj, da bi se informiral stanju. »Povedali smo mu, da smo ogorčeni zaradi de Gaul-love politike. Poslušal nas je zelo pazljivo in imam vtis, da nas je razumel*. Dopisnik «Daily Expressa je poslal besedilo svojega razgovora z ženo generala Mas-suja, ki je izjavila, da je bil njen mož »žrtev zarote ljudi ki so ga hoteli odstraniti že ko je pred petimi leti prišel v Alžir*. Poudarila je, da njen mož ni odgovarjal na vprašanja novinarja od »Sueddeut-sche Zei-tung*. Dodala je: »Ce bi mu ostala samo ena krogla bodilno vojno dobavljale Batisti orožje. Zaradi reform, ki jih kubanska vlada izvaja in ki prizadevajo tudi močne finančne skupine ZDA, ji priti-kajo etiketo komunizma. «»—— Fcrhat Abas o dogodkih v Alžiru TUNIS, 26. — Predsednik začasne alžirske vlade Fer-hat Abas je izjavil v poslanici, ki jo je poslal danes zjutraj afriški konferenci; «V Alžiriji je zavesa padla. Kaže, da hoče rasizem, ki je postal že pred enim stoletjem sistem, vsiliti svoj zakon V Alžiru se ob sodelovanju francoskih fašistov pripravlja država, katere sistem bo slonel na sistemu Južne Afrike. Svoboda je ena sama. Ce bo ta novi kolonializem zmagal v Alžiru, bo ogrožena vsa Afrika.« Iz Sidi Bel Abbesa poročajo, da so ustrelili tri muslimanske Alžirce, k' so bili obsojeni na svet pod obtožbo, da so vršili atentate. Nov generalni konzul FLRJ v Milanu BEOGRAD, 26. — Za novega jugoslovanskega genepalne. ga konzula v Milanu je bil postavljen opolnomočeni minister v državnem tajništvu za zunanje zadeve Vekoslav Cvrlje, in če bi moral streljati na , ki je danes odpotoval v Milan. | novinarja ali na terorista, bi šine «con britanske suverenosti«, o notranjem upravljanju teh con in o vojaških olajšavah, ki jih bo Velika Britanija imela na ozemlju nove republike. Ce bodo pogajanja še dolgo trajala, potem zakonskega načrta, ki priznava neodvisnost Cipru, ne bosta mogli obe zbornici angleškega parlamenta pravočasno o-dobriti. Medtem so bile volitve v predstavniško zbornico na Cipru že odložene na drugi datum, ki ga bo treba še določiti. Kot zadnji dan za registracijo kandidatur je bil določen 26. januar; ker pa je bil odložen datum proglasitve neodvisnosti, guverner otoka ni objavil odloka, s katerim bi se pričela volilna doba. nes z razpravo o protižidov-s’icih napisih, in risanju kljukastih križev. Med govorniki je bil tudi senator Parri, ki je poudaril nujnost obrambe demokracije pred povratkom nacizma in fašizma. Ko je govoril komunistični senator Valenzi je fašistični senator Franza povzročil incident. Dejal je med drugim: «Mi se popolnoma strinjamo z obsodbo protižidovskih manifestacij, toda tukaj se govori tudi o odporniškem gibanju!« Pozneje se je zopet oglasil in dejal, da bodo fašistični senatorji glasovali za tisti del resolucije, ki obsoja rasizem, ne pa za tisti del, kjer se govori o odporniškem gibanju Sen. Valenzi; ((Norci!« Palermo (KPI): «Pusti jih!« Končno je bila resolucija soglasno sprejeta. Resolucija poziva vlado, naj pouk v šolah obsoja rasizem ter naj vlada podvzame preventivne ukrepe za zatiranje pojavov rasizma. Senat je nato nadaljeval raz. pravo o reformi krajevnih u-stanov. Govoril je finančni minister Taviani, nato pa je sledila obravnava posameznih členov. Razprava se bo nadaljevala jutri. Vodstvo KPI je sporočilo, da se bo 9. kongres KPI začel v soboto 31. januarja v kongres, ni palači EUR v Rimu in se zaključil 4. februarja t. 1. Dnevni red kongresa je naslednji: 1. Poročilo Palmira Togliattija pod naslovom «Za demokratično obnovo italijanske družbe, za napredovanje po poti socializma«. — 2. Volitve vodilnih organov partije. — O kongresnih pripravah bo namestnik glavnega tajnika KPI, Longo, govoril na tiskovni konferenci v petek zjutraj v prostorih CK KPI v Ul. Botteghe Oscure. Danes se je sestalo vodstvo PSI, ki je obravnavalo politični položaj v zvezi z razpravo, ki bo o tem na sestanku CK PSI, ki je sklican za 8. februarja. Med drugimi je govoril tudi Nenni, ki se je zadržal zlasti na odnosih med PSI in KD. Nenni je dejal, da sedanje vedno večje uve (javljanje Idesnice v KD ne bi »melo preprečiti PSI, da nadaljuje s pozivanjem levih sil v KD. Sestanek se bo jutri nadaljeval. Z Dunaja poročajo, da je av. strijska vlada odobrila besedilo odgovora kanclerja Raaba na Segnijevo pismo. V pismu se poudarja, da je dunajska vlalda »zainteresirana na pozitivnem zaključku pogajanj za rešitev juinotirolskega vprašanja.« Pismo bo odnesel v Rim poseben kurir. Besedilo je sestavljeno v prijateljskem duhu in ponavlja predlog, naj se za bocensko pokrajino ustanovi avtonomna dežela s posebnim statutom. Na Kvirinalu se je pod predsedstvom Gronchija sestal vrhovni obrambni svet, ki so se ga udeležili: Segni, Pella, Andreotti, Tambroni, Colombo, načelnik glavnega štaba gen. Rossi in vojaški svetovalec predsednika republike ge*. Remondino. Tajnik je bil Edoardn Martino Bivšega jiredsednika vlade Fanfanija je danes zaslišal namestnik državnega prokuratorja v zvezi s sodno preiskavo o anonimnih pismih, ki jih že eno leto prejemajo demokristjanski poslanci Fan-fani, Ferran-Aggradi, Bo in Tambroni. Fanfani je izročil državnemu pravdniku 15 gro-žilnih pisem med katerimi so tudi nekatera podpisana. V pismih je rečeno, da omenjeni poslanci delajo težave sedanji vladi in se jim zaradi tega grozi s smrtjo. A P. «»------- Vorošilov prisostvuje največji vojaški paradi NOVI DELHI, 26. — Predsednik vrhovnega sovjeta Klement Vorošilov se je danes u-deležil vojaške parade ob desetletnici indijske republike. Ob cesti, kjer je bila parada, se je zbralo nad dva milijona oseb. Današnja parada, je bila največja, kar jih je vse doslej bilo v Indiji. Množica je burno pozdravila planinske oddelke, izvežbane za gorsko borbo v himalajski gorski verigi. Po mnenju angleške revij« «Statesman» je več kot verjetno, da bo v prihodnjih tednih prišlo do sestanka med Nehrujem in Cuenlajem. Revija, ki je navadno dobro informirana, pravi, da bi bil ta sestanek pred vrhunskim sestankom maja meseca v Parizu. Sestanek je že neizogiben zaradi tega, ker so v Novem Delhiju prišli do zaključ. ka, da je nekoristna izmenjava pisem, kjer vsaka stran poudarja svoje stališče, ne da bi ga kakorkoli spremenila. Drugi argument za sestanek, o katerem govori revija, pa je želja Moskve, da bi se indijsko - kitajski spor poravnal na prijateljski način. Gen. Massu, katerega premestitev je bila povod za sedanji upor eultrasov« v Alžiru (Iz tednika «Express») izbral novinarja. To vam zagotavljam*. Zvečer je alžirski radio oddajal komentar, v katerem ie rečeno: »Ponovno se je zgodil čudež v Alžiru. Sredi nasilja, kljub neredom, se je čisti plamen patriotizma dvignil na kraju upora. Barikade ne ločijo več, temveč združujejo. O-stale bodo element enotnosti med civilisti, vojaki in teritorialci*. Nato je bilo v tej oddaji še rečeno, da je De-louvrier, ki je sprejel danes generala Challa in druge, v zvezi s Parizom, da bi »ore-prečil prelom med Alžirijo in Parizom, kar bi kompromitiralo francosko Alžirijo*. Pred polnočjo pa so prišle iz Costantine vesti, iz katerih sledi, da je popoldne manifestiralo okrog tri tisoč oseb in da je manifestacijo organiziral »skupni odbor za nacionalna gibanja*. Tudi iz Orana je po zadnjih vesteh manifestiralo okrog 5000 oseb. V prvih popoldanskih urah je general Gambiez pozval delavce, naj ponovno začnejo z delom. Toda samo nekaj avtobusov je začelo krožiti, in sicer pod zaščito oboroženih vojakov. «»------- Najbrž spet odložen datum proglasitve neodvisnosti Cipra LONDON, 26. — Zunanji minister Selwyn Lloyd je tudi danes razpravljal z nadškofom Makariosom in dr. Ku-čukom o bodočnosti Cipra. Govorili so predvsem o letališču v Nikoziji. Sedaj se spet govori o možnosti, da bo datum proglasitve neodvisnosti Cipra odložen. Prvotno je bil določen za 19. februar potem pa odložen na 19. marec v upanju, da se bo v tem času dosegel sporazum o vprašanjih povr- iiiiiiiiiiiimmiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiMmiimniiiiimiiimiiiimiMHiiHmitMiiiMiHiimiiiiiiiiHiiiiniiiMiiiiiimiHmiiiiHi« Ob Mac Millanovi navzočnosti hude demonstracije v Niasi Osvobojeni Lumumba se že udeležuje konference o Belgijskem Kongu v Bruslju - Konferencu ufriških nurodov v Tunisu jo pričelo pruvo delo ■ Mohamed V. v Jordunu TUNIS, 26. — Predstavniki afriških držav so danes pričeli pravo delo na konferenci afriških narodov. Dialo Abdu-lay, tajnik konference, je skoraj ves popoldan bral svoje poročilo. Med drugim je dejal, da se ista politika gospodarskega zasužnjevanja Afrike sedaj nadaljuje pod drugimi oblikami. D.ržave Skupnega tržišča postavljajo pogoje za pomoč, po katerih »jim je treba zagotoviti potrebno varnost*. Vi pa veste, kaj to pomeni, je dejal Dialo, ki je potem nadaljeval, da morajo afriške države voditi svoje gospodarstvo tako, da ga postavijo pod afriško kontrolo in upoštevajo predvsem potrebe prebivalstva in svetovnega razvoja. Proizvodnja bo lahko v posameznih državah neodvisne A-frike različna. Proizvajali bomo, je rekel Dialo, v skladu s potrebami prebivalstva in ne zaradi višine dividendov, ki si jih razdeljujejo upravni sveti velikih kapitalističnih družb. Na konferenci se je priglasilo k besedi 13 govornikov in med njimi tudi predstavnika somatskih skupin. Predstavnik somalske demokratske zveze je dejal: «Ce nam je italijanska vlada priznala neodvisnost pa ostaja še vedno njena pretežna gospodarska oblast. Upa. mo, da bo italijanska vlada rzumela naše težnje in nam pomagala, da dosežemo popolno neodvisnost.« Obadva so-malska predstavnika sta izrazila upanje, da se bodo osvobodila in se pridružila tudi tista somalska ozemlja, ki so še pod francosko, britansko in etiopsko oblastjo. Od tujih opazovalcev je bilo samo trem idovljeno govoriti, med temi predstavniku med. narodne zveze svobodnih sindikatov. Generalni tajnik maroške zveze dela Mahjoub Ben Sed-dik je postavil predlog, da e ustanovi zbor afriških prostovoljcev, ki bi se borili v Alžiriji. Meid debato so zboroval, ci predlog pozdravili z bur- nim ploskanjem, toda v prihodnjih dneh ga bodo še podrobno pretresli. Ministrski predsednik Velike Britanije Mac Millan je včeraj prispel v Zumbo, prestolnico Niase. Sestal se je z glavnimi političnimi predstav, niki, ki so mu razložili svoja stališča glede neodvisnosti tega ozemlja. Po razgovorih sta predstavnika federalne stranke Dixon in Blackwood nou-darjala potrebo, da mora zveza ostati še več let, preden bo mogoče postaviti temelje za neodvisnost. Drugačnega mnenja pa je predsednik kongresne stranke Malawi, Orton Chirwa. Dejal je da je Mac Millanu predočil nujnost, da se dovoli sestava avtonomne vlade in da se takoj prizna neodvisnost. Pred nekim hotelom v Blan-tyru, kjer je bil Mac Millan pri kosilu, je prišlo do hudih spopadov med demonstranti in policijo. Sicer je imel Mac Millan že od svojega prihoda na letališče včeraj priložnost videti demonstracije Afričanov, ki so zahtevali osvoboditev dr. Hastingsa Bande. To so najbolj burne demonstracije v Blantyru od lanskega marca ko je bila zaradi neredov proglašena policijska ura. Po nedeljskih incidentih v Durbanu, ko je bilo ubitih 9 policijskih agentov — pet črnih in štirje beli — je davi oddelek 175 policijskih agentov ob podpori dveh oklepnih vozil obkolil četrt Cato Ma nor ter napravili preiskavo vse četrti. Iskali so baje zlasti orožje, ki je bilo odvzeto policijskim agentom. Aretirali so tri moške, številne druge pa so pridržali zaradi zaslišanja. Namestnik šefa policije v Durbanu polk. Jenkins je dejal, da je prišlo do poboja na poziv žensk. Ceta 26 agentov je aretirala 32 Afričanov zaradi nedovoljenega izdelovanja likerjev. Tedaj je oosegla vmes skupina žensk, ki je pozvala navzoče moške, naj are- tirance osvobode. Množica pri* bližno 1000 ljudi je agente napadla z noži in kamenjem. A-gentje so začeli streljati, pa so bili kmalu onemogočeni. Nekateri so se zatekli v barake, odkoder pa so jih kmalu spravili na dan in pobili. Trije agenti pa so bili huje ranjeni. V Bruselj je prispel voditelj nacionalnega gibanja V Kongu Patrice Lumumba. Udeležil se bo konference »za o-kroglo mizo* o politični bodočnosti Belgijskega Konga. Včerajšnja četrta seja konference je bila zelo kratka. Naj-prej je Auguste De Schrijver, minister za Kongo, sporočil, da je bil Patrice Lumumba osvobojen in bo od danes prisostvoval konferenci. Pozneje je Joseph Kasavubu, predsednik stranke Abako, zapustil sejno dvorano, ko je minister energično odklonil njegor predlog, naj bi konferenca priznana kot ustavodajna skupščina. Končno se je morala konferenca pri sestavljanju dnevnega reda ukvarjati z raznimi načrti, medtem ko je včeraj večina članov »združene fronte* (v kateri so vsi udeleženci iz Konga na konferenci) sklenila, da bo oredlo-žila en sam načrt. Seja je bila nato prekinjena, da bi se skupine posvetovale. Toda skupine se niso mogle dogovoriti za skupen načrt in konferenca je sklenila prepustiti to vprašanje svojemu vodilnemu uradu. Delo pa je bilo odloženo na današnji dan. Začasna vlada alžirske republike se bo odslej udeleževale vseh zasedanj arabske lige, medtem ko se je doslej udeleževala samo zasedanja sveta lige. Ti sklep je začasna vlada sporočila generalnemu tajniku lige. Maroški kralj Mohamed V je prispel v Amman na državni obisk, ki bo trajal pet dni. Na letališču ga je sprejel kralj Husein in drugi jordanski oblastniki. Mohamed V je prispel iz Saudove Arabije. 