ciro/)sL'(i rerUkaht "(str. 15i) - "Ualkan" jf in ostaja "Ualkan" samo vkolikor jo tudi l':vropa lialkanistiCna institucija Ker nam "prcdsta-\-a" pomaga ra/.umcti. kako rcprculuciranio "strukturo", jc pomembno tudi iprtifanje siibjcktlirtclje. vprašanje lire/.pogojne in "odtujene" iilentilikacije. ki nas porine v \vl-alternativo (I.;icanov koncept, ki ga .Močnik l>ona/ori /. aliernati«), v katero smo jvi.stav-Ijeni, ko nekdo od nas /.aliieva "Denar ali Življenje"). Ko delujemo kot akterji-subjekti -ko ■dru/beno situacijo" subjektiviramo -takrat prepro.sto reproduciramo in.siiiucio-nalno .strukturo, s tem korakom pa .Močnik ume.sti ideološko inier|x.-lacij<> v teorijo institucije. .Subjekt je učinek intersubjikiivnosii in skupina je intersubjektivna ra/.scžnost ■družbenega dejstva" institucije, zato moramo upoštevati, da posameznica in po.sa-me/.nik razumevata, .se oilločaia in s)M)-ra/.ume\'aia na podlagi repertoarja miselnih shen» (pred.stav) iz ideološkega inventarja dru/ln;. .S|V)raziMiicvanje z;ihtev-.i vsaj eno brezpogojno identifikacijo (v .sodobnem č-.isu najprej nacionalno identifikacijo), pri tem pa razlika med (s|>o)razunievanien> in dekrt-anjem ostaja neizbrisljiva pri (spo)ra-zunjcvanju .se akter trudi skrčiti možne interpretacije v okvire čim večje "enosniiselno-stt", hkrati interpretiramo na podlagi "pogojnega verjetja", pri delovanju pa je ilrugače, interpretacije delovanja .skušamo razširiti, utemeljili na čim wč ozadjih, hkrati pa delujemo na po-ila) in s tem povezanimi |K)sledicami, nakaže problematiko in meje (razredne) "zavesti", nakaže te(le)ok)skoM identitetne-ga izreka in terori/em identiieie. opredeli nujnost po opustitvi -tniihhiig hlocks theorv' in opozori na imanentnost ideološke komponente .socialne konstrukcije in spoznavnega predmeta ilriižboslovja. Pokaže tutli institucionalno hipokrizijo slovenske po.so-cialisiične uretlitve in itleološk teorije so poleg teoretskega. zagotovo tudi politični tekst i;nkratno dek). ki ga toplo pri|>oročam vsem i/ "lega" območja (Zelo za! hi rekel .Marcel Štefančič |r). MirsadBF.GIČ Katarina .Majerhold in tir Dejan Jelovac Univerza pleSe avtonomno? Prispevki k repertoarju univerze za ireije tisočletje (zbornik) .^ludentska organizacija Univerze v l.jubljani in ZavotI Radio .^lutlcnt. Ljubljana 1999, 150 .strani Sto|ieideset strani tlebela kniiga je, kot nam v u\T)du zaupa urednica, zbornik aktu-alno-kriti.ških prispevkov slovenskih "uni-verziietnikov", intelektualcev, državnih uslužbencev in štutleniov na temo univerze (■Univerze"), njenega poslan.siva in uniešče-nosti v .sodobne družbeno-njaierialne oko- liščiiK' 1er "prohleme' njenegu obstoja, pri-h(Kliiosli in IxKloCnosti v naslcilnjcni, "tretjem" tisoCIcijii. Leitmotiv zbornika je kri/.a l'nl\er/e. je občutek umika L^niverze. njene -pri^iti/.acije" in aOiIiKiemokratičnosti, ki izvira iz instriimentalizacije univerzitetno-akaileinskega sistema in narcisoitine samo-zazrtosti (nekaterih) sodobnih akademikov, ki. nietlteni ko J^ivijo za "priHlukcijo" dipk)-mantov. izhajajo in stojijo (zgolj) v jiolju "/nanosti" in znanstvenosti. Knjiga je eden i/med