Let* LXXTL, ft. 8 Preis — Cena 1«— L UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATN1 ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCINIJEVA UL. 5 TELEFON 6T. 31-22. 31-23. 31-24. 81-25 ta tl-98. PONEDEIISKA IZDAJA NIVTRA _ JZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA 99 IZDAJA >JUTRA«. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA S URE. NENAROCEN1 ROKOPISI SE NE VRAC.UO Die Befreiung der deutschen Kanipfgruppe westiich Tscherkassy Aufnahme der freigekampften Divisionen abgeschlossen — Leuch-tendes Beispiel heldenmiitigen Ausdauerns, kiihnen Angriffsgeistes und opferfreudiger Kameradschaft I>eutscho Kampfgruppe durchbrach Sow jetstellungen siidlich Kriwoi Bog — Soujetische Angriffe ostlich Shaschkoff so\v*e zwischen Pripjet und Beresina ztisamrn^ngebrochen — Erbitterte Rampfe zviischen Umen- und Peipns-See — U-BoOte versenkten vor Nettuno zuei Zerstorer, einen 16.000 BRT Frachter UDd drei Landungsschiffe — Bei Terrorangriff gcgen Orte in Mitteldeatschland, insbesondere Leipzig, 83 viermotorige Bomber vernichtet Aus dem Fiihrerhuaptquajrtier, 20. Febr. DNB. Das Oberkanimanuo der Weiirmacht glct bekanat- Sii.Ji.-h Ii.rivvoi Rog durbrach eine deut- sche Kanipfgruppe die sw»vjeUsehen Strihnina, naiini Ziiiilreiibe Orise ba'ton and scJuos.s eine .tVoiitiiielse. Ueiciors^tts d*.r Stauren-brudisv er^ivlic wirrd«n In hartea, w^ch-selvollen Kampftn vereitelt, drtliche Ein-hruche abgeriegelt. Bei erfolgreicher Bandenbekiiinplung im TUckvviirtigen Gebiet des mlttlen i Front, abschnittes wurden durch Sftebetangstrop-pen gcgen hartnaekigen fcindliohcn Wj-derstand 257 Bunker und uber 100 Mate-teriaiLiger zer»tdrt. Zanlrciciie Beute an VVaffen, Vieh und Lebensmitiel wurdc ein-gebracht. Die Bandit en hatten bobe bluti-ge Verluste. Nordlicb VVelikije Luki und sudlfch des Dmensees kara zu l^bhaften Kiimpfcn, die noch andauern. Zvvischen llmen- umi Pelpus-Sce, sowie im Baum von Nanva hielt der starke Femddruck an- In erbit-terten Kampfen scheiterten zahireiche Angriffe der Sovvjots. FeJndUcae Marschko-lonnen und Bereitslellungen wurdi-n durch «nsammengefassU'-s ArtiJUerieffeurr ^ei-sehlagren. in eini^en Einbiuchsstellen sind noch heltige Kainpfe im Gange. Die Kiimpfe mi Landekcpf von Nettuno hielt en aucu gestern mit unvermindert«! Starke an. Eigene AngKffo und fe ndlt_ che von Panzern unterstutzte l^cgenan^rif-fe wechselten sudi ich und sudostlich von Apriiia miteinander ab. HtuirpZ- und Scnlae.'itflieg«»rvcrf»an«l'^ grtt- fen bei Tag und Nacht Ziele im I.anJe. kopf Nettuno mit guter VVirkung an. im Union von Anzio enl»tandea uach Bomben tro f le rn ausgedehnte Brivnde und E.\-piosionen tu Munitionsiagcrn. l«ei o«r Bekaxnpfungr fejidJicher ScIiUfsansamm-lungren vor AnzJo \vurden ein TranspOit-schiff von 7000 BRT versenkt und zwei weitere mit 16.000 BRT sehivtr beschii-digt. v Unsere Unterseeboote versenkten in d en Gewassern vor Nettuno drei vollbeladcne ieindache Lanclungsschiffe und e nen Frachter mit 18 000 BltT, sowie /wei Zer-storer. Im gieichen Seegcbiet veviichiete ein Unterseeboot uutcr FBhran^ des Ki-pitanloutiu.nts Fenski, vvie l^-rcits gestern gemeldet, einen feimHIchen Kreuzer. An der Sudfront setzte der Gegner i m Raum von Cassino seine Grossangriffe iu-folge der sclnveren Verluste, die er an den Vortagon Wer erbtton hatte, gestem n»cht fort. Der Tag verlief an der gesamten Front bis auf heftige brtliche Kampte ini Absclmitt nordostllch Castelforte ruhig. t^ber dem italienisehen Frontgebiet tvur-dcn gestom 18 feintiliche Flugzeuge abge-schossen. In don Morgenstunden des 20. Februar rtchteten britische Bomberverbande einen TerrorangTiff gegen Orte in MitteldeutHCh-land. Durch Abunrf einer grosson Anzahl von Spreng-- und Brandbomben \vurden be-sonders die VVohngebiete der Stadt Leipzig getroffen. Fnsere Laftv*^rte4dignngs-krafte vernichteten 83 viermotorige Bomber. Feindliche Storflugzeuge warfon in der vergangenen Nacht Bomben auf Orte m Nord- und Nord^vestdeutseidand. Seestroitkrafte, Bordflak von Handels-scluffen und Marineflak schossen in der Zeit vom 11. bis 20. Februar 12 feindliclie FJugzeuge ab. * Ferner gab das Oberkommando der Wehrmacat zu der ara 18. Februar gemel-deten Befreiung der vvestlich Tscherkasuv eingesehlossenen deutschen Kampfgruppa erganzend bekannt: Die Aufnahme der freigekampften Divisionen ist abgeschlossen. Die hier seit dem 28. Januar abgesehnittenen Tmppen des Heeres und der \Vaffen-SS unter Fuhruug des Generals der Artillerie Stemmermann und des GoneraUeutnants Lieb, h a bon in beldenmiirigen Abwehrkampf dem Ansturm weit uberlcgener feindlicher Krafte stand-gehalten und dann in erbitterten Kamere o den Einsehhessungsring des Gegners duroh-broehon. Fuhrung und Truppe hatten da»urt der Geschichte deutschen Soldatentums oin weiteres leuchtondes Beispiel heldeiuiiu-tigen Ausdauerns, kiihnen Angnffs£,eistes nnd opferfreudiger Kameradschaft hlniu-gefugt, Die zum Entsatz dleser Kampfgruppe angetretenen Vorbaude des Heeres und der Waffen-SS unter Fuhrung des Generals der Panzertruppe Breith schufen im Zusam-menwirken mit tion unter Fuhrung des Generali ou t na nts von Vormaun stehenden Tmppen unter sciivvierigsten VVetter- und Crelandeverhaltnissen durch vorblldliehen Einsatz jedes einzeuien Soldat en die Vor-aossetzung fur den Durchbruch. Die Sow-Jeta erlitten schu ersto blutige Verluste nnd verloren vom 4. bis 18. Februar 728 Panter und Sturmgeschutze, 800 GeschUtze wnrden erbeutet und mehrere tausend Ge-fangene eingebracht. Das Vffl. Fliegerkorps unter FUhnmg des GeneralJeurnant« Seldemanp bat In be- wahrter \Vaffenkameradschaft die schvver ringenden Tmppen des Heeres vorbildlich nnterstiitzt. Transport- und Kampfflioger-verbande versorgten die eingesehlossenen Krafte bei schwieriger Wetterlage und star ker feindlicher -J ji srd- nnd FIakahwchr, fiihrten ihnen Munition, Verpflegung nnd Osvoboditev nemške bojne skupine zapadno od čerkasov Spojitev osvobojenih dfvfadi zakOoSena — Svetel zgled junaške vztrajnosti, smelega nap» jenja, kakor tudi za borbenost, ki ste jo razodel! svojemu narodu in meni s svojimi 5745 podpisi na protikomunistični poslanici o božiču preteklega leta. Zlasti se vam pa moram zahva.Hti za današnje veličastno zborovanje. To zborovanja bo pokazalo vsemu našemu, zaradi judovskega besa trpečemu narodu, pa tudi na&im sosedom, ki se bore proti Judom in njihovim satelitom, da se, prav tako kakor slovenski kmetje, tudi slovenski delavci ne puste podjarmiti od judovskih plačancev, pa naj bodo to tolovaji v gozdu, ali gangsterji v zraku, ali bolj-št viki po salonih, ali pa framazoni v meščanskih, ovčjih kožuhih. Pokazalo bo pa tudi, da slovenski delavec ne bo nikdar dopustil, da bi ga ti njegovi sovražniki napravili za svojega robota brez lastna misli in volje. V današnjem, gotovo se zelo težkem boju za novi nacionalni in socialni rod vseh evropskih narodov bo slovenski delavec dokazal, da je, kakor slovenski kmet, tudi on čvrsto povezan s slovenskim ljudstvom in njegovo zemljo in da tvori skupno s kmetom zdravo jedro našega naroda. Zato bodo vsi sloji našega ljudstva dolžni prispevati, da postane delavec v polni mori deležen pravičnosti, ki mu jo je doslej kratil od judovskega kapitala človeštvu vsiljeni, razkrajajoči svetovni nazor. V tem pogledu bodo v najkrajšem času storjeni prvi koraki, ki bodo slovenski mladini vseh slojev In brez izjem praktično doknzali, da je dostojno in pošteno delo tudi res časti vredno, in da je delavec, ki se zaveda svojih dolžnosti, s svojim vrednim dolom prav tako zaslužen za čast, dobro ime, obstoj in napredek ter blaginjo svojega Napad na London Berlin. 19. febr. DNB. V noii na 19. februarja so izvršili moćni oddelki neir.š ih bojnih letal nov strnjen napad na Lon don. Med napadom so bili na I Lon-.lcno.. debeli obiski. Kljub temu je bilo mog č. s svetilnimi znald dobro cznačiti vse eDje Bombe najtežjega kalibra in tiroči zaž -galnih bomb ro po'.*ZToč'ili v mertu močne požare, katerih odsvit je segal preko ocla-kov. posadke poročajo, da britanske p.otilc talske baterije in nočni lovci niso megli odbiti nemških bojnih letal, ki so napadala v strnjenih odlelkih. To natm pojasnjuje izredno nizko število nemšk h iz^ub. Stockholm, 19. febr. Clobereut?: jeva poročevalska služba za vzhod je objavili o težkem letalskem napadu na angeško prestolnico naslednje poročilo: >V prvih sobotnih urah so izvršili Nemci v u imenu, da bi zažgali London, letai-ski napad, ki je bil po velikih napadih v letih 1940-41 najtežji sedanji napal. Odvrgli so veliko koLčino rušilnih in zažigal-r.ih bomb, čeprav je bil zaporni ogenj mestnega obrambnega pasu iaiedna silovit. Alarm je trajal nekaj nad eno uro. Požari so se razvili v vseh koncih mesta. Zadeta so bila številna poslopja. Reševalna moštva so bila zjutraj še na delu.« dnskega opata Rim, dne 19. februarja. Opat samostana Monte Cassino, Gregoirio Diamare, je aedaj prispel v spremstvu ostalih menihov v Rim, kjer g* Je takoj sprejel papež v aa- naroda, kakor vsi drugi člani naše slovenske narodne skupnosti. Sedanja B8jveč£a tu najtežja vojna vseh časov ni — Kratito rečeno — nič urugega kakor Doj svetovnega juaovstva proti vsaki socialni in nacionalni pravičnosti. 2e s prvo svetovuo vojno je juuovstvo iioUio svojo tisočletno tajno borbo za dosego svoje svetovno samovlade zmagovito koučati. Bilo bi se mu tudi posrečilo pcdvreel si z lažjo, prevaro, zlaioui ui knuto vas svet, ako se ne bi delavci — nemški delavci-bejevaiki dvIgniJl »s že na tleh M$Hp£sg:a naroda in začeli borbo, ne s sredsfvi, ka-kršnin se poslužuje razdirajoče judovstvo, ampak z orožjem ku.turc, civilizacije, jasnega duha in resnice. Razumljivo, da bi v lakSncm boju zmagala po vsem svetu narodna in socialna pravičnost. Da pa to preprečijo, so nasnovali novo, scuuuju svetovno vojno. rA'a vojna t>o odločila o useči na5e zenujt Ali bodo popolni narodi s svojimi od Boga jim danimi sposobnostmi v složnem sodelovanju spremenili zemljo v raj po božj* vo!ji, ali pa bo vse človeštvo postajo bedna, brezizrazna f.uženjska gmota judovskega vladarja sveta in nato poginilo na svojem v tem primeru v pekel in puščavo spremenjenem planetu. V tej vojni gre torej resnično za vse. Zato je tako težka in tako trda. Je pa razlika med judovskim in našim proti judovskim taborom. Dočira Jodovsl " tabor zgolj rusi in vodno ter vsepovsod samo ruši, kamor koli pride, pa naš evropski, pod vodstvom in ztiščfto v m * stoječi proti judovski tabor sredi vojne in kljub vojni vedno na novo gradi in obnavlja. In v toni je ravno njegova moč in poroštvo za zmago. Tako predstavlja tudi vaš;» de!o in delo dragih naših rojak^- v naši mali pokrajini doprinos k izgradnji nove Evrope. Pa naj se nam stavijo nasproti še ta!išne ovire, moramo vendar — v necmr.jnera za-ttr>cz?Ja v Bo^a — kljub vsem trdim pre-frl uBiifnm današnjega časa ohraniti čvrstega in zdravega duha ter v vsiljeni nam borbi izdržati do zmage. Sano tako si bomo mi — mali slovenski narod — i'.vojo-vali in priboritf v novi Evrf>n! f*os?ej še ne-s-uten* rasmafe našega svojstvenega narodnega življenja. s^bni avaijoncl. Ob tej priliki je opat ob-š.mo pOi.ocal o uničenja same« ena. Papež Pij XII. se je zahvalil oprtu za vse nj2-govo ^elo ter mu je pod:Ll ap.soisl;! blji-j^&Icv. Opat je prerij, da je ves sarno^tin anes le še kup razvaln. Vatikanska izdava v Lomi:mi rn Wa$liii:gtcnti Stoebbobn^ 19. febr. Renter javlja iz Londona, da je Vatikan vlcžil pri britanskj vi ii protest ter j: pojasnil, da je papeška vila v Castei GancloLfu p sina beguncev in da ni niti Nemcev niti ni kakega dragega vojaštva ne v vili in ne na pripadajoč h zemljiščih. Isto je Vatikan javil vl~di Z-_dinjenih 3r- žav. V Lonicnu sedaj proučujejo to vatikon-sko spoi-očilo. Bd] barbarstva proti civilizaciji Vichy, 19. febr. Ves civilizirani svet so zabeli udarci angioameriškega letalstva na njegove n: jdregecenejše zgodovinske in kulturne zaklade, prav« neko uradno francosko poročilo. Francija se z b:lestjo pridružuje žalesti vse civilizacije. List >La Croix« piše, da sprejema človeštvo vesti o atentat h na domovino lepote, spominov in svetih zakl dov z največjo bolečino, saj bi jih morali vendar ljudje, ki hočejo veljati za civil iz rance, za vsako ceno obvarovati. >La Nou vel liste« označuje poručen je samostana Moste C-ssino kot viden znak boja barbarstva proti civilizaciji. žkih cklopniskih bojih zrušili sovražnikovi napadi. Sovjetske Čete so izgubile tamkaj 26 oklepnikov. Meti Pripjetom in Berezino je prešel sovražnik po močni topniški pripravi s podporo oklopnikov in bojnih letal ponovno v napad. Njegovi poizkusi proboja so se izjalovili v hudih izprememb polnih bojih. Krajevne vdore so naši vojaki zajezili. V uspešnem boju proti tel.ova jem v zaledju srednjega odseka bojišča so saščitne čete vkljub zagrizenemu sovražnemu odporu nničle 257 bunkerjev ter nad 1C0 skladišč materijala. Zap!en/enrtaa je h\\o mnogo orožja, živine in živil. Tolovaji so imeli visoke krvave izgube. Severno od Velikih Luk in južno °d 11-menskega jezera je prišlo do živahnih bojev, ki še trajajo. Med Ilmenskim in Cud-skim jezerom in na področju pri NarVi se je nadaljeval močan sovražnikov pritisk. V srditih bojih fo se izjalovili številr: sovjetski na{>adi. Sšrnjen topniški esenj je razbil sovražne kolone na pi>hoč!u ter zbi-raTi?ča. V nekaterih vdorih so se siloviti boji. Boji na ncitun«fkem prodrr.o5t.ui so se tudi včeraj nadaljevali s n^znaaišano $a-kostjo. Lastni napadi so sc južno in jugovzhodno cd Aprili je menfali s sovrsžaiko-vimi protinapadi, podprt'm? z okTsprflri. Oddelki bojnih letal so podnevi in ponoči z dobrim uspehom napadal] cilje na m t-tnnske-n predmostju. V laki Anzio so nastali vsJe BSJ prodali mesta Leipziga, ^>-le naie priSii-let^J^Uo cIuar-.Lo so unjiuic- &±> štirimotornih b^rabii.lvOV. Sovražzia motihta letala so vr^la v pretekli noči bombe na kraje v sevvrni ia se-vrrozapadni Nemčiji. Ediaice vojne mornarli-e, protiletalsko topništvo na trgovskih ladjah in protV.etal-sbo topništvo v scstiivu le i iLitva, so v Caau Od 11. do *0. februarja SPStlliHIO 12 sovraS-ni!i letaL ♦ Nadalje javlja vrh vn0 povrljBBrvo «b»-rosonih sil še naslednje pof.robnosti k dne IS. februarja objavljeni osvoboditvi z-pod-no k-.d Cerkssov obkoljene bojne skupine: t tov osvoboJenUi du:>.ij je rsf~1Jiinn na. Xa od 28 Januarja odrezane čete vojske ln oddelkov S3 pod vodstvom topniško, ga gsw raia Siemr.iernian:ia in genoraiifo-: n.i.a IJei»a so v junaškem obranila n a j i vzdržale naval daleko aadssos* sovražnih sd ter so v ogorčenih bojih prebile nasprotnikov cbkoljevalnJ obroč. S tem i kJjjih i:ajtcžjim vrt*- :•: s!:l.-\ i;- krajevnim prlii- k m z zglednim sodelovanjem vsa!tega po-etunega vojnica OstvnriS za preboj potrebne pogoje. "iio\ jeL.ke čete so utrpele velike krvave izgnae t^r eo od 4. do 18. fe\nu-arj^. isgTU>&le 7^3 oklopcikav ln u:!ornih topov, dočhn je bilo zaplsn^emlh 800 top.rv ter nrlvedi p i ve3 tiSoJ njetn^tov. Vili. Kt?.i:ki z-c:- \ o\ vedatvem gene- I rajnega poriču'ka Se:. e:nan_ia j^ s i'.ri-iz-| tnaSesum vojn-^n tcvar .Štvoai z^ltdno DOSV I piral tettep btreče s? čete vc.j.s!-tn. Oddelki prevoznih in ^ojn^i Irtal so kljub B£abe;mi vremenu ia močni sovražnikov] lovsk] in protiletaislcs obrambi oskrbovali oiikoljone sile. jim clijv ž^li monldjo, oskrbo in oo-gonska sredstva ter &o r'r*-i'c'jall v zavpije nad 2 ICO ranjencev. Pri tem jo bilo iz-1 gnitij?:ah £2 prevoznih letal. 58 sovražnih letal je bilo zhitlh v letalskih bojih a!i pa i s pret-Irtcil^kim topništvom. Mo^an vpliv netrnklia IsfaE^^h Tsagfiidov »a l*z>2i&zw Berlin, 19. febr. DNB. Churchill je b?! zaradi težkega nemškega letalskega napada na London le prisiljen opustiti svojo dosedcmjo takiiko mollca, ker bi se sicer moral bati. da se mu ba angleški narod zaradi zapostavljanja njegove nesreče uprl. Zato sta loncionski radio in Reuter v soboto stalno objavljala ve^ti o nern:-1:. n napadu. Sicer se seveda se vedno trudita, da bi zmanjšala njegove po:ledice. t:Ja iz v?eh poročil je ja;no razvidno, da so vesti nastale pod vplivom javnega presenečenja. Uradna objava angleškega letalskega ministrstva bi sicer rada rešila v;e vprašanje z nekaj nedolžnimi slnvki, Reuter pa je le moral priznati, da je šlo »?a letalski napad, ki je bi! po velikih napadih v !