27. januarja 1960 Temperatura vCeraJ: N:jvtS>a temperatura 9,6 stopinje cb 5.30 najnižja 5 stopiiu ob 3 uri Vlaye 98 odstotkov. Včeraj do 11 ure je padlo p :nm de>ia. Gorišfco-beneški dnevnik Daues, SRLDA, 27. januarja Janez Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.02. Dolžina dneva 9.28 Luna vzide ob 6.30 in zatone ob 16.28. Jutri, ČETRTEK, 28. januarja Peter Dež jn megla se slabšata zdravstveno stanje Tretjina Goričanov v postelji obolelih zaradi influence Mnogo javnih lokalov so razkužili, toda niso še poskrbeli za vse šole ■ Največje število mrtvih med starejšimi osebami Zagotovila pokrajinskega zdravnika 2e tretji dan je Goriška zavita v meglo, ki onemogoča reden promet z vozili, istočasno pa povečuje vlago, ki je bila že predvčerajšnjim v Gorici zelo visoka. Takšne vremenske razmere kajpak ne morejo blagovoljno vplivati na potek influence, ki je zajela naše mesto takoj po prvem večjem mrazu in ki dnevno terja svoje žrtve. Menda ni v mestu družine, kjer bi v zadnjih desetih dneh ne obolel vsaj en član. Najprej vsakdo toži za glavobol, potem ga noge ne držijo več, kmalu pa se pojavi še vročina, ki pri nekaterih doseže tudi 39 stopinj. Vsekakor mora takšen bolnik takoj v posteljo, ker se večina tudi zelo poti in je torej vsako premikanje tudi v zaprtih prostorih zelo nevarno. Priporočljivo je takoj poklicati zdravnika, kajti mnoge osebe, ki so bile v zadnjih letih hudo bolne ne prenašajo influenco, ki sedaj razsaja. Čeprav letošnja ni toliko nevarna, kakor je bila azijska, vendar je treba biti oprezni in se držati zdravnikovih navodil in predvsem je treba preprečiti bolniku, da bi že takoj prvi ali drugi dan po prenehanju vročine odšel na zrak, ker si v takšnem slučaju lahko nakoplje pljučnico, ki je izbrala na Goriškem že vrsto žrtev, posebno med starejšimi ljudmi in osebami, ki so bile fizično že precej izčrpane. Javni lokali in šole morajo biti dobro prezračeni in razkuženi. Toda izvedli smo, da so doslej razkužili le i .anjše število šolskih poslopji, pa čeprav se je influenca razpasla Obvestilo šolnikom Odbor Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici obvešča svoje člane, da je po sklepu odbora prenesel občni zbor zaradi bolezni na dan 10. februarja t. 1. ob štirih popoldne v društvenih prostorih. Ostalo ve. lja, kot je v vabilih. ODBOR tudi po šolah in se je marsikateri razred zmanjšal za po. lovico. Primanjkuje tudi učno osebje in prav tako, če še ne slabše, je v državnih in zasebnih uradih. Število mestnih stražnikov se je zmanjšalo za dve tretjini in manjka tudi osebje na glavni pošti. Pokrajinske zdravstvene oblasti dnevni nadzorujejo celotno zdravstveno stanje in potek bolezni, pokrajinski zdravnik dr. Montagna je zagotovil, da je influenca običajna, vendar naj se prebivalstvo skusa izogibati javnih lokalov. Zdi se, da je v Gorici obolela doslej za gripo približno ena tretjina meščanov. Najslabše je še vedno v St. Mavru, kjer ni družine, da bi ne imela bolnika v hiši in ker je influenca nalezljiva, je tudi zdravljenje precej naporno in dokaj otež-kočeno. Mestne lekarne so te dni polne klientov in marsikje je trenutno zmanjkalo tudi zdravil, ker je v glavnem največje povpraševanje po istih zdravil, ki zdravijo influenco, odnosno odstranjujejo vročino in potenje. Zadnje deževje je odpravilo še tisti sneg, ki je ležal po stranskih ulicah in vrtovih, toda marsikatera pot, posebno v okoliških vaseh je postala ne-prikladna za prevoz z vozili posebno motocikli in dvokolesi. Upati je, da se bodo vremenske prilike kmalu popravile in želimo si suho vreme, da bi odpravilo klice influence, ki se ob takem deževnem in vlažnem vremenu še toliko bolj razširjajo. ko», kakor je bilo prvotno napovedano, marveč nekoliko kasneje. Jutri zvečer ob 20.30 bodo člani SG iz Trsta gostovali pred televizijskimi kamerami v Ljubljani s komedijo Josipa Tavčarja «Nicky-zlati deček», s katero so s tolikšnim uspehom nastopili tudi pred gori-ško publiko. V soboto ob 18. uri pa bodo Tržačani nastopili na isti televizijski postaji tudi s Pepelko, ki jo imajo naši najmlajši še vedno v spominu ! Seja upravnega odbora sveta Sinoči se je na redni seji se-stal upravni odbor goriškega občinskega sveta. Seji, na kateri so obravnavali le redna upravna vprašanja je predsedoval župan dr. Bernardis. Tržiški delavci zahtevajo takojšnjo pomoč vlade Ali bo tokratni odgovor učinkovitejši od obljub Ferrari-Aggradija ? 2 300 začasno odpuščenih delavcev v tržiški ladjedelnici še vedno zaman pričakuje, da se izpolnijo ne samo ustne, marveč tudi pismene obljube (ki so bile izročene tisku v obliki pravcatega dokumenta), ki jih je dal pred dobrima dvema mesecema minister Ferrari-Aggradi med svojim obiskom o Tržiču. Takrat je bilo rečeno, da bodo delavce odpuščene iz bivšega oddelka OMFA, ki je imel zaposljenih skoraj 800 delavcev, premestili na nova oelovna mesta, saj bo tržiška ladjedelnica z gradnjo dveh novih 22.000-tcnskih potniških ladij, dovolj obremenjena. O *eh ladjah ni bilo potem v de-mokristjanskim časopisju niti besedice več in ravnateljstvo CRDA je zaman pričakovalo naročilo, ki bi vsaj nekoliko omililo krizo, ki vedno oolj pritiska na nune ladjedelnice. Ing. Mattei je res obljubil Tržiču gradnjo še dveh super-cistern, ki ju bodo gradili za ENI, toda s tem bodo morda preprečili le nadaljnje odpuste, 2.300 delavcev, ki so sedaj izven proizvodnje, pa bo še vedno brez dela! Zato so potrebna nova naročila za potniške ladje in ne samo ministrske obljube, ki bi morda lahko vsaj trenutno popravila položaj demokrisljanske stranke, ki hoče v Gorici imeti nekakšno levičarsko obeležje, pa se izogiba vsaki jarmi debati o položaju, ki bi ne mogel biti v čast vladajoči stranki! Protestni sta.ifci, ki je bila v jeseni, kljub raznim Coceanijem, t-spešna, je sleaila vrsta obljub ministra Ferrari-Aggradija. Vse se je na žalost zopet zaključilo s praznimi obljubami. Zato so tržiški delavci, ki so bili že večkrat tako neprijetno presenečeni, tokrat naslovili dokumentirani poziv na predsednika vlade Segnija. Upati je, da bo mož, ki kroji usodo države, razumel potrebe tržiških delavcev in storil r se, da se odstranijo vzroki gospodarske krize, ki jo poleg delavcev in njihovih družin posredno občutijo tudi ostali prebivalci celotne pokrajine. Občina Turjak je izstopila iz konzorcija za letališče Za letališče bi odvzeli 100 ha dobre zemlje, na kateri se preživlja 40 družin - Ni še rešeno vprašanje odkupa • Horisti letališča Malo verjetno je, da bodo popravili in povečali letališče v Ronkah, ker je iz »Konzorcija za letališče Julijske pokrajine# izstopila občina Turjak iz teh razlogov: 1. Za letališče bi vzeli občini 100 hektarov zemlje, posejane po večini s trtami in drugim sadnim drevjem. Na tej zemlji živi približno 40 družin. 2. Ni še nobenega odgovora, po koliko bi plačali razlaščeno zemljo. 3. Občina bi morala vsako leto prispevati v Konzorcij določeno vsoto denarja, kar bi bilo za občinske finance precej težavna stvar. Vse to je res, toda vedeti je treba, da bi pri dograditvi letališča uporabili mnogo delovne sile, kar bi prišlo posebno prav zaradi sedanje krize v ladjedelnici. Poleg tega bi imela pokrajina sama veliko korist, ker bi imela hitro zvezo z ostalimi mesti. In tudi Trst ne bi bil tako o-samljen, kot je sedaj. Letališče, če bi letalski promet to zahteval, bi imelo vse pogoje, da bi postalo mednarodnega značaja, ker bi se ga dalo povečati, tako da bi na njem lahko pristajala tudi večja letala. Te prednosti nimata ne goriško, ne drugo letališče v bližini. Roditeljski sestanek Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo 31. januarja l. 1960 ob 10.30 roditeljski sestanek v šolskih prostorih v Ul. Ran-daccio št. 10. Vabljeni so starši tn vzgojitelji dijakov. Pustni ples ASK S. Gregorčič Akademsko - srednješolski klub «Simon Gregorčič# iz Gorice priredi 6. februarja 1960 tradicionalni pustni ples v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 1. Na ta edinstveni zabavni dogodek še sedaj opozarja vse, ki bi radi prebili nekaj uric v prijetnem vzdušju Preteklo nedeljo izvolili novo vodstvo Neposredni obdelovalci zemlje na rednem letnem občnem zboru Se vedno odprto vprašanje ureditve zelenjadnega trga Odškodnina kmetom, ki jim je bila odvzeta zemlja za gradnjo nove ceste Rdeča hiša-Tržaška cesta Kot običajno vsako leto so se tudi letos v Gorici zbrali k rednemu letnemu občnemu zboru člani goriške Bonomije-ve Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje. Glavna točka občnega zbora je bila izvolitev novega odbora, v katerega so prišli sledeči člani: Peter Brajnik, Alberto Culot, Antonio Brumat, Mario Brumat, Carlo Tomasi, Antonio Pettarin, Romano Culot, Rocco Madriz. Luigi Nardin, Dionisio Paulin, Guido Hvalič, Aldo Sošol, Mario Turel, Antonio Vida in Antonio Zozzi. Pred izvolitvijo novega u-parvnega telesa je prebral poročilo o delovanju zveze v preteklem letu 1959 bivši predsednik neposrednih obdelovalcev Giuseppe Vecchietti. Najprej je omenil obnovitev dvo-lastniških izkaznic, ki je potekala hitro, ter so kmetje prejeli začasna dovoljenja, tako, da z ničemer niso bili ovirani pri prehodu na svoja zemljišča onkraj meje.Poskrbelo se UIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIHH, H, „11,1, „1,MM,,,,MUnmvHMMIMIIMIHIM ■llllllll IIMIIIIIIIIIII IM III Mlllllll MIIIHIMII 1111,1 (II ■ MII III M III 1111111,11,11 ,|l lil) ||,lltflllllll umu m Kil, 11| m, umil | m iitlMIllHIIllI ■UIIIIIINIIIIIIIIMIIIMIMMIIIIIIIMIIII i IIIIIH IIIIHMIIIIIlIlliltllll |, imtl IIHIDMIIMIIIIIII KIH I, lllllllllll I ■ H IZ TRŽAŠKEGA Predstava «Kastelke» odložena Zaradi tehničnih ovir, ki so se nepredvideno pojavile, nam je uprava SG iz Trsta sporočila, da gledališki ansambel ne bo mogel nastopiti 7. februarja z Levstikovo *Kastel- lllllll IIIII llllllll llllllll II lili llllllll llllllll I mn milimi! Milil I llllllll lili Itllllll MIIIIIIMIIMIIII, (IH V Spreten tatič v rokah policije Nemoteno je kradel žlahtno vi no i n konjak Poleti je pleskal skladišče «\lilano» na Koran Verdi - agentom je skušal pobegniti in pri tem enega zvrnil na tla Ko sta dva agenta letečega oddelka goriške kvesture v noči med ponedeljkom in torkom ,b:la v. službi na Korzu Verdi, se jima je zdel mladenič, ki je korakal pred njima nekoliko sumljivo debel. Stopila sta do njega in ga skušala legitimirati. Mladenič, ki se je , skušal izmakniti policijskima organoma z raznimi izgovori, je moral končno priznati, da ima pod plaščem šest betiljk šampanjca dokaj sumljivega izvora. Agenta sta 34-letnega brezposelnega pleskarja Guida Seija iz Gorice hrez PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 04-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjema ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki V Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO TUka Tiskarski zavod ZTT Trst po- stalnega bivališča hotela spremiti do kvesture. Najprej se je zdelo, da se je Sei uklonil hudi usodi. Toda, komaj so zavili s Kor/.a proti stolnici, je' skušal malopridnež odnesti pete. Prvič mu ni uspelo, poskušal je drugič in celo tretjič. Tokrat ,e vrgel enega izmed policijskih agentov na tla, tako da se je močno udaril v hrbtenico. Končno je obema agentoma le s silo uspelo Seija spraviti na policijski sedež, kjer je priznal, da je vseh šest botiljk šampanjca ukradel v vinskem skladišču «Milano» na Korzu Verdi. Med izpraševanjem je prišlo tudi na dan, da je bil Sei že večkrat nepovabljeni gost vinskega skladišča. Po poklicu je namreč pleskar in je lansko poletje pleskal skladi šče ter tako imel dovolj časa. da si je dodobra ogledal razporeditev prostorov. Zapomnil si je, da so ključi skladišča, ki so v vratih urada, do katerega je zaradi slabe ključavnice prišel zelo hitro in brez nasilnega vdora. Prvič naj bi obiskal to skladišče na njegov rojstni dan 21. decembra, ko je ostal brez beliča v žepu, a je vendar hotel proslaviti svoj praznik. Tja naj bi ga potenj zapeljalo še na božič in zadnjič včeraj ob 1.30 ponoči. Agenti seveda niso mogli verjeti, aa je bil Sei samo trikrat na nezaželenem obisku, zato so skupno z lastnikom skladišča kmalu ugotovili, da piimanjkuje toliko steklenic »Stock 84», »Gancia# in šampanjskih buteljk, kolikor bi jih Sei, če bi bil samo trikrat v skladišču, ne mogel odnesti. Točnega inventarja še roso napravili. Vsekakor bo imel Sei v zaporu dovolj časa. da sešteje vse tiste steklenice konjaka in šampanjca, ki jih je popil ali prodal na tako lahek način. Pred sodnikom se bo moral zagovarjati zaradi tatvine in sile, ki jo je uporabi! proti agentu, ki je izvrševal ie svojo dolžnost. Na sedežu Javnih skladišč Nadaljevanje o prometa ČSR \ čeraj so govorili o raznih vrslah blaga glede železniških in drugih tarif Včeraj so se v Trstu nadaljevali razgovori med češkoslovaško delegacijo in predstavniki trgovinske zbornice