rezultatov jirojekia "Kriza Univerze in njena naloga v (irihodnjem tisočletju", ki ga je izvajala skupina Študentov v okviru ljubljanske Študentske organizacije (SOU). sama publikacija pa je izSla s podporo Kadia Študent. Pri razkrivanju prednosti in pomanjklji-voNti našega visokošolskega sistema, jiri omogočanju prolileracije jirvih (tj predno-.sti) in pri inlpravljanju "učinkov" drugiii (t j. I>omanjkliivo.sti) jc nujno i\iorno .sodelovanje mened/.menta (univerzitetne in fakultetne ailininisiracije), peilagoSko-znanstwnesa kailra (profesorjev in ostalih akademikov), regulativno-materialnih akterjev (t.j. državnih organov, njihovih resursov in institutov), "zainteresirane" javnosti ter .seveda .študentov. kol enih izmed "ciljnih" skupin si.stema univerzitetnega izobraževanja. V.sehinske zapike. "pereče" tematike (in njih ohravna-ND) so. kol Se obr.izloži urednica, izbrali avtorji prispevkov .sami: tako obravnava dr Darko .štrajn motive razporejanja in delitev moči n:i naši univerzi, dr Sonja Kump pred-st;ivlja (K-rspektive univerze v 21. .stoletju, dr l';i\le Zgiiga opreiieljuje in osvetljuje \cOno vprašanje ":iviononiije univerze", tir hnine Adam predst;ivi o.sebne izkušnje na "naši" (ljiiblj:in.ski) in tujih univerzah, dr Jože .Mencinger piSe o avtonomiji in (posledično večji) odgovornosti. K:itarin:i .Majerhold nakane relacije meti znanjem in močjo v (sotlohni) družbi, tir Dejan Jelovac razniišlj;i o nast:ivkih, možnostili in |>ogojih univerze (kol sistema in fenomen;i) v kontekstu (post)moderneg;i izkustva, dr Mogomir Miliew nak:i/.e nujo po obči "nioderni/uiciji" univerze (tlemokralizaciji. regionaliz;iciji, povečani receptivnosti, inkluzivno.sti in llek-sihilno.sti). Na koncu sledi .Se opis in analiza empirične raziskave, ki je bila v sklopu ome- njenega projekta opravljena na ilve otlstot-nem reprezentančnem vzorcu Studentosi;i\i članku l'ci's/)cL'iife liiiiierze v JI. stoleljii diskurz o "krizi Univerze" med thv osi riztniSljanj:i o univerzi: "Univerza je kulturna institucija" in "Uni\vrza je .servisna .služba'. Znotraj l;ikega |X)lj:i |-)a je v.saki univerzi temeljen "njen" odnos tlo tlružlH.' (drž:ive) kot "sistemskega okolja", .\vtorica predstiivj v n:idalievanju tri smeri, .skupine tridicionalnega (kl;isične.n:i) umevanja odnosa med univerzo in družN) (državo): idealistično perspektivo, ki izhaj;i iz nenvSke idealistične filozofije, funkcion;i-listično |K'rspekii«i, ki temelji na ameriSki funkcionalisiični misli, ler racionalistično pers|H'ktivo. ki prihaj:i v.se liolj v ospredje pri oblikovanju pretlmet;i in cilja javnih (visokošolskih) politik. Ce za prvi dve umevanji odnosa uni\erz:i-država (družba) velja, iLi .sta živeli v časih bolj elitne, homogene In •■k:istne" univerze, pa slop:i racion:i-listična pers|x.'ktiv;i ospredje z vse \ečjo kompleksnostjo, mno/.iinosljo, iliver/ilika-cijo in ililerendavijo univerzileinega sistema. Najprej idealistično umevanje «Kino.sa iini\vr/a-oldt<>v "model" za klasični tip umcvanja univerzitetnega sistema. .se ilezinteresirana učenost in moralno «)hlikovanje družbe |x)d okriljem biro-krai.ske ilržavr ne zmoreta razvili v zadostnem ob.segu. 1-unkcionalistično umevanje univerze i/vira i/, amcri.