Narodna in univerzitetna knjižnica I Malo berilo za slovenske ljudske šole. Veljajo zvezane v usnjatem lierbtu 27 novi kraje. \a Dunaju. V ces, kralj. založbi šolskih bukev. 1858. 108921 V c. k. ljudskih šolah se smejo, ako minister- stvo uka in bogačastja izjeme ne dovoli, samo predpisane, s štempeljnom ces. kralj, bukvaruice za šole zaznamvane bukve rabiti. Tudi ne smejo dražje biti, kakor je na pervem listu postavljeno. Lepa beseda, učenikom in učencom. X.' r/aJva ve ti/ia Jvate, Jla a/ct/o tn Jvez Jivet/tt / Jo/^e je ma/o Jvcett, Jut Ja cec/na en umevno. JJccjČc oe ,)/e‘>* vev.iftc J leč. J/eee oo/eiece/ Jejta Jev e-, JciJov Jt jičt Jvtt/ Jiete/e.ie/, Jut jeer/a 'zaiifjaJ en Jve* jfuve. JJJvez jčrtue JvaČe je oo/e veJ/J jre/t. *) brati ali šteti. Perve bukvice za ljudske šole. 1 2 Š£ued neoo ye deeda , cda de Jieav dedno dene; docnice ceedno doodde, f»l JlVt\ f/i yio iydd ydad saonadf: deoecde en a/avde cdodeo eaite/nedt, cda de ne en veezdemi, dcy de dev-e, . ^ , •* • 'dde do d na ydaeddo ceddo dyad, demenci ne yioedovcid, ne zandeded, dod ddado zed. de do d deez yiamedt drad, en ne Aomfddcd, dey deeed, dod manye znad, do dtdte, dt’ dreifi ne zna, yici na do yia*i, dcee medi en ddidV. /dav- ydaua nziddi aoc/i, ncy dur/i dceec odoufc. d/da na nry •zdeddve, deuce mdac/odte Jia yiozdaddni. . /jtt/t Jiac za voe o7ev/i / a n ne imeict oun9ytce, eten /e^ie /tyifc, Jicenafe. Z/a yreye Jittctea pov/io, /Ki Ji/tcAe ti* / 64 3. •-//am yexr/ or/ 7joyrt, //a /ten/o yuyrm, rjouortm, J^o/oatm oe on zct/^tcem, /yev ye /cy /ur/ryrl. t>e mr yezt'/ r ti oyivao^ct/ne /rtrjerf . 4. Ks//dm Jur/e yo/r r/oe, $(bce naet/r vo/t tiev-d/ev yie/ r S r J2l‘. ny*tn yu.)f(t’, vacr/iO v ec yirye/ \'ftu zr/ctur ate o/e r/e/att, ne yttr, ryfuČ / 00 t Mf€m 7 •/ 9 fuv.e-te, n/tm dluvfif, ne / m / esna u\ 5. 've neae /ur/ tmetm; ce l€€. f S r , / s a frfiacem en ot(y€a/e/tJe /iftfft. tace ze ne/ e/ o, •/fčasni/a caotyc, Y/e/tY r • 'Ude one /i€tce/e> eft -me ttct/e- 7 J//faYft Y/)ey / za/ua/im /e, Va at me o/Csanti, . ? /eant/. > • / 1 tirnica . ///eYe yea/i r/a/t, & ct /aai/ee ** J t/e-/seaa /icty afe nam or//sa/i / Wi»/e /tečem ae umi'/’, /er/n c t/e/e /tfi; ') Zaležuh, ki dolgo leži. — Karati ali kregati, ) Kosilice ali zajterk. 87 & vn a u rn /ter/r'/, Ottu* ne &»ie>n e% ne /i nutt jive/t. }/' trn/a '■/jejrt, /ejio- je, Sbe/eeevo en ueae/e, -^oji/o >>ye tti/ncece'; ^oy r/f tne net e/e/o. XXXVIII. Moli in delaj! 1. Kdor hoče srečen biti, naj rad moli in pa pridno dela. Brez molitve Bog sreče ne da, brez dela pa kruh ne raste. Bog je Adamu rekel: „V potu svojega obraza boš kruh je d el.“ 2. Otrokovo naj imenitniše delo je učiti se v šoli in doma. brati in pisati, pa tudi si kruh služiti vsak po svojem stanu. Kdor noče delati, ne sme tudi jesti. Zorko je imel dva sina. pa si nista bila podobna brata. Lovre je bil prav priden, je vsako jutro pred solncom vstal, je rad molil in se pridno učil, pa tudi delal. Ako ni imel druzega opravila, je materi derv ali pa vode prinašal. Za to je bil vesel in zdrav, vsaka jed mu je dišala, ter si je lepo žvižgal in pel. Boštjanek, njegov brat, je bil pa zale¬ žali. Vsako jutro so ga mogli na kosilice kli- 88 cati; ni ga veselilo delati, ne učiti se. Po klo¬ peh se je pomikal, ali pa za plotom lazil. Pri mizi ga je grozilo se pokrižati. Skornic ni po pol leta otrebil, ampak le pod klop metal jih je. Oče in mati nmerjeta, in sinoma lepo pre¬ moženje sporočita. Lovre je priden in obogati; Boštjan pa noče delati, in v kratkem svoj de¬ lež zapravi. Poslednjič pride, naj bi ga Lovre redil. Dajal mn je za potrebo, pa ga je tudi k delu priganjal, in mu večkrat staro resnico povedal : Lenega čaka stergan rokav, Pal’ca beraška, prazen bokal. 