ter Javnih skladišč za sklenitev sporazuma o tranzitnem prometu češkoslovaškega blaga skozi tržaško pristanišče. Delegacij sta se sestali na sedežu Javnih skladišč. Včerajšnji razgovori so se vrteli predvsem okrog vrst blaga, ki je vezano na posamezne železniške in pristaniške ta-rite. Zlasti so proučili razne prevozne razdalje, od kod blago prihaja in kam je namenjeno. Popoldne so češkoslovaški delegati obiskali sedež Tržaškega Lloyda, kjer sta jih sprejela predsednik m lavna-telj družbe. V zvezi s sedanjimi razgo-vori češkoslovaške delegacije za sklenitev posebnega sporazuma za prevoz češkoslovaškega blaga skozi Trst, je treba še posebno poudariti, da je Češkoslovaška še za časa Zavezniške vojaške uprave predlagala tedanjim oblastem, v Trstu in posredovala v Rimu, da bi prišlo do podpisa posebnega sporazuma o plačevanju pristaniških uslug. Češkoslovaška je že tedaj predlagala, da bi plačevala pristaniške usluge z blagom, namesto v dolarjih, kot je morala in mora 'sc vedno plačevati vsaao železniško in pristaniško uslugo za svoj tranzitni promet skozi Trst. Zaradi tega stanja je češkoslovaški promet skozi naše pristanišče padel na naj-hižjo raven, tako da ie za sedaj skoraj popolnoma izginil iz seznama tujega prometa skozi Trst. Upajmo torej, da bodo sedanji razgovori rodili dobre uspehe in da bo Češkoslovaška ponovno zasedla visoko mesto na lestvici zalednih držav, ki izvažajo in uvažajo svoje blago skozi tržaško pristanišče. —-»»----- Kap jo je zadela pred stanovanjem Sinoči ob 21. ur: so z avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico truplo 49 let stare Marije Apollonio iz Ulice Conti 20. V rešilnem avtomobilu je bila tudi 53 let stara Apollpmova prijateljica Antonija Sabelli iz Ulice Gam-bini 8, ki je povedala, da je njeno prijateljico pred vežnimi vrati hiše, k;er stanuje, prijela nenadna slabost, tako da se je zgrudila na tla. Čeprav je rešilni avto prišel takoj na mesto, je Apolloniova med prevozom v bolnišnico umrla. Zdravniki menijo, da je nesrečnico zadela srčna kap. Truplo so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolage sodnim oblastem. Iz pralnice so odnesli oblačila Včeraj je 46-letna Marija Lucchi por. Klun iz Ulice Coi,-conello 1 prijavila policiji, da so neznanci predsinoči obiskali pralnico, ki jo ima v najemu v Ulici Galleria 18. Odnesli so oblt-se raznih klientov v skupni vrednosti 200 tisoč lir. *»-------- Nesreča na delu Na delu v livarni Orion se je včeraj popoldne ponesrečil 31-letni Silvano Juricevich iz Ulice Farneto 22, a ne bo hudega, saj bo ozdravel v nekaj dneh. Zaplenili so 6.700 kg cigaret Avstrijski tovornjak ni prevažal steklenine V soboto zjutraj so finan-carji na našem področju imeli dober lov, na cesti blizu Peska so namreč ustavili avstrijski tovornjak, ker so že vnaprej vedeli, da prevaža dragocen plen. Šoferja sta sicer trdila, da prevažata steklenino, toda financarji so imeli gluha ušesa, ker so jim pred dnevi iz Bočna sporočili, kakšno «steklenino» prevaža tovornjak. Bežno so pogledali tovor in ukazali šoferju, naj vse odpelje na »varni# mesto v Trst. Namesto steklenine ie bilo na tovornjaku 6.700 kg švicarskih cigaret, ki so jih pripeljali iz Avstrije. Cigarete in tovornjak so seveda zaplenili, šoferja pa zaslišujejo. Finančna straža vodi preiskavo tudi v drugih italijanskih mestih , da bi odkrila vso tihotapsko mrežo, ki je razpredena po Severni Italiji in sega tudi v inozemstvo. Domnevajo, aa je skupina tihotapcev zelo dobro in kapilarno organizirana. Tudi dokumenti, ki sta jih avstrijska šoferja pokazaia financar.iem, s, bili ponarejeni; domnevajo pa, da to ni omejen primer in da tihotapstvo s temi cigaretami cvete že več časa. Oddelek finančne straže v Trstu je že nekaj časa vodil preiskavo, da bi prišel na sled tihotapcem; te dni pa je prišlo z Brenerja zelo zaupno sporočilo, ki je tržaške financarje spravilo na dobro sled. Iz Bočna so prišli tudi nekateri funkcionarji finančne uprave, ki pomagajo svojim tržaškim kolegom. Vprašanja svetovalcev v občinskem svetu Pri preureditvi konvencij družb PIN se morajo upoštevati interesi Trsta Sestanek komisije skupnosti jadranskih pristanišč v Anconi ■ Zemljišče za gradnjo poslopja industrijske šole - Spopolnitev upravne komisije Acegata Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so občinski svetovalci postavili številna vprašanja. Svetovalec dr. Zidar (KPI) je dejal, da je minister za trgovinsko mornarico Jervo-lino na vprašanje nekega poslanca odgovoril, da kmalu končali proučevanje obnovitve in preureditve konvencij PlN, to je prednostnih plovnih družb, ki uživajo podporo države. Zidar je vprašal župana, ali bodo v okviru te preureditve tržaški interesi dovolj zaščiteni, ker je bil Trst glede dodelitve ladij in pomorskih prog že večkrat zapostavljen in oškodovan. Svetovalec je tudi vprašal župana, ali bo storil v ta namen potrebne korake. Zupan je odgovoril, da se je za vprašanje zanimal, že ko je bil v Rimu s tržaško delegacijo ter se je ob povratku ustavil v Benetkah na županstvu, kjer ima sedež skupnost jadranskih pristanišč. Zatem je bila pri ministru Jervolinu delegacija o-menjene skupnosti, v kateri so bili tudi predsednik naše pokrajine Gregoretti ter predstavnika Javnih skladišč in tr- (iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpred kazenskega sodišča Vžigalnik je hotel prodati in to... nekemu financarju Obsojen, ker je imel 0,16 kg tujih cigaret Iskal je srečo, ima pa opravka s sodiščem Pietro Maffione iz Ul. Val-dirivo 5 pa res ni imel sreče, saj je 28. septembra lani v Ul. Valdirivo ponudil vžigalnik nekemu financarju, ki sicer ni bil v službi, toda ni pozabil na svoj poklic. F'inancar, ki je imel dober nos, je takoj podvomil, da ima Maffione verjetno več vžigalnikov in drugih stvari, ki spadajo pod monopol. Zaradi tega ga je povabil, naj mu sledi na poveljstvo finančnih straž, kjer so Maffionu dobro pregledali žepe. Imel je pri sebi štiri vžigalnike in 15 vžigalnih kamenčkov. Kot oprvičilo je dejal, da je malo prej vse kupil Mlllltllllll,tl,IIIIIIMUIIIIIIM 111,1,Mllllllllt,HM, Ml,111,1,1 MII,,,,,, MIHMIHIII,Mlllllll, Zavozil je na pločnik in do smrti povozil pešca V " Zenska mu je nenadoma prečkala pot Zaradi nenamernega umora se je moral včeraj zagovarjati na kazenskem sodišču 33-le'ni Sergio Marcolin iz Ul. Mulin a vapore 7, ki je 19. marca 1957 v Ulici Udine smrtno povozil 73-letnega Antonia Pa-strovicchia iz Ulice Cisterno-ne št. 23. Tistega dne se je Marcolin peljal z avtom po Ulici Udine proti Greti; na nekem ovinku pa je zgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil na pločnik ter podrl Pastrovic-chia, ki je dobil hude poškodbe. V avtomobilu so bili še štirje drugi potniki, ki pa so dobili le lažje poškodbe. Zaradi nenamernega umora in kršitve prometnih predpisov je sodišče obsodilo Mar- colina na 6 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov, kazen so mu črtali zaradi amnestije. * * * Na preturi pa se je moral zagovarjati nenamerne povzročitve telesnih poškodb 30-letni Bruno Barnaba iz Ulice Fo-scolo 44, ki je 7. januarja lani v Ulici Sette Fontane povozil 66-letno Marijo Ruoir.e iz Ul. Sette Fontane <9. Barnaba je peljal po omenjeni ulici proti središču mesta, ženska pa mu je neaadomi prečkala pot. Zaradi hudih poškodb se je morala zdraviti leto dni. Barnabš bo moral plačati 5 tisoč lir globe ter odškodnino ponesrečenki, kazen pa mu ne bodo vpisali v kazenski list. od nekega neznanca za 1.000 .šel šele pozneje, ker je imel lir. Taka kupčija bi bila Kar imenitna, če ne bi vtikala vmes prste financa in se ne bi vsa zadeva končala na sodišču. Obsodili so ga namreč na 15.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Skoraj ga ni dneva, da ne bi bila na tržaškem sodišču razprava zaradi tihotapstva tujih cigaret. Včeraj je bil na zatožni klopi 30-letni Vincen-zo Colella iz Palerma, ki je bil obtožen, da je imel pri sebi 0.16 kg tujih cigaret. Pred nekaj tedni so ga financarji ustavili pred železniško postajo in povabili na pregled. Poleg nekaj škatlic italijanskih cigaret so dobili pri njemu tudi nekaj tujih cigaret. Colella je izjavil, da je to njegov redni obrok, ki ga dobi na ladji, na kateri je vkrcan kot mornar. Sodišče ni upoštevalo tega o-pravičila in ga je obsodilo na 14.000 lir globe. Tudi 24-letni Umberto Bub-nich je zapustil svoj rodni Piran in zdaj živi v ezulskem taborišču na Opčinah. Nima sreče, pač pa opravka s pravico. Včeraj je bil spet na sodišču, kjer se je moral zagovarjati. ker je bil obtožen, da je žalil ugled javnega funkcionarja ter ga s pestjo udaril po obrazu. V nedeljo 3. t.m. si ga je Bubnich nekoliko privoščil, nato pa se je začel prepirati s svojimi sotrpini. Malo pred polnočjo je Ermenegildo De-grassi prihitel k stražarju Gu-lielmu Munariju in se mu nri-tožil, da sta mu Bubnich in njegov prijatelj Mario Totto nadlegovala in ga tudi pretepla. Stražar je povabil obtoženca naj se prijavita na poveljstvo, toda Bubnich je pri. opravka v raznih lokalih. Stražar trdi, da ga je Bubnich udaril kar na lepem, Bubnich pa je vedno trdil, da sploh m udaril stražarja in da je le dvignil roko, ko ga je stražal vrgel z urada, aa ne bi padel. Sodišče mu ni verjelo in ga je obsodilo, tembolj ker je bil že obsojen zaradi žalitve naroda, upora javnemu funkcionarja itd. na 9 mesecev zapora in plačilo sodnih storškov. «»------------------- Naročnina za RAI-TV Poštna direkcija sporoča, da bo lahko občinstvo vplačevalo naročnino za RAI-TV 30. januarja in 1. februarja na centralnem sedežu pošte do 19. ure, v lokalnih uradih in agencijah pa 30. januarja tudi od 15. do 17. ure. Ukradli so fiat 1400 Neznanci so predsinoči u-kradli avto fiat 1400, ki ga je 33-ietni Giovanni Piccioni iz Ulice Fabio Severo 113 brez skrbi pustil v omenjeni ulici. Včeraj je prijavil tatvino policiji, ni se pa spominjal številke evidenčne tablice, ker je avto šele pred nekaj dnevi kupil od dr. Faccinija iz Gorice. Tragičen padec S pridržano prognozo so včeraj opoldne sprejeli v glavno bolnišnico 70-letno Elviro To-solin, ki stanuje v ezulskem taborišču v Padričah. Zenska je ib pred 10 dnevi nerodno padla s stola in se pobila po glavi. Njeno stanje se je nato zelo poslabšalo in ni mogla več govoriti; sele včeraj pa so jo odpeljali v bolnišnico. govinske zbornice. Delegacija je zahtevala, da se morajo pri preureditvi konvencij PIN u-poštevati tržaške zahteve in dobila tudi ustrezna zagotovila. Te dni pa se je v Anconi sestala študijska komisija omenjene skupnosti pristanišč bodo j obravnavala tudi to vprašanje. Trst so zastopali prof. Roletto, namestnik tajnika tržaške občine dr. Mercanti in gospod Sabini. Na prvi seji skupnosti jadranskih pristanišč niso zahtevali, da se pospeši preureditev konvencij, ker je bil takrat položaj Trsta neugoden in ni bilo koristno reševati tega vprašanja s slabih pozicij. V interesu Trsta je bilo, da se dokončna rešitev zavleče, da si medtem pridobi nove ladje in proge. S tem je bil pridobljen dragocen čas. Svetovalec se je zahvalil za odgovor, ponovijo pa je poudaril, da prosi za nadaljnje podrobnosti v najkrajšem času, kajti minister je izjavil, da bodo vprašanje rešili v kratkem. Svetovalec dr. Senigaglia je opozoril župana, da ni pri Sv. Soboti nobene poštne podružnice, tako da morajo hoditi ljudje na pošto v Skedenj ali k Sv. Jakobu, kar pomeni veliko izgubo časa. Zupan mu je obljubil, da se bo za stvar pozanimal. Isti svetovalec je tudi vprašal, kdaj bodo razsvetlili Ulico Zugnano pri Sv. Soboti, na kar je odbornik Visintin odgovoril, da je določenih že 60 milijonov lir za izboljšanje cestne razsvetljave v raznih ulicah in da je med temi ulicami najbrž vključena tudi Ulica Zugnano, Dr. Senigaglia je vprašal župana tudi, zakaj mu še ni odgovoril na vprašanje, ki ga je svoj čas postavil v zvezi s hišo v Ul. Matteotti, kjer so zgradili eno nadstropje več, kot bi bili morali. Zupan je dejal, da so mestni redarji naložili upravniku hiše globo, ker se je kljub prepovedi vselila v zadnje nadstropje neka družina. Redarji so o globi obvestili tudi sodne organe. Kar pa se sodnega postopka občine tiče, je občinski pravni zastopnik že vložil tožbo proti podjetju. Zupan pa je dejal, da je podobno vprašanje, ki ga je v zvezi s tem postavil svoj čas svetovalec Tonel (KPI), vsebovalo nekakšna žaljiva namigovanja, češ da je župan vso zadevo zavlačeval. Ni znano, zakaj to vprašanje župana tako razburja. Svetovalec Morelli Je vprašal, ali bodo nadomestili u-mrlega predsednika upravne komisije Acegata dr. Vladovi-cha z drugim, ker je sedaj komisija brez predsednika in še enega člana, in ali ne bodo izvolili celotne nove komisije. Odbornik inž. Visintin je dejal, da komisija redno deluje, ker opravlja posle predsednika njegov bivši namestnik. Komisija kot celota pa bo delovala še do konca leta, ko bodo potekla štiri leta od njene izvolitve. Vsekakor je njeno delovanje zakonito. Ce pa bodo imenovali novega predsednika in še enega člana, bosta seveda opravljala svoje funkcije le do konca leta, to je, dokler ne bo izvoljena nova komisija. Zupan dr. Franzil pa je dejal, da bodo obravnavali vso