^ih 1940-41 najtežji sedanji napad«. Neko drugo njegovo poročilo pravi, da so nastali veliki požari in da so biJi zadeli glavni plinski vodi. Te vesti še izpopolnjujejo objave londonskega radija, ki pravijo, da je bilo nebo »razsvetljeno od žarometov in požarov, ki so jih povzročile nemške za-žigalne bombe.- Radijski komentator Fra-ser je dejal, da je bil ta napad nsjsilovi-tejši v zadnjem času in da je »spominjal na čase nemških bliskovitih napadov«. Živo ga je spominjal na njegove doživljaje v lastni kleti. Fraser je v svoji oddaji za Daljni vzhod blagroval poslušalce, ki niso bili izpostavljeni temu napadu. Kako neskladno je poročanje o nemškem napadu na London, nam dokazujejo ameriške vesti. Dcčim Le pcrcčcvulec -United Pressa* na vse načine trudi, da bi uspeh kakor vedno doslej čimbolj zmanjšal, je letalski strokovnjak Press As^o-ci 31 iona odkrito priznal, da je bil napad »eden izmed najbolj odločnih nemških napadov na London od leta 1>41 dalje in da je bil izveden s težkimi in lovskimi bombniki.« Erez dvoma bo Churchill s pomočjo svoje csnzure zopet poskušal čim bolj zmanjšati posledice letalskega napada, toda premisliti si bo moral, ali si bo lahko še enkrat dovoli! tako podlo laž, kakor jo je po enem izmod zadnjih nemških napadov na London zagrešil tamkajšnji doDisnik lista »Svenska Dag-bladet«. Ta list, čigar poročanje jasno kaže, da je plačan od tujcev, je zagreši 1 pač nekaj najpodiejšega, kar si sploh moremo predstavljati na področju nevtralnega tiska Njegov londonski dopisnik se namreč m le zadovoljil s podlo trditvijo, da je letelo proti Londonu »kakih 50 do 60 nem-stah bombnikov«, temveč je z isto židov-DOdlostjo trdil, da so bili napadi de-janjsko tako brezpomembni, da bi bilo ajrfon najbolje, če. o njih ne bi nič poro- či! i. Na kratko novedano. so bili »bagatelni k. Ta podkupljeni pbun je hotei svojo laž podkrepiti še s tem. da je trdil, da je s strehe svoje h:Še v središču Londona z-.man gledal, kje bo vidt! kak ognjeni svit, čeprav je imel lep razgled pr\_ko večine mesta, ricer pa je izmed doz Javnih stotin nemških bombnikov tii&ai le d\a. Nemški narod sp.cjcma z globokim zadoščenjem na znanje, dn 7/ đnji nsmški nočni napad ne London ni crta! brez učinka. Morda bo jecljace v s^edr-ji in zgornji zbornici minilo veselje govoiiti še naprej tako cinično, o bombardiranju nem kib meft, zlasti Berlina. Ako pomislimo, da se1 jc angleška javnost z naravnost sedi-tičnim veseljem izražala o delovanju britansku] letalskih Ilunov in ako se spomnimo, kako so te »razbijalce hišnih blokov« in to :>mori!sko družbo«, ki so cele mestne okraje k~alkomaio »odpihnili«, proilavljali v Londonu in Washin gtonu kot junake, potem ne bo Nemcem nihče zameril, ako se daj ne točijo solz, ker ro Loru^nčani zopet enkrat občutili silo nemškega letc.!-stva. Lcndončancm lahko ragdtovimo, da Ocdo imeli še če'fto prih'ko ugotavljati, da nemško letalstvo ni mrtvo, kakor radi trdijo lažni strategi ob Temzi in v Beli hiši, temveč nasprotno gori od želje, da bi Angležem izplačalo račun. Ce pa bo pri tem London težko trpel, ako bodo porušena poslopja in ako bodo ljudje umirali, po^em se naj Londončani zahvaliio Churchillu in svojemu »bombniku Karrisu«, kakor on »tran radi imenujejo britanskega letalskega maršala. StOekholm. 19. febr- Moskovski rad!o oo-javlja, da je bil z ukazom predsednižt .a vrhovnega sveta Sovjetske zveze, ki ga podpis 1 Kalicin. odlikovan vrhovni povč.i-nk zavazniskih čet v Sredozemlju gene i) E scnho\vei z redom Suvorova prve sto> n^e. To odlikovanje je pr?jel, kakor jaVja ^Tass«. za izredne zasluge pri vodstvu bojev proti Nemcem. Odlikovanje je Kremljeva zahvala Ei-senhowru. ki si je kot prrcboritelj boljč*. vizma brez dvomi pridobil velke zaslug V ostalem je to odi kovanj nov dokaz, dt deka ta plutokracija in boljševizem roko v Njvf petresi v Turžiji Carigrad, 19 febr. Iz AnatoLije Se vedno gvljajo o stalnih razlrično mcčnlh potr^-J?^J£??L2 P°vzr^^i Škodi Se ni. Gn 3 to velik, nalivi so povzročJU v okolici; toj ra velike poplave. Stran 2 ■SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. «1. februarja 1*44 Profikomunislicna maniffe Stcv. 8 ilac ia slovenskega delavstva Msgcčao zborovanje v dvorani Delavske zbornice — Navdušene ovacije pt: ziden tu Rupniku - »Delavec noče komunizma, temveč koce le kruha!" Ljubljana, 20. februarja Danes dopoldne je sioveusKO delavstvo in namežćeiidtvc na mogočnem zborovanju v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani Delavske zbornice javno in odločno manifestiralo svoje brezkompromisno p: otiko-munistično stališče. Oder dvorane Je bil lepo okrasen s trobojnicami in z orlom. Točno ob pol 10. url Je prispel v dvorano, pozdravljen od prisotnega delavstva z navdušenimi ovacijaml, g. prezident Pokrajinske uprave general Leon Rupnik. Spremljala sta ga g. adjutant kapetan fregate Kregar in tajnik g. dr. Bano. Manifestacijsko zborovanje je otvortl predsednik Delavske protlkomunistične akcije g. France 2 u z e k , ki je v kratkem in klenem nagovoru najprej pozdravil zbrano množico delavcev in nameščencev, posebej pa g. prezidenta in predstavnika Slovenskega domobranstva g. podpolkovnika VTzjaka. Na glas je dal izpoved vsega slovenskega delavstva In name-Sčenstva, da se hoče z vsemi silami organizirano borit) zoper breznirodnl žldovsko-framasonskl kapitalizem, da se hoče boriti zoper azff^t^ko-M^ov^ti komunizem in da nnč-» poo"pr**tl svojo ob'a«t. osredotoč. no danes v rokah g. prezidenta. Kcmunlzem J2 s^vi*azmk ^eiavstva .co otvoritvenem govoru predseUmita Fr. 2užka je stopU na govorinsKi oder g. fi r -nest Vrhovec, tobačni delavec iz Ljubljane. V lepem in jedrnatem govoru, ki je izražal tipično svojstvo našega delavca, je prikazal ogromno škodo, ki jo je utrpel naš narod v teku treh let zločinskega delovanja komunizma na naših tleh. Aiiiijarde narodnega premoženja pomenijo neprecenljivo škodo za vsakega p osam. » nega člana našega naroda. Na osnovi statistik, ki so jih izračunali naši strokovnjaki, znaša ta škoda najmanj 10.000 lir na vsako glavo od dojenčka pa do onemoglega starčka. Govor je sprožil viharna odobravanja in protikomuniatične medklice poslušalcev. Naslednji govornik Je bil kovinar iz Sa-turnusa g. Gašp#ršič Valentin. Prikazal je prisotnim zgodovino strokovnih organizacij v naši preteklosti in polpreteklosti. V pravilni luči je karakteri-ziral voaitelje ter. organizacij. Z geslom >Proletaivi vseh dežel, združite se!« je takoj po tvetovm vojni internacionalna komu listična klika vnesla tudi v naše delavstvo »*azdor čigar posledice se d-ines kažejo. Lažni delavski voaitelji so se sedaj združili v hribih z židovskimi internaciona-listi ter pripravljajo »novi redna in deklet. Vse to je zakrivil brezna-ro-lnl komunizem, tisti komunizem, ki hoče dati slovenskemu možu ne ženo-mater, ampak ženo-Iisantioo. Tri z naslado ropa. podira, požifra, trpinči in mori. Gotovo ni ideal moškega to. kar Je komunizem naredil tz onih slovenskih žen tn deklet, ki so se mu zapisale. Vsi smo rf>tr> do'ž^i da se borimo proti temu strašnemu zlu. posebno p? vse Senstvo. ki mu ie kal za čast ln neomadečevano ime Da reSlmo slovensko ženo, zlasti ubogo slovensko de-l^-ko. sprejemamo borbo s komunizmom. ZatO! PočWtP Snle. nrvle. Gawnt*e, kina. bare vsega, kar Zali žensko čast! da bo mn^a Sena živeti zanj. za družino ln za narod! Ne priklepajte žene na stroj tn ne da-Jf-rte deklet za sužnje židovskemu kapitalu! Združimo «e tnfto t borM nrofl komn-irtzmo Domobranec se no bori! proti temu zfočfn«rvn s puško, ml drnirt pa t delom no rfrrr^bo. h*m In"" l'Muđfcp In «o*:fr*Ve o^n^sil« \n*h slojev našega naroda ln ita-8e domovima« Pozdrav predsednika Delavske zveze Izvajanja govornice so naletela na buren aplavz, ki kar nI notel prenehati in se Je nadaljeval, ko jc stopi) na govorniški oder predsednic Fokrajmske delavske zve-ze g. dr. Branko Alujevtft. Izrazil je prisotnim zboroval rem pozdrave kot predsednik Pokrajinske delavske zveze ln ie poudaril, de je delovanje delavske protlkomunistične akcije, predvsem uspešnost njenih predavanj in številnost podpisov delojemalcev na boiičn' proti komunistični deklaraciji zadosten dokaz o resnične ti raspoloženju ne U >. nega ljudstva. Slovensko delavstvo samega ta od navdušenja, s katerim Je bil sprejet se je videlo, da govori delavec delavcu. Takoj v uvodu je poudaril, da stokrat in tisočkrat ponavljana fraza, kakor da je delavstvo hrbtenica komunističnega pokreta pri nas, ne odgovarja resnici in da jo ponavljajo vprav tisti sloii * na rodu. ki bi radi krivdo za komunistična grozodejstva prevalili iz svojih na *.*f»iav-ska ramena. Sedaj je čas. da rfrug-m s!c-jem naroda odkrito in naravnost oovemo. da naše delavstvo ni komunistično, temveč Je naredno zavedno in z ljubeznijo navezano na slovensko domovino. Rdeča agitacija je pošiljala med delavstvo y preteklosti glasnike Mark^ove.^a evkusali zanetiti čim oa? nezadovoljstva Cesar pa ni zmogla rdjč? Propaganda in demagogija, to naj bi dosegel rdeči teror. Rdeči delavski zaupniki sc jvoi položaj zlorabljali, da so čim u?r>e£n*:.ie terorizirat« polteno detave+vo. nri ?^^m so jtm pa vneto pomagali po tovarnah nekateri inženjer ji in ravnatelj'. Samo preko rdečih zaupnikov so bili sprejeti v tovarne novi delavci in samo preko njih so bili stari odnij.5č<*ni Pa £e d**^«* §• m^sik^e tako. Delodajalci ponekod ščitijo ln dajejo prednost komunistom trezne delavstvo pa odrivajo in odnušč-ro. Naj^ečie priganjaštvo za komuniste *e ji šila Jugoslovanska strokovna zveza Pn tem niso imeli glavne besede ljudje »z Tst delavcev. amp?k zakulisni vodite''! tc strokovne organizacije Ti pa niso b'lt delavci: Stanovnik, Pokcrn. Ačko. K icbek in drugi. Ni delavec pisal slavosnevov Prežibn-vemu Vorancu. ampak je to nara M inte-lisent Ne pobirajte Torej kamenja ir ga ne meeite na delavstvo! Delavec ne išee komunizma, ampak iš?e le kruha Ako so salonski boljševiki lahko vtihotapljaii svoje blago celo v narodne in verske » rjrani-zacUe. tedaj nj čudno, ako so usneli vti h~tr»niti svoje minerje tudi v delavske sindikate. In bivše ob'asti? KoTikokrat so bi!e bivše oblasti opozorjene na rovarjeni*? komunistov v rxram?7nib OTfnr*irac%^^A in to-varnah, mso pa storila dovolj, da bi našemu narodu preprečile te težke dni. In inteligenca? In dclodaialci sami. lei se orlšte-vajo med to inteligenco? Kai je b'*lo storjenega za boljše delavčevo življenje? Ali je bij prepuščen k javnim upravam doK tčnih in gospodarskih ustanov? Ali :e oi*o kdaj poizkušeno. da bi se delavcu s si^fo maličro izobrazbo dejansko m počilo realiziranje ti?te sicer lepe krilatice »Delu č^.st in oblast!" Ne' Bilo je velik) bolj enostavno, kakor storiti vse to. iti brezbrižno mimo in tako. kakor še da^es. oro-Clašati delavstvo enostavno za hrbtenico komunizma. Govornik se ie dotakni] zato delavskih strokovnih institucij, ki so prečesto stale nod vodstvom salonskih komunistov tistih komunistov, delavskih voditeljev in funkcionarjev ki v najvažnejši uri naše zeodovine ne sredr> ckur-a' z de lavstvom 5745 delavcev. vse d"S<>-i *ivo tovarniško delavstvo v Ljub'-fa-i je p^dpi-sa!o zgodovinsko božično prot'komuntstič- no deklaracijo. Ti gospodje pa so t svoji »strokovnosti« Iti tako daleč, da so se hoteli pokazati vzvišene nad njo. Neobhodni potrebi, da ideja narodnega prebujenja med delavstvom zadobi organizirano obliko, je ustregel g. prezident Rupnik % ustanovitvijo Delavske protikomum stične akcije, ki Je proti organ is^ranemo in načrtno razdiralnemu kr muni stičnemu delu postavila ie bolj organizirano in na-črtno narodno pozitivno delo. Delavstvo je za to dejanje g. prezidenru iskreno hvaležno. Delavstvo te dalo Delavski proti-krmunistični akciji najširšo zaupnico Prvič z ogromnim številom podoisov na pro-t-'i^j-vT-^irvc-Ho"*' r1"V'^rac^i đruffnf t>a z uspehi, ki jih je bila dosegla anketa, v kateri se je 98'' k delavstva izreklo dalievp.nie deli d^otPromunisti^ne akcije Klenim izvajanjem delavskega govornika so zborovatci navdtiSeno oritrjevali ter jih na^radfll z dolgim arlavzom. Navdušene ovacije za prezidenta Rupnlka Viharno pozdravljen je nato stopil na oder prezident general Rnpn*k. D Igo ^asa ni mog^el zač?t govcritr. ker navdušenih ovacij ni hotelo biti konec Ponavljale so se tudj ves čas n.ed prezidentovim r. a ero v o-rom. Na preprost, a tem bolj prisrčen in prepričljiv način je s tem delavstvo :zr3klo s veje pr znanje ln svejo zahvalo najvišjemu predstavniku slovenskega narod3 za vso skrb, ki jo je že pokazal in jo Se vedno izkazuje slovenskemu delovnemu ljudstvu. Ko je g. prezident končal svoj govor, ki g- posebej prinašamo na 1. stran', je prenapolnjena dvorana spet odmevala gromkih ovac j. vzklikanja in ploskanja piiij'io-Sjcncmu generalu Rupniku Vnovi-č so se ponovile, ko mu je predsednik zborovanja in Delavske protTkomunlst čne akcije g žužek izr z:l v imenu vsega delavstva najtoplejšo zahvalo :n ga prosil za še nadaljnjo naklonjenost. V zaključnem nagovoru je piedscdiuk 2užek pozval vse prisotne, da sc odzo/CjO nemudoma, ko jih bo poklical glavni od*oo»* prot komun'st čne akcije. Vse kar bo storjeno, bo storjeno po n črtu, z namenom: vse za zrnato resnice in pravice, V3e za pravo deIav?I«o skupnost, v kateri l>odo de-;av<-u zajamčen; oselma svoboda, družinska plača in človeka vreden ol»toj. Iz vseh de-Lvskih zvez, društev ln organizacij ven 8 kulturnim boljševizmom ln njihovimi pri-£i*petovalci, Ven z v/duhom ofars!c*'ga -«nn-patizerstva. ven z breznačeln^m sredin-stvom! Zapisati si hočemo na svoj boim pra*.or vciiUo geslo: Bog, stan in narodi S spontanim petjem pesmi »Kej Slovenci* je .e av t • rnncu §e bo« man.fe-Ktlralo svojo o izgovor Ponovno svarimo civilno prebivalstvo da ne nastopi potovanja aJi d ne prestop bloka brez veljavne potne dovol ln ct Mestnega poveljstva Vsakdo ki bi bn pr' oregledih zasačen brez veljavnega potnega Jovoljenj« odnosno potne dovolinlce, bc assnanl Vsem zavednim Ljubljančanom S Preizkušnja, kakršne naj narod niti pod Turki ni doživljal, je prišla nad njena v tB stoletju, po ver ko tisoč lotih nase narodne zgodovine, ko je v znamenju srpa in kladiva tudi po slovenski domovini sadivjal vse uničujoči in kleti požar boljševiške revolucije. V zadnjih dveh in pol leta je slovenska grada utrpela več udarcev kakor kdaj koli poprej. Nesreče, ki Jim je težko najti ime. so se- zgrnile nad mali slovenski narod kot kazen za stare politične, javne in zasebne pogreške nekaterih, ki so nam ver kot 20 let oznanjali da nam hočejo dobro, da so baje naši narodni voditelji, učenik i in podobno. Težka, pretežka preizkušnja, ko smo v vsej tesnobni grozi jasno slišali udarce na uri nase narodne usode: biti — ne biti! Priznati moramo, da je nas narod kljub vsemu to svojo najtežjo preizkušnjo pravočasno opazil. Ob 12. uri se je dvignila naša mladina, ki jo je užgala odločna ha krepka gesta sivolasega generala Rupnlka. ko je v naši najusodnejši uri zgrabil z mladostno silo za krmilo naše slovenske usode. Ta mladina je odvrgla vse ozire in zgrabila za puško, da na barikadah, ki so oškrop-tjene z mučeniško krvjo 15.G00 nedolžnih Slovencev, brani svoj dom in rod pred uničujočim besom zločinskega komuniz-m a. Vstali so naši krepki, zdravi kmečki fantje in možje, da če treba tudi s krvjo skujejo narodu lepšo bodočnost. Vsi Slovenci so se kot en mož dvignili in sk*enili odločno in jasno: do-vfiU ie krvi. dovolj nasilja. do\7olj ropov in požigov — mi hočemo živeti na tej zemlji, ki so jo naši dedje plodili s svojim znojem skozi 1500 let! Dva sta izraza te vseslovenske narodne volje: prvi naša narodna vojska, naše domobranstvo, drugi pa slovesna protikomunistična