3. Kadar delo začneš, Bogu ga priporoči; kadar delo dokončaš, Bogii ga izroči. Ce je delo težko, le volno ga opravljaj iz ljubezni do Boga. Pri delu Boga vedno pred očmi imej. Pri delu roke, pri Bogu serce. Bog daje delu srečo iu speh. Metka je bila vsakega dela dobro vajena; bila je berzna deklica, pa molila ni rada. Mati jo dajo h kmetu služit, iu ko slovo jemlje, jo lepo podučijo rekoč: „Le vsak dan moli in prosi Boga, da bi te v službi varoval, in ti srečo dal,*' Prevzetna Metka pa pravi: „Za to me ni skerb; vsakega dela sim dobro vajena." Jeli Metka prav djala? — Pervo jutro gre Metka kurit, pa luči upihati ne more. Vzame laterno, in k sosedu po luč leti. Po zimi je bilo. in pa zlo polzko. Metki spoderkne, na ledu pade, in laterno vbije. Za to je bila Metka pervi krat kregana; pa se na slabo vreme izgovori. 89 Gospodinja ukaže Metki pod streho *) iti po korbico jajec. Metka pletarec **) z jajci vzdigne, izpod njega pa miška tako naglo smuk¬ ne, da se deklina prestraši. Korbica Metki iz roke pade. in vse jajca se pobijejo. Gospodinji je na Metko še zavoljo sterte laterne merzelo; ni poslušala njenih izgovorov, in je Metko prav hudo okregala. Ne dolgo po tem nese Metka lonec ***) mleka prav varno na glavi, in stopi ravno pod kap, kar težek kroncelj j) od strehe Metki na pisker tresi, in ga razbije. Kadar Metka vsa z mlekom oblita v hišo stopi, se gospodinja nad njo tako hudo razjezi, da ne sme Metka besede ziniti, in jo kakor nerodno deklino od hiše spodi. Vsa zajokana Metka domii k materi pride in toži, kako se ji godi: „Vidiš, kako potrebno je moliti, in Boga dobre sreče prositi! Le kdor dela in rad moli, tistemu pojde vse po volji," XXXIX. Dober večer za otroke. Priden otrok vsaki dan pobožno konča, kakor ga z Bogom začne. Pervo večerno delo otrokovo: je vse svoj e reči lepo v red djati, da so drugi dan k redu. Obuvalo se mora osna- žiti, in na pravi kraj postaviti, da se zjutraj lahko najde. — Drugo delo otroka je: večerno molitvico zvesto opraviti, Boga zahvaliti za Ali na dilje, ali na izbo (jispo). "j Pletarec, jerbas ali.procanja. ***) Lonec ali pisker. i) Kruncelj ali cengelj. — 90 ■vse prejete dobrote, pa tudi Boga za odpušenje grehov prositi in se priporočiti Bogu in angelu varhu, naj nas prihodnjo noč varuje. Tretje delo pridnega otroka je: na večer očeta in mater za blagoslov *) prositi, po tem se sleči in spat iti. Neka brata se nista pogajala:^ P avle k, sedem let star, je bil opekljiv **), Simon pri petih letih pa še ves otrok. Nekega dne je bil Simon Pavleka hudo razžalil, in nista se spra¬ vila, preden zaspita. Oče to vedo, k posteljici stopijo, in Simonu rečejo, naj te besede za njimi moli prej, kot zaspi: „Preljubi moj Bog, za¬ hvalim te za ljubo solnce, ktero mi je sijalo, — za ptičice, ktere so mi pele, — za travo, po kteri sim skakal, — za rožice, ktere simtergal.