zadevo, ko bodo razpravljali tudi o resolucijah, ki so bile vložene v zvezi s tem Vse- kakor so se do sedaj ravnali po zakonu. Kljub temu pa bodo izvolili predsednika in e-nega člana komisije tudi za čas do konca leta. Svetovalec inž. Braun (KPI) je v svojem vprašanju opozoril občinski svet, da je prostor, ki so ga določili pri Sv. Soboti za gradnjo novega poslopja za srednjo industrijsko šolo, predaleč ter da je treba najti primerno zemljišče bliže mestnemu središču. Ne gre namreč za kakšno strokovno šOlo, vezano na industrijsko področje v Zavljah. Občina je predlagala zemljišče tako daleč, ker je šolsko skrbništvo zahtevalo za šolo 24.0J0 kvadratnih metrov površine in ker tako obširnega zemiji-šča ni mogoče najti bliže. Inženir Braun, ki je profesor v industrijski šoli, pa je dejal, da b, zadostovalo tudi 16 do 18 tisoč kv. m površine, katero hi lahko našli na primer v bližini področja Vil-la Giulia. Zupan je obljubil, da se bodo za stvar pozanimali, saj je tudi v interesu občine, da čim manj izda za zemljišče ter da bo šola bliže mestnemu središču. Na vprašanje odvetnika Morpurga (PL1) je podžupan prol. Cumbat poročal o razgovorih v Milanu glede družbe Elipadana, ki se ukvarja s helikoptersko povezavo med severnoitalijanskimi mesti, med katerimi je tudi Trst. Svetovalka Benni je omenila pobudo združenja potrošnikov v zvezi s prodajo ponarejenih živil, na kar jo .ie podžupan Cumbat seznanil s sklepi in delovanjem občinske zdravstvene komisije m njenimi stiki s podprefektom dr. Fasinom, da bi se tudi tu ustanovil organ, ki bi lahko nadzoroval živila že pri izviru njihove proizvodnje v drugih pokrajinah, to je izven našega področja, oziroma občine. je tudi za vpis vseh vozil (ki jih kmetje potrebujejo pri delu) v dvolastniško knjižico, s čemer je bila zopet ostranje-na ena izmed ovir, ki so povzročale negodovanje prizadetih. Predsednik Vecchietti se je nato na kratko dotaknil tudi važnejših gospodarskih vprašanj, ki tarejo našo pokrajino in njeno prebivalstvo. Govoril je nato o potrebi kritja Zelenjadnega trga s prodajo na debelo in ureditve trga s prodajo na drobno. O prvem vprašanju smo že večkrat pisali v našem listu, saj je neopravičljivo za občinsko upravo, da še vedno dovoli prodajanje blaga na odprtem prostoru, na katerem so posebno v zimskem času naši kmetje iz predmestja in dežele, podvrženi vsem vremenskim ne-pirlikam. Govornik je nato odgovoril v imenu Zveze na zahteve članov, ki so bili prizadeti z gradnjo nove ceste Rdeča hiša-Tržaška cesta. Dejal je, da bodo prizadeti prejeli plačilo ob koncu meseca, obenem bodo oblasti poskrbele za odstranitev neizkoriščenega materiala, ki ovira dostop na njive in v kratkem času poslali k novi cesti tehnično osebje ANAS-a, ki bo določilo nove poti k obrobnim njivam. Na občnem zboru je govoril tudi novi občinski živinozdrav-nik dr. Vida, ki je naglasil pomen profilaktičnega cepljenja goveda v občini, katero se vrši prav v teh dneh, da bi se na živali preprečila obolelost za tuberkulozo. Kino v Tržiču AZZURRO; «Rdeči oblak#. NAZIONALE: «Kneginja Cia- ra». PRINCIPE: «Gangster, ljube- zen in Ferrari#. EXCELSIOR: »Sestanek z zločinom#. . „ ., Kino v Gorici CORSO. 17.00: «U 570 protinapad torpedov#, G. Bentley. VERDI 16.30: «11 ruggito de! topo#. VITTOR1A. 16.30: »Počitnice za ljubimce#, J. Wymann. v barvah, cinemascope. CENTRALE. 17.00: «Kadetl tretje brigade#, G. Derek, D. Lynn. MODERNO. 17.00: »Fantazija MGM», barvna slikanica. "'ROSVETNO DRUŠTVO «RADE PREGARC# priredi v Ul. Roma 15 od 28. januarja do 6. februarja t. 1. ob 30. obletnici junaške smrti bazoviških žrtev razstavo dejavnosti mladinskih društev na Tržaškem v dobi od leta 1920 do razpusta, V četrtek 28. t.m. ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11 predava' dr. Jože Dekleva, takratni predsednik zveze mladinskih društev. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 20. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. OBVESTILO OD DANES DALJE TRADICIONALNI «B E L I T E D E N» PRI MAGAZZINI T0LENTIN0 TRIESTE, VIA XXX OTTOBRE N- 5 BOGATA IZBIRA pletenin — brisač — prtov perila srajc in majic BLAGO DOBRE KVALITETE • IZREDNE CENE ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so čustvovali i. nami ob nenadni in bridki izgubi našega dragega soproga, brata in str’ca IVANA BRICA Topla zahvala vsem darovalcem cvetja, posebno iskrena zahvala veliki množici pokojnikovih prijate, ljev in znancev z Goriškega, Tržaškega in iz njegovega rojstnega kraja, ki so počastili njegov spomin ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča soproga in sorodniki Gorica. 27. januarja 19(>0 ' V; mim De Gaulle pošilja «ultrasom» v Afriko in njihovim somišljenikom v Franciji apel za apelom in jih poziva k treznosti To dela sedaj, ko so razmere postale nekoliko nevarne. V času pa, ko je bilo marsikaj vse bolj enostavno rešljivo, se francoske oblasti, z de Gauuom vred. niso zmenile. Nasprotno... O zadevi, o kateri nameravamo pisati, se je že dolgo govorilo. Ze lani poleti so se pojavile prve govorice. V začetku decembra lani pa je glasilo Kp «Humanite» prineslo članek z naslovom «Kaj se krije v Soustellovi vili?». Kmalu zatem so se na stvar ovrgli)) novinarji francoskih levičarskih in naprednih listov, ki so kmalu ugotovili dejstva, o čemer se je šušljalo že prej; 120 km od Pariza m 10 km od Chartresa se nahaja misteriozna vila sredi velikanskega gozda. Prebivalci o-koliških krajev pravijo vili •Soustellova vila«. V pariških krogih pa jo poznajo pod nazivom ((Center Kleber«. Nobenemu novinarju ni u-»pelo priti v vilo, ki jo obdala miniran teren in ki je zaščitena z vrsto alarmnih naprav, številnimi policijskimi Psi in visokim zidom. Kljub temu so bile objavljene slike, celo tloris vile, pa tudi fotografije mize z zaupno kartoteko in zaupnimi pismi, poleg katerih stoji brzostrelka Nekaterim novinarjem je torej UsPelo «tajnost» odkriti in jo prikazati francoski javnosti. »Tajnost* je sledeča: Idejo za to je dal Jacques Soustelle, eden političnih voditeljev «13. maja*. Ko je bil minister za informapije, je Soustelle v dogovoru s posebno policijsko službo sklenil u-stanoviti center tajne propagande za Alžir, Srednjo Afriko in Srednji vzhod. Po Soustellovi zamisli bi morala glavna dejavnost «centra» biti radijska oddajna postaja, katere valovi bi segali čez Se-verno Afriko in del Sahare, dodatna propagandna sredstva Pa bi se še razvila in razširila v obliki časopisov, letakov m brošur, seveda v arabščini. Vse to je bilo storjeno toč-n° po zamisli ministra za informacije. Za izvedbo načrta "’e bil odgovoren tehnični svetovalec Soustellovega kabineta Bestos, ki je bil hkrati član službe za zunanjo dokumenta-c'lo in kontrašpijonažo. Pod izgovorom, da se snuje združenje zasebnih agentov, le bil v Parizu najprej osno-van biro. Od tod je šel razvoj dalje Deset kilometrov od chartresa so našli primerno vilo z velikim posestvom, ki je bila last pariškega odvetnika Pierra Gida. Vilo so odkupili za visoko ceno in nato »o se začela pripravljalna deli®; ki so se vršila noč in dan. Minirali s0 teren, zgradili v zidu obrambne line, uvedli razsvetljavo po vsem posestvu |u postavili barake za stražo. .krati so urejali notranjost v,le, v kateri so postavili dva radijska studia in primerne Prostore za stanovanje 40 o-seb. Večina del je bila poverjena letalski bazi v Chartresu. ® Posebnimi podzemeljskimi kabli so se povezali s centrom Pariške radiotelevizije, za primer »izredne potrebe« pa s štabi okoliških vojaških enot. Vsa pripravljalna dela so bi-la končana v rekordnem času. Svečana otvoritev je bila j avgustu 1958. Istega večera, radiooddajne postaje še uredništva listov «A1 Barka« in «A1 Djazair«. Seveda vse v arabščini. To še ni vse: Posebna skupina strokovnjakov prihaja od časa do časa sem in ima tu tečaje izbranim elementom iz vrst francoskih afriških kolonov, Alžircev in drugih izdajalcev ali kriminalcev, ki so se dali podkupiti. In ti tako pripravljeni elementi se nato vračajo ona teren« v Afriko, v Alžir in drugam. V «Soustellovem centru« živi okoli 40 povečini mladih ljudi iz Severne Afrike. Ti so v službi francoskih kolonialistov in so se tako ali drugače kompromitirali v očeh svojih rojakov in so zato bili primorani zapustiti svojo deželo. Nekateri teh so bili kot vojni zločinci celo obsojeni na smrt. Glavni sodelavci »Soustellovega centra« so seveda ((novinarji«. Teh je okoli 15. Ti se nikoli niso ukvarjali z novinarstvom. To je le njih »zunanji« poklic. Od teh sta dva Egipčana, ki sta v času sueške vojne pobegnila v Francijo. E-den teh je bivši uradnik sueške družbe. Tu je nato en begunec iz Sirije. Dva sta Tunizijca, ki sta bila v svoji deželi obsojena na dosmrtno ječo. Dva sta Marokanca, ki sta obsojena doma na smrt. Tudi ostali so njim podobni elementi, kot na pr. Alžirec M. H., ki pa ima libanonski potni list. «Libanonec» M. H. je e-den glavnih političnih voditeljev »centra« in prejema plačo 400.000 frankov. Diskoteko ima v rokah spiker Claude H., ki je po rodu Francoz. Hkrati pa je tudi šef varnostne službe v Soustellovi vili. Našteti bi mogli še nekaj podobnih elementov, ki pa imajo vsi za seboj kaj mračno zgodovino, ki pa so v stalnih stikih s pariško policijo. Soustellov kabinet je sedaj izdal poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da so levičarski časopisi ((sovražnika« podrobno spoznali s tem, s čimer bi ga ne bili smeli spoznati, ker da je bil njegov center osnovan le zato, da bi ■se arabsko osebje, ki je bilo zaposleno v pariški radiotelevizijski družbi, umaknilo pred grožnjami alžirske osvobodilne fronte. Toda že v času, ko so v pariških tiskarnah šele tiskali članke, ki so javnosti razkrivali »Soustellov center«, so prebivalci Soustellove vile z vsemi radijskimi napravami in policijskimi psi že izginili. Napredni francoski tisk ob tem opozarja Pariz, da bi «Soustellov center« v določenem trenutku mogel priti v roke tistim, ki so se sedaj v Alžiru dvignili proti Parizu. Sestava tega centra govori v tem smislu. Zabavni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, ki nas bo zabaval prihodnjo soboto na plesu Glasbene Matice, v nedeljo pa v Avditoriju Vzrok naj bi bil v tem, da je očetova avtoriteta izgubila na vrednosti, ker da je v ZDA ženska poglavar družine - Izhodišče? NEW YORK, januarja. — Ko so policaji prijeli štirinajstletnega dečka, ki je bil ukradel avtomobil, so ga vprašali kaj bo na to rekel njegov oče. «Kako pa naj vem. Saj ga skoraj nikoli ne vidim,« je odgovoril deček, mladi tat avtomobila. In ta deček ni sam. On je le eden od 300.000 mladih Američanov ali Američank, mladoletnih ameriških državljanov, ki se vsako leto znajdejo pred sodniki. Ta deček pa hkrati pripada ogromni armadi 2.733.000 dečkov in milili m iiiiiiiiniiiiiiiuMiiiiiiiiiiiliimiiliiuiliniiiMiiiiiiiiiiuiiiimmii min .......................................................................................................................... Za Avtomati so že preplavili nekatera italijanska mesta 100 lir ti avtomat pove zgodovino milans Od cigaret do ženskih nogavic, od sendviča do šampanjca, od žvečilnega gumija do poštne znamke Lani so se Milančani nekega lepega dne znašli z avtomatom v svoji lepi gotski stolnici. Ni bil to običajen avtomat za prodajo žvečilnega gumija, bonbonov ali cigaret, temveč turistični govorilni avtomat — vse za sto lir. Slične avtomate so že mnogo let prej uvedli v ameriških in evropskih mestih in slednjič je ta izraz naše dobe prispel tudi v Milan, nič manj kot v stolnico. Za kaj gre? Avtomat je podoben telefonskemu aparatu — ima več slušalk, tako da ga lahko posluša istočasno več oseb — in turist, ki hoče zvedeti vse zanimivosti o milanski stolnici, vloži v za to določeno odprtino novec za sto lir, pritisne na gumb, ustrezajoč jeziku, v katerem hoče poslušati razlago (italijanščina, nemščina, francoščina m angleščina), vzame slušalko in nato posluša celih sedem minut »zgodovino milanske stolnice«. Tako zve, da je dolga 148 m, visoka 108.50 m, da je bil njen prvi arhitekt Simeone di Orsenigo in da je ta pričel z gradnjo leta 1387; ču-ie imena arhitektov in slikarjev, ki so jo skozi stoletja o-bogatili s svojimi umetninami in tako dalje V ušesu poslušalca, ako ne posluša zelo pazljivo, lahko nastane neka zmešnjava, vendarle to ni za nas glavno, važno je, da se je tudi cer- ko je novi center stopil v po- Mlada ameriška dedinja Gamble Benedict, ki je zbežala od doma z romunskim »prijateljem« Andrejem Porumbeanujem, v solzah na pariškem letališču, ko se z bratom Douglasom vrača v ZDA *°,n> je francoska radiotelevi mogla po svojem »spe-Clalnem organizmu« oddajati Posebne oddaje za Alžir ki je na kratkih valovih prenašal še Radio-Lille pod zna-kom «A1 Saut Ai Djezair« '“Glas Alžira«), v zelo kratkem času je Sou-»rellov center razvil izredno obsežno dejavnost. Vsak ve-«er s0 bile med 19. in 20. uro Pa programu posebne oddaje namenjene Severni Afriki in ^ednjemu vzhodu. Lažni *ylas Alžira« se redno pojav-la tik ob valovni dolžini kair- * ega radia in celo pod istim aoakom. Radijska postaja »Soustello-Vega centra« se enkrat pred-*|avlja kot radijska postaja alpake osvobodilne fronte, dru-?'o Pa kot postaja pristašev Mešali Hadja. , Ga bi se med vrste alžirskih borcev vnesla še večja zmešnjava, so v Alžiru postavili f® novo radijsko postajo 5 '™h, ki je v neposredni zve-*l s «Soustellovo vilo«. Ta Ppstaja pa operira vzdolž «Mo-niceove linije«, da bi demora-'zirala alžirske upornike. To radijsko postajo vodi oficir polka francoske vojske v Alžiru v tesnem sodelovanju * službo tako imenovane »psi-bološke akcije za preobrazbo a žirskega prebivalstva«. Po ®m centru pošilja v Alžir le-jake in proglase tudi «Soustel-‘°v center« iz Francije. Vse radijske oddaje «Sou-fellovega centra« so v arab- * Nje začenja prenašati bdi pariška radijska mreža, °d 22. ure dalje tudi #Fran-b*-II#, kot tudi razne pokrajinske radiooddajne postaje. »• na dolžini 19 in 25 metrov V misteriozni vili Chartre-*a pa imajo poleg uredništva SlnclitA in telGuisifn Sreda, 27. januarja 1900 Radio Trst A 7.00 Jutranja glasba in koledar; 7.30 Lahka glasba in beležke; 11.30 »Tretja žena Španskega kralja Filipa 11» 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Oikester Franck Chackesfield; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Ivanka Cegnar: ((Martinova pot okoli sveta«; 18.10 Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-duru; 18.45 Vaški kvintet; 19.00 Zdravstvena cddaja;19.20 Pestra glasba; 20.00 Spori; 20.30 Glasbeni album; 21.00 Ugo Betti: Gospodarica, drama v treh dejanjih; igrajo člani Radijskega odra, vodi kot gost Balbina Baranovič Battehno, nato Melodije iz revij; 2^.00 Ansambli Dlxieland; 23.30 Nočni ples. Trst 12.10 »Tretja stran;« 14.15 Verdi' «Macbeth» (posnetek na trak v gledališču Verdi, 13. 