otoSoM v QotovM
Leto XXI., št. 90
Ljubljana, petek 19. aprila I940
Cena 1 Din
Upravruatvo. Ljubljana, Knafljeva & — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg ftt. ?. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St- 190.
Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 312«; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon Stev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Fantazija in dejstva
Na tem mestu smo že ponovno pisali o »živčni vojni« in opozarjali čitatelje na njeno nevarnost. Pisali smo o njej, še preden je izbruhnila nova vojna v Evropi, kajti »vojna živcev« ni nastala šele z oboroženim spopadom treh velesil, ki si danes stoje nasproti. Ona je tvorila tako rekoč uvod v novo vojno. Toda medtem ko je bila poprej namenjena predvsem verjetnim sovražnikom v novem oboroženem spopadu, je danes namenjena v prvi vrsti narodom in državam izven vojne.
Ze dosedanji razplet vojne je pokazal. da je »vojna živcev« v marsičem nevarnejše orožje od samega pravega orožja. Medtem ko je pravo orožje vidno in so ž njim opremljene regularne vojske, je »vojna živcev« neprestano »v zraku«, a je nevidna. Sredstva, ki se jih poslužuje, največkrat ne kažejo na zunaj nobenega znaka nevarnega orožja.ker se vselej poskrbi, da se njihova sumljivost kolikor mogoče zmanjša. Med najbolj značilna sredstva »vojne živcev« spada nekontrolirano raz-širjevanje raznih senzacij, po možnosti kar najbolj vznemirljivih vesti, ki se-jejo zmedo, kjerkoli se pojavijo. Njih izvor je danes tem težje preveriti, ker se »vojna živcev« ne poslužuje samo ena država, tudi ne samo države, ki so v konfliktu, temveč že tudi države izven njega, med njimi posebno velesile. ki jim stališča nevtralnosti ali ne-vojskovanja ne diktirajo kaki posebni obziri do drugih, temveč samo zasledovanje lastnih interesov. Ne smemo namreč pozabiti, da so v tej vojni neposredno udeležene še vedno samo tri velesile, kar štiri pa so izven nje, med njimi tudi dve evropski, Italija in Rusija.
Niti v Rimu niti v Moskvi na odgovornih mestih ne prikrivajo, da morajo navzlic svojemu stališču nevtralnosti ali nevojskovanja stalno paziti na svoje interese in samo po tem odrejati svoje zadržanje. Zato so za realističnega opazovalca mednarodnega razvoja spremembe v sedanji politiki obeh držav vedno mogoče, postanejo pa lahko v gotovih primerih celo nujno potrebne. V tem smislu je na primer ravnatelj italijanskega lista »Telegrafo« Ansaldo naslovil v svojem radijskem nagovoru na italijansko vojsko svarilo vsem Italijanom, »ki mislijo, da bo Italija do konca vojne ostala izven konflikta«. Zato da je treba stalno misliti tudi na drugo možnost, na vojno, »na katero se moramo pripraviti«. To je bil smisel Ansaldovega alarma, na-menienega predvsem Italijanom, ki se udajajo utvari o večnem »nevojskova-niu«. na drugi strani pa tudi inozemstvu. in sicer onemu, s katerim ima Italija, kakor zatrjujejo v Rimu, »še neporavnane račune«.
Tako ni moglo nikogar presenetiti, da so italijanski listi izrabili prav novi razvoj na evropskem severu, ko je nastal videz, da utegnejo pasti tam velike. znabiti celo končne odločitve, za novo predložitev svojih računov. Ti niso več za nikogar tajnost, saj tvorijo že dolgo iedro vseh nesporazumov med Rimom na eni ter Londonom in zlasti Parizom na drugi strani. Te taktike so se v Rimu že v nekaterih drugih primerih poslužili. pri čemer jim je zveza z Nemčijo vedno prav prišla. Zato je razumljivo, ako so Italijani tudi v novem razvoju zaradi dogodkov na severu izkoristili nemški adut, da bi tako učinkoviteje prikazali zapadu svoje zahteve. Ko so se vsi italijanski listi brez razlike postavili v nordijski zadevi na nemško stran, je oficiozni rimski organ »Giornale d'Italia« začel objavljati iz peresa svojega ravnatelja Virginia Gayde trezno in zmerno pisane članke o italijanskih interesih v Sredozemlju. V njih ne izključuje v naprej angleških in francoskih interesov na tem področju, pač pa znova nakazuje italijanske zahteve, ki jih prikazuje kot italijansko življenjsko vprašanje.