božična spomenica. Proffhomunistična božična spomeni- ca, ki so jo potrjeno % tisoč in tiso? podpisi, zastopniki vseh slojev našega naroda slovesno izročili g. prezidentu generalu Rupniku. je združila vse zavedne Slovence brez razlike v eni sami, odločni in skupni volji: »uničiti zločinski komunizem, ki je pod krinko »Osvobodilne fronte« sklenil zaroto nad našo domovino. Spomenica ie rodila naivečji in najugodnejši odziv pri narodu in pri oblasteh. Slovenci smo s to spomenico enodušno potrdili svojo neomajno vero v zmago poštene slovenske misli nad mednarodnim barbarstvom Dali pa smo tudi zatrdilo svojega popolnega zaupanja in pripravljenosti njemu, ki je v teh žalostnih dneh stopil na čelo našega naroda — generalu Rupniku V tej borbi z najhujšimi sovTažnTtrt slovenstva bomo napeli vse svoje moči, da porazimo sovraga in ga kaznujemo za njegove zločine. Pomirjenja a komunisti ni in go ne more b*tl, dokler ne bodo hidri posekane vse njme strupene glave- Slovensko ljudstvo stoji strnjeno v protikomunistični fronti in se zgrinja pod prapore domobrancev. Domobranske čete so mu jamstvo, da bo boj proti komunistom dobojevan do končne zmage in da bo naša domovina očiščena tujega strupa. Kljub tisoč in tisoč podpisom, ki so že na spomenici, pa še vedno žele premnogi, da spomenico pedp sejo Ho* čejo sc pridružiti moročni armadi tistih, ki so pred vso slovensko javnostjo odločno povedali, da hočejo Življenje slovenskemu narodu, ne pa njegove smrti v znamenju srpa in klad va. Da ho tej želji zavednih Slovencev ugodeno, bedo te dni po vseh naših uradih, pa tudi pri privatnikih začeli pobirati nove podpise. Vsakomur bo tako omogočeno, da se pridruži tej mogočni manifestaciji naše narodne misli, da pred vsem svetom izpriča svojo narodno, slovensko zavest! Umzl baletni večer za vojake v Operi Ljubljana, 20. febr. V nizu gledaliških pretLstav, Ul se tudi v Ljubljani stalno prireja, jo za p.ipjJiuke riamške vojske in oborožene SS, je bila v peetk zvečer v Opeii na v^sokam umetniškem nivoju steječa baietna prečistiva. liastcpaJ je ves baletni ansambl s tol &ti in zborom ter predvajal tri bcJetne točke, ki so vse žele veliko odobravanje n:tbito parnega gledališča. Sodeloval je celotni operni orkester pod vodstvom dirigenta Neffata. Po overturi ts Rossinijsvega »Sevllj^ke-ga brivca« je b 1 ket krsLr.a predstava izvajan komični balet »Na terasi«. Glas a je izbor iz GregorčeVJi skladb v K-j/bo-sovi koreografski zasnovi, ves prizor poln sijaja in bleska. Prav tako je b ln za Ljubljano novost prihodnja točka, p avljlčii prizor »Mandarin«, po glas?i, ki je nie'o. diezen petpun iz m-^nih Mcza.to\ih d 1. Tudi ta balet razodeva soliclnost in s vezo domiselnost g. Kurboaa . Po kratkem odmoru je drugi del večera uvede! orkester s Straus^o.'om ^Cesarskim volčkom«, nakar je za zaključelc sledil stjejni veUki balet »Valpur^.na noč« iz CrOunolbve opere »Faust«. Plesna z.^.ad-bn baleta je uspelo, samoniklo delo -ias3-ga koreografa Golovina ter kaže u. obok anusel za povezano baletno ah: ektoniko. V Ljubljani je bil ta balet prvič Izvajan 1. 1341 ob takratnu premieri »F&ua a:. Vea balet m* večer je bil prdn lep te tn prisrcnoati in je dosegel viden uspen. Nastopajoči baletni so'isti balftni rber in operni orkester so bili po vseh točkah ra-grajeni z obilnim aplavzom. K. S. SkaMKzssta pustna sseđelfa Ljubljana, 20. februarja Kakih petdeset let je Ljubiiana hodila na Sfavčevo maškarado imeli smo vsa ieta po prevratu različne redute tn korze, bilo je veseljačenja na »domačih balih«. Vse to ie minilo in ne bo škode če se kdaj v tolikšni meri ne povrne Letošnja pustna nedelja je minila mirno in dostojno kakor se za veliki vojni čas spodobi. In vendar je bila tradicija ohranjena gospodinje sc poskrbele po vseh najboljših močeh, da je bilo družina zadovoljna in kak kozarček priboljška je poskrbel za dobro voljo. Več pa ni treba. Za izlete sicer današnja nedelja ni bila idealna, pritisnil je mraz in ves dan je nagajala burja Kljub temu so zvesti obiskovalci ljubljanske okolice Do izdatnem sprehodu in o^vezentu tudi poiskali prijaznega zatočišča tam. kamor so ob nedeljah navajeni hoditi Popoldne nam le celo posijalo sonce 2e spet je bilo v soboto veliko zanimanje pri kinematografih in gledaliških blagajnah in so bile vse predstave razprodane Letošnja pu?tna nedelja je bila sicer prav skromna in vendar smo bili z njo zadovoljni. nLtttnpacij Vagabund" na sporedu ljubljanskega radia Na pustni torek 22- t. m. bodo člani radij ske igralske družine ob 20.15 uprizorili oreo mikrofonom to veseloigro, Id sta Jo Xe pred časom prTedlla *a radio Jozek to Je*ea. Svojecasna predstava Je zbudila splošno zadovoljstvo Ker sodelujejo z malo Izjemo tc pot Isti Igralci, bodo poslušalci deležni lepega užitka in prijetne zabavo V Igro so vpletene pesmi i- Istoimenskega zvočnega Okna, SodsJovaU bodo »aTameic-faatjo. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek. 21. februarja: Zaprto. Torek, 22. febi-uarja ob 16: Slaba vest. Premiera. Red Prvi a Opozarjamo na premlero Anzengruber-jeve veSeMgre v StRili dejanjih »Slaba ve*t«, k. bo v torek 22. t. m. Zasedb.i vlog bo sledeča: Nagode, bogat kmet — Cesar, ćimžar, njegov svak — L.pah. Štefan, veliki hlapec — Sever. Reza. velika dekla — P. Juvanova, Gabrova Lizik, — V. Juva-nova, Ozbe, voznik — P Kovic, ftobas, kmet na Pustem vrhu — Peček, Lena, njegova žena — Rakarjeva, N^ce in Anže, njuna sinova — Raztresen ln Brezigar. Miha, hlapec — Bened:č č. Metka, dekla — Mazovčeva. Režiser: M. SkrbinSek. OPERA Ponedeljek. 21 februarja: Zaprto. Torek 22. februarja ob 16. Melodije rrca. OperEta. Izven. Cene od 40 Lir navzdol • Ustanovitev operne baletne Sole. Opera bo ustanovila svojo stalno baletno Soio. ki bo vigaj la plesni naraSčaj. Imela bo & letnikov. Vanjo bodo sprejemal; dečKe ln deklice v starosti od 10 do 14. leta. aola-nje bo brezplačno plačevala se bo samo seir.esiraJna vpisn na. V nek j dneh izide podrobnejš razpis z vsemi poiatki Hkrat: bo tudi objavljen dan sprejemnega izpita, ki ga bo moral napraviti vs k otrok, ki želi biti sprejet v baletno šolo. Dddajntška skupina Jadransko Primorju RADIO LJUBLJANA POI>FDELJEK. 21. FEBRUARJA 7_7,10 Porcčila v nemščini. 7.10—9. Jutranji pozdrav, vmes od 7 30—7.40 poročila v slovsnsčm i. 9.—9.10 Poročila v nemščini. 9.10—9.20 Koračnica, pregled sporeda, nato koračnica. 12.—12.30 Opoldanski koncert. 12.30—12.45 Poročila v nem^činj in slovenščini. 12.45—14. Koncert za oddih Igra radijski orkerster dirigent D. M. Si-janec 14—14.10 Poročila v nemščini. 14.10 do 15 Vsakemu nekaj 17.—17.15 Poročila v nemščini, pregled sporeda. 17.15—18 PJ-sana pasa — zabava bo Vrš-v 18.45—10. »Segave besede« — Kunčič Mirko: Iz triglavskih pripovedk (bere Fran Lipah) 19. do 19 30 Narodne, pojo Famje na vasi. 19.30—19.45 Poročila v slovenščini napoved sporeda. 19 45—20 Glasbena mediera. 20.—20.15 Poročila v nemimi 20.15—21. Dasi znamo ni zelo gotovo zanimivo bo. 21—22 Ljubezen bo nocoj moj ?<->n 22. do 22.10 Pr očila v nemščni 22.10—22.30 Nekaj napevov za lahko noČ. A Objave Spominske slike znamke »Nage« — »Premrli ptički«. »Usmiliena Slovenka« kot sodoben simbol slovenske žene — v vsako niso' MALI OGLASI DEVAR ZA STEKLENICE vseh vrst in da-mizanke (balone >. kovine '.n druge predmete dob'te pn »MET ALI A* Gosposvet-ska cent* 1* >fl nifl^ nMbolle N-25-6 t*ičy«tOt,H4§LP) irs Iv. ..:>ui.n 1CK, ootrebne za zaklonišča, dobit« prt »METAIlAc, Gosposvetaka cesta 16, nasproti Delav-•keg* dom«. j Stev. 8 •SLOVENSKI NAROD.. P«*Wje*. «- februarja 1M4 Strt« 3 Novo žlvlfenje v Novem mestu V članku, priobčenem v predzadnji številki »Slovenskega Naroda«, Je bil ponun kratek oris življenja, razmer In dogodkov v Novem mestu od pričetka italijanske okupacije do konca kratke, a za mesto in meščane tako usodne komunistične strahovlade. Današnji članek prikazuje sliko, kakršna fte kaze nbiskovaJcn »dolenjske metropole« sedaj, ko se v njej začenja obnavljati normalno tfvljenj« In se celiti rane, prizadej.one ji po krivdi komunistov. Pisec članka Je obiskal Novo mesto konec januarja ter pripoveduje o svcjib vtisih in opazotanjih med drugim: Čeprav si domišljam, da se ne dam vplivati od komunistične propagande, mi je b lo vendarle ni^lo tesno pj i sicu, ko sem lepega januarskega jutra stopal v Krškem na kam.on ki naj bi popeljal mene in druge potnike v Nov: mesto, če bi b Je trditve pi ig^njr.čev OF vs"ij do četrtine resnične, bi se namreč moral: voz ti skozi ozemlje, ki ga strahujejo komunisti čni tolovaii in b torej bila pot več aH manj riskantna. Presenečen sem zato bil — in opazil sem da je bilo t"ko tudi s sopet-ri ki —, ko smo odšli na pot sam civilisti brez vsakršnega eboroženega spremstva. Tolmačil: pa smo to kot zn^k. da je pot vendarle popolnoma varna Pckaza'o se je. da smo imeli prav in da je b:!a morebitna bjazen pri tem ali onem res docela neutemeljena, samo posledica lažno bahave komunistične prepagande. A kljub temu vožnja n bila vesela. C;m smo po pregledu potn h dovollnic na obmejnem prehodu v mehkem zdrčali na ozemlje, ki so ga bili po badoljevski izdaji »osvobodili« komunisti, sr.-o namreč korak za korakom srr-čavali žalostne pr če te »osvoboditve«: po:"' -' no in rerušene kmečke domove, posekane grzdove. porušene in le zasilno popravljene mostove itd. Pri pri-'azni vasic1 Drag: so v septembru tolovaji porušrli tudi tik pred vejno postavljen lepi most čez Krko. V svoji uničcvaln* strasti so prezrti, kako b bil ta edini m~st čez Krko med Novim mestom in Kostanjevico tudi za nje seme važen. Ko so morali kmalu pot^m na vrat na nos bežati iz lene šmnrioške d^Hn*, so se naenkrat znašli v precejčnj' množ:-n\ ravno pri tem mostu ki so bili poprej sami pcdrli. Pognati so se morali kar v naraslo reko. saj so j;m nemške strojnice regljale tik za hrbtom. Po'o-v~*ca J'h je nasTi smrt v hle.dn h vaTovih Krke in z njimi kenji in dni.sre živeli, ki so jih goirli s se-boj. Voda jim je odnesla tudi skoro vse vozove z mun c;jo. ž:vežem in obleko Porušeni m"st se je na ta način bridko maščeval nad sroiimi uničevalci. TVnes vodi tam čez Krko že nov mest, zasilm snmo. vendar močan in zadosten za sedanji promet. Tudi nadaljnja prt skozi »dolino gradove ki p^ je danes brez erradov. pa vse do Novega mesta je po'na žalostn'h :n iva-riln:h znamenj, k3j b: č^kslo ubogo slovensko domovino, če bi jo res enkrat »osvobodila« zločinska komunstična družba. Bolj utešna pa je slika, ki jo nudi sedanje obnavljajoče se življenje. Lepo Smarjetsko dTno m sosedne predele, ki so bil: polni dve leti pravi eldorado tolovajskih tclp in krmor si »hrabri« savojski vojak ni upal niti stoo'ti. so energični domobrane' sedaj temeljito oči^ili in povsod p_stav;li svo^'e po^toianke k' čuvs'to naselja in ljudi ter takoj preženejo tolovaje, če *s«> 5e kje nor? vi jo. Tako so sedaj ti lepi predeli v pravem pomenu besede osvobojeni in vso pot do Novega mesta prehitevamo voz za voz^m težko na'ož^n z živ h in rim^nij kmečkimi pridelki namFTn'enimi za Novo mesto, ter cele procesije kme^ke^a ljudstva, ki s polnimi jertys> m koši h te na novomeški trg. da nrodajo živila ter se preskrbijo s potrebščinami, ki jih rab fo sami. Ti dkazi "volje do fltvlienja in dela so razveseljivo iarmrtvo. da bo obnov**, ki se že začenja, hitro napredovala in celila zadane i ane. Tu:i v Novem mestu se ti kaže enak" dvojna slik^. Na eni strani te razdejanje opozarja na žalostne je^en^ke tedne, k^ je mesto ječalo pod komunTntiČoo »svobodo« in ti predočuje strahote ki j-"h je pre-tmelo P-d rdefi'mJ »ooreš^n'k-'t. Na drugi strani p- sreCajefl na vsak korak razve?e-l'"ve pojave obnavljanja in ozdravljenja Začetki so šp'e to. vendar pa bodrilni dokaz^ nove volje do življenja, dela in napredka. Ko hollš po glavnin mestn'h ulic"h srečuješ begunce iz okol'ce, ki te nezaupno glelajo. k~kor bi te hiteli vpr šivati. al: ne spadaš tudi ti med one ^mestne sle tce«. ki so največ k:ivi nj hovega gorja. Prča'> z delom ! r>oi U"-tV**j Srbom, so pričeli protestirati in zahtevati razcišCenje tega vprašanja. Toda edina posledica te akcije srbskih komunistov je bila. da so jih Tito in njegovi označili za »nezanesljive in uporniške elemente« ter jih pričeli postopno odrivati v stran. Ko so pa potem srbski komunisti zahtevali od Tita. da jih ne meša s Hrvati. Bolgari itd. in naj jih pusti oditi na^aj na ozemlje Srbije, s katerega naj se istočasno umaknejo nesrbske komunistične bande, je »tovariš Tito« izdal tajen nalog, naj srbske komuniste kot »izdajalce« razorožijo in voditelje »likvidirajo«. Njegov ukaz se je začel tudi točno izvajati, samo da se v praksi ni popolnoma posrečil. Večini srbskih komunistov je uspelo z orožjem v roki prenrečiti razorožitev in »likvidacijo«. V bojih s Titovimi krvniki so si Izsilili pot v Srbijo, kjer so odložili orožje In se večinoma vrnil4 domov, ali pa se pridružili generalu Nediču. Le drobci so še ostali s Titom v Bosni, a ne pomenijo ničesar ne pri titovcih in še manj pri Srbih. Ta Titova akcija, z Dimitrovim v ozadju, je imela za posledico skoraj popoln' likvidacijo srbskega komunizma v gora*« Danes je Srbija tista dežela, ki je od vseh na Balkanu najbolj ozdravljena in očiščena komunizma. Na vsem njenem ozemlju ni niti ene same večje skupine komunistom in boji z gozdnimi banditi so že davno po nehali. V kolikor se še kdaj in kje pojav^ skuniniea tolovajev, pride iz Bosne ali od drugod, ln je precej pomešana. Toda srbsko ljudstvo kmalu samo obračuna z njimi. Tudi nameravani večji vdor Titovih čet v Srbijo meseca decembra in Januarja se je ponesrečil že v Bosn\ Namen tega Titovega vpada je bil, kakor so ujeti komunisti izpovedali- »maščevati se nad '»•srbskimi komumst' zaradi izdaj3tva«. Hoteli so tedaj v Srbijo, da bi morili Srbe in jim požgali vasi in mesta samo zato, ker so pravočasno spoznal! pravo ozadje akcije Dimitrova in Tita Likvidacija komunističnega tolovajstva je rodila v Srbiji blagoslovljene posledice. Srbija je mirna in varna. Srbski človek more spet mirno živeti na svojem domu ln opravljiti svoje posle. Nikjer ni več ne moritev ne plenjenja Srbija izgleda kakor spokojen otok sredi razburkanih valov komunističnih grozodejstev po ostalem Balkanu. Predvsem pa je srbsko ljudstvo, od najvišjega inteligenta do zadnjega kmeta, precej ozdravljeno komunrstične kuge. Zopet se je terej pokazalo, da je srbski narod pod Ned:čevim vodstvom politično zelo zrel in da je zlasti s svojim prirodnim Instinktom sposoben pravočasno spoznat! stvari take. kakršne so v resnici. V skoraj docela enakem položaju kakor Srbi smo Slovenci. pravem mestu, je moral Že davno spoznati, da se vodi v ozadju komunizma akcija, ki je naperjena proti obstoju slovenskega naroda. Dovolj je dokazov, da smo Slovenci komunizmu samo »drobiž«, ki ga bogatin v primeru potrebe brez pomisleka daruje tistemu. W mm 1e kot močnejši bolj pri srcu. V btvsi Jugoslaviji stno uživali Slovenci sloves treznega ln praktičnega naroda, zato bi se morali srduj zamisliti vsaj nad primerom Nctllčeve Srbije ln »e oprijeti vat kakor en mož to s vso neizprosno voljo dela za rešitev. Ta rešitev pa je le v tem, ; da po zgledu Srbov takoj ln do zadnjega zbrišemo z našJIi tal se poslednji kn-minl- J zem. ^* Vrnili se bodo Ljubljana, 20. februarji S težkim in počasnim kmečkim korakom hodijo po ljublj-inčkih ulicah. V di se jim, da so zgubili vse, kar so imeli. Revno so oblečeni- skrb jim je razorala obraze in pobelila glave, toua obup 1 naš: begunci niso Ln ne bodo. Trdno prepričanje nesijo v svojem srcu. ca se bodo zopet vrnil, v svoje rodne va3i, v svoje hlče, na svoje travnike in nj ve To je njih trdno prepričanje in njih krepka vera. To je vera zdravega človeka v bodočnost, ki bo lepša in svetlejš po prestanem trpljenju Po izdajalskem zavezništvu komunistov in bačoljevcev proti kincu lanskega K-ta so begunci z čeli prihajati v Ljubljano, tja-staJa so nova pereča vprašanja, k: jih je bilo treba brez odlašanja r<:5 t . Treba je bilo poskrbeti za te žrtve komunističnega