1 1959); 1530 #F16rs di prat« — furlanske proze in poezije. Koper Poročita v slovenščini: 7.J0, 13.30, 15.00. Poročila v italijanščini: 6.30, 12 30, 17.15, 19.15, 22.30. 5.00 Prenos RL; 6,15, 6.40 Jutranja glasba, 7.15, 7.40 Glasba za dobro jutro; 12.00 .Opoldanski koktajl; 12.50 O-perne arije (Ivan Suzanin, Ples v Maskah, VVerther, Tra-viata, Romeo in Julija); 13.40 Kmetijski nasveti: Pripravimo se na pomladno setev; 13,45 Od melodije do melodije; 14.40 I-grajo Veseli planšarji; 15.20 Tri uverture Franca Suppeja; 16.00 Otroška oddaja; 16.30 I- grajo ansambli: Alberto Piz- zigoni, Glauco Masetti, Nino Iropaliomeni in Al Castellano; 16.50 Liberija — najstarejša neodvisna republika črnega kontinenta; 17.00 Poje Marko Novosel; 17.30 Baletna glasba (De Falla in Papandopulo); 1900 Boris Sarbek in njegov orkester; 22.15 Klarinetist Ben-ny Goodman z godalnim orkestrom; 22.35 Frank Martin: Mala simfonija. Nacionalni program 6.30 Napoved vremena za ribiče; 6.35 Tečaj nemškega jezika; 11.00 Radijska šola; 11.35 Operna glasba. Donizetti: «Hči polka«; Bellini: ((Puritanci«; Verdi: «Ernani»; Puccini »Tosca«; 17.20 Tečaj nemškega jezika; 20.00 Filmska in revijalna 'glasba; 21.00 Koncert pianista Gyorgy Czitfra (Lizt); 22 30 Pri klavirju Oscar Pe-terson. II. program 10.00 Vanoa Osiris; 16.00 Galerija «bel canta«; 16.20 Pesmi Piedlgrotta 1950 (pojejo: Mario Abbate, Serglo Bruni, Maria Pariš in Mario Trevi). 21.45 Ritem v dveh; 22.00 Iz VVagnerjevih skladb (Dunajski filharmonični orkester, dirigira Wilhelm Furtivaengler). III. program 18.30 Veliki skiadetelji pianisti (Gabriel Faurč, Claude Debussy, Maurlce Ravel); 20.00 Večerni koncert. Corelll: Dve sonati v treh, op. 3; Bach: Sonata v F-duru; Rahmaninov: Sonata op. 19 za čelo in klavir; 21.30 Mihaii Lermontov: »Ples v maskah« — drama v štirih dejanjih; 23.35 Igor Stra- vinski: #Capriccio» za klavir in orkester. Slovenija 5.00 Pisan glasbeni spored za dobro jutro; 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole pred mikrofonom; 8.30 Tri u-verture (Mozart: Uvertura v D-duru, Schubert: Rozamun- da; Rossini: Tatinska sraka); 10.10 Tenorist Miro Brajnik poje samospeve Marjana Vodopivca; 11.00 Trije odlomki iz Glueckove opere «Orfej in Evridika«; 11.55 Orkester Alfred Scholz; 12.00 Pesmi iz Vojvodine; 12.25 Dravski flo-sarjl in kvintet Vitek; 12.45 Akordeonist Iiler Pataccini; 13.30 Komorni zbor RTV Ljubljana; 13.45 Popularne orkestralne melodije (Lajovic, Berlot, Čajkovski); 17.30 Kalei-doskop zabavnih skladb; 18.20 Iz slovenske solistične glasbe (Benjamin Ipavec); 20.30 Bo-rodin: «Knez Igor.« Prolog in prvo dejanje (pojejo: Dušan Popovič, Valerija Heybal, No-ni Zuneo, Žarko Cvejič, Dragomir Ninkovič in Nikola Jančič); 22.15 Kvintet Kampič in Ljubljanski jazz ansambel; 22.35 Koktajl popevk; 23.10 Moderna plesna glasba: 23.30 Jo-sef Suk: Godalni kvartet št. 2, op. 31. Ital. televizija 13.30 TV šola; 17.00 Otroška oddaja; 18.45 Maupassant: »Mont'Oriol»; 19.35 Od Fouque-ta do Toulouse-Lautreca. Jug. televizija 20.35 Josip Tavčar: «Nicky — zlati deček« — drama v Izvedbi SG iz Trsta. kvena oblast odločila uporabljati v notranjosti cerkva izsledke modeme tehnike. In ta aparat je seveda zbudil ogorčenje neke kategorije meščanov, namreč turističnih vodičev. ki so bili vajeni spremljati skupine turistov in jim v vseh mogočih jezikih razlagati lepote in zgodovino te gotske zgradbe. Tako so se ti ljudje znašli« lepega dne na cesti, kajti gneča pred govorečim avtomatom je vedno zelo velika. Prikazati smo hoteli ta primer, da bi bolje razložili bralcu, kako se je uporaba raznovrstnih avtomatov razvila v lombardski prestolnici in v I-taliji nasploh, zlasti v pravkar minulem letu. Pred nekaj leti je bilo moč videti v raznih javnih lokalih Milana in drugih italijanskih mest ie avtomate za prodajo žvečilnega gumija, flipperje in juke-boxe. K avtomatom prištevamo popolnoma upravičeno tudi slednje, kajti kot drugi avtomati ki nudijo cigarete ali žvečilni gumi, tako nudijo le-ti glasbo. In prav po juke-boxih so nekateri pevci postali znani v širši javnosti. Dandanes jih je v državi 10.000, a strokovnjaki pravijo, da bi jih lahko nastavili drugih 40.000, tako se je njih moda razpasla. A vrnimo se k našim manjšim avtomatom. V drugih evropskih državah in v Ameriki so se ljudje navadili na avtomate že pred časom, posebno ker na ta način izgubijo mnogo manj časa kot če bi čakali na prodajalca. Res je, da nudijo morda avtomati manj izbire, a njih praktičnost je nesporna. Tako lahko dobite v Nemčiji za nekaj novcev vse, od cigaret do ženskih nogavic, od sendvičev do turističnih spominčkov, od steklenice šampanjca do žvečilnega gumija, od profilaktičnega gumi. ja do znamke. Ko so tudi italijanski indu-strijci videli, da ljudje kupujejo za deset lir žvečilni gumi v avtomatih, ki so bili nastavljeni v kavarnah in trafikah, so pričeli resno misliti na ta način prodaje. Velika industrijska družba »Motta« je tako naročila pri neki tovarni kovinskih izdelkov več tisoč avtomatov za prodajo svojih izdelkov in tako smo lani videli v celi državi, pred kavarnami in bari, vrsto pokončnih avtomatov modre ali rumene barve, v katerih je moč dobiti za 50 lir nekaj izdelkov te tovarne. Njej so sledile tudi nekatere druge tovarne sladkornih izdelkov. Zadeva pa se ni omejila le na to področje. Ze pred nekaj leti je poštna uprava postavila v Rimu dva avtomata za razdeljevanje najbolj uporabljanih znamk, in v zadnjih letih je take avtomate postavila tudi v Milanu in drugih važnih mestih. In po raznih mestih so se ponovno pojavili avtomati za prodajo cigaret, ki so bili v prometu že pred vojno. To je zelo olajšalo delo prodajalcem tobaka, ki i-majo avtomat pred svoje trafiko. kajti na tak način lahko več časa počivajo doma in to je zlasti v tako velikem mestu kot je Milan zelo važno, kajti tam življenje skoro pozna počitka. Treba bi bilo videti, kako so ljudje dobesedno «napadli» obstoječe avtomate za cigarete in druge proizvode božičnega dne popoldne, ko so bili vsi bari trgovine zaprti. Velik uspeh so doživel’ avtomati za prodajo filmov za fotoaparate. Mnogi ljudje, ki gredo ob nedeljah na izlete ki niso imeli prejšnjega dne te namere, si lahko sedaj kupijo zaželeni film v avtomatu, ki ga je moč videti sko-o pred vsako trgovino s foto-materialom. In tudi trgovci, ki so prej, prav zaradi tega, imeli ob nedeljah zjutraj' odprte trgovine, lahko sedaj v »Prijatelj« mlade ameriške dedinje Gamble Benedict Andrej Porumbeank miru počivajo. V centralni Via Torino v Milanu, tik Stolnega trga, je neki trgovec otvoril popoln avtomatski sistem za prodajo pripravljenih jedi in sladkarij. Za 300 lir je moč tu dobiti škatlico kokošjega mesa, za 200 razna mrzla jedila, za 100 lir sendviče itd. Zamisel je doživela precejšen uspeh čeprav so cene enake kot v trgovini in zlasti v večernih ali nočnih urah se izložbe povsem izpraznijo. Kakšnega pomena so take trgovine v tujini, nam pove okoliščina, da obstaja v Angliji okrog 100 tisoč avtomatov za prodajo pripravljenih jedi. Avtomati so torej nričeli svojo zmagovito pot v Milanu in od tod se širijo po vsej državi. V letu 1959 se ie pričelo njihovo delovanje v velikem stilu, v prihodnjih letih bo šlo le še za njihovo širjenje, kajti njihovo uveljavljenje je nedvomno. m. v. Odstavljeni general Massu ob svojem prihodu v Pariz deklet, ki skupno s starši komaj žive od denarnih podpor, ki jih dobivajo iz sklada za pomoč »socialno nezavarovanim državljanom«. Ameriški državni proračun predvideva v ta namen 750 milijonov dolarjev na leto 2e ta številka priča, kako čudno se v ZDA siromaštvo meša z velikim bogastvom. Toda se nekaj podatkov, ki prav tako govore o posledicah nekega čudnega pojava, ki je iz leta v leto bolj izrazit. V Združenih ameriških državah zboli na leto za spolnimi boleznimi nad pol milijona mladoletnih državljanov, torej mladih Američanov in Američank. Se en podatek; 25 odstotkov ameriških zakonov je v fazi razporoke, ločitve ali pa so že razpadli, kar nujno in krepko vpliva na vse okolje, predvsem na večanje že izredno velike armade ameriških mladih kriminalcev. Zadnji podatek: V ZDA zapusti svoje družine — ženo in otro- ke — okoli 100.000 zakonskih mož na leto. Vzrok temu naj bi bil v tem, da možje ne morejo nuditi vedno bolj zahtevnim ženam tega, kar one hočejo, nadalje ti zakonski možje (iniso zadovoljni z zakonsko zvezo« in »si žele večje seksualne svobode«. Ne vemo, če so ti trije elementi edini elementi, ki odločajo, da sto tisoč zakonskih mož in oče- tov zapusti družino in dom. Vse gornje številke in odstotke, ki smo jih navedli, bi mogli oceniti, da so za ameriške razmere nepomembni. Kajti ZDA štejejo že 170 milijonov prebivalcev, pri čemer sto tisoč odbeglih zakonskih mož na leto ni kdo ve kaj, tudi 300.000 mladih kriminalcev na 170 milijonov ljudi ni še konec sveta — bo kdo rekel. Toda Američani sami mislijo o tem drugače. Vsi Američani, začenši od kongresa pa do zadnjih predmestnih kolib — kajti v bogatih ZDA srečamo tudi skromne kolibe — razmišljajo tem, kaj naj bi vsemu temu bilo vzrok. S tem problemom se ukvarjajo psihiatri vse Amerike, sociologi, razne družbene organizacije in posamezniki. Vsi iščejo odgovor na to vprašanje. Kot je veliko ljudi, ki se s tem ukvarjajo, toliko je tudi različnih odgovorov. Med temi je tudi kak zares originalen odgovor, ki pa kljub temu ne zadošča, da bi temu kompleksnemu prašanju dal ustrezen odgovor. Se več. Iz vseh odgovorov bi ne mogli zgostiti ene same splošne formule, ki bi odgovorila na vsa vprašanja in postavila temelj širši akciji, da se prepreči nadaljnje širjenje mladinskega kriminala, da se prepreči nadaljnje rušenje ameriške družine Znani sodnik iz Brooklyna Leibowitz vidi rešitev v sledečem geslu: «Vrnimo očete, da bodo poglavarji družin.« Tega mnenja pa ni le sodnik iz Brooklyna, pač pa se kaj podobnega čuje tudi z drugih strani. Psihologi proučujejo duševno stanje mladih kriminalcev in mladeničev in deklet, ki kakorkoli kršijo zakone. In pri tem so prišli do nekakšnega skupnega zaključka, da največ mladih krimi nalcev prihaja iz družin, v katerih ima glavno besedo mati in ne oče. Zato washingtonski psihologi soglasno priporočajo krepitev vloge očeta v družini. Kljub temu soglasju psihologov se vendarle pojavlja mnenje, da se mladinski kriminal v ZDA poraja »iz objektivne krivde« obeh roditeljev, ker se niti oče niti mati ne ukvarjata dovolj z vzgojo otrok. V New Yorku je bilo več primerov, da starši niso hoteli priti na sodišče, ko so na sodišču obravnavali kak »podvig« njihovih otrok Ameriški tisk pogosto piše o tem. Pobrali bomo nekaj drobnih zanimivosti. Norma Lee Browning iz Chicaga prikazuje sledeč zanimiv primer: Policija je prijela 10-letnega dečka, ki je kradel. Takoj je telefonsko obvestila mater in zahtevala, naj pride na policijsko postajo po svojega o-troka. «Zgledna» mati se je razkričala na policijskega funkcionarja, ker jo je motil pri partiji bridgea, ki jo je i-grala s svojimi prijateljicami. Kljub temu je bila še toliko «korektna», da je policijskemu funkcionarju rekla, naj pokliče otrokovega očeta. In ko so ga poklicali, je ta odgovoril: «Saj, saj pridem kmalu po o-troka. Da le dokončam partijo golfa.