Nerealno bi bilo. ako bi v tem videli kak preokret v italijanski zunanji politiki Vsi inozemski dopisniki v Rimu — opozarjamo tu tudi na dopis našega rimskega poročevalca, ki smo ga objavili včeraj — ne vidijo namreč nobenega znaka, da bi se bilo stališče italijanske vlade glede »nevojskovanja«, kakor je bilo objavljeno v septembru lanskega leta, v čemerkoli spremenilo. Zato odpadejo avtomatično tudi vse fantastične domneve, ki so te dni polnile liste, o nekih dozdevnih italijanskih pripravah kjerkoli in proti komurkoli. V Rimu ne ta je, da se pripravljajo, in sicer temeljito pripravljajo za primer, da bi se morala končno tudi Italija odločiti za vstop v vojno. toda to še daleč ne pomeni, da bi Italija na tako odločitev mislila že sedaj. odnosno. da bi bila že sklenjena stvar. To pa v naprej izključuje kakršnokoli »avanturo« z italijanske strani. kajti področje, ki zanima Italijo, zanima tudi vse ostale evropske vele-
Reynaudov uspeh v senatu
Francoski senat /e vzel v taini seli poročilo predsednika vlade o vomem in političnem položaiu z velikim odobravanjem na znanie — Moina okrepitev
pozìciie Reynaudove vlade
London, 18. aprila, s. (Reuter) Danes popoldne i e bilo zaključeno tajno zasedanje francoskega senata, ki se i e pričelo v torek zjutraj. Edini namen tajnega zasedanja ie bil. da sliši senat poročila voiaške. mornariške in letalske komisije senata in o njih debatira.
Na koncu tajnega zasedanja je imel danes ministrski predsednik Reynaud eno-uren govor, v katerem je pojasnil vojaški, politični in diplomatski položaj. Glasovanja na tajni seji ni bilo, vendar je bil govor ministrskega predsednika Sprejet, kakor se je izvedelo, z izrednim in dolgotrajnim odobravanjem. Takoj po taini seii je bila popoldne še javna seja senata. Ministrski predsednik Reynaud je podal
kratko izjavo, v kateri ie izrazil priznanje visokemu čutu patriotizma in dosto-janstvenosti. ki sta se pokazala v taini seji. Ponovil je namen vlade, da nadaljuje z vsemi sredstvi delo za končno zmago v vojno, v najožjem sodelovanju s parlamentom. Ta izjava je doživela zopet izredno odobravanje vsega senata. Vsi senatorji so vstali in prirejali Reynaudu dolgotrajne ovacije. Neprestano so se ponavljali vzkliki: Bravo! Manifestaciie so nudile prav neobičajno sliko za francoski senat.
Na podlagi velikega uspeha, ki ga ie ministrski predsednik Reynaud ob tej priliki dosegel, smatrajo v političnih krogih, da je položaj Reynaudove vlade zelo utrjen.
Balkan in Indija pred angleško zbornico
Ministrski predsednik Chamberlain o balkanski konferenci v Londonu — Položaj v Indiji je zelo težaven
London, 18. aprila, s. (Reuter). Odgovarjajoč na neko vprašanje, je podal ministrski predsednik Chamberlain danes v spodnji zbornici nasilednjo izjavo o konferenci angleških poslanikov na Balkanu, ki je bila v ponedeljek zaključena v Londonu: Tekom približno 9 dni, ko so se mudili angleški poslaniki z Balkana v Londonu, so bila z njimi proučena glavna vprašanja položaja v južnovzhodni Evropi. Pri konferencah sta bila navzoča tudi angleška veleposlanika v Rimu in Moskvi. Razen sestankov z raznimi člani vlade so se angleški poslaniki posvetovali tudi z lordom Svvintonom. predsednikom novoustanovljene družbe za pospeševanje angleške trgovine z Balkanom, ki jc dobila ime »United Kingdom Commercial Corporation«. Razgovori so pokazali posebno zanimanje, ki ga angleška vlada posveča prizadetim državam. Glavni predmet razgovorov je bil ohranitev miru in pospeševanje varnosti na Balkanu in v podunavskih državah. Angleška vlada zelo želi, da bi videla povečanje medsebojnega razumevanja med temi evropskimi državami. Nobena izmed njih nima razloga za bojazen, da b' zavezniki kdajkoli ogrozili njeno neodv isnos-t Angleška vlada si tudi prizadeva, da zagotovi stalno povečanje angleškega trgovinskega prometa s temi državami
Notranji minister Anderson je sporočil, da je vlada med civilno prebivalstvo v Angliji razdelila že dva in četrt milijona jeklenih zaklonišč za zaščito pred letalskimi napadi, ki nudijo zaščito 11 in pol milijonom oseb. Tu še niso vpoštevana razna javna zaklonišča kakor tudi ne ona v kleteh privatnih hiš.