tolovajstva. Obi sti so takoj ukren'Ie vre potrebno, teda bilo je treba razgibati tu ii prebivalstvo :n nvu čopovedati, da je ta p_rir.oč najnu.nejša kajti človek, ki pribe-ži biez slehernih sredstev iz roinega kraja drugam, ne sme str dati, dobili mora streho nad glavo in prostorček, kamor lahko p: leži svojo trudno glavo, da se od-peč je n naspL Oblasti so delale z mrzlično naglico, a tudi prebivalstvo Ljubljane se je pečasi z"-čelo zavedati da so v njegovem mestu ijuJje. ki „im je treba dati zajutrk, obed in večerjo, slamnjačo, najnujnejšo obleko in peric zdrav !o za bckzen, ki je reveža napadla med begom, in tudi prijazno, -k>-bro besedo, vzpodbudno misel, ki ga dvigne in mu prežene črne slutnje. Begunci so v LJubljani, tako Je šlo pred mesec oi ust do ust. Večina se je ta^oj zavedla, kako je z begunci. Saj ni m:g So, da bi človek imel mirno vest, če prebiva n spi n toplem in ima hrane tej ko, da ne more reči. da strada, mimo njega pa hoi -jo ljudje, ki nimajo na tem svetu prav ri-česar razen velike vere v lepšo bodočnost. Ivlncge je zabolelo srce, kc so videli begun--ce po cestah in mn~gi so se takoj odzvaii klicu na pomoč. Naš; begune so kmečki Tfudje nevsiljivi, skromni, zadovoljni z vsem. kar j:na dober človek nuii. Zbirajo se v prostorih, k; so jim bili odkazani, n se med seboj pomenkujejo. Kljub vsemu so chranili vc-drost in samozavest ter svoj kmečki ponos. Prav zaradi tega nekateri Ljubljančani, zlasti on , ki so vsak dan siti in bl-v jo v udobnih, toplo zakurjenih stanovanjih- niti ne vedo, da je v mestu več tisoč pr bežnikov in povratnikov, ki j m je jstal samo še spomin na nekdanje čase ko so stali na svojem, garali od jutra do večera in živeli skromno, toda samostojn:, svob >j-no žvljenje slovenskega krneti. Vsem »om in tak m Ljubljančanom svetujemo, naj o priliki stopijo v cgrevaln co Kmečke pisarne v Kolodvorski ulici ali pa v poskpji učitelj šča in Sole na Ledini, da se bodo na svoje oči prepričali, kakšno je begunsko življenje. V ogrevalnici v Ak'demskem kolegiju se zbirajo. Po trije, št rje stoje ali sede m se pogovarjajo. Begunci iz istih vasi in krajev se najraje med seboj pomenijo o • sem, kar jim teži dušo in srce. Kaj je novega? je prvo vprašanje. Pri tem ne mislijo na novice s front- temveč na novice iz dom če vasi. Pogumen fant je bU tam, se razgledal in se vrn 1. Napeto ga poslušajo trpini. Zanima jih prav vsaka malenkost kako je s h šo, ali še stoji hlev, ali je skedenj porušen, aH je Jože, ki ga pogreš jo. še pri življenju, aH je kaj ostalo od nek.aj cvetoče domačije. Fant pripoveduje v sečni dolen šč'ni. O komunlstičn'h strah:tah pripoveduje, ki jih je v del. Fantje in možje okoli njega postanejo še bolj zamišljeni, človek je tak, da upa- da se ni zgodilo najhujše, toda resnica je, k r 30 slutili. D:ra je požgan, sosed je bil ubt. sorodnik odpeljan, sin je izginil, očeta so naši mrtvega v grapi . .. 2ivljenje v človeku pa je vendarle najmočnejše, premaga trpljenje in črne misli ter vlije novo upanje in novih moči: Vrnili se bomo. ko bo prišel čas. Mor mo se vi-niti na svoja polja in njive, v svoje bajte n hleve ter v potu obraza z Žuljavimi rokami zopet ivigniti domačijo iz ruševin. Ako povprašaš- kako je bilo v on h težkih dneb pred begom, izveš, da so se skoraj vsi rešil v zadnjem trenutku. F: nt je in možje iz neke vasi pri Stični pripovedujejo, da j h je na srečo nekdo obvestil da bodo tolovaji prišl ponoči ln pobrsli vse moške Nekaterim je že bila določena smrt. Obsojeni so bili in smrtna obsodba Gledalx$hi in glasben teden : „1&zmršljQm bslsaik" v Drami Dvorakovi »SSovagsid plesi4.4 so navcns.li L]ut!jono Zaniisaiva debata v Operi r Dvofakove vedre glasbe smo se do dobra navžili na ponedeljkovem petem simfonič nem koncertu v polno zasedeni veliki uni-onski dvorani Dirigent Drago S i j a n e c nas zmerom preseneti s tem ali onim glasbenim draguljem. To pot je izbral 10 izmed 16 Dvofakovih »Slovanskih plesov« in pokazal, da je prvovrsten Interpret njegovih glasbenih umotvorov, o ćemer smo se lahko prepričali že ob lanskih simfoničnih koncertih. V izvajanju je bilo čutiti stremljenje po čim vernejšem poudarku vseh dinamičnih, harmoničnih, ritmičnih in tehnično-instrumentacijsklh odlik, ki jih razodeva venec teh plesov, iskrene domačnosti, vedrega zanosa, navihanega humorja, razpoloženjskega dobropočutja. sentimentalne zasanjanostl. plesne folklornosti pa tudi tu pa tam temnih senc. ki iznre-pletaio teh 10 plesov kakor v slikovitem spektru na široko raznred^nih glasbenih odtenkov in variiant Prevzelo nas je neko tonlo občutje češke zemlje, duše ln vedrine. Dirigent D Sijanec je kakor zmerom, tako tudi topot odmerja! svojo pažnjo vsem skupinam povečanega radijskega orkestra tn njihovemu medsebojnemu odnosu ter Jih bistro usmerjal k zlitemu umetnostnemu reproduktivnemu izvajanju Sodelujoči godbeniki-mojstri so izmolnili svojo nalogo s poglobljeno prizadevnostjo, neko iskreno vnemo in nesebično voljo, poma- gati skladbi do čim prodornejšega učinka. Občinstvo je vzklikalo godbenikom in zlati dirigentu D. Pijancu, ki je prejel tudi šopke. Težko m je misliti sestavno zasnovan dramski reportoar brez Moličra. Letos uprizarjajo njegovega »Namišljenega bolnika«. V sredo je bila premiera. Predstava je bila skrbno, temeljito pripravljena. Potekala je v pristnem molierovskem duhu, slogu tn okolju. Jože Kovtč je dober poznavalec svoj~.kosti Molierjevih del. Prizadeval si je da bi prišle do veljave predvsem tiste osti in puščice, ki jih je namenil ta nikomur prizanesljivi zasmehovalec človeških slabosti najrazličnejšim bednim lzrod-kom medicinske vede ln prakse^ pa tudi tragikomičnim postavam ner^bo.jsijive hl-pohondrije ln bolezenske namlšljenosti kakor je n. pr. središčna prikazen te zabavne veseloigre. V Izvedbi svojih režiserskih nalog In stremljenj je poskrbel J Kovi* tudi za primeren zunanji okvir W ustreza poerojem ln bistvu tesra odrskega dela. Jože Kovtč je kot Kaleh v »Cvrčkujca pečjo« izpričal svojo stvar t* »no ™oč v resnobni strok* odrskega umetnostnega oblikovanja Kot nosilec osrednje vlofire *«a-miš! lenega bolnika« Argana pa nas prepričal tudi o visoki stopnji svojih o^1"" kvalitet v komični stroki Vse je bfio na njegovem tlpno sijajno obdelanem Ar-*™u preudarno in tehtne razčlenjeno fn Izpelja- no. Vsak vzklik, najmanjši odsev nasmeha, najrahlejša prehodna cblika od bolezenskega samopočutja k razdražljivi togotnosti od hipohondrske zaverovanosti k naivni lahkovernosti napram lizunskim prišepe-talcem. Njegov namišljeni bolnik je plod pronicave igralske analize tn preizkušene rutine v "tej stroki Topoglava smeSnost njegovega bolnika nas zabava, njegova traedčnost pa n-.s resno opominja. Iz skupile sodehijočih je izstopala predvsem služkinja Toinetta E. Kraljeve, ki s*» je živo razigrala v sijajnih pretvarjanjih, v nepreračunlilvi navihanosti in zdravem jedru S to svolo Toinetto je Izdatno dopolnila serije svojih odrskih umetnin na fKh-u ljubi^nske drame Omeniti je še pr!po ln prepričljivo doživMeno A.^?eHko Verdor»1kove. e^tro očrtano klasično nctnh'^nko Belino Gabritelčičeve, zelo prirodno in nrikurmo podano Luissono Svetelove. S**verjevega treznega ln preudamesr* B»»raMi. Verdoniko-v e sr a simpatičnega 0£*nta in N « k r -s t o v e na. Raztresen kot lekarnar Fleurant "n Blaž kot notar. »NamišUenl bomlk« bo v resnih časih nM^nrnno wil do*-»ro nr!c» In not r»z-ved-Hl nsfto o*čln»1rrrt¥ v ot^iMp r*itro Tlere t nMm nikomur prlznnsSal. V 0"**r1 St^ bU" T*7»'rnrv*> r*«bvt* Kržetov^ v »Prorfanl nevesti« rn J»nrof. Dariana. Njen sopran nI sicer bogve kako razsežen ali prodorno zmagovit, ima pa soliden Bvaslon na dobro solo, pozitivno znanje in prizadevno hotenje. Skupno s Cudnovtm Jankom je zadovoljivo odpela mane Marinkine speve. Igralsko Je bila dokaj prožna ln najbrže preveč uglajena. Po polnokrvnostl in sijajni Marinki M. Polainarjeve se nam je zdela seveda njena podoba nekoliko prenežna.in nekmečka. To ni bila v zdravju in mladostni svežini prekipevajoča vaška Marinka, ampak spretno rafinirana mestna mladenka. Vsekakor pa je hVn njena stvaritev pozitivna, ustrezna in zadovoljiva, dasi bi verjetno žela prepričljivejši uspeh v primernejši vlogi. Tudi Baukartova nas Je kot Silva prijetno presenetila. Posamezne samo- ln dvo-speve je lepo odpela. Voluminoznost njenega glasu m sicer Izdatna, zato pa se navzlic temu njen svetil sopran po zaslugi izvrstne Betettove šole uspešno uveljavlja. Z nadaljnjim šolanjem tn pogostejšimi nastopi pa si ga bo se bolj okrepila. Tudi zunanja prikupnost ustreza pričakovanjem potrebne odrske iluzije. V igralskem oziru se opažajo sicer navzlic dokstsrijt spretnosti nekateri tehnični nedostatki S ponavljajočimi se nastopi bo njena kreacija pridobivala na uglajenosti, učinkovitosti tn dognanosti Morebiti Je na njeni Silvi prešibko nod^rtnnn sentimentalna zasanianost Ns vsak ns^m pa je doživela lep uspeh v len tn soevfb se Je nj^na Interpretacija v skiftrmem ubranem norvo^fu u-lorrta'a z MarMem Fan"s#m Pellmrls SsnHna M )V n»di to oot svnjo n«tloen dobro opravi) In kd debir>«~t!ci feraTsko tn pevsko dobra onora Ba*»V«^*/*t««j bo v y*vtPMrti rmeretnfh vlogah uffr*<*£*>o tmoratm* P**o4stava Je številno občinstvo zelo zadovoljila. bi b'la izvršena v trrnutku. ko bi jih tolovaj: debili v reke. Ni k zaio nić druide-ga kakor pobrati najnujnej&e in zapustiti coni. Po večurnem tavanju po gozdu *e rešili ca varno. Nekateri so .meh srečo, aa so naleleli na vozove, ki so bil- na pot v Ljubljano. Ln so se z njimi pripeij li. Nekaj j h je še vedno v gozdovih m se Izm ka-jo komunističnim tolpam, se spuste z njimi tudi v borbo, čeprav so skoro brez jr ->ž-ja. tolovaji pa imajo vsi pu^ke n vedno tudi p3 kako strojnico. Oglasil se je v tej skup'ni tudi Franceij, ki ie pr'bežal z ostalimi rojak . Zdaj je v Ljubi j ni zaposien, dela na železn:ci in si sam slui'i vsakdanji skroain kruh kar je goreča želja vseh delazmo2nih beguncev. Posluha pogumnega fanta, k se je vrnil z nov cami. Rad bi vedel, keko je z njegovim čebelnjakom. Njegovi panji so mu bili vse n svetu, negoval je svoje Čebel ce in bel zanje, kajti me;iu so mu nanašale v satovje in Franceij ga je preda al ter je skromno živel oi svoje :n svojih Čebe! pr'd--"hosti. Kakor bi IreSčlio !z jasnega, je Frdo-celj doznal. da so mu toiov ji tudi čebelnjak pežgali. BI je žrlosten kakor morda še nikoli v svejem življenju. Nekaterim se je posreč lo rešiti z življenjem tudi nekaj stotakov, k« so j:b UflhNl prihranjene za na hujše Č3se- Pogovarjajo se med seboj. kolTto je komu še est io oo prihranka. Sami se preživljajo v Ljuoija-ni. štedijo n sliskajo, kar se da, a dcn.ir g ne k^kor kr^ra. Se n"kaj -ni in treba oo zaprositi z: javrno pomoč. Za človeka M s: je vse življenje sam služil vsakdanji kruh in sam skrbel s svoj mi žu'ji za svrje potrebe, je huda stvar sprejemati iz rok javne dobrodelnost:. Nag kmečki človek ima svoj pon:s. Za marš'koga izmed beguncev ni morde. n jhu:'š^ to, da je vse izgubil razen svojega ž vi j cm j a, temveč to. da mora zJaj sp'vj matj kruh cd dru^: h. Tciaži in bcar: jih le za est, da se boJo viti li na svoje domove in svojo zemljo. Veiik del Ljubljančanov se Se vse premalo saveda ogre-nincga pomena sl:rbi za begunce. Ni to samo problem človekoljubja in niti ne samo za-deva narudue solidarnosti. Gre posebej še za odnos med r.a-šim meščanom in našim krnetem. S svojo pasivnostjo do kcmunisličiiega razbojni-šiva, deloma celo z niegtvini nep srednim podpiranjem je meščanstvo zakrivilo, da gleda kmetsko ljudstvo nanj z nezaupanjem ali celo s mržnjo. Med mestom in vasjo je tako nastal prepad, kakršnega doslej Slovenci nismo poznali. To nezdravo stanje, ki bi se prej a!i slej kruto maščevalo nad meščanskim pr bivastvom brez razlike stanu, jc trrba v Interesu narodne skupnosti in meščanov somih za vsako ceno popraviti. Kmečki ljudje, ki žive zdaj kot begunci v Ljubljani, bodo p^tem, ko se bodo vrndi na svoje domeve, ustvarjali v svoji okolici javno mnenje o našem meščanu. Ce se bodo vračali razočarani in zagrenjeni, se bo prepad med mestom in vasjo le še povečal. Vsak mera zato po svojih močeh pripomoči, da se beguncem omili ne le njihovo telesno, temveč tudi njihovo duševno trpljenje. Prijazna in top a beseda Je lahko za marsikaterega bep,unca osvežujoč lek. za katrrega bo ostal še delgo hvaležen, vsako dobra deianje, storjeno beguncem, pa je velika skala, ki zmanjšuje prepad med mestnim in podeželskim prebivalstvom. Zvonkotia Karaeiizasi ▼ spomin Na Travni gori je padel kot žrtev rde-K čih ubijalcev, kakor je sedaj zanesljivo r dognano, tudi mladi Zvonko Kračun, eden od junaških borcev z Grčaric. Kakor drugi njegovi idealni coborci. ki so podlegli komunističnemu i dajstvu in savoj^kim topovom v Grčaricah. se je tudi pokojni Zvonko krepko zavedal svojih dolžnosti do naroda in domovine ter vstopil v vrste onih, ki so prijeli za puške, da rešijo svoj narod pred propast jo katero mu je pripravljal komunizem. Pokojni Zvonko je živel od leta 1941 v Ribnici, kjer je bil v službi ori prehranjevalnem odboru. Bil je skromen in pošten fant. a kljub temu si je nakopal sovraštvo rdeče ribniške klike, ker n? mopel in ni hotel odobravati uničujočega početja OF. Ko je spozna! ves ob e« komunistične nevarnosti, ni več okleva! Pri-družil se je borcem v Grčrrirnh in z njimi do konca delil vsq njihovo trasedilo, dokler ni komun»st:čni morilec končal tudi n1egove'Ta cvetrče»a življenja. Danes sp^ draei Zvorko tam nekle v 'ozdovih Velike sore Fdeči bes te ie umo -il in ski\5at z UdHO cbJatiti p^tem Se Tvoj opomin Toda pošteni in zdravi na^od ?e-dal ie davno ve. kdo in kie resnični ■zdajalci. So to oni ki «o umerili Tebe in •oliko Tvolih bi-atov po duhu in srcu. Tvoje ime bo živelo med ir>-i«ni ti^oČev slovenskih iimakov in muče-^ikov ki so dah* življe-?c 7:. -arod in svoje ort- Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. P««Mjek, »1. fetroarja 1944 štev. 8 Proč z bojazljivostjo! Z c srečno voljo in samovzgJjo se dajo premagati tudi največje težave in nevšečnosti v življenju Kai Se vendar obotavljate? Čemu se bojite9 Preskočite vendar potok preko katerega hočete, pa če se vam tudi zdi nekam širck. S sitnim stanm 20>dodom b morali govoriti? Ne bojte se ga. ne trepetajte že ob sami misli nam Kar pogumno 2a nagovorite! Tud? v ste morda nlašni preobčutljivi, se boj te prihodnosti mučijo vas dvomi, morda ste kar se da strahopetn:. In kai bi odgovorili, če bi zvedeli, da mor? postat; p:ašljivec — spreten odvetnik, preobčutljivi — uspešen trgovec, tist. k: se boj: prihodnosti — vod;a političnega pekreta in strahope'-než — vojak hreber ko lev: da se v^afca taka psih:čna tli tudi fiz čna pomanjkljivost more izpremeniti v znatno prednost, če le vi sam: to hočete? V>e te vaše manjvrednjsti morate sami premagati Težave, na k-itere naletite, morate ime-te za osebne izzivanje Potek, preko katerega no/vrate. vas izziva Pogovor, ki Se ga bojite, je kakor dvoboj, ki ga morate odločiti v svojo kor st Narava sama zahteva od vas, da se raz-živte v polni meri in se ji prilagodite. Vse se bo obrni'o v vaše korist, če se op^gunrte kajti pri tem s<->de'ujete z naravo, ki vas ne bo za-taj'ila N3 čudno tedaj, če vas trko dolge zatirane sile. ko jih sprostite, pones-j do vrto-glav-'h uspehov, o katerih si še sanjati niste urali. Glavni vzrrlc man''vrednostnih težav je ta. da iih zanemarjate, zanemarjate spns -bnost ki je v vas. in ji ne daste, da Hi se razva'a Clc na nrimeT men;tc, da ne znate plavati ali pra-v ln i govoriti, je naravno, da b morali takoj v p'r.valno ali govorimo šolo. T;'.kih bistvenosti bi ne smeli nikoli zanemariati Z vajo s: boste pridobili spretnost in še zadovoljstvo, ko boste znaT to. česar prej niste, in to oboje vas bo verjetno1 pripravilo do tega. da se boste hoteli prav v tem >e posebno odlikovati Kaj verjetno je. da bo nep'avač prota! plava'nj tekmovalec, oni s slab:m izgovorom pa morda dramski uč tel j. Razen zanemarjanja pa ie pogost vzrofc težav rudi neki