ške .sociologije iz sre-tline 20. stoletja. Osreilotoča .se na funkcije univerze v družbi (in nacionalno, ekonomske, tchnolo.^ke... prispevke Univerze k "napretlku" "celote"). 2e l'ar.sons je umcval univerzo kot vodilno, osreilnjo komponento razvojnega procesa sodobnih družb, univerzo kot odg(m)rno "produccntko" Ker je vsak funkcionalizem diferenciiran, tako tudi lunkcionalisiična perspektiva ne ponuja enotnega modela Univerze, nosi pa uti-litaren naboj in jioudarja odprio.si in tekmovalnost. Ostane nam .še nič manj utilitaristična racionalistična perspektiva, ki poudarja načrtno vodenje, upravljanje in k(K)rdlnacij() univerzitetnega sistema, .saj le ta |M)m.iga krepiti konkurenčnost in (gospodarsko) rast "nacije". "Racionalna" univerza .se «Kipim l.-iiri tlo.siopnost .študija). i/.boljSuje (po.staja vse bolj učinkovita in u|xir.tbna) in diverzificira (čedalje različncjši profili univerzitetno izobraženih). I)ržav;i pa pouilarja ponK-n univerzitetnega mcncdžmenta. evai-vacij in koordiniranih mobili/.acij univerzitetnih "virov". Avtorica .še na kratko pred.siavi knmologijo vi.soko.šolskih iK)liiik ("zgcKiovino" univvrze). ki v zadnjent času [poudarjajo načela .samoregulacije. ".strateške izralK-' srcilstev in diverzifikacije finančnih virov, povvzovanja (internacionalizacije), odpiranja ter tekmovalnosti. Kol pravi Kuni|Tova (str 2K) "Država |torcj| pričakuje, da IkkIo luiiverze i.siočasno javne .službe. avlononme kulturne institucije in tržno usmerjena korporativna |'XKljeIja", ki botlo izpolnjevale .standarde lojalno.Mi, kakovosti in učinkovitosti. Ker pa je to izreilno težko, .se .sodobna univerza giba v smeri korpora-tivnega javnega servisa s poudarkom na učinkovitosti. l',ivlc Zg.iga go\'ori v članku Artoiioiiiija, 1(1 i i-čiio iprtiidiijc.. o "dialektiki" avtonomije in otlgovornosti .sikanja incil ■ilru/.beljave izohr.iževalnih pro-gr;imov vključiti .študente ter tuili z ocenjevanjem In n;iilziranjem pcd.igo.škcg.i dela i/boljšati organiz;icii<) in iz|H;lj;iV() študij;i. Z;i dobro |xd;igoško delo pa je nujno ustrezno raziskovalno diU), ki temelji na (.samofkri-ličnosti in ki prcra.šča tržno usmerjeno in tržno izpeljano niziskovanjc. l'o mnenju ;ivtorj;i je Univerza v I jubljani n;ijpomcmlv nej.sa izobraževaln;i. ra/iskov:ilna in znanstven;! institucija v Sloveniji, kar n;imer:!va tudi o.stati. V pris|x.'\ ku Znanje, družba in moč oriše K;itarin;i .Majerhold sodobno nar.ivo univerzitetnih .struktur Glede na to. da .se vednost (znanje) vpisuje v obstoječe odnose in Mrukiurira odnose moči, je ircb;i z znanjem r.ivnati "previdno"; (znanje) ni .samo .sebi namen, znanje zaživi v intersubjckiivno.sti in prav z;!raili posl;instv;i Univerze kot take. jo je t>oirehno ubrati, ko ta na iransvcr/ali ;ik;!dcniskc .svobode in ;ivto!lomije z,;!idc ali p;! t;iva na mestu. Z /.ndnjim linigom nnirerze skuS;i Dcj.in Jclovac pokazati na s|>ornost in problematičnost vsega, kar je povezai«» z univerzo (n;!men ustanovitve. r;i/logi obstoj;!, notranji in zunanji oilno.si. vpr;i.