Za interpolacijami je razpravljal parlament o položaju v Indiji, v zvezi s predlo-
gom za podaljšanje pooblastil 7 provizorič-nim vladam, ki so bile imenovane po odstopu kongresnih ministrstev. Državni podtajnik za Indijo Mili je izjavil v svojem govoru, da je bilo prekinjenje razgovorov med podkraljem in Gandhijem vladi v veliko razočaranje. Kongres zahteva popolno neodvisnost Indije, česar pa vlada ne more sprejeti. Kongres odklanja celo statut dominiona. kar pa bi poru.šillo imperialno strukturo in bi pomenilo popolno prekinitev sedanjega položaja ter tudi obveznosti, ki jih ima Anglija napram manjšinam v Indiji. Pa tudi muslimanski predlog za ustanovitev avtonomnih ozemelj bi bil nasproten edinosti Indije. Položaj v Indiji trenutno ne opravičuje nikakega optimizma. Edina dobra stran je, da je Gandhi izrazil željo po odstranitvi difcrcnc med posameznimi kastami in manjšinami v Indiji. Podkralj je slej ko prej voljan delati za ublažitev teh diferenc Resolucija, ki jo je sprejo! kongres v Ramgaru. pravi, da bo kongres brez oklevanja uvedel civilno nepokorščino, kakor hitro bo organizacija v to svrho izvedena. Če bo na nesrečo ta sklep res uresničen, bo angleška vlada nastopila proti njemu z vsemi protiukrepi
V sličnem smislu je govoril v zgornji zbornici minister za Indijo lord Zetland. Izjavil je, da jc bistveno vprašan <e bodočnosti Indije v tem. ali bo kongres zaprl vrata do onega edinstva Indije, za katerega sc sam tako mučno zavzema. Od tega vprašanja je odvisna usoda Indije. Izrazil je upanje, da bo še mog; čc najti zlato pot, ki vodi do sprave. V štirih provincah v Indiji, ki imajo šc redno vlado, posluje administracija brezhibno, kai daje upanje za boljšo bodočnost.
Italija ln zavezniki
Italijanska vlada k baje zepet protestirala proti razširjenju blokade na Balkan
London, 18. apr. z. »Evening Standard« napoveduje v svojem današnjem uvodniku, v katerem razpravlja o položaju na Bližnjem vzhodu in še posebej na Balkanu, da bo italijanska vlada v kratkem gotovo spet protestirala pri zapadnih velesilah proti razširjenju blokade na Balkan in dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja. Angleški vladni krogi sicer še nič ne vedo. da bi se pripravljal kak protest in zagotavljajo celo, da je sporazum med Italijo in zaveznikoma še zmerom mogoč. Če pa bi se Italija odločila za kakšne posebne ukrepe na teh
področjih, bi morala pač računati s tem, da so tudi zavezniki pripravljeni na vsak mogoč razvoj položaja v jugovzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu.
Nevtralni opazovalci v Rimu po navedbah omenjenega lista sodijo, da se Mussolini še ni definitivno odločil, ali naj gre Italija v vojno na nemški strani. V svoji politiki je imel Mussolini doslej zmerom srečno roko. Vodilna misel Mussolinija kakor tudi Ciana je še zmerom, da bi Italija ostala izven vojne.