duševni prit'sk. ki nastopa Inhko kot nenaden udarec ali pi tudi vr^ta maniših, stalno se oonav'jajočih sunkov. Trko je nekdo prićd icc'jati. ko je njegovo sestro povozil avtomobil, drugega so domači vedno karab zarad' neprestanega gračkanja z rokimi tret'ega zarnd' zanemarjenosti njegove zunanjosti Ven dar se je prvi vadil v govoru in postal pevec-drug: ie po modelirskih in slikarskih vajah postal si kar in tretji — medni risar. Običajno menimo, da je teže premagati te lesne nedostatke kakor pa duševne V bistvu je to res, vendar se rudi hi z vztrajnostjo v« j doseže. Saj že naša narodna pesem poje o Petru j Kicncu. ki se je iz slab ča razvil v orjaka Sicer J pripisuje to naša pesem neki višji moči. ven-; dar ima naibrž svoj izvor v premnogih opazo-j vanih Drimerih. ko so si slabotni in poniževani J na neki kar nepojmljiv način nenavadno opomogli *n no vztrajni vaji prekosili i mhiaVo Isto opazujemo rud j pri šolanju težkh vojnih invalidov v Nemcih, ko Se nekaterim, rekli bi, kar neradoma razvijejo prej skrite lastnosti Da premagamo nase manjvrednostne težave, moramo deliti prav tako. kakor če bi hoteli od'očno premagati praznoverje Morda se bo-j"te iti pod lestvje? Pa menda vendar ne boste dopustili, da b= vas taka poševno stoječa 'es*e\ izzivala. NTcakor ne! Kar kora j žn o pojdite pod njo! Nekaj ur a!i morda dni Se boste nekam neprijetno počutili. Na vaše začudenje na se ne bo 7god;!o prav nič strašnega To vas bo opogumilo, zopet boste 5E pod lestvijo, no — še vedno bo^te nepoškodovani, čili in zdravi čez n^kaj čnsa vam bo v največje vesele, mirno se sprehajati pod lestvami, izzivajoč vse demone, kar i:h ie. Kak ot prinese strah le nov strah tako vam bo pogum prinesel nov pogum Odločno torej na delo. borite. n**kar se ne obotavljajte, in ne morete pogrešiti Ed:na vaša do'žpost je. da dovolj do>igo vztrajate Pri tem v va«i notTan;osti n^jnrej nevtri'izirate. nato popolnoma odrtravite stare nanake. ki se vas mučile :n vam onemogočale vse. kar ste hoteli Nov' vtV bodo nadomestili sfre in ti vas bodo naredMi spodobnega in srečnega m vas bodo ponesli tia kamor želite. Na vsak nač n morate poizkusiti slabotnosti in manjvrednost4 s^ravib' na tišino va"4h nafboljših 'astno^ti Zate ponavl'*aite v m slih vedno, da morate vsako težavo smatrati za osebno izzivanje Kakor postane v družini nais'abotnejši -n morda bolehni otrok često ljubljenček družine, tako morate vj posvetil' vaš:m težavam pc.seono skrb fr nego Nikar se j'h ne bojte ali ne sramujte, glejte nanje kakor na brodolomca, ki vas kliče na pomoč vse dr/r'er »c ne ;zp:e-mene v najboljše lastnosti, s kakršnimi ste se že od nekdaj želeli postavljati. Začetek v borb4 prof težavam je najtežji k-kor v vsak- drugi stvari. Vendar vztrajajte, ne popustite borite se s težkočami. zagrabite jih. premagajte jih. Vse ostalo pa bo Jtonla sproščena energija, —-r. Izumrli predniki naših ptic Ptlse-kašaarji — Ptice-ribe — 4 m visttM pt'či Zn'no je, da oblikuje priroda vse ž'.vali po stalnih zakonih .n da. so višja bitja nastala vsekdar iz razveja n žjih, manj popolnih b.tij. če prornatr rao po liku in po načinu živ!jen a toli razi Č.o t:čjo družbo se nam vsiljuje vprašanje, ali je ta p sana. raznojezična Ln r znol-;ka družina že v davni preteklosti naše zemlje oživljala gozdove in pelja? Izvedeli smo že, da je mnogo živalskih vrst ^n rodev na. na-ši zemlji povsem izumrlo; vemo pa tudi to, da so mnogim dan šnjim živalim izumrli predniki, iz kater h so se razvile. To nam je povedala knjiga, v kateri ie s kamenitim! črkami vklesana zgodovina n Se zemlje. Strani te knjige so kamenite plasti, ki so nastale tako, da se je na d:.u morja in jezer sesedalo blato. Nje črke p- so mrtva telesa v tistih dobah ž več'h bitij, ki j h je pokrilo to blato Ln jih tako obvarovalo do naš;n dni. če prelistavamo to čudov to knj:go, moramo obrniti dobršno števila strani, preden naletimo na prveg?. ptiča. V najstarejši dobi zemeljske pretek'o^ti (arhajska doba) sploh ni sledu o kakršnem koli ž vljenju, v stari (pa!eo~r ]?ki) dobi že odkrijemo vse polno živali r.čžjega ustroja. Ptic še vedno ni. Stoprav v sredini srednjega zemeljskega veka. to ie v mezozoik! dobi, so našli v jurskih plasteh (ura je geološka doba) prvo pt co. L. 1S61 so naftli prvo ptico v litografskem skril vcu pri So-loshofenu v Nemč ji, 1. 1S77 pa v bližini tega najdišča še bolje ohranjen Izvod. Pri prvem izvodu ni bilo glave: tega je kupil londonski muzej za 12 000 mark. Drugi popolni izvod si je pridob 1 berli"i?ki muzej ?a 20.000 mark. Zares lep znesčk, če ponvsli-mo. d? gre za kamenito pioščo. k: meri komaj pol četvornega metra. Tej prantici so dali ime *Archeopteryx lithogTaphica« čuden ptič. Ima tn četrt osebin pravih ptic ostala četrtina pa .ie kušč rjeva: to je potemtakem pt č-kuščar. Okoste šteje 50 vretenc, ki so enaka vretencem ostalib kuščarjev. Kep je doT^ Ha-kor kuščarjev Ln sestavljen iz 22 vretenc. Velike oči obdaja prstan, ki sestoji iz številnih koščenih ploščic, kakor j h vidimo pri izumrlh letečih kuščarjih (Pterosau-ri:■). V kl;tr:.u ima čeljust z 52 stožeastimj zicbm:. ki so podobni zobovju repti'ov. K'>-sti še niso votle kot pri današnj h pticah Ta ptica ima štiri noge; sprednji sta po knti s perjem, t- i. izpremenjetie v perot;, toda te peruti imajo tri prste z ostrimi kremplji. Razen na perutih je imela perje tudi na z dnjih nogah 'n okoli vratu, ost a lo telo pa je pokrivalo luskinasto perje, ki je podobno kuščarjevim luskam. Pri naš h ptičih so noge še dandanes luskinaste in *e luiS'kine so enake kož kuščarjev in kač. To je ted j ostalo ptičem po njihovih davnih predn ki h. Sicrurno ta ptič-kuščar ni bil pr sebno spreten v leta-r.-u. S svojimi ostr mi kremp-'ji se je lahko hitro povzpel na steblo m se je potem razširivš. peruti in rep — spustil na tla kakor padobran. Ta praptiC3 je bila pr bližno tako velika kakor vrana n^j-raši pa je bivala v močvirnatih obalah plitk h zalivov, kamor je morje metalo školjke- črve, ribe in druge morske živali Ob taki prliki je ena izmed njih kdo ve kako obtičala v b'atu Morje jo 'e še ootj pokrilo z blatom, ki je petem okamene.'o Tako n?»m je bil ta davni ptič chr~ r jen kot spomin na čn^se, ki so biLi p računln biologov pred sedem m'lijoni let V t:st'h dobah je bilo tudi pri nn.s po več:ni morje in je bArheopter xom« in d^-nea živečimi pticami. Pripadajo raznim skupinam; njih razširjenost pa kaže. da so že na koncu srednje dobe živeli prednik' žerjavov, kur, detljev, sčinkevcev i. dr. Pravi ptičji p radiž pa se je začel stoprav v terciarni dobi, pribl žno pred tremi milijoni let. Na koncu k redne in na začetku terciarne dobe (v eocenu) so živele tu-ii ptice, k; so bile prav: velikani ptičjega sveta. V kamenitih. plasteh izza tiste dobe so n iti v Angliji in Franciji, v Severni in Južni Ameriki okamenela okostja nezaslišanih ptičjih obrov (Stereorn thidae). Spodnja čeljust (Phororhaensa) ;e dolga 65 cm. a ptič sam je bil visok več kot 2.5 m. Bron-tornis je bil visok 4 m; spričo tega ptiča ie današnji noj pritlikavec. Ti pt či so imeti take nožne kosti kot konji, prsti pa so nosili močne srpaste kremplje. Vse kaže. d: 30 se hranili z mesom; take hrane je bilo na. pretek ob morju, kjer so se sončili ogromni kuščarji in krokodili Zadostovalo je, da so zasadili svo e močne kremplje tem živalim v telo. nakar so jih s težkim klunom razčetver U kakor s sekiro Ti ptičji velikani so mnogo pripomogli k temu, d2 so veliki kuščarji konec kredne dobe izumrli. A tud: njim ni bilo dano dolgo življenje, ker so že zgodaj izumrli, t. j. v najstarejšem terciarni. V tisti dobi je bilo v Evrcpi gorko kot danes v tropskih deželah. V takih razmerah se ;'e razvla tista množrn? raznovrstnih ptic. čijih potomci dajejo danes vročim deželam s svojim pisanim perjem toliko pestrosti. Na koncu terc arne dobe v miocenu, so bile ptice zemljepisno že tako razvrščene kot dandanašnji rn je med njimi mao vrst ki so izumrle. Sicer so n šli v okameninah iz te dobe precej pt c, ve-dar so to po večini močvirne ptice in plavalke; njih trupla so pač lažje dospela v blato. Razen ptic, ki žive še danes v naših krajih, so našli pod n s m pedneb em tudi nekaj takih, ki lahko dane© bivajo samo v vročih krajh, na pr. papige in noji. V nekaterih plasteh — dasi poredkoma — so r>'šli tudi okamenela pt čja jajca in celo gnezda z ja'ci. Današnje nriše ptice nimajo več tistega raznobarvnega sijaja pernate obeke. ki so ga imele evrepske ptice v terciarni dooi Na severu mao belo "V črno pa tudi sivo perje, pri nas pa po navadi rjavo, želeno, žolto in rdečkasto, če pa Ima katera ver :< rTe bleščeče barve- je to znak, da je ta pt č-a vrsta ostanek izza davno minule terciarne dobe. Klcfcste Moje potomstvo v obliki ukaželjnega dečka je polagoma doseglo tisto starost, ko se pričenjajo prve življenjske izkušnje. V malem* podeželskem mestecu kjer sem bil takrat uslužben. nam je vsako jutro dovažal mleko graščinski hlapec, ki je razvažal svojo robo na malem vozičku, v katerega je bil vprežen osliček. Nekega dne so tega oslička otroci iz soseščine tako dolgo dražili, da mu je pošla potrpežljivost in se je s kopiti postavil v bran. To pa je imelo za posledico, da se je prevrnil velik vrč mleka, ki se je pocedilo v cestno blato. Otroci so se seveda naglo razbežali. Hlapec, ki je bil raztogoten zaradi razlitega mleka, je stekel za ubežniki, a ujel baš neoravega — namreč mojega sinčka ki je prav takrat prišel po poti. in mu prisolil krepko klofuto. Razumljivo je bH moj sinko nad tem silno presenečen ln hudo užaljen. Ucvrl jo je brez ovinkov naravnost v bližnjo šolo, da bi se pritožil pri učitelji Jokaje je drvel po stopnicah in se pri tem vso sHo zaletel v trebuh učitelju, ki j al vrh stopnic. Posledica je bila drug-klofuta. Se bolj užaljen je dajal svojemu ogorče nju duška a še glasnejšim krikom in i cvrl naravnost v konferenčno sobo. da ^e pritoži šolskemu upravitelju. Ves zmeden je pričel kar s poslednjim dogodkom »Gospod učitelj me je klofnil. čeprav te mu oslu nisem nič storil!« Šolski unraviteli ga dali*1 niti ni poslu šal. marveč mu je prisolil še tretjo klo futo. Tako je pač življenje! *~Nare£ te se na *omane DOBRE KNJIGE Postelja in počitek Dsfera postelja je največja prijateljica ljudi, a treba se je je pravilno posluževati Postelja je kraj, kjer išče človek vsako noč pozabijenje. mir in obnovljenje telesn h tU Zaradi tega je postelja največja pr.jatelj ca ljudi. V&ekakor pa se je treba postelje pravilno pos uževati Neki nemški zdravnik daje v tem pogledu zan;m;va navodila Zdravnik pravi, da obstoja di^cipiina postelje, ki zahteva od nas, da ne ležimo preveč in ne premalo. »Ne bodi suženj svoje postelje«, piše omenjen: zdravnik »Navadi se na majhne neugodnosti v svojem življenju, ker te one krepijoi. Toda ne smeš rudi samozavestno teptati temeljev zakonov počivanja. Glede spalne sobe moraš paziti, da se ne nahaja v njej kaka stvar, ki te draži ali vznemirja Sredstva za umirjen je so različna; kar enega vznemirja in draži, to mogoče drugega ravno umir. Mlinar ne more spati, ako ne čuje obi- čajnega ropotanja. ker je na to navajen L;o- dje. ki stanujejo ob šumečih rekah, prav tako ne zaspijo. ako se preselijo v kak m ren kraj. Nekaj splošnega se v tem o-ziru s cer ne da reči. ker so ljudje zelo različni. Celo na spanje pri odprtem oknu. ki je zelo zdravo, se mnogi ne morejo navaditi. Omenjen: zdravnik nasvetu je dalje, naj odra-^li ljudje, kakor tud: otroci, sp jo v k'adnem. a ne* toplem prostoru, ker je to bolj zdravo. Lega v postelji, višina, vse to so stvari, ki naj jih vsakdo reši tako. kakcT se mu zd jo oajboij udobne. Cim manj je človek odv^en od b.azi-ne in odeje, tem bolje je zanj. Veliko vlogo igra pr sptinju navada. Nekateri ne morejo zaspati, ako niso v stanu, da zadovoljijo svoj m navadam, kakor n pr. načinu ležanja. Zato se mora tudi navadam do gotove mere ugoditi, ker tudi te služ jo umir-jevanju Človeka trpina. Redllne in zdravilne snovi v medu Narodi že od davnine cenijo med kot izredno hranilno in zdravilno jed. O njem se je že tudi mnogo razpravljalo, vendar je najnovejši spis francoskega znanstvenika Ca 11 asa (pod naslovom »Bogastvo v eni kaplj5 medu«) vzbudil še posebno pozornost. — Pisec hvali posebno temni med. ki je naj-gostejši. Temni med vsebuje poleg sladkorja tudi obilo za telo potrebnih soli in železa, kar je izredno važno za očvrščanje človeške era telesa. Na otroškem zdravilišču Weseenu v Švici so zdravn'ki lam imeli obilo srečnih uspehov pri zdravljenju z medom. Bolehni otroci so se pri dnevnem uživanju medu zabeli redti vse bolie kakor s samim mlekom. Dobivali so med dnevno dvakrat stopljen v toplem mleku. Po šestih tednih so se povprečno zredili za 4 kg, doč'm je med po- kazal svo1o zdravilno moč tudi proti pljučnim katarjem in slabokrvnosti. Telesa otrok so postala odpornejša, bolehnosti so naglo pojenjavale. Posebno važna snov v medu so vitamini, ki se Da žal uničujejo, ako se med razgreja in nrekuha. Vitamn je ena najvažnejših re^-dilnih sestavin v naši hrani. Zeio malo ga je: a hrana, ki ga premore, pokaže takoj tudi dober razvoj telesa; ako pa vitam na v hrani manjka, se to maščuje s škrofulozo, splošnimi telesnimi slabostm5. pri otrokih pa zlasti z zastajanjem razvoja. Vitaminov je zelo mnogo tudi v sirovem sadju. Ker vsebuje med poleg vitam nov tudi obilo drugih rediln'h snov1, ga zdravniki priporočajo vsem. ki jim le diši in si ga zamorejo nabaviti. Kako £2 l"s'c2 IzneM fcslb Vsem je znana lofavcat lisice Toda a'i že veste, kako zna lisica loviti vrane? Vlcže se vznak in moli vse štir od sebe. kakor bi biia mrtva Vrane, pohlepne za plenom, pr h:tijo z ve-velim krokanjem m se spustijo n^njo. Tedaj na lisca v nenadnem ski.ku zamahne s šapo — in že je kaj zadela, ima sladko večerjo Še zanimivejše vedo love* pripovedovati, ka ko si lis:ca zna treb V bdhe l7rpub s* iz repa nekaj dlak. ki jih drži v gobcu Nato se poda v vodo Počasi, prav počav začne potaoljit svc:e telo do vratu očasi polni s pol nago otrooadjo. ožgano ?n umazano — to so gostiteljevi otroci, ^h-ihajajo pa tudi sosedje, ki so radovedni, -ako izgleda »frendž« fevrospki gost). Beduinova žena prinese kavo, vas le postrani pogleda in takoj zopet odide. Be-luinske žene ne smejo prisostvovati mo-'kim pogovorom Edino stare ženice si po-•asi prilastijo tc pravico, ampak svojih -ovorniškth snosobnosti žal ne smejo Iz--abljati v tako izdatnem obsegu, kakor njihove evropske vrstnice. Omeniti pa Je treba, da se pri bedulnih ačnejo ženske starati že s 30. letom. Njihovo življenje je res borno. 2e v 12. letu se mora omožiti s fantom, ki jo je kupil kakor škornje na sejmu. V 15. letu ima že dvoje ali troje otrok. Je pa popolnoma brezpravna in skoraj ničesar ne sme storiti po svoji volji. Niti v mošejo ne sme, ker je Alah ne mara. Njena glavna naloga je po verskih nazorih, da rodi otroke. Vendar so beduinski možje zvesti. Cim imajo obitelj, ne škilijo več preko plota in so zadovoljni le z eno ©oprogo. Kaja in vnetja Mnogi men jo, d3 si s kajenjem razku-žujejo usta in se tako varujejo vnetij. To je velika zmota. Prof. von Noorden, znameniti klnik, naravnost zah evo, naj se vzdržimo kajenja ob vsakem vnetju, pa naj bo njegova oblika kakršnakoli n naj bo kjerkoli na telesu. Dr. Titkemever pravi, da povzroči nik:tin s svojim vplivom na ždje in krvni pritisk lahke motnje po k rurških posežkih v ustni duplim. V tobačnem dimu so snovi — med drugimi tudi katranske — ki v ranah lahko povzročajo vnetja. Dokler se rane v ustih niso zacelile, b: ne smeli kaditi. Tudi za tobačno vrste, ki vsebujejo malo aJf nič nikoUna, bi morala veljati ta prepoved. --b_x' Razvoj ljubljanskega prebivalstva Pred 190 leti je štela Ljubljana k zmaj 4128 prebivalcev Število mestnih prebiva'cev je bilo v mest h. dokler so bila obzidana do'ga stoletja več ali rnnnj stalno To velja mdi za Ljubiiano. Mesto se n' moglo več razv:jari. ko ga je oklepalo obzidje Niso pa mogla tudi posebno rasti predmestja, dokler so se še vojskovali po srednjeveškem načinu Vedeti moramo, da sc v starh čas^ ce'o prenove do val i zidati zunaj mesta blizu mestnega cbzda. kajti v predmestjih bi so-vražnk pn obleganju na-el dobro zavetje Vendar ne smemo tudi mis'iti. da je b-lo me&tno obzidje nostavljeno za večne čase ter da ga niso nikdar prestavljali Raziskovalci ljubi an-sfce preteklosti so doz dja iih je bilo pa še okrog 150 Toda vStete so le hiše, ki so spadale pod mestno gospode o ter niso bile oproščene plačevanja davkov. Račun po reJccnstruke' jski metodi na podlagi podatkov iz leta 1788 ie pokazal, da je imela Ljubljana 1. 