— za živež, kterega si mi dal, — za čisto vodo, ktero sem pil, — za zdravo sapo, ktero sim dihal in za vse, kar sim dobrega vžil. Oče ne¬ beški! ohrani mi nocoj očeta in mater zdrave in vesele, pa tudi mojega ljubega brata.“ Simon je roke povzdignil, in vse beede lepo za oče¬ tom molil, ali pri zadnjih besedah se milo raz¬ joka rekoč: „Ne bom jutri svojega ljubega brata več žalil, ne, nikoli več tega ne bom storil.“ Hitro zdaj Simon vstane, in gre Pavleka za od¬ pušenje prosit. Ko sta se spravila, in mu bratec roko poda, se Simon vesel ležat po verne, in sladko zaspi. — Solnce naj ne zajde čez našo zamero. Blagoslov ali žegen. **) Opekljiv ali zamerljiv. 91 XL. Lahko noč. 1. Svetlo solnce seje skrilo, — vse na svetu potihnilo, — vse odeva tiha noč, — da zaspati je mogoč, 2. Svetle zvezde pa gorijo, — tam na nebu se svetijo, — kakor bi nas angelci — dol iz raja gledali. 3. Ptičice in druga žVina, — gospodarji in družina, — vse počitka željno je, — tiha noč zaziblje vse. 4. Bog je vkazal tiho djati, — da bi mogli slaje spati. — Kdor sovraži nočni mir, — on ni človek, on je zver. 5. Moja glav’ca je zaspana, — moja po¬ stelj ca postlana. — Ljubi angel varih moj, — mene varuj ti nocoj! 6. Oče! vi mi križ storite, — mati! vi me pokropite, — da prav lahko, sladko spim, — naj vaš žegen zadobim. 7. Jutri hočem zgodaj vstati, — nočem zarje zaležati. — Bog mi daj svojo pomoč! — Oče, mati, lahko noč! , XLI. Prazen strah. Kaj je strah? Strah je prazna reč, ktere se otroci boje, ki ne vedo, da navadno stare ba- bele in pa abotne pesterne otrokom strah na¬ pravljajo. Veliko otrok se od strahu po noči izpod strehe ne upa, veliko jih od strahu zboli 92 in tudi pomerje. Prazen strah je duše huda bolezen, ktere se človek vse svoje žive dni težko znebi. Glejte otroci! da tudi vas praznovernih Teči ne bo strah. Kdo pa strah dela? Hudobni ljudje drugim strah delajo, abotni pa simi sebi; mo¬ dri ljudje praznega strahu ne poznajo. Ali vas je, otroci, rado strah? — Ali res po noči bav- bav hodi otroke pobirat, kakor pesterne pravijo! Pesterne lažejo, in zaslužijo ojstro ka¬ zen, ki otroke tako plašijo. Otroke angelci va¬ rujejo, bavbav je prazna, močno škodljiva in nevarna beseda. Poldek je deklo rad poslušal, ki mu je strašne reči, od duhov pravila, kadar je zvečer predla. Groza je P o Ide k a bilo, in skoraj si ni upal zaspati. Ko se je stemneto, je po vsi h krajih gle¬ dal, ati ni strahu viditi, pa ga ni bilo. Dekla je včasi nalciš po hišnih vratih popraskala, in Pol¬ dek se je pod odejo zakrival. Pogosto se mu je sanjalo, da je gerdega duha vidil. Jz spanja, je planil , in zdihoval toliko, da ga ni bilo konec. Glejte, to je Poldek imel od praznih kvant, ktere ■si je dekla izmišljevala. Ali res duh mertvih žive strašit hodi? Duh rajnih mertvih ne pride nazaj, če mu Bog ne dopusti. Zveličani v nebesih ne želijo nazaj priti; tudi dober duh ne straši, in nam hudega ne želi. Pogubljeni nazaj ne mo¬ rejo. Oni so na božji pravici. Tudi to je laž, da mertvi od enajstih do dvanajstih po noči okoli hodijo. Trupla mertvih v zemlji počivajo, njih duše pa vživajo, kar so si zaslužile. — 93 — Lizika se je po noči prebudila, in zdi se ji, kakor bi kdo na vrata poterkal. Ona se v postelji usede, in prav tenko posluša. Spet, prav močno poropoče. Lizika od straha komaj diše. Za nekoliko tretji krat prav dolgo ropoče. Lizika se spomni, da so teta bolni; misli si, da so umerit, in prišli slovo jemat, kakor je slišala praviti. Vsa plašna pod odejo smukne, in celo noč od strahu očesa ne stisne. Kaj pa je bilo ? Pes je na pragu sedel, bolhe obiral, in s svojim gležnjem po vra¬ tih terkal. Ko se je zdanilo, Lizika perva iz hiše gre, in psa na pragu najde. Kaj pa, po noči straši? Miši, podgane, mačke; pa tudi malopridni ljudje. Kadar kaj takega slišite, le serce, in pa palico v roke! Hitro bo zginilo, ali se prikazalo, kaj je. Ur ban e k je imel modre st a riše. Niso nm od strahov, ne od duhov, ne od veš *) in takih reči pravili, ko je še otrok bil; zato ga pa tudi ni bilo strah. Nekega večera po zimi je bi/ pri sosedu, ko so ravno ženske predle, m se od du¬ hov pogovarjale, da tudi pri njih že več noči pod streho straši. Urbane k se jim smeja. Ne dolgo po tem začne nad hišo skakati, kakor bi konj stopal. Vsi cstrašeni sede. Urbanek pa (petnajst let star) jih nagovarja, naj grej o gledat, kaj je; ali vsi se tresejo Urbanek luč prižge, in gre serčno pred njimi, domači pa strahoma za njim. stopajo. Pa kak strah jih obleti, ko po stopnicah pod streho pridejo! Gerda kozlova glava z dolgo brado nad nje skoči, in oči se pošasti v glavi zasvetijo. Vsi domači nazaj zletijo, Urbanek pa *) Visa ali co pernic a. sam nad pošast gre, jo za brado popade, ter jo po stopnicah v izbo privleče. In poglejte, koliki, smeh! Kozel se je bil na korenjavko navadil, ki se je pod streho sušila, in se do nje splazil. Kako pa je to, da ljudi mora tlači? Mora ne ljudi, ne svinj ne tlači, kakor je prazna vera, ampak gosta kri, ali pa presit želodec, če se kdo preveč navečerja, po tem pa znak (na herbtu) leži. Stare kvante starodavnih nez- nabožcov *) so to, kterih se kristjanom ni bati. €esa pa nas mora biti strah? Strah nas bodi greha; on je naj večje.hudo, zavoljo ,kte- rega Bog hudobne otroke strahuje. Strah nas bodi hude vesti, ona stori, da se hudobnež svoje sence straši. Kili jan je o polnoči v grašinsko ogrado zlezel žlahtnega sadja krast. Dve vreči**) jabelk nabaše, in ravno s peno vrečo tiho za zidom tapa. V zvoniku dvanajst bije, in veter po drevju zašumi. Kilijan ugleda vštric sebe za zidom čer- nega moziča, kteri kakor naprošen tudi mavho jabelk nese, in z njim beži. Kilijan se prestraši, svojo mavho spusti, in dirja, kur premore. Tudi čemi moz svojo mavho zabuči, in z njim beži, na koncu verta pa zgine. Drugo jutro Kilijan pripoveduj e, kako strašno pošast je vidi!; da pa je kradel, zinil ni. Grašinski gospod pa Kilijana pokličejo rekoč: ,,Ti si nocoj- Šno noč v našem vertu sadje kradel; mavhi imate znamenje tvojega očeta . Cerna pošast, ktero si vidil, je bila tvoja lastna senca na zidu, zakaj *) Neznaboiec ali ajd, ki Boga no pozna. **j Vreča, mavba ali Žakelj. - 05 — mesec je svetil ravno o polnoči. Dal te bom v ječo zapreti Tako se človeku godi, ki nima dobre ve¬ sti; kdor pa dobro vest ohrani, on se lahko strahu brani. Le poprašaj prav čversto: kdo je? postoj, in pa prav ojstro pogledaj. Dober duh nam ne stori hudega, hudega duha se nam pa ni treba bati. V božjih rokah smo. Bati se nam je le hudobnega človeka. Pa tudi drugih strašiti nikar! Strah je zdravju škodljiv, in že marsikteri bedak je strašenje drago plačal. XL1I. Kako je škode varovati. Lahko se škoda zgodi, težko pa se stor¬ jena škoda poverne; otroci imajo škode skerb- no varovati, ker je nimajo s čim poverniti. 