Curih. 18. apr. z. »Neue Zürcher Zeitung« v poročilu o razvoju položaja v ju-
sile. od katerih so tri v vojni, ena pa formalno nevtralna. Sto in sto tehtnih razlogov govori na tem področju proti »avanturam«, ne le za Italiio, temveč tudi za vse ostale velesile. Zato imajo v Rimu prav, ko zatrjujejo, da so vesti, ki govore o razširjenju evropske vojne tudi na Sredozemlje ali evropski jugovzhod, samo fantastični alarmi, ki ne odgovarjajo dejstvom. Vse te senzacije brez realne podlage lahko mirno uvrstimo v vrsto standardiziranih proizvodov »živčne vojne«. Njih namen je samo beganje širokih množic.
Res je, da so se italijanski listi z vso odločnostjo zavzeli te dni za nemško stvar, toda to povsem odgovarja izpolnjevanju politične in vojaške pogodbe z Nemčijo z dne 22. maja 1939, ki v svojem drugem členu pravi med drugim: »Ako bodo varnost ali drugi interesi ene izmed podpisnic ogroženi od zunaj, bo druga podpisnica nudila ogroženi stranki vso svojo politično in diplomatsko jxidporo, da se ta nevarnost odpravi.« Doslej še ne moremo trditi, da bi italijansko-nemško sodelovanje prešlo to stopnjo »politične in diplomatske podpore«, o kateri govori navedena pogodba. Značilno je, da je rimsikd poluradni ■ bulletin »Informazi-
oni del Giorno« glede na zavezniške kritike na naslov italijanskih listov izdal pojasnilo v katerem pravi msd drugim: »V ostalem ni italijansko časopisje izreklo nobene prenagljene sodbe. temveč je povsem pridno zabeležilo samo dejanske činitelje. ki so kazali na nemške uspehe. To odgovarja končno od Italije k temu konfliktu zavzetemu posebnemu stališču, po katerem naj bi bilo razširjenje konflikta očividno v želji zaveznikov.«
Dejstvo je potemtakem, da se Italija ne želi prenagliti z nobeno odločitvijo. ki bi skalila mir na evrooskem jugu. Homatije na severu, glede katerih se je postavila na nemško stran v smislu svoje pogodbe z Nemčijo, je izrabila samo za to, da zopet enkrat glasno predoči zaveznikom svoje sredozemske zahteve, ne da bi se zaradi tega odpovedala stališču »nevojskovanja«, a ne da bi seveda opustila obenem priprav za morebitno udeležbo v sedanji vojni, kakor je o tem govoril ravnatelj »Telegrafa« Ansaldo. Vse drugo je očividno plod fantazij in del »vojne živcev«. Ta pa sili danes povsod k enemu samemu zaključku: k čim večji čuječnosti in pozornemu opazovanju, ne pa k zbeganosti, ki je danes morilka narodov.
govzhodni Evropi ugotavlja, da težave, ki so nastale v trgovinskih odnošajih med ; Veliko Britanijo in Italijo, niso nepre-i mostljive, čeprav so bila trgovin-[ ska pogajanja prekinjena. Vsekakor je računati z nadaljnjim prizadevanjem zaveznikov, da se blokadni obroč okrog Nemčije popolnoma sklene, vendar bi bilo mogoče tudi v takem primeru še zmerom v polni meri vpoštevati italijanske interese. Nasproti vestem o proglasitvi Barija za vojno področje in o nekih italijanskih okupacijskih podvigih na drugi strani Jadrana, ki so se izkazale za neresnične in so bile tudi že demantirane, so se pojavile tudi vesti, da so Angleži neposredno prizadetim državam zagotovili, da jim bodo stavili nemudoma na razpolago vse potrebne količine najmodernejšega orožja.