1734 5350 pfeblvaiceis. Štetje 1 1788 je pokazalo da je Ljub jana štela tedaj 10.047 preb valcev Toda v tej številki je všteto tudi prebivalstvo predn^esbj. V samem »notranjem mestu«, v mejah obz dane-ga mesta je preb'valo 4787 prebivalcev Pred mest:a so bi'a: karlovško (163 prebivalcev), poljansko (868") šentnetHo (1476) Icapocrn-sko (639) Gradišče (964). krakovsko (617) in Trnovo (533) Ljubljani se je nanovedat htreiš1' razvoj leo se je končno iznebi1a srednjeveškega vbzid:a ob koncu 18 stoletja Toda kmalu petem se je začela doba dolgih franc^kih vom k: so zahtevale pri nas veVfce žrtve Stevfke o prebivalstvu v na;m krajih v t:sti dotv ram poka-že;o. da je bila umrljivost zelo velka: število prebivalstva se ie med napoleonskimi vojnami pri nas znvalo. Tc velia rud' za Liubl;ano Leta I8O6 je štela Ljub'Hnj 9731 preb:va'cev L 1811 (H marca) pa 9271 Stevi'o Ijubjan skega prebvaKtva se ie torej v dvaisetih let:h od 1. 1788 do 1808 zrrža'o za 316 prebivalcev ali 3 25 V% od Trt «i«n8 de 1811 pa £e t» 460 prebivalcev ali za 5 •/». L;ub'jana fc precej napredovala v dobi tretje francoske zasedbe, ko jc postala prestoJ niča Ilirije Podeže'sko mestece je nenadno prevzelo častno vlogo Razumljivo je da je novo upravno sred:?če zelo privlačevalo prebivalstvo Ljubi ana ie posta'a zelo ž'vahoa Ka za'o je rudi da se i1 obeta lep gosnod vk razvoj ter da se bo trgovina zadovoljivo raz vila Meje mesta -o bi'e ze'o ra/šnene. me*tu je bilo 13 oktobra 1811 prključemh 11 oko hških vasi: Grncc. Vič. Spodnja Šiška. Vod-mat Kurja vas. Rudnik. Selo. Srednja vas Daljna va* in Babina gorica z Lavr co Izračunano je, da je na tem priključenem ozemlju živeio L569 prebivalcev. Skupno je živelo dne 13. oktobra 1811 v tej »Velikj Ljubljani« 13 tsoč 369 prebivali ev. Po odhodu Francozov je bi'a 1. 1817 ustanovljena velika obč na pod menom »Ljubljana - okoica«. k* je prevzela od mestne občine omenjenih 11 vasi Ozernje mestne občine se je torej zopet skrčilo na feredn eve'ki obseg, kar nedvomno nj bilo v prid razvoju Ljub-1 ;ane. V n^slednrh deset'etjih prve polovce prejšnjega stoletja je števlo ljubi^an?jkega prebivalstva naraščalo precej hitro Teaaj se jt prebivalstvo hitreje množilo v spojnem ▼ naših pokrajinah. Brez prišelfenoev bi morala Ljub-l:ana prej ab slej umreti To kažejo številke tud dandanes. — L 1828 je štela Ljubljana 11.960 civinih prebiva'cev. a 1- 1831 16 144 ali 63 22"»/« vtč kakor leta 1817 V naslednjih 20 letih do 1 1851, je število ljubi ianskega prebivalstva naraslo za 6.99/«. znašalo je 17.256 prebiva'cev To ni napredek v pravem pomenu besede Hitreje je začelo prebivalstvo nara-Eč*ti sc'c v drugi polovici prej<*ijega »toletja Talco se je prtTv*a*>*vo rntmnrrJilo od 1. 18551 do 1860 za 22 76*/. (22194) V naslednji devetih 'etib je število lrubliflnske«<* prebivaktva naraslo na 22.593. kakor sprev;dirno iz podatkov o ljudskem štetju 1 1869 Pri štetju leta 1880 pa so našteli v Ljubljani 26.294 nrebTvalcev, a v tej številki jc vštetib tudi 1666 vojakov Lep napredek se teaže rud1 ▼ porastu števila orehiva'*-tva v desetletjih po letu 1880. toda tudi poslej le zaradi priseljevanja kmečkega prebvalstva Izredno značilno za ljubljanske razmere je, da je ▼ desetletjih od 1880 do 1910 umrljivost presegala število rojstev Na leto se le rodilo 971 otrok, mnrfo pa je 1113 prebivalcev, Jasno je torej, da bi ljubljansko prebivalstvo moralo izumret., če ne bi bilo priseljevanja. Pri presoji števila ljubljanskega prebivalstva ne smemo seveda tud: prezreti sprememb mej mestne občine. Ob koncu prej^jega sto'etji je bilo czem'je mestne občne dvnkrat povečano. L. 1892 sta b:la priključena Podhjien fn Krjl:zei. skupaj z 12 hišami in 500 prebiva'c' L. 1896 pa je L:ubljana pridobila Stari Vod-mat z 42 h;?ami in 647 prebivalci Pu letu 1880 je b'lo liur'sko štetje vsak;h 10 let Ob koncu leta 1900 je Štela Ljubljana 36.547 prebivalcev (med njmi 2592 vojakov). Čez 10 let se je ljubljansko prebivalstvo pomnožilo na 46630 preb:va!cev Tedai. 1. 1010, ie bilo pri nas zadnje avstrijsko ljudsko štetje. Snrevidimrj. da znaša pr rastek prebiva'stva v desetletju 1890—1900 19.8 °/o. v desetletju 190TJ—1910 pa 27 62 Upotevat pa moramo, da je v številu prebivalstva 1. 1910 všteto tudi šišensko prebivalstvo, čeprav je b^a S* ka priključen«« Lji-bj«"' ^le 1 1914 ^i*a je Štela tedaj 4795 prebivalcev. Gibanje štev'la IjubljaMskega prtblvuKtv« pu prvi svetovni vojni in v zadnjth letih pa zasluži posebno poglavje. Pregtefte podstrešja, Meti, shrambe! Niti hoščeh starih hav'n ne sme ostati pozab' tfcft, ho ga obnova porušene domovine tako zelo potrebuje žrtvujte deset minut svojega časa in priprav'te nerabne kovinske Stre. 8 »StOVErtSEf NAROD.. n. It44 Stran 5 Kdaj na} se dekle omoži? V večini primerov je oumHtev deklet Na to vprašanje je gotovo težko othfl/vorifc. M: sami rudi ne nameravamo razglabljati tega vprašanja in prinašamo zato !e mišljenje nemškega pedagoga dr. Mavbacha. ki pravi: Ali zna vseka dekle zvrševar vse hišne posle? Većini deklet nti v svojem 20 letu ne zna pripraviti pečenke Pripravljanje različnih juh ii je prav tako neznano kakor kuhanje mnog h drug h jedi Ona zna samo jesti Ab se dob: k. ko mlado dekle, k; bi bilo raki- pov trpežljvo. da bi zakrpalo mezeve nogavice? Al: se tako dekle ne boj velikega stanovanjskega čiščenja pred Vel ko noć jo kakor sodnega dne? N"e sme Se pozabljati, da dekle, ki stopi v zakon, postane na mah iz otroka vrhovna go- spodinja Ustnega doma. Za tako viadanje pa mora imeti dekle gotovo pripravljenom« V vecur primerov je torej omot tev deklet ored 20. letom preuranjena Seveda ao med dekleti izjeme Sicer pa je tud mnoao aioa. ki ne zahtevajo od svojih žen. da rim le vo> dijo hišno gospodarstvo, temveč prepuščalo to *voji materi ali pa najeti eospod nn Taki možje samo žele, da se zvečer v družbi nje sli kje drugje vse čudi mladostni svciosti m lepoti njihov h žen Seveda m tako ženo more privoščiti le bogataš .. Gornje vrste veljajo seveda v prvi vrsti za meščanska dekleta podeželska se večinoma v zgodnjih letih naučijo vsaj najpotrebnejšega. Meseci in značaj Katere ženske najnevarnejše? Holandski učenjaki so ugotovili, da je mesec v katerem se človek rodi. nenavadne važnosti za njegov značaj. Kdor tega še ne ve. naj si zdajle zapomn : Po mišljenju učenjakov velja to poglavitno za nežni spel. Ženska, ki se je rodila v mesecu januarju, je odlična gospodinja. Njen značaj je s cer mehak m otožen, toda njeno srce je dobro, želi si okusne, toda enostavne obleke. Ženska, ki v februarju slavi svoj rojstni dan. je odi čna soprega in mnti, toda lifipa se rada. Katera je rojena v marc«, je vihrava, prepirljiva, a tudi popustljiva. Nadarjena je za trgovino, rada ^zmetuje den^r za drage stvari, rada ljubim kuje, a je dobrodušna. Tudi aprilska rojenka nI kir brez napak ln se rada obrača za vetrom. Nežni spol, rojen v maju, predstavlja ljubke, drežestne mačice. V juniju rojene rožice so nemirne ln površne, rade ugajajo, ljubijo pisano blago žive barve. Vse, ki so rojene v Juliju, se navdušu- jejo za enobav-vne obleke, so dobre volje, ljubijo slaščice. Ako je ženska rojena v avgnsta, je zelo obzirna v razsojevanju, toda razsipna in nem r na. V tem se popolnoma razlikuje od svojih septembrskih sester, ki so ljubeznjlve, štedljive in sel* okusne. Oktobrske hčerke so zelo povoljne za družbo; govorijo zelo mnogo, trn/? jo pa veselo naravo, njihova fantazija je neobrzdana in šaljiva. Zelo prijazne so toda le mslo preveč površne. ženske, k* so se rodile v novembru, oe odlikujejo z darežljivost jo in dobrohotnim značajem. So nagle narave, razjezijo se hitro, a se tudi kma'u pomirijo. Kot gospodinje ne morejo bas služiti kot vzor, toda kot matere jih ne mere jo dovolj pre-hvajjti. In na koncu se o ženskah, rojen :h v decembru. Strašno hrepenijo po dragih tn lep'h oblekah, pol življenja bi dale za Kako posebnost, dragocen plašč aH elegantno hal*o. Lepotičijo se rade in so zelo sa-moljubne. V ljubezni niso baš hladne, toda često onesrečijo človeka, s katerim se seznanijo Rus jo ga počasi, toda gotovo. Več dečkov kakor deklic se narodi v vojnem času — Pr*- ;a vzra*a u ta p^jav ie niso našli ugotovitve, da se narodi več dečkov kakor deklic pri zakouskin mateiah, Luuiaije pri prvili porodih, pri relativno miaculi uiaio-ran, pri poiodin v višjih socialnih slojia in pri podeželskem pieDivaisivu. Nezakonske matere rode česce deklice, enako pri poznih porodih, pri starejših materah, pri porodih v nižjih socialnih slojih, pri dvojfc* kih ali trojčkih ter med mestnim prebivalstvom spioh. Toda vse to še ni dovolj jasen dokaz, da> se v vojnem času narodi več dečkov kakor deklic. Vendar pa se znanstveniki na podlagi ugotovitev prof. dr. Ludvviga nagibajo k domnevi, da je upauanje rojstev dekli« posledica porasta ln povečanja gotov Oa. vplivov, ki kvarno delujejo na ženski ploa\ tako da po oplojenju propade več zenskia kakor moških zarodkov, kar ima za posledico, da se narodi večje število dečkov kakor deklic. Glavni vzrok teh vplivov p« je iskati v spremenjenem načinu prehrane. S tem pa nI rečeno, da je povečano fitrvtUl rojstev dečkov posledica slabe hrane, marveč zgolj pomanjkanje izvestnih hranil, ki prihaja na ta način do izraia. če bl uspelo to do kraja razjasniti, potem bi bilo tudi rešeno vprašanje regulacije rojstev po spolu. Vara J že se ljubosumnosti! Bistvo in nevarnosti hude strasti — Ljubosumnost je bolezen, ki jo je treba zdraviti Znan epigram nernškega filozofa Schlei-ermacherja pravi: »Eifersueht ist eine Leidenschaft, die mit Eifer sueht. vvas Leiden schafft«. (Ljubosumnost Je strast, ki išče vneto tega, kar povzroča trpljenje). Z jedrnatim stavkom je povedano tu v bistvu, vse. kar je povedati o značaju in učinku ljubosumnosti, o njenih lastnostih in nevarnostih. Kot občutje spada ljubosumnost med tiste »manije«, ki svoje žrtve ne pustijo več tako lahko in imajo na zunaj in znotraj usodne posledice. Značilno je za ljubosumnost, da išče vsepovsod hrane za svoje muke tn spravlja v stalno razburjenje ter nemir tako tistega, ki ji je zapadel, kakor tudi osebo, ki se proti njej obrača. Nezaupanje, ki je zvezano z njo, izpodkopava vse, kar je samo na sebi nedolžno, sumniči in zbada tudi tam. kjer ni objektivno nobenih razlogov za takšno početje ter ustvarja tako med ljudmi ozračje, ki je nevarno nabito z napetostjo in bojaželjnostjo. Čeprav je njeno glavno področje razmerje med spoloma v ljubezni in zakonu, razširja svoj vpliv še daleč preko tega na vsa življenjska razmerja, ki dajejo povod, da je človek nevoščljiv na prednosti in uspehe drugih ljudi, ali ker se čuti utesnjenega v svoji veljavi in vsaj zapostavljenega. Tako se pojavlja ta občutek nič manj če?to in nič manj mučno tudi med poklicnimi tovariši ali v boju za družabno veljavo. V nasprotju z nevoičljivostjo. ki drugemu človeku, kaker pove že označba sama, ne privošči kar bi rad imel. je ljubosumnost lastnost, ki nastopa z zahtevo po izključni pravici in pretežno gre tu za posamezno osebo, za katero se bojimo, da izgubimo njeno naklonjenost ali zvestobo Ce spada ljubosumnost v prirojeni, nespremenljivi značaj človeka, tedaj nimamo proti njej nobenega pravega zdravila. Ljubosumnež po naravi, ki muči samega sebe. se ne da prepričati z nobenimi dokazi, da se moti. če misli, da je v svojem zaupanju in svoji ljubezni do druga varan. V človeku .ki je tako ustvarjen, se ta občutek razrase proti vsej pameti in vsakemu razumu v tisti »zelenn* oki nestvors. o katerem govori Shakes- peare v svojem »Othclu«. največji drami Ijubosumno.Tti kar jih imamo. Kjer ljubosumnost nima Stvarnih dokazljivih podlag, tam temelji večinoma v negotovi, preobčutljivi zavesti lastne vrednosti ali tudi manjvrednosti, ki jo lahko pretrese že vsaka navidezna nebriga. V splošnem se da izvajati ljubosumnost iz užaljene neeimemosti. ki se čuti zadeto v svojih zahtevah po veljavi in upoštevanju. V takšnih primerih je razmeroma malo nevarna in se da odoraviti z uspehi v drugih področjih. Globja in bolj tragična je v svojih učinkih, če gre za razmerja med ljudmi. Zelo razširjeno, zmotno, je mnenje, da zaupanje, ki je zvezano z ljubeznijo, izključuje ljubosumnost. Nasprotno, baš v sposobnosti do Ijubosumnja je lahko dokaz za globino in moč ljubezni. Saj je povsem naravna želja, da bi imeli človeka, s katerim smo notranje zvezani, popolnoma zase. Za vse. ki se globje in strastno ljubijo, so ootrebna predvsem notranja jamstva, da lahko verujejo drug v dragega in se zanašajo drug na drugega. Ze misel, ki jo drug zadržuie v sebi in še bolj v sebi zadržano čutenie tn doživljanje, lahko občutimo kot ravnodušnost in celo rahlo nezvestobo. Ljubezen ne zahteva samo izključne pose-ti temveč tudi vsestranske duševne skupnosti in se čuti v svojih zahtevah ter pravicah prikrajšano, če ne more vse ga deliti z drugim Potrebna ji ie že vi .. 'iiiiiirimiiiMir^Mlirai-tUlM-HlilitV li u. •~i';-tt—;'tti''«i"'"—tu;'"gw'*'"''": •-* tu- Ste že kaj prispevali za Zimska pomoč? Uspeh Zfmshe pomoči' bo merilo ne le za naš socialni čut, temveč tudi za našo na* rodno zavest. Vsah nej zato prispeva, helihor si more utrgati! kultura ljubezni m__ , _ _r... »tuje pravico do tajnosti in samosvojosti partnerja. Trn širokogrudnost in odličnost ▼ mišljenju jc tistim, ki &e ljubijo brez ovir tn obvladovanja samih sebe. neznana. Do kakšnih strasnih posledic se lahko stopanj* ljubosumnost nam poročajo zmerom znova poročala iz vsakdanje-**v*tenj« in njih urnem Lika* obdelava v romanu, drami in filmu. Se jasneje govorno sodni akti in zgodbe duševno bolnih. Majhna doza ljubosumnosti pa je lastna menda vsem zaljubljencem in jim pod nekimi pogoji lahko pozivi ter ohranja medebojno čustvovanje Na ta način se samo dopadljiva zavest posesti, ki se čuti tako rada neranljivo, obvaruje neupravičene samogotovosti in ljubezen, ki je prisiljena, da si tu pa tam na novo osvaja, se v svoji vrednosti dviga Za kar se moraš vedno znova potegovati, to se človeku zdi bolj vredno in poželjno, nego tisto, kar lahko ima vsak trenutek in samo po sebi. Za pravilno ocenitev ljubosttrnnost; po ne smemo pozabiti, da Je skoraj splošno človeško z\o in da smemo tam. kjer je nič ni, rklepati prej na nedostatek nego na prednost Samo popolnoma nevtralni in stvarno ukrojeni ljudje ali na takšni, ki se smatrajo za »nepremagljive«, se lahko ponašajo z dvomljivo slavo, da so za Ijubo^mnost neobčutljivi. Toda ljubosumnost je strast, ki io je treba obsojati, če sumniči brez podlage in se sprevrže v opravljanje, zasramovanje. surovost in zločin. Skrivnost spanja Ce se utrudimo in ležemo, ustavijo razni telesni organi, med drugim solzne Zleze, svoje delovanje. Očesni robovi postanejo s tem suhi ln če hočemo še bdeti, si jih moramo pomencati. Da je oko tisti telesni organ, na katerem se zaspanost najprej po-kaže. ve vsakdo, ki hoče zvečer brati. Veke postanejo težke, črke nam plešejo pred očmi, ker mišice, ki uravnavajo enakomerno gibanje obeh oči, ne delujejo več v Istem taktu in popusti tudi očesna leča, tako da se ne more ostro ustanoviti na gledanje. Ce smo tako daleč, potem Je spanec običajno že zelo blizu. Lahko pa Je tudi drugače. Ce smo ves dan potovali po lepi pokrajini, da zvečer čutimo tako rekoč vsako mišico, nI s tem rečeno, d* bomo tudi kmalu in trdno zaspali. Dostikrat se v takšnih primerih, posebno pri ljudeh, ki stalno duševno delajo, zgodi, da so na smrt utrujeni, pa vendar ne morejo za-p spati. So pač samo mišice, ki so se tako utrudile, možgani pa so ves dan počivali in ne čutijo potrebe po spanju. Sicer pa možfrani nikoli popolnoma ne spilo: posamezni njih deli delutejo tudi v spanju. Celo možganska skoria počiva popolnoma le v nn Globljem spanju, ki pa traja le pol ure do ene ur«. Hišni starešine protiletalske zaščite v stanovanjskih hišah, uradni ln obratni vodje protiletalske zaŠfite v uradih, za vodih in podjetjih, la^tnki in povlovrd.ic eo**;nskih obratov, trgovin in obratov so dolžni opozoriti vse o znaku letalskega alarma in napotiti ljudi v zaklr>mšra. Sredstva Ttpper csodTl sr sa je Da bi mi kupil biserno ogrlico... Kako bi se podala mojemu vratu . T tv mu lahke, r^na-gal lahko ga rešil, dokazov m Vmd bo denar m Potem bc vse v redu Le d- ne nastane Scandal Pomisli kakšna ^rrota zame če mu dokažejo če se izve « Z m era; tise ie govorila, zmerai boli proseč je bil njen glas. božajoč :n zapeljiv »Ne bo zastonj.