šanje resursov...). Univerza jc v mnogoiem prcd-Icvdaln;! ustanova, njen;! "avtonomij.!" pa idcoUi.ška samoprcvara in mii (tako je žc Platonova akademija, kot pr.ivi na str. 79 .|clov;ic "...učili.ščc posvečenih izvistnižev. izbrancev in maziljcnccv za o|>ravila go.spodovanja z iluhom in drž;ivo,.."), univerza je žc spočeia kot "partijsk;! šola papcške kurije". Četudi .sam termin "univerza" pomeni v latinskem jeziku celost, enovitost, posplo.šeno.st, p.i tega v il;m;!.š-njcm "univerzitetnem" .svetu ni videli, uni-\rrza je prej "omejeno suverena" Ijniverza je /aprt. skril prostor, je konscrv;!tivn;! duhovna ustanov;!. |ioln:i teo-tchno-iilco-lo.ške mislilik;icije in predstavlja paradigmo (vseh) -izmov Institucionalizirana volj;i do moči spro.šča na univerzah infmiilni Ictiši-zcm dogmatike. Tako jc danes ugled Univerze s|V)dkopan. ;ivtoriteta zbledel.!, bistvo in z;ičctna priz;!ilcvanja sta sc sližila, še skib.še pa je s perspektivami, lako ila po (.s(Kialncm) prostoru vxdno znova odzvanja vpr.išanje: z;ikaj sploh Univerz;!!' .S prispevkom Drama iinli crzc - ic tisoč lcl> jTonudi Bogomir .Mihcvv nck;ij rekvizitov in idej za sicn;irij in režijo "visoko.šolskc ilr:!me", v z;ičctncm ilclu p;l tudi n;!k;ižc n:i-st;!nkc in r;!/.voj [ircilhoilnic .sodobnih univerz, ki .se kažejo kol vi.soko dilcrcnciiran. ilivcrzificiran in dcmokr;itiziran prostor vi.sokošolskcga množične! jšc)ga študija Sledi opis ljubljanske univerze, njenih pogl;!-vitnih zn;!čilnosti. njenega razvoja in usmeritev. .Mihcvc ojvizori na neustrezno org.i-niziranosi študentskili struktur kot akterjev univerzitctneg;! življenj;! in poud;iri, d;i n;!S kriza množičnega moilcla vi.sokcga .šol.stv~a .ši-le čaka. Hodočnosi Univerze vidi v odpi-r.inju, vzpostavljanju partnerskih oilno.sov z okolico in notninji dcmokratiz;iciji. nov. "integralni" uukIcI univvrze jc stndenKcn-tcrcd izobr;iževalni ("učeči-.se") sistem, prav tako pa se Univerza nc more izogniti vplivom in učinkom rcgionalizacijc in glob;i-liz;icijc. .Marsik;ij bo v bodočnosti Univerze |K)trcbno spremeniti: upoštevati jc potrebno prav ico lio i/.obražcvan|a ter naCcli vscživ-Ijcnjskosti ter enakopravnosti Stiiclentov, zagotoviti svohoik) raziskovanja, iviiičevanja in »inietniškega ilela ter oniogoCiti avtonomijo, [■K)trebno je skrbeti za kakovost v.seli akademskih dejavnosti ter vsem vpletenim in "prizadetim' (zaposlenim, Studenton), javnosti) omogočiti sdločanje in soupravljanje (Mihevc predlaga tudi vzpostavitev "akademskega zbora" in "sveta uporabnikov"). Cilede na "splošno" stanje duha pa avtor jiričakuje. da .sc l>o "vi.st)košol.ska /-iko-nodaja', ki je trenutno v procesu adaptiranja in ilop9-x (pbk). Družinska kmetija in kmečka družina sta sredi.ščni temi riiralne.s in družinsko kmetovanje - znotraj kmečke družine: ilelitev vin»v - zagot;ivljanje prihodnosti: reprodukcijska vlog:i kmečkih žensk - ženske v družinskem kmetovanju na Irskem: zaključki in razmišljanja Dodana bibliografija obsega 212 enot. ki so v indeksu opremljene s stranmi besedila, na k:iter;i .se n:in;išajo. V n;id:iljcvanju se omejujem n;i glavne vtise, ki mi jih je z.:ipu.stilo brinje O Harine knjige.