Druga kmetom potrebna prošnja. Sosedni nam nemški konaeiTati^ni kmetje podpisujejo ae drugo prošnjo, ki pa ni namenjena drža^nemu zboi u dunajskemu, ampak ministru znotranjib zudev, grofu Taaffeju. Prosijo pa, naj bi minister deželnemu zboru atajeiskemu predložil 7ladin predlog, po katerem bi na Štajeiskem srenje dobile pra^ico ugo^arjati zoper ženit7e brezdorao7ince7, nemanice7 in postopa8e7. Tudi ta prošnja je tako 7ažna, da jej goto^o pritrdijo naši slovenski ktnetje. Glaai se tako le: nSlavno ministerst7o znotranjib zade?! Podpisaui srenjski zastopniki piosituo, naj se politične ženite^ske dovolit^e zopet u^edejo, to pa tako, da bodo srenje dobile pra^ico 7saj nekaj 8asa braniti ženitve nekaterib ljudij. Uzroki so sledeči: 1. Vsled (ega, da je deželni zbor stajerski s posta^o od 20. septeinbra 1868. odpra^il politično do^olitev ženite^sko, ženijo in možijo se pogosto takšni ljudje, pri katerih dobi srenja 7 kratkib letib dolžno8t skrbeti za celo rodbino. Znano pak je, kako ao srenje pa tudi posamezni da^keplacilci z drugimi ja^nirni da^ki itak hudo uže obloženi. Zbog tega ne moremo srenJ8ki zastopniki dalje molčati in prenašati, kako je nemarnežem in sploli ljudeni brez zaalužka in brez zmožnosti kaj zaslužiti na prosto 7oljo dano 7 87. zakon stopati in rodbinam začetek dajati. katere 7zdrže7ati je aienja uže naprej obsojena. 2. Odpra^a ženite^ske do7olit7e je na k^ar tudi zakonskim samim, ki dano jim S7obodo porabijo in se lebkoiniselno ženijo pa nasledko? nič ne preudarijo. Kajti kmet-' ski gospodarji jemljejo 7ečjidel samo neožjnjene ljudi 7 alužbo, oženjene težko in malokedaj. Zato pa lebkomiselno 7 zakon stopi^ai ljudje ailno težko dobre strehe dobijp in stalnega zaslužka. Morejo tedaj v najslabših hišah stano^ati in stradati, ako ue8ejo precej od srenje podpore prositi. Pa tudi 7 tem slnčaji se jim huda godi, 7sakako hujše, kakor pa neoženjeuim hlapcem in deklam, kajti srenje zamorejo jim le z najpotrebnejaim na ppmpč biti. 3. Naposled odprava politične do7olit7e ženite^ske slabo upli^a na ja^no nra^nost in ppštenost. Lebkomiselno 7 zakon 7stopi7Ši ljudje jednako lebkomiselno narazen bežijo. Dalje dajejo ravno prosto^oljno ločeni zakouski po^od in potubo nič^rednemu, pohujalji^emu življeDJu. Otroci takanih zakonskih pogieaajo akoraj 7sakšne odgoje iu strabovanja. Eončno je ae omeniti, da so zakoni nemaniče? 7sled neizogibne aile uzrok pogostim tatbinam, goljufijam in drugim nepoatenim dejanjem. Sieuja 7cliko leži brani divje zakone ali prileže, kakor pa v okom pribaja slabim uaaledkom nemaniče^skih zakono7. Iz ua^edenega je do^olj jasno, kako alabo je se obneslo to. da bo politieno do7olite7 ženite^sko odpra^ili. Pokorno podpiaani arenJ8ki zaatopniki predlagamo toraj 7isokej c. k. 7ladi najnujnejao proanjo, naj biagO7oli deželnemu zboru stajei-8keniu uže za pribodujo sejo piedložiti 8rtež postave, po katerej bi srenje dobile pra^ico 7aaj nekaj časa ugo^arjati in braniti ženito^auje nemani6e7 in za 7zdrže7anje no7e rodbine nezmožaib ljudij."