Ob planinski stezi, ki vodi do Male Ruše in 
okoliških vrhov, je tok plazu odložil neverjetno pestro 
zbirko fosilov, ki jih drugače lahko opazujemo tudi 
više ob stezi. Kamnine, v katerih najdemo fosile, so 
temnosivi apnenci in rjavosivi glinavci, ki so nastajali 
v mirnem in plitvem morju pred približno 225 mili-
joni let (obdobje zgornjega triasa). Na naravno pre-
perelih površinah apnenčevih plošč lahko s prostim 
očesom opazujemo drobne školjke in polže, medtem 
ko ponekod prevladujejo ostanki bodic in koron 
morskih ježkov. Dokaj redki so ostanki triasnih vre-
tenčarjev (predvsem rib), ki so za seboj pustili zobč-
ke ali posamezne koščice. Na navaljenem robu plazu 
so med omenjenimi ploščami prisotni tudi večji bloki 
sivih apnencev. V tej kamnini je vrstna pestrost fosi-
lov manjša, saj vsebujejo večinoma le nekaj centime-
trov velike lupine školjk in hišice amonitov, izumrlih 
prednikov današnjih glavonožcev. Više nad plazom 
GEO IZLET
Matija Križnar
Razkriti geološki 
zakladi plazu Stože
Najdišče fosilov in mineralov pod Mangartom
Naravni pojavi, kot so zemeljski in snežni plazovi, so gotovo nekaj najbolj uničujočega za 
človeka, hkrati pa razkrijejo marsikaj zanimivega. To velja tudi za plazišče Stože, ki je nastalo 
ob obilnem deževju sredi novembra leta 2000. Velik zemeljski plaz je odkril veliko najdišče 
fosilov in mineralov, ki ga redno obiskujejo geologi, paleontologi in vneti zbiralci.
Plazišče Stože se 
počasi zarašča, toda 
še vedno so vidne 
nekatere plasti triasnih 
kamnin s fosili (levo na 
fotografiji). Nad njimi se 
dvigujejo strmi grebeni 
iz dolomita, nastalega v 
zgornjetriasnem morju. 
Foto: Matija Križnar
60 

Zraščeni kristali 
kalcita in manjšega 
dolomita so zanimiva, 
a redka združba. 
Foto: Matija Križnar
so grebeni grajeni iz belih do svetlosivih dolomitov z 
redkimi fosili, ki so po starosti nekoliko mlajši od spo-
dnjih fosilonosnih plasti. 
Plaz Stože ni le zakladnica fosilov. V ogromnih ka-
mnitih blokih sredi plazu lahko opazujemo različne 
razpoke, zapolnjene s kristali kalcita in dolomita. Kri-
stali kalcita so veliki do dva centimetra in prosojni, če-
prav so mnogi že korodirani. 
Odkriti geološki zakladi izpod Mangarta so dokaz, da 
narava včasih tudi sama razkrije svoje geološke skriv-
nosti. Razkriti fosili in minerali so sedaj na ogled vsa-
komur, ki ga ne žene zgolj želja po osvajanju vrha in si 
vzame čas tudi za opazovanje žive in nežive narave. 
Ob tem velja opozorilo, da s seboj v dolino ne smete 
odnašati ničesar (to je sicer tudi vodilo pravih planin-
cev), le fotografije opazovanih fosilov in mineralov, 
saj ti ležijo tudi na območju Triglavskega narodnega 
parka. Seveda pa v primeru zanimivih in večjih najdb 
fosilov (predvsem vretenčarjev) lahko obvestite služ-
be TNP ali Prirodoslovni muzej Slovenije. m
Fosilni ostanki bodic in koron morskih ježkov izpred 225 milijonov let. 
Najlažje jih opazujemo na naravno preperelih površinah apnencev ob 
planinski poti. Foto: Matija Križnar
Skupek kristalov kalcita na navaljenih blokih sredi 
plazišča. Previdnost ni odveč, saj so mnoge skale 
nestabilne. Foto: Matija Križnar 
Nakopičenje bodic morskih ježkov in majhnih 
lupin školjk predstavlja najbolj značilne fosile. 
Foto: Matija Križnar
Prerezi večjih triasnih školjk na površini 
apnenčevega bloka ob robu najdišča
Foto: Matija Križnar 
61  marec 2018   PLANINSKI VESTNIK