1. Kamnje luč a ti je nevarna, gerda navada; hitro škodo narediš, pa tudi lahko človeka ubiješ. Judje so kamnje v svetega Štefana lučali; njim so otroci podobni, ki kam¬ nje mečejo. — Fabijanek je rad kamnje lučal, zdaj na mačke, zdaj na pse ali na ptice. Oče so mu to prepovedovali rekoč: „Fa,bija- nek! ne lučaj mi kamnja; boš veliko nesrečo napravil." Fabijanek pa ni bogal. Enkrat pri¬ de sosed tožit, da mu je Fabijanek dve šipi *) Šipa ali sajba. »6 na oknu vbil. Oče so mogli škodo plačati, in sram jih je bilo, da niso Fabijana bolj v strahu imeli. Pa kaj se je še žalostnejšega pripetilo! Fabijanek z dvoriša čez zid kamnje Inča, ravno deklica memo pride, kamen ji v oko prileti, iu oko izteče. Oh, to je bila nesreča! Berič po Fabijaneka pride, in do kervavega je bil tepen. Stariči so mogli deklici velike bole¬ čine plačati, in vsi ljudje so Fabijaneku spona- šali rekoč: „To je tisti hudobnež, kteri je ubogo deklico ob oko pripravil!" Fabijanek se je ustrašil, kolikorkrat je srečal revno deklico, ki je zdaj samo z enim očesom vid 1 'la. 2. Ne igrajte se z noži, z ojstrimi svinčniki ali s peresi; lahko koga ranite ali oslepite. — Učenci so nekdaj v šoli ostali, in popoldanje šole čakali. Uberejo si drugi druge iz šole zaperati in poskušati, kteri so močnejši. Stefan skoz ključevo luknjico gleda, Markec pa skoz špranjo v njega pljune. Stefan se raz- serdi, pero s klopi pobere, z ojsfrim peresom skoz luknjico žokne, ko ravno Markec oko na luknjo pritisne, viditi, kaj Stefan počenja. Tako je Stefan Markecu oko iztaknil. Oh, bila je žalost in pa jok! Tudi šiba je pela; pa Mar- kecu očesa ni povernila. 3. Doma ročke, sklede, lonce, Verče, kupice in krožnike varno v roke jem¬ ljite. Po nemarnem se naj več škode zgodi. — Mak sel ni na nobeno reč skerbi ime!, 97 zdaj je okno vbil, zdaj krožnik na tla vergel, da so čepinje krog ležale. ,,Le počakaj dečko,“ so oče djali, „ti nimaš, da bi škodo poplačal, če še vdrugo kaj vbiješ, ti bodo v kaki čepinji jesti dajali. In če na oknu šipo zdrobiš, boš moral po zimi ravno tam sedeti, kjer bo merzli veter naj hnje pihal.“ Maksel je čutil, da je očetu resnica, in je vprihodnje dobro pazil, da bi česa ne vbil. 4. Ne hodite po polju, in po travni¬ kih pota ne delajte, če je ravno gerdo bla¬ to, da zimine ne poteptate, in nove steze ne naredite. Pervi se ogne gerdega pota, in misli, kaj pa to? saj tolike škode ne storim. Drugi pa najde pervega sled, in tudi za njim gre, po tem pa sto in sto drugih. Lastniki se jezijo, in gerdo ljudi kolnejo. Kdo je vsega tega kriv? Pervi, kteri je po strani stopil. 5. Na paši živino v škodo pušati napravlja v soseski veliko zamere. Treba je pastirjem na živino dobro gledati, in skerbno vračati, da se ne privadi v škodo hoditi. Na paši plote in meje kuriti, v ptuje polje po krompir in koruzo hoditi, ter jo na kurišu peči, je po tatinsko. Kaj veli sedma božja zapoved? 