« Tudi primeri iz Illinoisa dovolj zgovorno govore. Statistika dokazuje, da je v 80 do 90 odstotkih primerov mladinskega kriminala treba iskati vzrok v malomarnosti roditeljev za vzgojo otrok. V anketi, ki so jo izvedli v eni srednjih šol v Illinoisu, prebijejo očetje v tednu dni s svojimi otroki komaj osem minut. O-pravičilo za to najdejo v tem, da so preveč zaposleni, da bi se ukvarjali še s svojimi otroki. Norma Lee Browning, ki smo jo že omenili, pravi, da je posledica tega stanja v odnosih med očeti in materami tudi izredno veliko število nezakonskih otrok med mladimi ameriškimi dekleti. «iiodobni človek, ki je s svojim delom čez mero zavzet, bi ne sme? pozabiti na svojo družino, kajti s tem izgubi družina njega, ne da bi hkrati dojela, zakaj je poglavar družine vedno tako zavzet,« pravi predstavnik združenja za družinsko življenje Freed Kem. Ameriška družba išče izhod iz te zagate edino v povečanju vloge očeta, ker smatra, da more na otroke vršiti močan vpliv spoznanje, da ie njihov oče najboljši in nai-pravičnejši človek med vsemi moškimi, ki jih poznajo v soseščini. Družbena stran tega problema se ne opaža, se ne vidi. Zato iščejo Američani rešitev v stvareh, ki so sicer važne ki pa niti od daleč niso bistvene. —e —aj iiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiillMiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitMiMiimniiMiiimiiiiiiiiiii Slovenski ples v Celovcu Okrog dva tisoč ljudi iz vseh delov Koroške, posebno pa iz Celovca, se je 23. t.m. udeležilo tradicionalnega — zdaj že devetega po vrsti — Slovenskega plesa v veliki dvorani celovške delavske zbornice. Čeprav je bilo v Celovcu hkrati več plesnih prireditev, so bili prostori delavske zbornice zasedeni že davno pred začetkom plesa in organizatorji so morali mnogo obiskovalcev z obžalovanjem odkloniti, ker ni bilo več prostora. Slovenski ples velja za najpopularnejšega in najkvalitetnejšega izmed podobnih prireditev v sezoni. Prihodnje leto bo jubilejni ples — deseti po vojni. Slovenska prosvetna zveza namerava organizirati to prireditev na posebno zanimiv in širokopotezni način. Sinočnji Slovenski ples je prvič po več letih obiskal koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig in se dlje zadržal v prisrčnem razgovoru z vodilnimi osebnostmi slovenske manjšine na Koroškem. Pred- sednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franc Zwitter je kot goste pozdravil tudi predstavnika jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju, prvega sekretarja Draga Rožmana, generalnega konzula Borisa Trampuža ter goste iz Jugoslavije. Za ples sta igrala Ljubljanski jazz ansambel s solistkama Marjano Deržaj in Beti Jurkovič ter Avsenikov kvintet s solistoma Danico Filipič in Francem Korenom. Enourni glasbeni program je napovedovala Helena Kordaž. napovedovalka ljubljanske televizijske postaje. Oba ansambla so prisotni navdušeno sprejeli in znova se je pokazalo, kakšno popularnost uživa posebno Avsenikov kvintet med koroškimi Slovenci. Ta ansambel je sinoči zaključil svojo U-dnevno nadvse u-spelo turnejo po Koroškem. Nastopal je pred nabito polnimi dvoranami v Bistrici Rožu, Borovljah, Kotmari vesi. 2elezni kapli. Pliberku, Sv. Primožu, Radišah, Bistrici na Zili, Maložčah, Reki, Logi vesi in sinoči v Celovcu. Hrvalski ples na Dunaju Hrvatsko kulturno društvo na Dunaju je organiziralo 23. t.m. tradicionalni ples, ki se ga je udeležilo kakih 1400 o-seb, vštevši več gostov z Gra diščanskega. HOROSKOP J.A DANES__ OVEN (od 21. 3 do 20. 4.) Pazite, če je vest, ki jo boste dobili, točna, ker se sicer u-streznega dela ne lote-ajte. BIK (od 21. 4. do V). 5.) Priložnost, da pokažete, kaj znate in zmorete. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dober navdih vam bo odprl vrata v poslovne zadeve, ki vam bodo prinesle veliko dobička. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Več diplomacije, več takta, kajti opravka boste imeli z. ljudmi, ki veliko polagajo na to. LEV (od 23. 7. do 27. 8.) Ne posojajte denarja, posebno ne tistim, ki ne jamčijo, d» vam ga bodo vrnili. DEVICA (od 23. 8. do 22-. 9.) Diskretne možnosti za svobodne poklice. Ce hočete o-hraniti vpliv, ki ga imate, ne spuščajte se v indiskretnosti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odlično se boste počutili in želi vsestransko zadoščenje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Predlagali vam bodo zelo dobičkonosno delo. Sprejmite ga, pri tem pa ne pozabite, da ne zmorete vsega sami. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Cm dan in to vsestransko. Edino z nekim novim prijateljem boste našli izhodišče iz zagate, v katero ste treščili. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ce se vam preveč mudi, se skušajte zadržati, kajti vsaka prenagljenost škoduje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Več razumevanja in ugotovili boste, da je to edina pot za večjo uveljavitev m tudi za večje materialne uspe. he. RIBI (od 20. 2. do 20 3.) Prilagodite se razmeram in ne ostanite trmasti kot doslej, saj ste uvideli, da po tej poti ne pridete nikamor. Račun posebej, prosiml De Gaulle ne ve tega, o čemer šušlja ves Pariz Ko bi Soustellov center prišel «ultrasom» v roke Ameriško javnost začenja skrbeti... Vedno več kriminala med ameriško mladino Nekaj misli in številk o športu med našo mladino Športno združenje BOR, ki se je rodilo kot naravna posledica prejšnjega neorganiziranega delovanja na področju telesne kulture na pobudo in zahtevo naše mladine same — živi sedaj že približno pol leta. Ce smo odkriti moramo priznati, da bi lahko v tem času pokazalo mnogo več kot je, toda po drugi strani bi ne bilo prav nič čudno, če bi pokazalo še manj. Dejstvo je, da se tu in tam čujejo glasovi, da Bor drema, da nima jasnih pogledov v bodočnost in prav zato celo nekateri od tistih, ki so se prvotno ogrevali za njegovo ustanovitev sedaj nanj ene gledajo s simpatijami*. Kajpak ne nameravamo odrekati pravice do takih sodb nikomur, zlasti, ker združenje navidezno res ni preveč aktivno. Da pa je temu tako, so tudi objektivni razlogi in prav nepoznavanje teh je porodilo prej omenjene kritike. Ker pa vemo, da so bile izrečene izključno dobronamerno ne bomo odgovarjali nanje, ampak želimo s tem člankom le prikazati kakšne so Borove možnosti, da se razživi in sploh živi, kakšen je položaj v katerem se trenutno nahaja in deluje, kaj ga zavira, kaj bi mu omogočilo še večji razmah in s kakšnimi ter kolikimi o-snovami razpolaga. Takoj moramo poudariti, da se prvi del življenja združenja ni pričel ravno najbolje. Predvsem so velike težave z odborniki. Vsi stan in nekdanji športniki — razen osamljenih častnih izjem — so povsem razočarali. Kljub vabilom se niso odzvali pozivu za pomoč pri organizacijskem delu novoizvoljenega odbora in ta ko je padla vsa teža odborn iških poslov skoraj izključno na mladino, neveščo in neizkušeno na tem področju. Ker je bilo poleg tega izvoljenih v vodilni organ določeno število odbornikov, katerih aktivna pomoč je iz objektivnih razlogov majhna ali pa je sploh ni, je jasno v kakšnih težavah se je znašlo vodstvo združenja že v prvih dneh obstoja. Mlada društva potrebujejo — zlasti v začetnih mesecih in celo letih — mnogo več notranje energije in zunanjega razumevanja, da se uveljavijo in zažive, pri Boru pa je moral že i-tak skromni odbor vleči na svojih sejah za seboj nekoristno taro dveh ali treh praznih sedežev, kar je včasih hromilo odborovo delo do take mere, da se seje niso mogle vršiti, ker odbor ni bil sklepčen. Ni treba poudarjati, da so si morali naprtiti preostali odborniki dvojno količino dela ter prevzeti nove oblike dela s prilagoditvijo nastalemu položaju, kajti organizacija, kateri je mladina sama poverila zaupanje vendar ni smela tako neslavno končati. In končala ni samo zato, ker so preostali odborniki vztrajali v zastavljenem delu z neizmernim idealizmom in — včasih dobesedno že brezizgled-nim — optimizmom. V določenem času se je že med samimi odborniki pojavilo vprašanje, če so izgledi Bora postavljeni na dovolj realne temelje, če vsa akcija okoli ustanavljanja ni potekala le v trenutnem navdušenju, brez pravih osnov za življenje organizacije, katere obstoj se je zdel samo ob sebi umeven. Na vsa ta vpru-šanja smo skušali odgovoriti z golimi dejstvi in suhimi a neizpodbitnimi številkami ter izvleči iz njih eno samo u-gotovitev: ali količina in kakovost športnikov med Slovenci na Tržaškem opravičuje obstoj Bora in vse napore, ki gredo v tej smeri ali ne? Odgovor je bil jasen in neoporečen: da! Da smo prišli do tega «da» odbojka, kljub temu, da sta za gojitev tega športa na razpolago praktično le dve i-grišči. Zanimanje za to panogo — verjetno prav zaradi pomanjkanja primernih prostorov — pa je v zadnjem qasu nekoliko upadlo. Predlanskim se je odbojkarskega turnirja udeležilo 10 moštev, lani pa 6. Tem panogam slede po razširjenosti nogomet, namizni tenis, streljanje z zračno puško itd. Sicer pa si oglejmo kaj pravi lestvica: 1958 1959 Vpisanih skupno 167 181 Moških 138 160 2ensk 29 21 Nastopili v eni panogi 120 137 Nastopili v več panogah 47 44 Sodnikov 16 12 POSAMEZNIKI Atletika 64 58 Namizni tenis 22 35 Telovadna 11 13 Sah 10 12 Streljanje 51 Gimkana 8 MOŠTVA Odbojka 10 6 Nogomet 2 3 ATLETSKE DISCIPLINE Sprint 23 16 Kros 29 23 Skok v višino 6 13 Skok v daljino 21 20 Met krogle 21 18 Met diska 13 15 | smo upoštevali čas od ustanovitve pripravljalnega odbora do danes, to je nekako leto in ■ pol. To je bila doba največje športne aktivnosti med našo mladino, ki je v tem času priredila vrsto športnih prireditev večjega in manjšega značaja. Za naše račune in ugotovitve smo vzeli le dve. Oba slovenska športna dneva. To sta pač naši najbolj množični športni prireditvi v tem obdobju, ki sta zajeli resnično širok krog mladine in kot takt sta vsaj približno pokazali, kakšne so možnosti za razvoj telesne kulture v naših prilikah. Oglejmo si številke. Leta 1958 se je prijavilo za vse panoge športnega dneva 167 tekmovalcev, leta 1959 pa 181, od tega prvič 29 deklet, drugič pa 21. C e k temu dodamo za prvič 16 sodnikov, za lani pa 12, se vsakokrat precej približamo številu 200. Ne smemo pozabiti, da si je tekmovanja ogledalo nekaj sto gledalcev, ki se sicer niso aktivno udeležili nobenega tekmovanja, kar pomeni, da so prireditve privabile 300 do 400 mladih ljudi. Tekmovalci, ki so se prijavili za nastop ne le niso uživali praktično nobene materialne ugodnosti, arrjpak so morali celo plačati iz svojega žepa določeno vsoto «tekmovalnine». Ta podatek je mnogo pomembnejši, kot se zdi na prvi pogled, kajti dobro vemo da marsikje postrežejo športnikom z vsem kar rabijo pri svojem udejstvovanju od oblačila in o-butve pa do plačila potnih stroškov. In še marsičesa drugega. Nadaljnje pomembno dejstvo je to, da je prirediteljem uspelo zajeti precej periferne, oziroma podeželske mladine, katero je marsikdaj težko zaaktivizirati. Leta 1958 so sodelovala 4 podeželska društva, lani pa 8. Ce povemo, da je pred dvema letoma nastopilo s svoji -mi tekmovalci skupno 17 društev z vsega ozemlja, lani pa 18, je jasno, da je odstotek podeželskih društev precej visok. Zlasti lani. Med posamezniki je bilo predlanskim na športnem dnevu 52 tekmovalcev s podeželja, lani pa 60, obakrat torej približno po 30 odst.. Zanimivo je,' da vlada med našo mladino največje zanimanje za tisto panogo, kjer v naših vrstah praktično nima nobene možnosti za redno udejstvovanje, to je za a-tletiko. Na prvem športnem dnevu se je prijavilo za a-tletska tekmovanja 64 tekmovalcev, na drugem pa nekaj manj: 58. Na drugem mestu je po priljubljenosti iiiiii n iiiiiiiii umnimi n iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiii n tniiiiiiiiimiiiiiaiiiiiiifiiiiiiuv Finska olimpiada 1960 Finsko zastopstvo za Squaw Valley Tudi sovjetski drsalci že določeni HELSINKI, 26. — Finski o-limpijski odbor je sestavil listo 26 smučarjev, 7 drsalcev in 17 hokejašev za olimpiado v Squaw Vaileyu. Na seznamu so naslednji športniki: Skoki: Halonen, Hyytiae, Kaerkinen, Karkinen, Kanfcko-nen, Kirjonen. Tekači: moški — Alatalo, Hakulinen, Huhtala, Vaisanen, Pelkonen, Mantyranta, Tolsa, Tiainen, Rasanen, Hamalainen; ženske — Hoeg, Nieminen, Poysti, Rantanen, Ruoppa. Nordijska kombinacija: Hyy-tiae, Jussila, Korhonen, Maa-tela, Ristola. Hitrostno drsanje: moški — Tapiovaara, Salonen, Tynkkv-nen, Jokinen, Jaervinen; žen- To so številke prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da je v atletiki, namiznem tenisu in streljanju nastopilo od 20 do 30 odst. manjše število tekmovalcev od prijavljenega. Da bo slika popolnejša navedimo še število žensk v posameznih panogah: POSAMEZNICE Atletika Namizni tenis Telovadba Streljanje MOŠTVA Odbojka Pri ženskah je torej ledina praktično nezorana in treba bo napraviti še marsikaj, da se to stanje popravi. Ce pa pogledamo te številke kot celoto, potem ni nobenega dvoma, da je Bor — v diametralnem nasprotju s stanjem na materialnem področju — s tekmovalci razmeroma precej dobro, da ne rečemo bogato založen. Dva športna dneva sta pokazala, da je zanimanje mladine za šport veliko in v porastu. Torej: denarja nič — mladine mnogo. Se vedno bolje kot obratno. B. P. 1958 1959 7 7 6 6 6 2 4 2 (Nadaljevanje jutri) ske — Huttunen, Sihvonen. Tretja drsalka bo določena pozneje. Hokej: Hakala, Kilpice, Koi-so, Lahtinen, Lampainen, Lou-starinen, Nieminen, Nummi-nen, Pulli, Rassa, Rastio, Sal-mi, Seistamo, Solni, Wahsten, Vaino. Biathlon: Taskinen, Tyrvaei. nen, Laine, Meinilae. # # * MOSKVA, 26. — Sovjetsko zvezo bodo v hitrostnem drsanju na olimpiadi v Squaw Valleyu zastopali naslednji atleti: Grišin, Silj.kov, Končarenko, Stenin, Gurov, Kotov, Kosi-skin, Grah, Mališev, Voronin, Shtelvaums, Zajcev. Po zmagi nad Robinsonom | Pender - Fullmer za svetovni naslov? | BOSTON, 26. — Novi svetov- j ni prvak srednje kategorije po verziji držav New York in Massachussets, Paul Pender, se namerava pomeriti z Gene Fullmerjem, svetovnim prvakom kategorije po verziji NBA, še pred predvidenim po. vratnim dvobojem z Rayem Robinsonom. Prokurator bostonskega boksarja je izjavil, da je bil dvoboj Pender-Fullmer že določen za 17. marca 1959, da pa je bil potem razveljevljen zaradi Fullmerjeve poškodbe. «če Fullmer sprejme vlogo chal-lengerja za naslov in se zadovolji s premijo izzivalca, bi lahko njegovo prošnjo upoštevali*. je dodal prokurator, ki je tudi povedal, da pristane Pender na povratni dvoboj z Robinsonom le, če bo ta v Bostonu. V primeru dvoboja bosta dobila oba boksarja po 30 odstotkov inkasa vsak. Pender pa večji delež od televizijskega prenosa. Predsednik NBA Anthony Maceroni je s svoje strani izjavil, da je naklonjen dvoboju Pender-Fullmer, ki bi končno lahko določil enotnega prvaka srednje kategorije. «»—— CARACAS. 