Odmev ureditve plovbe na Dunavu
London. 18. aprila j (Havas). Odločitev mednarodne podonavske komisije, da pristane na kontrolno službo ki jo bodo skupno izvajale ob Dunavu ležeče države, je napravila v Londonu zelo ugoden vtis. V merodajnih krogih pripisujejo temu sklepu velik pomen, tako z gospodarskega, kakor tudi z zgol j prometnega vidika ker je s tem zajamčeno nemoteno razvijanje plovbe na Dunavu. Isti krogi nadalje poudarjajo velik politični pomen nove ureditve na Dunavu, ki jasno izpričuje željo balkanskih držav, braniti skupno svoje pravice, ki jih imajo v svojih vodah ter iztrgati plovbo na Dunavu iz vpliva vojskujočih se držav. Končno ti krogi naglašajo. da je beograjski dogovor zelo ugoden faktor za ohranitev miru v jugovzhodni Evropi
Gospodarski svet
Balkanske zveze
Ankara, 18. aprila, j (Havas). Kakor sc je zvedelo, je sklican gospodarski svet dr-
žav Balkanske zveze za 27. maja v Dubrovnik. Turška delegacija odpotuje tjakaj pod vodstvom t rape zu n tsk ega poslanca v turškem parlamentu Hasana Saka.
Neutemeljene alarmantne vesti
Rim. 18. aprila. AA. Diplomatski urednik Agencije Stefani piše, da je začel tisk zapadnih demokracij sedaj novo ofenzivo ter širi alarmantne vesti, v katerih obtožuje Nemčijo, da želi napasti gotove države v jugovzhodni Evropi. S tem v zvezi se objavljajo popolnoma netočne vesti, da je Nemčija poslala v jugovzhodne evropske države vojaštvo, preoblečeno v turiste, in da pripravlja državni udar na Madžarskem, kjer naj bi se ustanovila čisto germanofilska vlaida. Tisk zapadnih demokracij napada tudi Italijo, češ da namerava izvršiti nova osvajanja v smeri proti vzhodu ter v prvi vrsti zasesti neke otoke na Jonskem morju. Isti tisk prinaša tudi netočne vesti, da bo rumunska vlada prepovedala izvoz petroleja in žita.
Rim, 18. aprila. AA. Italijanski uradni list objavlja zakon, ki pooblašča vojnega ministra, da vpokliče v toku 1940 na orožne vaje letnike 1911, 1912. 1913 in 1914. Omenjeni letniki bodo poklicani pod orožje, ko bo smatralo vojno ministrstvo to za najprikladnejše.
Nemška misija v Italijo italijanska v Nemčijo
Rim, 18. aprila, s. (Reuter). Popoldne je bilo uradno javljeno, da je bil med nemško in italijansko vlado dosežen sporazum. na podlagi katerega bosta Nemčija in Italija poslali vsaka svojo vojaško misijo v drugo državo. Ni še znano, kdaj odide italijanska misija v Nemčijo.
Glede sedanjega bivanja nemške vojaške misije v Rimu pravi uradno poročila, da je v skladu s sporazumom, sklenjenim pred dvema letoma, da bosta obe armadi stalno v medsebojnih stikih.
Beograd—Moskva
Odmev pogajanj za uvedbo gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Sovjetsko unijo
Curih, 18. aprila, z. V evropski politični javnosti je vzbudil sklep jugoslovenske vlade, da se prične pogajati s Sovjetsko Rusijo za ureditev trgovinskega prometa med obema državama, veliko pozornost. jNeue Zürcher Zeitung« poudarja na osnovi svojih informacij iz Beograda, da bo Jugoslavija pri tem postopala z največjo previdnostjo. List beleži, da je že turški zunanji minister Saradzoglu za časa svojega lanskega obiska sondiral teren v tej smeri m zbral nekaj dragocenih informacij za jugoslovensko vlado. Ko je izbruhnila vojna in je Sovjetska Rusija intervenirala na Poljskem, je postalo jasno, da se bodo morali urediti odnošaji tudi med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Vojna med Finsko in Sovjetsko Rusijo je razvoj v tej smeri nekoliko zadržala. Moskovski mir pa je pokazal, da je ureditev gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo stvarno mogoča. Cvetkovičeva vlada je že dalje časa mislila na ureditev tega problema. S pričetkom tega leta so bili navezani prvi osebni stiki. Pri tem pa ni posredovala nobena tuja velesila.
»Basler Nachrichten« beležijo, da so bili prvi stiki med sovjetsko in jugoslovensko
vlado vzpostavljeni v Bukarešti in SofijL Ugotovilo se je, da tudi Sovjetska Rusija dejansko želi, da bi se uredila nekatera aktualna vprašanja med obema državama. Po mnenju lista si je za zbližanje Jugoslavije in Sovjetske Rusije najbolj prizadeva^ la bolgarska vlada.