6. Po vertih in drugod ljudsko*) sadje pobirati, ali v vinograde po grozdje hoditi je greh. Kar ne želiš, da bi ti drugi storili, tudi ti drugim ne stori. *) Ljudsko ali /eyee , mu /ret/ee oa/eejee. ’,eye Jfe%ee ne /eyce/i. /eo y ne e/ee ntc, e? ^ z. . , . o e ne mov-ea yiemetqetie, aee/ ne zeeuettctj 7 ’ en/ ('n eee/u e/e/ret afune/et, /ue/e yiet yeayiee/ure/u. Sfere meta /na en /etae/f ae ne e/cta/u a/renet/e. f/fee/e mev /eaee/et S Jfetz emee /reef/e neyc, '/faetf yiemefey yweef aueyem Jeralam. S/err/ee /eemnee ne/e/etr e/e/re me/e ne vme^efce. /feae/e aerce ye iio/ »efee&j 'M, ) Cie ali čieanje; čičati ali sedeti. 151 Vidi. dljllfo C dafnce tar/i^ivef/na,. na.) /ivaa. 'av izfivode.), dlan a fena nadid. 9/did /e 'e duoje dve.ce n (meto. £o alf vem u umu m tvefa fazafa. Kvfttae/a i/veuedce de r/et zvannate / utami de d ta v a efveua. /C e*mav de i/veno niiyne, ^iaete. (pedav ^vafna devce, /a iz uit ejve. 9J J ,)a/i ue, £ye tja ceuet/ »ati. ( Ma / - £i nitice ne dtviuat, te nitce ne tvaetet. 152 /te/ov nema -o y/uue, »nova n yio- tud (/neti. /dav meto da voc/i, mene /o-ut. t/e.ioda y/auo n (u>t yivazen d/aa, yivazen nor/ trna ue/id ytae>. Ztonya, dr va (/ teče, nt -tve det teyid/(: Zdadov <>e de/o Jioote^e, tado do teza/, /dedov syoe/cy .>eyo, syor/cy zcmye. Zdaad do. dva/i. / 'teče. 'tov oec ,ioyo reta uho /dor/av ao/nce toče, ae dvitd /Zorite ..(rtz U z'////;? air/utie. ite»ye ye t/udo /tjoyu en Z^ar/evn. Z . 'Z o 'Ce neavece nvrs Meče. o nočeye naada dvaua vna-uva. de-. dv 'C. ovnu Avaua, yia imet de/o »n/edo. yivi y. vaua h ve novcu in o (se. dedcev odd ne ve f/e, d ovce ne yiose/r. 158 /tetrdeev ni vnacde r/ornel, jo meče dne e/odve vodje. djtedda f/e/e čtte/i na filar/no ne /ho A (Čjudte e/odjove r/eda, a e/ o ne d e/a v ne Čedne, o ,, e Vvevtcno >tuicen v en a v e/ec e čJtva v eonedji a » e’ ^odj ne je : r/evze' eja, dadov Jee /at 'iy&/ dcdjje je dvanjenajeejce, dadov jnee/en vod. Čddoved odvaca, č/jejj ode/ene. ddtad.ee voda amye > ode Ja o de tez. ddaddev Jvoje, d. de e Če eejča noje/ dce- e/etj' Jtee vveeca, devdeč odvaca. cddo dae/e čovaveite vat/a jdetva dodi. ddjofdefj začne zaače, dav dvojica ce o.ičetČi/ odo vedi Jodaze n mdcee/ojče, dcy do ez njeje/ v jČeevoj/e. ddmevČ noje no jo, ne jeneve. wwta zuevne* de met/ olv-a/e meda , epa dutvtpe emet/o. WM* d/ev/e p/aua /e/e. r//ve/ve'dana p/ana^ite'^iver/ne ve/e do /e^de /aepadl-uo, /a/ z/ate tpeve. / ► / y * 'z &e duela yiweyieuc€d t oft itoya XLVI, Vaja pravopisa in naglopisa . .109 XLVII. Kaj bo iz šolarjev? . . . .111 XLV1II, Skerb za časno in večno srečo . 115 XLIX. Skerb za bližnjega .... 120 L. Zapušena sirotica ..... 122 LI. Kako se s pridom bere .... 124 Lil. Zlata svatba.12G LIH. Zdravo telo naj boljše blagd . . .128 LIV. Kako pošteno dobre volje biti . . 130 LV. Zlata mera v živežu in v počitku . 132 LVI. Desetero nevarnost za mlade ljudi . .134 LVII. Sedem varhov ljubega zdravja . ,140 LVIII. Naj dražje blago.143 LIX. Zlati Čas ...... 146 L\. Zadovoluost je polovica življenja .147 LXI. Trojni smeh v poslednjo uro . . — LXII. Troji prijatli . . . . .148 LXIIl. Slovenski pregdvori . . . .149 -9«0»O-@-C)®C«0- Natisnil L. Grund.