« le napoved dodala. »Pto-cala ti bom trud 2 nalvisio ceno « Mladi polcijski uradnik je »miSljei« svojo nekdanjo izvoHenko tt vxler» ie b^o *a kor da se v niem izpod pepela porabe znova razolamtevn ljubezen do nje Ona ie J™** mirna in tiha kakor ekrvek. ki vć. kaj deta tn kaj hoče. »Dobro.« je dejal kakor da bi se bil ztrgal z težkih sanj »Morda se bo dalo kaj štor ti Pridi jutri popoldne k meni« Vsa izpr-menje-na fe vsi;;Ta in hotela fe nekaj reči. a vrata so se odmrla fn vstopil je neki uradn k Pozdravila je m sia Komisar je dil privesti osumljenca. Čudne miali so se mu pod:'e po glavi ko je sedel njegov nekdanji tekmec pred nj m, in nenadoma se mu je zasmlil. AH mu prav za prav ne dolguje svoie žM'enjske sreče? Kaj bi bilo z njim, če b ne bil tak*at prijel ta človek ki se je s tsto strašno žensko ncvročil Zelo enostavno Nap^csto njega bi se bil sam poročM z nio in za5d v kriminal Na'manj. Sedaj bi najbrže MjMiI svojo ljubezen kje za rešetkami . Takrat, v svoi: zaslepljenosti, bi ne b:l mnoe! spoznat1 njenega nokvarieneoM značaia Nrkdar b; ne bil mogel snoznati. kol'ko z'ega skriva v ?ebi njeno omamljajoče telo Ka morejo njene očarM:ve oči. kaj nfen zapovedujoče | proseč elas Ne. n^dar Tud- ta človek ki ga ie svo'čas premaga', ie * re*n'ci pod'e z 'abkoto napravi! za en nien pol tub. za en *arr nomenM'v. smehttal aH za en obetajoč 00-pfed Tn vendar -ms ta človek tako pc*»me odkriterene oči.. Nemočen ujetnik sodobne Ksanrite Zasl;Sev»nfe tatvine o*umMenega pod ravna telia veT"ke*a nod'etja ie hitro napredovalo Ko fe čez dobro uro nrnst zapuščaT rtosVmje policijske uprave, ti nikakor nT mogel razls- Kadar ao polni orehi, se rode samo dečki I liuto ao vcatfiA s*ujevaie vtuuic bacače, ko so oue se u rtu. u^v lu lupioiu. Danaanašnje babice se menaa ne o^u&jo veliko na U>, Juti&o je z ortuu, in princ*cjo na svet pač to, Kar pride. Vsekakor zanimiva pa je ugotovitev, da se v vojneui času narodi več dečkov kakor deklic. To pa m samo prazna oauja vera, nsacvoč statistično dokazano dejstvo. Ze med prvo svetovno vojno 1514—±sit> se je lzaazaio, da ae Je v vojnem času narodno več otrok moškega spoia. V Nemčiji na primat je bilo takrat za 2.5 odstotka več dečkov kakor deklic. Tudi v sedanji vojni so pokazali »ta u* ti cm podatki, da se v vojnem času narodi več dečkov kakor deklic. Kaj je temu vzrok, o tem si učenjaki, ki se ba-vijo a takimi stvarmi, de niso na Jasnem. Nagibajo pa se k domnevi, da Je to pripisovati predvsem spremembi hrane v vojnem času. To domnevo je sedaj izpopolnil dr. Ludvvig. profesor univerze v Haileu, z novimi raziskavami in preiskavami. Raziskujoč razne okolnosti nosečih mater, način njihovega življenja, prehrano in razne druge pojave, ki bl utegnili imeti kakršen koli vpliv na razvoj bodočega zemljana, je prišel do Izredno zanimive Zakaj mm Toplotni regulator v človeških trožgaisih — Mrrftf&rvna bilja prenesejo tudi C2jhujši u^raz Najnovejše raziskave 50 dognale, da prenese cela vrsta drobn.h bttij nenavadno n'zke temperaturo. Tako so trese mahu in praproti izpostavili za deset ur temperaturi 271 stop Cel. pod nčlo. ne da b^ zavoljo tega izgubil' sposobnost klitja Bakterije, drožnee in nitka-te gTivice so ležale po več ur v tekačem «beliju s temperaturo —272 stopinj, pa nk»o pt/g:nile m celo neka niže or^an z rana živalska bitja so prežKe'a tak'ne izredne nizke temperature. Ce s? dvignemo vise na stopnicah življenja, postaja občutljivost za mraz večja a vendarle prenese navaden po=ž večdnevno ohladitev na 80 do 120 stopinj pod ničlo Ribe. ki so zdide nele na ledn'h kladah, so zopet oživele, čc so jih d ovo1 j previdno in počas odrajeval Tako velika odpornost proti mrnzu je mogoča seve samo pri »mrz'iicrvnih« 2'valh. pn toplokrvnih, pri sesalcih in pticah ter pr" človeku pa ne. kajti njih sposcbntTst za regulacijo lastne temperature odpove navzlic gostim kožuhom, plastem tolšče in podebnemu vend:ir'e. k. d?r So razlike med lastno in vnanjo tonlcto prevelike A tudi zmogljivost te-ja regulacijskega aparata je vel'ka Če si na pnmeT predstavljamo, da žive Eskimi s telesno top'cto okrog 37 stopinj v ozračju s temperaturo povprečno 40 stopinj pod ničlo in da so polarni potovalci za delj časa prenesli celo mraz 50 do 60 stopinj pod ničlo. Krko je mogoče, da osta'fi na"a telesna temperatura skoraj po vsem cm&a v najhujšem mrazu okoU nas? Narava nam je pac darovala nadvse zanesljivo aparaturo, ki oskrbuje to stalnost nase notranje temperature V cb^h pc-lovicab velikih možganov imamo namreč poseben organ, ki ga moramo smatrati za toplotni regulator brezprimerne točnosti in k: jo »naravna« vedno na temperaturo cJcroij 37 stopinj. Ta orisan vzdržuje proizvodnjo in izgubo toplote v organizmu vedno v ravnotežju, kakor tisti tehnični pripomočki, ki jih uporibbarnO v »ti namen na pnnier kn vaMncah Ce nun preti, da se bo na-a telona temperatura zvišala, tedaj nam oskrbi prmerno ohladitev f razšrritvijo toploto izž revaječih ko/nih žil. a znojenjem in na drugačne načme Ce se hoče temperatura krvi znižati, tigaj požene nnjh troje procese presnove in zvi:e nevaren §:mpr&m: rdeča krvna telesca, ki so življenjsko važni nosilo plinske izmenjave, oddajo svojo barvilo krvni tekočini — pnčne o razpadati To je začetek konca. Človek, k ga je še pravkar sililo, da se jc g bal. postane truden in otopel, za pan in se nc tlKCC več upirat: želji, da bi legel, pa naisi bo na led al* na iBulopjI človeškega :n živalskega živlenji. postane nemogoča, kri se prepoji z oglj k ovo ks! nc bi kislina pa je strup posebno za sred'.'ča. ki uravnavajo delovanje srca in pljuč Ti centri l;mrt-vijo in tako jc smrt po mrazu piav za prav smrt zavoljo zadušitve ne pa »oledemteva telesnih tokov, kakoT oledenitev vode v v(vdo-vodnh ceveh n kakor « to stvar predstav.ja večina ljudi Ss5Js ve3n3 cperlts, a ga ne I::j?!teS Še danes je na tisoče ljudi, lu brez vsake misli jedo neoprano sadje. Dr. Schmall je pregledal pod m kroskopem posebno datlje, grozdje in češnje. 'Pri tem je ugotovil na površini tora sad-H pol^sr velike množine razmeroma nedclžn;h bakterij neštete ki ce ki l?hkrf pevzročjo vnetja itd. čeprav ni rečene, da bos res obolel, Če jes taiiSno sadje, je to vendar nepo'r.bno ogra- žanje tvojega zdravja. Nešteto griž, legar-jev in drugih bolezni gi*e samo na rov:is tega. da so ljudje sadje pozab li oprati. Po drugi strani pa vidimo mnego ljudi, k: BO v tem oziru tak-> natančn1, da odstranijo jabolkom in drugemu sadju lupino. To je popolnoma odveč ln nekoristno. Bas r lupini in njeni neposredni bližini so namreč soki. ki vsebujejo največ vitaminov. Telesno gibanje med ncsefeistji ženska, ki se čutj mater, ne sme znpa«ti v 'enobo Telesno gibanje je med nosečnost'o nadvse potrebno Opravljanju vsakdanjih opravil absolutne nč ne škoduje: seveda ne smejo biti pretežka A nadvse potreben je vsakdanji, vsaj enourni sprehod če ga vreme vsaj malo dopušča. Hoja nai bo pri tern počasna n en ko-merna sprehod pa naj bo usmenen v čisti, r.cprašn; zrak Nosečnica naj »e skakan:a. ple-•ania kolesarjenja, h tre hoje po stopnicah, nabornih nrr. metanja žoge :n podebn h stvari ter predolgih že'ezn -kih in avtomobilih vo- gati uslužnosti d uvidevnosti mladega uradn-ka. Jutri bo lahko nropaženo vrnil denar na svoje mesto. Čast bo oprana... Drugega dne nonoMne je kratko potrkalo na vrata komisarjevega stanovanja »Prišla sem.* je dejala z zagonetno vese-lostjo. »kakor sem obljubila V;di*. sedaj že imam oprt co Ali ni krasna?« Mladi mož jo je gledal molče Do'ga obeka \z črne prozorne svie je oklepaja njeno lepo telo Cm?na je še bolj poudarjala bel:no njenih 20IU1 rok in globoko izrezane obleke na bujnih prsih. A labodji vrat ie kra^ls biserna ogrlica, vredna časti poštenega moža n njegove žvl'enjskc sreče In spet se je komaj premagal, da ni planil k nji in io pritisnil na prs* .. . Ostal je mren tn nem. Tedaj ga je čvrsto pogledala in rekla: »Pršla *em da poravnam svoj dcJg . « Pri tem ie počasi zardevafa dokler ii ni škrlatna rdečica pobarvala zale« obraza Potem ie pri-stooila k njemu da se 91 je skoraj dotikala, t v skozi obleko podzavestno začutil ogenj njenega telesa... Njegove roke n**o segle no nji M:rno m od 'očno. da fe prebledela. fe rekel: •Hvala, stori! sem le sveta dolžnost!...« V njenih očeh se fe vkre*«alo neka i kakor onemoglo sovra^vo in solze so fo zalile Ven z niia ?e je v ustnice, se živčno ukrenila ^ naglo *lšl*. -»mn-. žen j prav tako varuje kakor pranja, likanja* odpiranja in zaormja težk h prcda'ov. poganin :a civalnh strojev, stopanja na stol;ce, dvri-«2anja težkih pretlmt-tcv in podobnih opravil doma N:hče naj ne misli, da so ta prporočila pre-maleni^t^na m prestroca Nihče ne ve vnaprej, ali ne obstoji nagnjenje do splava Tei in tej ženeki to in to zmed navedenih opravil no škoduje, drugi pa utegne škodovat- Ne smemo smatrati za splošno piavilo zadržanje de avk ;n služkinj, k jih je utrdilo težko delo in težka življenjska šola. A celo tem neprevidnost med nosečnostjo lahko škoduje Kihanje fe zlravo Znameniti psihiater VVagner-Jauregg, Id je odkril zdravljenje paralize z malarijo, je priobčil zanimivo razpravo o kihanju. Že H'pokratova zdravniška Šola je pr poročala uporabo kihalnih praSkov. Treba bi bilo znanstveno raziskati. da-U pospešuje kihanje res pretok možganske in hrbtenične tekočine. Pri glavobolu, ki mu je vzroK v povečanem krvnem prit'sku v možganih, prinaša kihalnl prašek brez dvoma izraz.to olajšanje. Njuhanje tobaka bi se prav gotovo tako ne razširilo, ce bi mnogi njuhalci te čudne navade ne občutili dobrodejno. Prof. VVagner-Jauregg je često krat sam osebam, k: so trpele za hudim glavobolom, če mu ni bil vzrok migrena, priporočal njuhanje tobaka in v mnogih primerih se je ta tobak izkazal za dober lek. med tem ko vsi drugi običajni klhain- praški niso zalegli. Ni verjetno, da b« pri tem imela avto-sugestija svoje prste vmeaj, Kratek zakon .^i^ega44 parčka V Apenradu v severnem S'ezviku sta se pred letom dni poioč.la 84'eni Jonann Paar in 811etna Mariji N^:n;elster. 1 Mladi, parček pa ni iolgo už val zakonske sreče, kajti te dni Sta obo vložila tožbo nn loč'tev st_ kona tn drug :lmgega obtožujeta zakonske nezvestobe. Stran (j »SLOVENSKI NAROD«, pmeđeajek, si. HM astllne, ki Jedo meso Žive muliolovke in drurz zelene roparice Ztve muholovke in druge zelene roparice Dve misli sta trdno zasidi anl v vsakem Človeku, ki se bavi z rastlinskim svetom. Predves ta, da ima ra * ina v krogotoka narave namen biti živalskemu svetu brana, drugič ta, da živi rastlina ol vdihane ogljikove kisline rn rrunernLiili neživih sr.ovi v zemlji- Obe misli sta seveda pravilni, le če jo preveč posplošimo, postaneta zmotni. Ni bilo majhno pi-e^enečenjo^ ko so nastopili možje s UxutvijO, da so tucii rastline, ki žive od živalskih snovi in to cio od živih žuželk, ki si jih nalove, a imajo vendarle tudi dela. sposobno rastiasko zelenilo (klorofil). Izme.I kalisnih 500 rastlinskih vrst, ki so znane kot žužkojedke, naj navedemo samo nekatere zn^odne vrste. Seveda so med njimi mnoge vmesne vrste, a v bistvu kažejo vse precej scg.a-šajoče življenjske navade. človek bi meni, da nedostaje rastlinaan za lov na žuželke pač zado=tne g bči^ostl. Toda tudi pajek lovi svoje žrtve s potrpljenjem, nabavnimi tehmmesa« pičene jo posebne žleze na listih izločati piebavne soke, ki Bprejnenajo vse. ka^* je na živali uporabno, v tekočino. Družina rosik, ki so razširjene po vsem svetu, ima poleg teh loviiruh. priprav tudi sposobnost gibanja. V oarini in na vlažnih travnikih rase mala rastlina, ki šn svoje listke kakor majhne križnike, na teh pa je po kakšnih. 20O žlezaiih dlačic. Ce stopi kaiisna. žužellca v lepno k-apljico, se ne more več osvobodili, toda v žlezni glavici na dlaki se zgodi sprememba, kakor da je postala jezna. Enakomeina rtž:iti.ta barva postane škrlatno rdeča, stajiičru sok, ki kroži sicer počasi, se prične hitro pretakati, iz neštetih majhnih luknjic vre čim dalje več lepkega soka, kakor da bi se slanice v razburjenju potile. Sosedne Jlačice se »agnejo pioti žrtvi in jo kenčno popolnoma odnesejo- Našli so tudi po tucat viov_ ljen-h žužkov na listih rosike, ki je postala šolski primer za lov živali v rastlinskem svetu in objekt eksperimentiranja, pri čemer so ugotovili, da. izzovejo samo živalske beljakovinske snovi njena gibanja, n. pr. surovo in kuhano meso, kepice krvi, sir Itd. Druge snovi spravlja rastlina s svojih d-stov. Med tem, ko se lov pri omenjenih vrstan mesojed vrsi počasi, se Venerini muho. lovki vse bolj naudi. Na vsaki izmed prilično polkrožnih. listnih polovic stoje tri dolge :lake, rob je pa. nazobčan, će sc žuželka zadene ob dlako se aklopita obe listni polovici v nekoliko sekundah čeznjo iiazobcana roba pa zgrabita drug v drugega in zapreta past. Past se zapre hitro, vendar pa ta čas zadostuje, da utegnejo manjše žuželke pobegniti Tedaj se listi o 1 prejo za novo p rezanje. Tako si muho ovka izbere žuželko po velikosti. Trupla velikih žuželk ostanejo tudi po več tednov v pasti, dokler jih ta ne prebavi popolnoma. Zato ima prebavni sok v sebi snovi, ki preprečujejo gnitje. Nekaj podobnega je vodna past, ki rase v stoječih vodah tudi v Evi* pi in to brez korenin v zemlji. Listi so sc ji spremenili v nekaJtšne plavalne mešičke, opremljene z občuUjvimi dlačicami, čim se zadene volna bolha ob taksno dlačico, se zaprejo majhni lističi kakor poklopke Školjke in žival ujamejo. V tropslcih pragozdih. lovijo nepentide živali z rafiniran i mi pripravami. Konci 11-stov so se ji izobličili v nekakšne vrče-živa barva teh vrčev privlačuje rnarsikak-sne goste, ki okušajo med ob zgornjem robu vrča. Pri tem pridejo do voščenega, kakor zrcalo gladkega pasu, kjer se jim brez milosti spodrsne v globino posode, kjer jih sprejme lepita tekočina. Pii poskusih., da. bi se osvobedile, razdiažijo živalce žleze, ki pričnejo izločevati želodčnemu soku podobno tekočino. Ta razstopi vso beljakovino žrtve, a zleze posikajo potem posledico tega prebavnega dela. Vrča-ric je kakšnih 40 vrst, vendar so vse zgrajene in de-u je jo po tem principu. Racliku-jejo sc v v splošnem le po velikosti svojih vrčev, nekatere jih imajo komaj 5 cm dolge, druge celo pol metra in te zmorejo Ludi manjše vretenčarje. Podobno kakor vrčarice. a še bolj kom-plicdrano, si lovi v srednjeevropiik' h mict-kah vodne bolhe in druge majhne živalice rasti:na, ki ima na koncih svojih listov majhne mešičke. Vhod vanje je zadelan s poklopcem in dlakami, živalca se vije sko-3. te oviro do poklopca, ki se na nje pritisk na znotraj odpre, toiia ven živalic i ne more več. Zli se celo. da mešiček povzroča majhen vrtinec, ki živalco potegne v njegovo notranjost. Koliko las Ima človek na glavi? Ptavolasci j h msafo nafvec, a temsu lasje so močnejši že niitujaa&c so poznale lasulje Koliko las Ima človek na glavi? To je vprašanje, s katerim so se tudi znanstveniki že mnogo ukvarjali. Pred kratkim so zopet šteli lase in prišli do zaključka, da imajo plavolasci največ las, namreč okoli 140.000. Rdečih, črnih in kostanjevih las je na glavi samo 100 do 110 tisoč. Toda to so samo povprečne številke. So seveda tudi izjeme, da imajo eni ali drugi mnogo več ali manj las. Pa tudi dolgost las j*? odvisna od barve. Plavolaskam (blondinkom) zrastejo običajno zelo dolgi lasje, ki bi meril1, ako bi se priklopili drug na drugega, 140 km. Toda plavi lasje niso zelo močni, ker morejo prenesti samo breme do 70 gramov, med tem ko prenesejo temni iasje 150 do 180 gramov obtežitve. Lepe lase so zelo cenili že v r-njstarejših časih. Tako so Riniljanke zelo rade kupovale lase Germank in so si iz njih izdelovale lasulje, še celo dandanes se v Angliji zlato-plavi lasje drago plačujejo, še diagocenejši pa so sivi in posebno beli lasje, tako da trgovci kupujejo sive lase, da iz njih izberejo bele. Moramo si tedaj predstavljati, koliko velja izdelava beJih lasulj za angleškega sodnika, ki še dandanes nosi pri sod-nijskih obravnavah belo lasuljo. Stari narodi so bili glede na barvo las jako praznoverni. Tako so Germani označili rdeče lase kot znak hinavstva, kar pa je zelo čudno, ker je bila ta barva med nj'mi zelo razširjena, črna baiva las pa jim je pomenila moč in junaštvo, kar pa tudi ne drži. €kl kdaj fe konj domača žival O tem koliko časa nam služi konj kot domača žival, si še nismo na jasnem. Nekateri menijo, da je poslal domača žival rpjprvo na evropskem severu, drugi sma-tj vjo, da Je pradomovina domačega kenja altaj^jko - sajansko ozemlje. Najstarejšo najdbo konja so dkrili v deželi Schonenu v Skandinaviji. Najdba kaže. da so bili tega konja žitvovaii, kajti v njegovi lobanji so našli do polovice zapečeno bodalo, še dandanes so takšne daritve razširjena preko Aitaja do severov zhcdnega Tibeta. V letih 8.000 do 6000 prod našim oem so poznali ukročenega konja že v sivdnji in jugozapadni Aziji. V praaltajskih kulturah okrog 1. 