26. — Sinoči je v «Nuevo Circo* v Caracasu filipinski prvak mušje kat. Ur-sua premagal s K. O. v 10. in zadnji rundi Venezuelca Ra-1 Ce. Trenutno je sicer brez mona Calatayulla. mrzlice, toda šele jutri popol- Grčija-Italija za vojaško nog. prvenstvo Dvomljiv nastop Da Coste v današnji tekmi v Atenah Obe formaciji že določeni - V primeru potrebe bo Da Costa zamenjal Fogli, njega pa Valade ATENE, 26. — Za jutrišnjo nogometno tekmo vojaških reprezentanc Italije in Grčije v okviru mednarodnega vojaške, ga prvenstva, sta trenerja obeh reprezentanc objavili danes popoldne naslednji dokončni formaciji: ITALIJA: Mattrel; Casteliet-ti. Sarti; Gasperi, Dellino, Fogli; Boizoni, Pestrin, Rozzoni, Da Costa Stacchini. GRČIJA: Teodoridis; Ana- stasiadis, Kamaras; Loukani-dis, Stafanocos, Andreou; Dei-medis, Papaemanouil, Sideris, Gr goriadis, Ampos. Srečanje bo sodil avstrijski sodnik Steiner, ki je že v Atenah. Med Italijani niso vsi v najboljšem zdravstvenem stanju. Poleg Bertucca, ki je bil že izločen zaradi otekline v gležnju, je možno, da bo v zadnjem trenutku izločen tudi Da Costa, ki je ponoči dobil napad precej močne mrzli- dne bosta Allasio in kap. Roberti izrekla zadnjo besedo o njegovem nastopu. V primeru, da bi ne mogel igrati, ga bo v napadu zamenjal Fogli namesto katerega bo v krilsko vrsto vskočil Valade. Med vso tekmo bo mogoče zamenjati vratarja, do prve minute drugega polčasa pa še enega igralca. Razen Da Coste, ki je ostal v hotelu, so imeli vsi ostali italijanski nogometaši popol. dne lažji kondicijski trening na stadionu Karaisaki, kjer bo tudi jutrišnja tekma. Po treningu so reprezentanti izjavili, da je teren zelo trd in skoraj brez trave. Zanimanje za srečanje je veliko, ker bo v obeh formacijah nastopilo po več državnih reprezentantov. Pričakujejo rekorden obisk. Danes dopoldne je italijansko moštvo sprejel namestnik šefa grškega glavnega stana gen. Kardamakis. Ililllilllllllllllllllllliillillllllliniililllliti lili lliiiniillllll lil iiiiii li mi lil iiiiii i iii mi m m | iiiiiiiii imun iiiiiiiii II iiiiii iiillllli lil ll II ll iiiiii i Hlinil mil Svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev Spaček (ČSR) in M. G. Marchelli svetovna prvaka v veleslalomu Jugoslovan Milan Majer iz Ljubljane na častnem šestem mestu CORTINA D'AMPEZZO, 26. — Na snežnih poljanah Pie Rosa se je danes začelo svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev. Kot prva disciplina je bil na programu veleslalom na 800 m dolgi progi s 130 m višinske razlike in 27 vratci. Zaradi dežja, pomešanem s snegom, ki pada že od včeraj, je bila proga v slabem stanju. V moški konkurenci je med 95 tekmovalci iz 14 držav zmagal Čehoslovak Milan Spaček, ki je skoraj za celo sekundo prehitel drugoplasiranega Italijana Rolanda Marchija. Najboljši jugoslovanski predstavnik Majer, se je uvrstil na dobro 6 mesto. Ženske so nastopile na isti progi kot moški in Italijanka Maria Grazia Marchelli je pre. močno osvojila prvo mesto s šestim absolutno najboljšim časom. Tekmovalna komisija je po poročilih komisarjev tekmovanja diskvalificirala Nemca Eberharda Kronfelda in Frie-da Hartiga, ki bi se sicer u-vrstila na 7. oz 8. mesto. VRSTNI RED V VELESLALOMU: MOŠKI: 1. Milan Spaček (CSR) 53"3, 2. Rolando Mar-chi (It.) 54”1, 3. Frantisek Va-lach (CSR) 55"2, 4. Giovanni Grawonski (It.) 55”9, 5. Jean Boon (Niz.) 57”3, 6. Milan Majer (Jug.) 58”0, 7. Osvaldo Pa-tani (It.) I’02”7, 8. Claude Jeanloz (Sv.) 1’03”0, 9 Anto-nino Vischi (It.) 1’04”9, 10. Hans Dirscherl (Nem.) 1'05”7. ZENSKE: M. Grazia Marchelli (It.) 57”8, 2 Arlette Gaillet (Fr.) 1’15”8, 3. Giovan-na Mariotti (It.) 1’19”, 4. Erika Granner (Avst.) 1’19”9, 5. Simone Vernet-Hauert (Sv.) l’30”lf 6. Angela Hoos (VB) 1’32”6, 7. Anne Bon Hote (Sv.) 1’37”5, 8. Madaleine Chevallaz (Sv.) 1’38”6, 9. Jannina Wio-tanoviecz (Polj.) 1’49”8, 10. Li_ lo Mendlee (Nem.) 1’52”9. ■—■■■■»»-- OD 28 DO 31. T. M. Državno prvenstvo v nordijskih disciplinah SCHILPARIO, 26. - V četrtek se bo v Schilpariu zače- lo državno smučarsko prvenstvo v nordijskih disciplinah, ki je imelo svoj uvod praktično že minulo nedeljo v Cor-tini s samostojnimi skoki in s skoki za kombinacijo. V sa-mostojn-h skokih je ponovno osvojil državno prvenstvo Ni-colo Zandanel, v skokih za kombinacijo pa je Enzo Perin pridobil že tolikšno pre)dno-st pred Pedrano, da mu prvo mesto po teku na 15 km skoraj ne more več uiti. Proge za tekmovanje, ki bo od četrtka 28. do nedelje 31. t. m., so pripravljene že od prejšnjega tedna. V teku na 30 km bo lanski prvak, sedaj že 40-letni Fe-derico De Florian, le s težavo obdržal naslov, v teku na 15 km pa je zelo verjetno, da bo mlajši Giulio De Florian še enkrat najresnejši kandidat, posebno še. ker je v zadnjem času v svoji življenjski formi. Njegovi najnevarnejši tekmeci bodo De Dorigo in Steiner ter Fattor in Martinelli. Nekateri tekmovalci bodo nastopili samo v teku na 15 km, ker bo- do nato tekmovali tudi v štafeti 3x10 km. Med ženskami bi ne smelo biti presenečenj. Elisabetta Bellone bi morala, pa čeprav ne brez težav, premagati Aste-giano in tretjič zaporedoma o-svojiti državno prvenstvo. V štafeti 3x5 km so favoritinje Piemontesinje. «»------- Slabo vreme v Cortini Odloženi treningi štirisedežnih bobov CORilNA D’AMPEZZO. 28' — Zaradi dežja, ki je razmočil tekmovalno progo in dvignil temperaturo, so bili današnji treningi štirisedežnih bobov v okviru priprave za svetovno prvenstvo, ki bo v soboto in v nedeljo, odloženi. .«»------------------ DAVOS, 25 — Američanki Betshy Snite in Beverly Anderson sta z enakim časom osvojili prvo mesto v včerajšnjem veleslalomu v Davosu. Nogometno prvenstvo diletantov Nekoliko več jasnosti v lestvicah A in B skupine Turriaco dohitel Ponziano - Pro Romans se je približal Mossi ■ Libertas zapušča kritične vode V okvira nogometnega prvenstva diletantov so minulo nedeljo igrali samo zaostale tekme iz prejšnjih kol .n še te ne vse. Položaj na lestvici B in C skupine zaradi tega še vedno ni povsem jasen in bo treba pač počakati do prihodnje nedelje, ko bodo spet na programu samo zaostale tekme. V B skupini so bile na programu tri tekme, odigrani pa sta bili le dve, ker je bila tekma mad Pierisom in Gradese ponovno odložena zaradi neuporabnosti igrišča. Turriaco, ki je najnevarnejši konkurent tržaške Ponziane za prvo mesto, je prinesel dve dragoceni točki iz Cervignana, kjer je lokalno enajstorico premagal s tesnim izidom 1:0. Domačini so bili skoraj ves čas v terenski premoči, ki pa je niso znali realizirati, medtem ko so gostje samo enkrat lepo prodrli in po Spangheru II. tudi dosegli edini gol srečanja. V drugi tekmi skupine je Aquileia nepričakovano visoko porazila Trivignano na njegovem igrišču s 5:1, pri čemer pa je treba upoštevati, da so domačini nastopili močno okrnjeni. Lestvica skupine B je trenutno naslednja: Ponz:ana 14 8 5 1 29 13 21 Turriaco 15 9 3 3 27 14 21 Fiumicello 14 9 2 3 27 11 20 Sangiorgina 14 7 4 3 34 14 18 Saici 14 7 4 3 27 13 18 Cremcaffe 14 5 7 2 16 11 17 Terzo 14 5 5 4 18 21 15 Trivignano 15 5 4 6 16 21 14 Cervignano 15 3 5 7 14 23 11 Aquileia 15 3 5 7 16 26 11 Aiello 14 2 5 7 13 24 9 Fortitudo 14 1 7 6 16 33 9 Pieris 13 1 5 7 11 24 7 Gradese 13 3 1 9 15 30 7 Tudi v C skupini sta bili odigrani samo dve tekmi, katerih izida pa sta za razjasnitev na lestvici zelo važna. Tako je na primer Pro Romans z zmago nad Marianom na lastnem igrišču postal zelo nevaren vodilni Mossi, ki ima sicer vedno dve točki prednosti, vendar pa tudi eno tekmo več, kar pomeni, da njeno vodstvo že ni več tako zanesljivo, kot se je zdelo še pred časom. V drugi tekmi je tržaški Libertas na svojih tleh premagal štandreško Juventino in končno izplaval iz skrajno kritičnih voda na dnu lestvice. Tekma med Libertasom in Juventino je bila slaba, poleg igralcev samih pa sta jo kvarila še megla in sodnik, ki je že v prvem polčasu neupravičeno izključil iz igre najbolj izkušenega igralca Juventine Auletto, kar se je seveda potem močno poznalo na njeni igri, ki je postala še bolj de-zorganizirana. Vsi trije goli so bili doseženi v drugem polčasu. Za Libertas je bil v 25’ in v 42’ uspešen Cuscie, ki je bil v odsotnosti srednjega napadalca Valentina (ki je v Rimu z deželno reprezentanco) med najboljšimi na igrišču, za goste pa je dosegel častni gol v zadnji minuti igre Peteani. Lestvica C skupine je trenutno naslednja: Mossa 14 8 4 2 26 15 20 Pro Romans 13 7 4 2 19 12 18 Ronchi 14 7 3 4 15 11 17 Edera 14 5 6 3 17 16 16 Muggesana 14 4 8 2 14 14 16 Mariano 14 6 3 5 26 14 15 Torriana 14 5 5 4 22 19 15 CRDA 13 4 6 3 11 8 14 Itala 13 5 4 4 17 19 14 Cormonese 14 4 5 5 15 16 13 Libertas 15 5 2 8 19 22 12 Juventina 15 2 5 8 11 24 9 Amoco 14 3 3 8 10 24 San Giovanni 14 2 3 9 16 27 ZAOSTALE TEKME Sodniki za današnje nog. tekme B lige MILAN, 26. — Za jutrišnje zaostale nogometne tekme B lige so bili določeni naslednji sodniki: v Comu: Como - Simmenthal Monza: Borasio jz Alesandrie; v Novari: Novara - Catania: De Marchi iz Pordenona; v Valdagnu: Marzotto - Ve-nezia: Cariani iz Rima. * * * RIM, 26. — Za jutrišnje tekme v okviru turnirja deželnih nogometnih reprezentanc, so bili določeni naslednji sodniki: Lazio Sicilija: Negro; Fur-lanija-Julijska krajina - Tosca-na: Picasso; Marche - Satidini-ja: Panzino; Kalabrija - Vene-to: Falloni. # # * RIM, 26. — V četrtek 28. jan. ob 14,30 bo v Rimu na stadionu Eucalipti selektivni zbor juniorjev v okviru priprav za mednarodni nogometni turnir UEFA. «»------ Trening Triestine pod glavno tribuno Triestin.a je včeraj popoldne začela z vsakodnevnimi pripravami za nedeljsko interno srečanje s Parmo. Zaradi dežja in predvsem zaradi razmočenega igrišča so bili člani prvega moštva prisiljeni omejiti trening na telovadne in atletske vaje ter na nekaj predlož-kov z žogo pod glavno tribuno. iiiiiiiii iiiiiiiii! n,,,!,n,i,,miiniii,nnniiinniiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiii,mn,„„„,„„11, Skoraj po dveh letih so srednješolci spet nastopili v namiznem tenisu z moško in žensko vrsto. Fantje sicer niso še pripravljeni za močnejše turnirje, vendar so se potrudili in pokazali kar dobro igro. Najboljši med njimi je bil Ukmar, kateremu pa ni uspelo priti do zmage, čeprav se je do konca ostro boril tako proti Stanissi kot proti izkušenemu Kovačiču. Ti dve i-gri (Ukmar-Stanissa in Ukmar-Kovačič) sta bili najlepši in najbolj zanimivi, saj so pokazali igralci precejšnjo dovršenost in zanesljivost. Sta-nissa je odigral proti Ukmarju eno svojih najlepših iger: bil je nezadržen v napadu, izredno gibčen in tudi v o-brambi zelo uspešen. Kovačič je še enkrat potrdil, da je trenutno v odlični formi in le Ukmar se mu je uspešno upiral. Ostala dva igralca srednješolcev Rupinc in To-mažetič se nista mogla uveljaviti. Pomanjkanje treninga je nujno vplivalo na njuno i- Namizni tenis med našo mladino Zmaga «Škamperlevcev» \ nad «Srednješolci» s 5:0 V dvoboju žensk uspešnejše «Srednješolke» s 5:3 gro, vendar sta oba pokazala zadovoljiv napredek. Pomisliti moramo, da so srednješolci imeli pred sabo izkušene i-gralce kot so Grbec, Kovačič in Stanissa in ni torej prav nič čudno če se je srečanje končalo za njih tako porazno. Prav nasprotno pa je bilo pri dekletih, kjer so se srednješolke uveljavile z lepšo in popolnejšo igro. Najboljša med njimi je vsekakor Slavica Bandi, ki je pokazala res zrelo igro in ki ima tudi odličen napad, kakršen je pri dekletih le redek. Rebec je morda edina izmed naših igralk, ki ima rezano igro in prav z rezanjem je dosegla dve lepi zmagi proti A-nici in Pii Hmeljakovi. Kra-ljičeva ima še neizdelano i-gro, vendar pa je z močno voljo dosegla zmago proti Pii. «Skamperlovke» so