Dober svet kmetovavcam.
Letašno zimo se vidi po njivah dokaj v velikih in majhnih kupih navoženiga gnoja. Ljudje hite z njim iz dvoriš nekej zato, ker imajo zdej bolj čas, oni in tudi njih živina, in ker se na saneh z manjšim terpljenjem izvozi; nekej pa tudi zato, ker je na dvoriših drenj, in ker bi potlej?, ko bo setev na versto prišla, slabji poti in deževne vremena biti utegnile. Ali skušnja nas uči, de če gnoj bolj terdo in na miru leži, dokler ga po njivi ne raztrosiš , več ohrani v sebi svojih gnojilnih lastnost; in bolj rahlo ko v kupih leži, pred sperhne, ali kakor pravimo, zgori. Po kemijsko se to reče: gnoj v svoje pervine razpade, in v gaze spreminjeni deli se iz njega izkade. Zato je že znano slednjimu kmetovavcu^de se iz hlevov pokidani gnoj mora vselej dobro potlačiti.
Torej se mora tudi reči, de gnoj, ki ste ga kmetovavci to zimo v velike kupe na njive navodili, in ga dobro potlačili, ne bo kej škode terpel; škoda, velika škoda pa se bo zgodila vsimu tistimu gnoju, ki je v majhnih kupih na njivah. Dokler je mraz , mu ne bo sicer nobene kvare, ker v mrazu ne bo zgoril; zakaj de kaka reč v svoje pervine razpade, ji je za to vselej potreba gorkote in tudi nekoliko mokrote; pa precej ko bo bolj toplo in mokrotno vreme nastopilo, bojo rahli kupci vašiga navoženiga gnoja vsi sperhneii, de ne bo druziga na njivi ostalo, kakor nekej persteniga, pustiga bilja, nekej pepela, in pa nekej suhiga listja, kte-riga vam bo morde še sapa vzela in raznesla. Vsi redivni deli pa bojo iz njega ušli, in se po zraku razpustili.
Vse to nam bojo učeni gospod Vertovc v svojim kemijskim nauku, ki so ga jeli prikladati našim Novicam, ob svojim času bolj na tanjko, in pa kakor znajo, de ne nobeden tako, umevno in perljudno povedali. Zatorej tudi vi ljubi kmetovavci! te perloge večkrat pazljivo in marljivo prebirajte, ter si jih v glavo vtisnite, in gotovo bote imeli obilen dobiček od tega.
Za zdaj od nas le samo ta svet vzemite, de brez sile nikar gnoja ne prevlače vaj te: če ni drugači, de ga morate zdaj na njive voziti, ga na velik kup terdo potlačite, in ko bo čas zato prišel, ga le naglo raztrosite. V majhnih, rahlih kupcih ga nikar nikoli dolgo ne pušajte, ne zdaj, drugikrat pa še manj, temuč le raji ga berž, in če ga imate že zdaj tako navoženiga, ga koj po snegu raztrosite. Raztrošeni gnoj, ki se v kepah ne derži, ne more ne kipeti ne zgoreti, torej skorej nič ne zgubi svoje redivne moči, razun tega, de ni tako vroč, in de je, kakor pravimo, umorjen, kar nekterim rastljinam kakor želji, lanu in ječmenu dobro dene. Per ovsu smo se pa že prepričali, de mu vroč gnoj, kteri še le v njivi kipi (gahrtj, bolj tekne, in de je torej prav, de se za oves koj iz hlevov navoženi gnoj podorje.
Ne moremo vam zamolčati, dragi kmetovavci! de z gnojem se ne znate še nič kej obnašati, kakor vemo od nekterih nemških in belgijskih dežel, kjer se pa tudi na majhnih prostorih čuda obilno
perdela. Tam gnoj z veliko skerbjo napravljajo, ga z gnojnico polivajo, sončne vročine in soparce varjejo, ga po nemarnim nič ne zgube, kar se per nas dokajkrat pergodi. Tam je lepa gnojna jama, terdo potlačen kup gnoja na dvorišu znamnje umniga,pridniga in premožniga kmetovavca. De boš pa imel obilno dobriga gnoja, skerbi, de boš tudi dobro redil svojo živino; siabo rejeno živinče ne da nikoli mastniga gnoja. Imej torej raji manj kakor preveč živine, de bi je, kakor je potreba, ne mogel prerediti. Živino vselej zdobroN tečno pičo oskerbluj in snažno jo derži. Če imaš njive, travnikov pa ne, sej nemalo več detelje, grašice, in ako hočeš, vsaj za poskušnjo, nekoliko travnih semen, ki sovNovicah večkrat oznanjene, in ob kratkim se bo tvoja kmetija povzdignila , de bo veselje. In ako boš per tem tudi pravično, pošteno živel, se Boga bal in greha varoval, boš imel gotovo tudi božji blagoslov nad seboj, in po besedah sv. pisma se ti ne bo bati, de bi kruha prosil ti in tvoj zarod. Ps. 36, 25.
___________                         Okra.
30