5.000 pred našim štetjem so ubili konje, ki so jih hoteli žrtvovati, na ta način, da so jih z ostrim predmetom udarili po glavi. Tu vidimo zveze z 2.000 let starejšimi najdbami iz Scho.nena. Severnokavkašlva majTcctska kultura je poznala konja že 2.000 let pred n^Sim štetjem, prav tako Mafla Azija ie Mezopotamija- V kraljevih, grobovih v Uru «isto-tako okrog 2.000 let pred našim štetjem) so našli tudi ostanke osla. Elamska kultura, ki sega v svojih po-Oetkih do 4 tisočletja pred Kristusom, je že uporabljala konje in osle. V Suzi so izkopali iz te dobe kost s podobo Jezusa. To je najstarejša najdba Jezusa, kar jih poznamo. Zdi se tudi, da so tedaj s križanjem konj in oslov gojiH mezge. Vsa Tu amen j a kažejo, da je tu okrog ali v kakšnem bližnjem azijskem ozemlju najstarejši center za udomačen je konj. ti narkotizirajo zdravniki pri operacijah? Prav zanimivo bi bilo glasovanje: Kdo je največji dobrotnik trpečega človeštva? Tu bi bilo več kandidatov. Nekateri bi glasovali za Pasteurja, drugi za izumitelja sarvarzana prof. Ehrllcha. Kdor pa se je moral kdaj podvreči operaciji, bi sigurno — Vaš sin Je, kakor slišim, zelo nadar-b srn glasbo? — Pa se kako! Vse Atfrlročne skladbe s enim prstom! glasoval za izumitelja narkoze. Vsak ma s svojega stališča prav. Ce pa pomislimo, koliko operacij se vrši vsak dan, bi bil brez dvoma izvoljen izumitelj narkoze. Sredstva so različna. Najstarejše je dušikov oxydul (Lachgas), čigar omamljajoče svojstvo so spoznali že konec 18. sto'et-ja, vendar se takrat še ni uvedel v medicino, šele 50 let pozneje, namreč 1. 1844 }e imenovano sredstvo prvi uporabil pri izdiranju zob zobozdravnik Welss. Kmalu nato so se vpeljala druga sredstva: 1846 «fta zobozdravnk VVilUam Morton in kirurg Warreu predlagala eter, L 1847 pa se je pojavil kloroform kot sredstvo za narkozo. Simpson ga je vpeljal v kirurgijo. Vendar pa so mnenja o kloroformu različna. Gotovo je kloroform jako uporabljiv pri iarj-ših operacijah, prav tako tudi eter. V poslednjem času se zopet vedno bolj uveljavlja dušikov oxydul. ki ga je v posebno čisti sestavini proizvajala tvrdka I. G. Far-benindustrie. Potrebna je preprosta aparatura in je jako dober narkotikum brez sla-bln posledic, uporabljiv za vse operacije. Kirurgi Coson, Hasbruch in Thomas so ga uporabili pri 368 000 operacijah, ne da bi zaznamovali samo en smrten primer. Se četito sredstvo imamo, ki pa pride v po-ftev samo pri kratko trajajočih operacijah t. j. solaesthin. Ta je kemični sorodnik klo-rr forma (Methvlenklorid). Kljub lepim uspehom pri lokalni anesteziji z novokainom pa se še vedno pridno raziskuje polje narkoze. Urana in razpoloženje S poskusom na samem sebi je prof. Kot: z medicinske klinike v Kraljevcu ugotovil nekaj zanimivega. Več dni zaporedoma je bil jemal sa l mi jak, da bi raziskal spremembe, ki nastajajo v krvi zavoljo okisanja telesnega mehanizma. Prt tem je zapadel v neko stanje potrtosti, ki njegovemu značaju sploh ni lastna In ki mu je onemogočila, da bi svoj eksperiment nadaljeval. Nadaljnji podobni poskusi z drugimi ljudmi so pokazali, da nastaja taksna potrtost zavoljo tega, ker se izgublja rezerva alka-lij v telesu. To je bilo posebno očitno pri neki osebi, ki je živela po spremenljivi dijeti in sicer tako da. je izmenoma po tri dni zauživaia >kislo« in >alkalično« hrano. Pod kisio hrano moramo razumeti jedi, po katerih se v presnovi sproščajo kisline — kisli okus pa ni pri tem odločilen. V tem primeru so učinek kisle hrane ojačili a s-"-l-mijakom in učinek alkalične hrane z jedilno sodo. Ob »kislih« dneh se je poskusna oseba držala dobesedno kislo, potrto, jokavo. Tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo se opazi ta potrtost, če se jim organizem preokisa,. Bacil slabokrvnosti V dunajskih zdravniških krogih je vzbudilo veliko zanimanje predavanje dr. Edel-manna, Id trdi, da Je odkril nove bacile. Dr. Edelrnann je več let opazoval slabokrvne žene, ki so stalno tožile, da se ne počutijo dobro. Ooenem je pri teh ženskah večkrat nastopila tudi huda mrzlica. Zdravniška ugotovitev za to bolezen je bila vedno netočna in nesigurna. Navadno se je m-slilo, da gre za dolgotrajni katar v pljučih. Toda dr. Edelrnann je pri vseh pojavili slabokrvnosti, ki so povzročali mrzlico, natančno preiskal kri svojih bolnikov in prišel do odkritja novih bacilov, ki so slični bacilom malarije. Bacili se nahajajo na krvnih telescih, jih uničujejo in tako povzročajo slabokrvnost in mrzlico. Novo bolezen imenuje dr. Edelrnann — kronično (dolgotrajno) slabokrvnost. V zdravniških krogih se sedaj obširno bavljo s proučevanjem zdravilnih sredstev za to novo bolezen. Drobne zanimivosti CloveiKo debelo črevo je polno bakterij. Cenijo Jih 100 clo 120 bilijonov. Po več-ni gre za neškodljive in celo za prebavo koristne bakterije. Nezmernost z aUtohomimi pijačami se ne maščuje samo nad nezmernezem, temveč tudi nad njegovim potomstvom. čudna bolezen Pri Bez akovih Je bilo zadnjič hudo razburjenje. Edini sinček je nevarno zbolel in vsa h ša je bila zaradi tega po koncu. Toda stvar se je končala brez hujših posledic Bilo je pa takole: Gospod in gospa Božjakova sta se odpravila v gledališče. — Srečko, je naročala gospa Božjakova pred svojim odhodom svojemu 11-letnemu edinčku, bodi priden in glej, da boš ob devet h v postelji! Z očetom se vrneva okro, desete. — D:bro bo, je dopoln*l oče mamin* navodila, če še malo pregledaš svojo latinsko nalogo. Oče in mati sta odšla. Srečko pa je od ložil latinsko vadnico in se poglobil v Kar la Mava. Naglo je požiral strani in ko je prečital do konca, je začel razmišljati, s čim bi si mogel pregnati dolgčas. Seveda mu ni prišlo niti na um, da bi že zlezel v posteljo. Okrog pol enajste sta se vrnila gospod in gospa Božjakova. Ko sta odprla vrata, sta strme obstala. Iz spalnice je odmevalo čudno rjovenje. Vmes so se slišale besede: Dva nesrečna Lemberžana b'la na smrt obsojena... Gospa Božjakova je vsa iz sebe kriknila: — Za božjo voljo, kaj se je zgodilo!? In res se je nekaj zgodilo. Srečko je sedel na div:Takoj! Dajte mi denar,< je rekel hlapec. »Za denar mi ga prinese vsak otrok. To ni umetnost.« Hlapec se je odpravil, a kmalu se Je vrnil s praznim vrčkom, ki ga je postavil pred gospodarja. »Ničesar nisi prinesel,« ga je nahrulll gospodar. »Iz polnega vrčka pije vsak bedak. Pijte lz praznega! To je umetnost.« MU NE VERJAMEJO Gašper: »Ali te res niso hoteli sprejeti v protialkohoino vojsko?« OZbovt: »Res! Nihče ml ni hotel verjeti, da je moj nos rdeč od ozebline in ne od alkohola.« STAROST KOKOŠI Ožbovt: »Kako spoznaš ti starost kokoši?« Gašper: »Prav enostavno: po zobeh.« Ožbovt: »Za vraga, kokos vendar nima zob.« Gašper: »Pa jI mi mam jaz, ki kokoš gri-zem!« y DOBER JEZIK IMA Matija: »Tale Gustelj ima pa že salamen-sko namazan jezik. Ko me Je včeraj pum-pal, da mu pc«odim tisoč lir, so besede kar lile iz njega kakor iz studenca.« Janez?: »Boš že videl, kako bo jecljal, kadar mu bo treba teh tisoč lir vrniti!« STRASNA SMOLA Urša: Ali ste že čuli, da se je razdrla zaroka profesorja Pike z gospodično Hlačo-novo? Neža: Se ne. Kako je pa to bilo? Urša: Profesor Pika je naročil šopek, da bi ga poslal svoji nevesti, a ga je pozabil položiti v škatlo in je tako poslal njej prazno škatlo z napisom: »To si ti I« Ona se je razjezila in je poslala isto prazno škatlo nazaj z napisom: »To je tvoja pamet.« Pa je bilo konec PONUJA SE Natakarica: Poglejte kako sem obložena m krožniki. Ce bi me sedaj kdo hotel poljubiti, bi se ne mogla braniti. Gost Miha: »Jej ta smola! Takšna priložnost je in jaz imam baš oigaro v ustih. NEPOBOLJŠLJIV GREŠNIK Župnik Matija pride k brezzobemu starčku, da ga spove, toda ta noče nič slišati o spovedi. VI boste pogubljeni, zagrozi župnik. Nikakor ne. meni starček, v peklu je stok in škripanje z zobmi. Ker jaz nimam zob. me tam sploh ne morejo rabiti. DOMAČI PREPIR Gospa Kunigunda Je baš obdelovala svojega moža s svojim ostrim jezičkom, ko je stopila v sobo dekla. Za/to je prekinila svoje ^predavanje«. Ko je dekla zopet odšla, Je menila gospa Kunigun a: »Kje sem že prej ostala?« Maček: >Lump< je bila zadnja tvoja te-seda.« ZAMENJAVA Mati: >No, Jožek sedaj pa pokaži teti, kako dobro znaš zemljepis. Kaj Je to. ki ima gore in doline ter je okioglo kakar krogla?« J ozek; »To, to — Je naša teta!< NE MISLI SE POBOLJŠATI Sodnik: »Gervazij Tatovič, malo krepko smo vas zašili. Upam, da se ne bova ved videla ?« Obsojenec Tatovič: »Zakaj ne? Kaj mislijo iti gospod sodnik v pokoj.« JASNO Profesor: »Kakor vidite, ima ta bolnik desno nogo krajšo, tako da šepa Kaj bi vi v takem primeru napravili?« Visokošolec-medicinec: »No, jaz bi tudi Sepal.c SAJ SE NE BO ZADEL Nedeljski lovec: »Gospodična Porcljunko-la, jaz vas neizmerno ljubim. Ce me ne usLi-šite, se ustrelim.« Porcljunkola: »Ah. kaj, saj še niste zadeli nobene živali na lovu, pa tudi sebe ns boste.« PRAV GOTOVO Novoporočenka: »Kaj ne, Gustelj, da mi boš dobil dve dekli, ko se povrneva z 2eni-tovanjskega potovanja?« Gustelj: »Kaj dve, petdeset jih boš še imela, toda ne vseh naer>krnt.« Križanka št. 8 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. tvegana pogodba 6. anatomski, biološki po;em, 13. iz njega pletejo vence zmagovalcem, 18. šolski ^luga, 19. Odisejev sin, 20. neposlušnost, nepokorščina (množ.), 21. dal pohištva, 22. latinski pozdrav, 23. vzgojno in poboljševalno sredstvo, 24. pokrajina v Arabiji, 25. oblika pomožnega glagola, 27. latinski veznik, 28. hunski vojskovodja 29. društvo umetnikov, slikarjev in kiparjev, 31. dvorezno malajsko bodalo, 33. jeza, nevolja, uZsljenost (množ.), 36. jezero v narečju, 38. gospodinjska potrebščina, 42. sestavina vseh organskih snovi, 43. osebni zaimek. 44. stanovanjski prostori, 45. zasilna bivališča, lesene hišice, 47. zelo vroče, kipeče, 49. deU telesa, 51. ni kalna oblika pcmožne. ga glagola 53- samostanski predstojnk, 55. Jival iz ledene dobe, 59. podredni veznik- 61. rimska številka, 62. del ladje (množina), 66. kultura, 67. čutni organ, 69. židovski duhovnik, 70. pripadnik ruskega plemena, 71. sloveč vojskovodja iz starega veka, 74. žensko ime, 75. železniško križišče v Toscani (en z!). 76. letovišče ob Jadranu, 77. vojaški duhovnik. Navpično: 1. združenje, stik- 2. del glave (množ.), 3. svetopisemska oseba, 4. nekritična prepričanja, 5. pripadnik izumrlega sarmatskega plemena, 6. gospodarsko poslopje, 7. osebni zaimek, 8. mestece v Poadižju, 9. reka v Rusiji, 10. ima vsak Človek, 11. kratica za circa- 12. dragi kamni, 13. pristanišče, 14. glej 53. vodoravno, 15. prometno sredstvo, 16. planinska ptica, 17. roman Dobre knjige, 26. okrajšano moško ime, 27. oseba iz GotovČeve opere, 29. zelo mrzel, 30. portugslski otoki. 31. del ženske obleke, 32. moderno telesno vzgojno gibanje, 33. dej čeljusti, 34. žensko ime, 35. termin, 37. žensko ime (množ.). 39. dva skupno, 40. oblika pomožnega glagola, 41. turški fevdalski mogočnež, 46. shrambe za orodrje Jn vozove- 47. cela, 48. pesmi, 50. vest, poročilo o dogodku, 52. dr žava v USA, 54. hrib pri Beogradu, 55. raci oni ran o živilo, 56. bog ljubezni, 57. zapoved, 58. ne drug"eno, 60. pripadnik izumrlega tatarskega plemena, 62. dolga noga. stranica v trikotniku, 63. zelenjavna juha, 64. gora na Koroškem, 65. kljubovanje (sr-bohrv.), 67. osebni zaimek. 68. del japonskega ženskega oblačila, 72. v kapi, 73. medmet. — on — on — or — ple — ri — ri — ro> — ro — se — sme — So — sv4 — še — ta — tata — ta — ta — te — to — tre — tri — uk — ve — vi — vra — žec. Iz teh zlogov sestavi 20 besed s pomenom; 1. obrtnik; 2. vozilo (tuj); 3. Govekarjeva povest; 4. vrsta usnja; 5. prometna stavba v Ljubljani; 6. družina Itpocvetn h rastlin (tuj.); 7. dehelokoiec; 8. turski naslov; 9. mesto na Gorenjskem; 10. jezero v Ser. Ameriki; 11. triglavska dolina: 12. ućni predmet; 13. beseda frnac05kc£a revoIucnske<2a gesa; 14. vas v Moravski dekaniji; 15. žlahten plin; 16. zadu/bma v šumadiji; 17. češki operni skladatelj; 18. skupina Karpatov; 19. staro ime balkanske pokrajine; 20. pojav ob prehladu. Prve in nato tretje ćrke. brane navzdol, povedo po na^e citat iz Ovidija: Tempora iabun-tur tacitisque eene?*cimus annis. REŠITEV KRIŽANKE ŠT, 7 Vodoravno: 1. Dover, 6. Pekel, 10. Mosor, 15. demon, 17. nor, 18. pesem, 20. rž, 22. za, 23. os, 25. te, 26. at, 27. ko, 28, 8«trs 30. Jakopič, 33. pot, 34. k;-t, 35. iio, 36. Ita, 37. Oto, 38. oe, 39. emirat, 41. Or, 12. klas, 46. zmeren, 47. Dakar, 52. oseko, 54. taj, 55. bazar, 57. rop, 58. Mara, 59. ornega, 60, Oka, 61. Udine, 63. bas. 65. ranim, 67. Edita, 68. modeli, 70, Anam, 72. kr, 73. motika, 74. il, 76. Rab, 78. oče, 79. ako, 81. sla, 82. uta, 83. zaročen, 85. s d, 86. po, 87. Ba, 89. en. 90. ta* 91. il, 93. nj, 94. poleg, 96. dim, 98. Jemen, 101. kalija 102. Rcanul, 103. petek. Navpično: 2. ol, 3. vez, 4. Ema, 5. ro, 7. en, 8. kolo, 9. Er, 10. me. 11. osa, 12. set, 13. Om, 14. KrSko 16. noji, 18. pičat, 19. motor. 21. žarek, 24. salem, 25. titan, 27. Kctor, 29. rt, 31. kom-t, 32. Pire j, 33. po, 40. Iravadi, 43. Lopud, 44. as, 45. Semit, 46. Zare, 47. dama. 48. Azana, 49. ka, 50. arema, 51. vrt, 53. Ka m, 5j. Ba-.-i, 56. rak. 62. cil, 63. boter, 64. sekač, 66. in, 67. Erato, 68. močan, 69. laket, 71. MIlan, 72. Krupa, 73. mozeg, 75. ladja, 77. Ba, 80. anaj, 81. as, 84. očim, 87. bol, 88. ali, 9L, let, 94. pa, 95. ej, 96. do, 97. mu, 99. cp, 100. ne. Zlogovnica it. 8 av — bil — ce — čem — čev — de — di — e — e — Fen — ga — hi — ho — hod — 1 — ir — ja — je — je — je — li — b — ljar — mo — most — na — na — na — na — nsc — ne — oi — aik — nje — no — o — o Rešitev zlogovnice št. 7 l)Tsa. 2) Samson. 3) Mikronezija 4) krivda, 5) avemarija. 6) Jazon, 7) akademija, 8) klarinet. 9) Tcmačevo, 10) čnangkajšek, 11)) Aventin. 12) dromedar 13) Poglavnik, 14) Vrsno. 15) Vodnik. 16) Sebastijan. 17) klinika. 18) češčina, 19) Pompeji. 20) Soči, »Ti sam si kriv. da veja zadete te v oči, s vendar glasno od neba kličei pomoči.* Scfcfiftleftter - Urejuje: Bodolf Ozim. — Fin* »Narodna tiskarna A. G.c ate OracksteUe - Za »Narodno d. A« kot votai — Fttr den veraatwortlleb - Za inseratnl oddclefc odgovarja«