nastopile v nepopolni postavi, kljub temu pa 30 pokazale, da ne zaostajajo za najboljšimi igralkami. Mijot Neda je trenutno ena najboljših tržaških igralk tako po svojem slogu kot po razumni igri. Prav zato je bila igra Bandi - Mijot najlepša in tudi najbolj napeta. Nasprotnici sta si bili enakovredni, čeprav je trenutno Bandi-eva učinkovitejša. Od Anice Hmeljakove je bilo pričakovati mnogo več, saj je tudi o-na odlična igralka. Pia Hmeljak je trenutno še brez treninga, vendar se je pogumno borila proti močnejšim nasprotnicam. REZULTATI: MOŠKI; Kovačič - Rupinc 2:0, Stanissa - Ukmar 2:1, Grbec - Tomažetič 2:0, Kovačič • Ukmar 2:1, Grbec - Rupinc 2:0. KONČNI IZID: Škamperle -Srednješolci 5:0. ZENSKE: Hmeljak A. - Bandi 0:2, Hmeljak P. - Kraljič 1:2, Mijot - Rebec 2:1, Hmeljak A. - Kraljič 2:1, Mijot -Bandi 1:2, Hmeljak P. - Rebec 0:2, Mijot Kraljič 2:1, Hmeljak A. - Rebec 0:2. KONČNI IZID: Srednješolke - Škamperle 5:3. GRBEC Treninga so se udeležili vsi igralci razen Auberja, ki še ni popolnoma okreval po influenci, ter Magistrellija, ki je dobil enodnevni dopust. Zdravstveno stanje Auberja se je že znatno izboljšalo in verjetno bo lahko že konec tega tedna začel trenirati. * * * VIDEM, 26. — Tudi Udine-se je danes začela s pripravami, ki pa so bile omejene samo na telovadno-atletske vaje. Trening na dvoje vrat bo — če bo vreme dopuščalo — v četrtek. Vroči Braziljanci SAN PAOLO, 26. — En gol proti nobenemu, 35 ranjenih in 102 aretiranih: to je bila bilanca nogometne tekme med enajstoricama dveh predmestnih rajonov San Paola. Ker niso priznali zmage svojih nasprotnikov, so igralci «Cachoei-ra FC» napadli igralce gostujočega kluba «Sport club Santa Cruz*. Pretep so potem nadaljevali se pristaš; obeh klubov in vlogo sodnika je morala končno prevzeti policij* s pomočjo tolkal in solzilnih bomb. AVTOMOBILIZEM Skupina «Stanguellini» z uradnim moštvom na Kubo MODENA, 26. — Italijan- ska avtomobilska skupina (iStanguellini* je sporočila, da se bo s svojim uradnim moštvom udeležila dirke za veliko nagrado Kube formule junior, ki bo v Havani 20. februarja. Moštvo bodo sestavljali Francoza Jacque Ca-les in Roger Revol ter Italijani Ada Pace, Lorenzo Bandi-ni, Rosario Nicoletti in Renato Pirocchi. Avtomobili bodo odposlani na Kubo že v prihodnjih dneh. Razveljavljena anketa o najboljšem športniku Primorske 1959 Kakor smo ze poročglj1, so športne redakcije Slovenskega Jadrana. Primorskih novic in Radia Koper organizirale ob koncu lanskega leta anketo o najboljšem športniku Primorske v letu 1959. Prvo mesto je zasedel kajakaš Pavel Bone iz Nove Gorice, ki je lani o-svojil drugo mesto na svetovnem prvenstvu v kajak spustu. Pred dnevi pa Brodarska zveza Slovenije kaznovala Pavla Boneta (in še nekatere kaja-kaše in funkcionarje) z desetmesečno prepovedjo nastopa na mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini. Ta kazen je posledica nediscipliniranosti Boneta in še nekaterih tekmovalcev, ki so po končanem svetovnem prvenstvu ostali hrez dovoljenja še tri mesece v tujini in nastopili na raznih tekmovanjih v Zahodni Nemčiji. Komisija treh športnih redakcij ie vedela, da je bil Bone po končanem svetovnem prvenstvu se tri mesece v tujini, vendar je dobila od u-radnega predstavnika Brodarske zveze Slovenije zagotovilo, da ne gre za prestopek in da ne bo posledic. Zato je seveda upoštevala Boneta, ki je dobil največ glasov. Te dni bi morala biti uradna predaja po. kala, vendar je komisija sklenila, da se anketa razveljavi in da se naslov najboljšega športnika Primorske za leto 1959 ne podeli. V razpisu ankete je bilo namreč posebej poudarjeno, da o naslovu ne bodo odločale le športne, ampak tudi moralne kvalifikacije. — an **V|K -jr; ;fx 3* :ttC »E3* !■■■ RODOLJUB ČOLAKOVJČ V r naši Revoluciji se je gocenih revolucionarnih e-iz ljudskih globin, iz nergij. Le-ta jih je s trdno roko vodila, razvijala je njihove sile, jim širila obzorja in klesala iz njih voditelje ljudstva v njegovem boju za svobodo in za boljši jutrišnji dan. Bili so tudi taki, ki so se že pred vstajo borili pod zastavo partije, ki so ojekleneli v njenih vrstah ter se razvijali kot osebnosti in kot borci. Toda šele v Revoluciji so široko razmahnili krila in pokazali svojo pravo moč. Med Revolucijo sem srečal mnogo teh ljudi skoro v vseh krajih Jugoslavije — od prvih dni vstaje v Srbiji pa do zasedanj naših antifašističnih svetov, ki so imeli za seboj že več let vojne in izkušenj, kako je treba voditi revolucijo in kako je treba uresniče- delavskega in kmečkega okolja dvignilo mnogo nadarjenih ljudi, ki so zaradi svojih izrednih sposobnosti postali voditelji svojega ljudstva v najusodnejši, najpomembnejši borbi — v vojni proti fašističnim o-svajalcem in njihovim slugam v naši domovini. Ti ljudje so bili vojaški ali pa politični voditelji partizanskih odredov, potem pa raznih enot naše vojske, ki so jo med vstajo gradili. V zaledju so opravljali razna politična dela, bili so organizatorji in funkcionarji prvih organov naše oblasti, ki so delovali in se utrdili v neverjetno težavnih okoliščinah. Med njimi so bili ljudje, ki jim je šele vihar vstaje razvnel 11106, ki so šele skozi vstajo prišli do Komunistične partije — k tej zbiralki in vzgojevalki dra- Valjevu. Njegova prezgodnja smrt je prekinila bogato življenje in mu ni dovolila pokazati in storiti vsega, kar bi bil mogel. Toda navzlic temu bo lik Dra-gojla Dudiča, neustrašnega revolucionarja in odločnega, pri delu nikdar utrujenega moža, ki je nesebično trošil vse svoje sile in dal celo življenje v borbi za svobodo delovnega ljudstva, za vedno sijal v plejadi tistih čudovitih ljudi, ki so polagali temelje socialistične Jugoslavije. Bil je popolna, ubrana o-sebnost, ki je izžarevala silno moralno moč-trdnost prepričanja, poštenost, odločno prizadevnost in globoko človeškost — ki jo je vsakdo občutil, čeprav ga je le bežno srečal. Vse njegovo življenje je bilo akcija in zgled. Dragojla Dudiča sem prvič srečal avgusta meseca 1. 1941 nekje okrog Mionice, v gozdiču, kjer je taborila Koiubarska četa Valjevske-ga partizanskega odreda Njegovo ime mi ni bilo neznano. Na Dunaju mi je o njem prvič pravil Blagoje Parovič, ki je v začetku tridesetih let veliko delal pri obnavljanju partijskih organizacij v Srbiji. Navdu- vati njene pridobitve. Med temi ljudmi je na vidnem I šeno mi je pripovedoval o mestu Dragojlo Dudič,. ljudeh, ki jih je bil srečal, kmet iz vasi Klinac pri j o nekaterih starih partij-1 pravljeno. V vse je polagal skih kmetih, kj so bili o- stali Partiji zvesti še od 1. 1919 Med imeni, ki sem si jih bil iz tega pogovora zapomnil, je bilo tudi ime Dragojla Dudiča. In sedaj je stal pred menoj kot politični komisar Kolubarske čete in me gledal s svojimi modrimi, prodornimi očmi. Bil ie srednje visoke postave, vitek, lepo rezane glave, ki so jo okrasili že nekoliko osiveli, svetlorjavi kodrasti lasje. Obraz finih črt. kot bi bil izklesan, energičen, ki je izžareval nekakšno notra- njo silo in lepoto. Roke je imel majhne, nikakor ne kmečko grobe, vajene pluga in sadjarskih Škarij kakor tudi knjige in peresa. Govoril je tiho, mirno, z besedami, ki so bile za kmeta nenavadne. To je bilo prve dni vstaje, ko smo se vsi učili tega zapletenega in odgovornega dela, ki zahteva skrajni napor vseh človekovih moralnih in intelektualnih sil. To delo je Dragojlo opravljal razborito kot izkušen gospodar in smotrno kot človek, ki se je že leta ukvarjal s političnim delom aktivista preganjane Partije, kjer je treba misliti na vsako malenkost in se pobrigati, da bo vse pravočasno organizirano in o- mladostno navdušenje in ginljivo pripravljenost, da bi vse napravil ter se ni Dranil niu navadnih tehničnih del. V četi so ga ljubili in spoštovali in mnogim borcem je bilo važnejše, kaj bo rekel čiča Dragojlo kot na kdorkoli drug v štabu čete ali pa odreda. Z njim sem preživel približno tri tedne; skupaj sva hodila na akcije — 011 je kmalu postal namestnik komandanta Valjevskega odreda — in mnogo noči sva skupaj prebila na pohodu. Z njim sem se udeleževal sestankov partijske organizacije ali pa štaba, gledal sem ga, ko je govoril z našimi ljudmi ali pa z nasprotniki, pogovarjal sem se z njim o raznih vprašanjih in čim dalj sem bil z njim, tem bolj sem spoštoval to redko čisto, nenavadno načelne osebnost, ki je bila v vsakem položaju dosledna do konca. V vsem tem je bilo čutiti, da je svoj revolucionarni lik skrbno gradil in da ima moč živeti tako, kakor mu ukazuje njegova vest revolucionarja — «ta najčistejši, najboljši sodnik v človeku*, kakor je sam rekel v svoji kratki avtobiografiji. Vse svoje življenje je posvetil borbi za komunizem. Zanj je bil to najvišji zakon, ki mu je podrejal vse in vsa-/ ko svoje dejanje je meril! s tem merilom Bil je človek dejanja. Ni rad govoril v prazno, niti sploh ni rad propagiral ali pa agitiral. Z osebnim zgledom je pokazal, kaj je treba storiti, da se stvar pomakne naprej in da bi se v praksi pokazalo in potrdilo, da je bilo točno to, v kar je verjel in zaradi česar je ljudi klical v borbo. Med vojno nisem utegnil zvedeti več o rasti in razvoju tega nenavadnega človeka, ker smo imeli tedaj druge velike in drobne skrbi z razvnemajočo se vstajo. Toda ko sem ga poslušal, kako se pogovarja z ljudmi, kako razpravlja o posameznih vprašanjih na sestankih štaba odreda, ko sem ga gledal, kako se vede na pohodu, v taborišču, v vsakdanjem trdem partizanskem življenju, kako skoro vsak dan — on, kmet! — z drobnim lepim rokopisom zapisuj j najvažnejše dogodke iz življenja čete, sem vedno mislil : od kod ima vse te lastnosti, tako dragocene za človeka in borca, kako je vzgojena ta ubrana in popolna osebnost, kakršnih nisem srečal mnogo na svoji življenjski poti. šele po vojni sem več zvedel o njem iz pogovorov z ljudmi, ki so ga bolje poznali in iz njego- vega dnevnika, ki so ga bili našli in po vojni objavili. Dragojlo Dudič se je rodil očetu Jovanu in materi Višnji v premožni zadrugi v obrenovi-čevski Srbiji 1. 1887. Bil je bister kmečki fant, ki se je izkazal že v šoli. Med svojimi vrstniki je bil največji ljubitelj knjig Njih vsebino je znal tako pripovedovati, da je učitelj občudoval bistrost svojega učenca. 2e kot deček je pokazal strastno željo po izobrazbi in si istočasno prizadeval, da bi svoje znanje uporabil v vsakdanjem življenju. Pravijo, da je že v svojem dvanajstem letu prepričal starše o tem, kako nespametno je, če vsi hišni stanovalci spe v tesni, nezdravi hišici, kjer so tudi kuhali in jedli dočim velika hiša za goste stoji prazna in služi samo sprejemanju gostov ob velikih praznikih. To je prva reforma, ki jo je izvedel v življenju svoje patriarhalne družine. V svoji avtobiografiji, objavljeni 1. 1939 v zbirki «Za plugom*, pravi, da se do svojega sedemindvajsetega leta ni zanimal za politiko in nadaljuje: — Vsekakor sem si prizadeval pridobiti si vsaj tiste osnovne pojme o politiki, da bi mogel določiti svoj pogled na družbeno skupnost in da bi bila moja malenkost vsaj eden od številnih členov v družbeni verigi, ki veže prave borce za boljše in pravičnejše življenje družbe. In na koncu avtobiografije : — Zelo ponosno priznam, da se moram za svojo izobrazbo zahvaliti socialistični literaturi in delavskemu gibanju. Dudič se je udeležil Balkanske in Prve svetovne vojne, od kode* se je vrnil kot socialist in že 1. 1919 je postal član Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistične) Bil je izobražen človek, ki se je bil med vojno naučil angleščine, ki je mnogo čital in razmišljal ter iskal vzvod za silo, ki naj bi spremenila svet in ljudi. Našel ga je v’ delavskem gibanju. V teh burnih letih, tik po koncu Prve svetovne vojne, ko so valovi Oktobrske revolucije preplavljali Evropo, ko je revolucionarna volja jugoslovanskih množic naraščala kot plima, je bilo mnogo ljudi, ki so bili po povratku iz vojne jezni na vladajoče kroge in ogorčeni zaradi njihove nasilne in roparske politike ter so zato postali komunisti. Toda prav tako je mnogo teh ljudi odpadlo od Komuni- stične partije, ko Je reve lucionami val upadel in k< so vladajoči krogi stare Ju goslavije kolikoi toliko uti dili svoje položaje, ko s« udarili po delavskem giba nju in z «Obznano» prepc vedali njegova organizacije Dragojlo Dudič ni bil čle vek takega kova Ni bil slu čajen sopotnik Partije zi dalj ali manj časa, kakršnil je bilo v vseh partijah ii tudi v naši Njegov vstop delavsko gibanie in v Kc munistično partijo ni bi izraz kratkotrajnega razpe loženja, nezadovoljstva ii ogorčenja, ampak zrele premišljen sklep za vs življenje. Ta sklep je izv: ral iz spoznanja da ni me goče živeti drugače, kot p boreč se proti svetu nasilj m krivice ter iz globoke pc trebe po delovanju v vrstal revolucionarne politične o; ganizacije, ki edina mor rušiti vse, kar je staro i: preživelo ter graditi no\ boliši in bolj človeški svft V tem na oko tihem člov< ku sta gorela ogenj ir strast revolucionarja. Tod prav tako je ime! izredn razvit čut za realnost, z praktične stvari za tako menovano drobno dnevn delo, ki zahteva od človf ka mnogo odpovedovanja ii naporov. (Nadaljevunje sledi)