London, 18. aprila, s. (Reuter). Vest o začetku sovjetsko-jugoslovenskih trgovinskih pogajanj je izzvala v diplomatskih krogih presenečenje. Mislijo, da tvori začetek teh pogajanj prvi korak k vzpostavitvi diplomastkih odnošajev med Sov,jei> sko Rusijo in Jugoslavijo.
Dogovor med Moskvo in Rumunijo
Rim, 18. aprila, s. (Havas). Po tukajšnjih informacijah, ki jih potrjujejo v Bukarešti, je bil med sovjetsko in rumunsko vlado dosežen sporazum, na podlagi katerega se sovjetska in rumunska vojska umakneta za 10 km od meje.
Japonsko mika
Holandska Indija
Holandska odklanja vsako tujo zaščito svojih kolonij
v Aziji
Tokio, 18. aprila, s. (Reuter). Japonskega zunanjega ministra Arito je danes po-setil holandski poslanik. Kakor izjavljajo v dobro poučenih krogih, je ob tej priliki poslanik ponovil izjavo, ki jo je že pretekli torek podal holandski zunanji minister van Kleffens, ko je dejal, da Holandska ni prosila in tudi ne namerava prositi nobene države za zaščito Holandske Indije ter da je sploh nasprotna zaščiti ali intervenciji v Holandski Indiji, pa naj si bo ta kakršnekoli vrste.
Zastopnik japonske mornarice je kljub temu danes ponovil novinarjem, da je japonska mornarica zelo zaskrbljena zaradi porušitve sedanjega stanja v Zapadni Indiji, ker bi vsaka sprememba, ki bi nastala tam kot rezultat vojne v Evropi, razširila konflikt na Daljni vzhod. Zastopnik mornarice je dalje izjavil, da ni nič čudnega, če je Japonska zaskrbljena zaradi Holandske Indije, ko se vendar Zedinjene države postavljajo za zaščitnico Grönlandije.
Haag, 18. aprila, s. (Reuter). Največja holandska patriotična organizacija v Holandski Indiji, »Vaterland« je poslala holandski vladi spomenico, v kateri zahteva energičnih ukrepov proti nelojalnim državljanom v Holandski Indiji. Spomenica pravi, da je v posameznih mestih več prista-l šev nacionalno socialističnega pokreta in da imajo ti svoje simpatizerje tudi med uradnimi krogi na otočju.
New York, 18. aprila. AA. (Havas). Washingtonski dopisnik lista »Newyork Herald Tribune« komentira noto, ki jo je zunanji minister Hull poslal japonski vladi in pravi, da bo ameriško brodovje sredi Tihega oceana bolj vplivalo na Japonsko, da razmisli o svoji akciji, kakor pogodba, na katero opozarja Hull Japonsko v svoji noti. Dopisnik pravi, da je japonsko poslaništvo odklonilo sleherni komentar o Hul-lovi noti, in da zavzema enako stališče tudi holandsko poslaništvo.
Roosevelt o položaju
na Tihem morju
Washington, 18. apr. s. (Ass. Press.) Na konferenci tiska je izrazil danes predsednik Roosevelt zopet upanje ameriške vlade, da bo mogoče ohraniti status quo ne samo v Holandski Indiji, temveč tudi v vsem območju Tihega oceana.
Mornariško ministrstvo je objavilo, da bo na otočju Guam vzhodno od Filipinov in 1500 milj južno od Tokia osnovano oporišče ameriške vojne mornarice, ki bo služilo predvsem za podmornice. Mornariško ministrstvo izraža upanje, da bo ustanovitev tega oporišča pripomogla k stabilizaciji položaja na Daljnem vzhodu. Obenem zanika ministrstvo kot fantastične vesti, da bi nameravale Zedinjene države poslati svojo vojno mornarico na Daljni vzhod k japonskim obalam.
NA NORVEŠKEM ZBIRATA
OBA TABORA SVOJE MOČI
Po francoskih informacijah nemške čete, ki so bile izkrcane na
Norveškem, ne presegajo 60.000 mož
London, 18. aprila, s. (Reuter). Vojno ministrstvo je nocoj izdalo komunike, ki pravi, da se izkrcavanje angleških čet na Norveškem nadaljuje. Angleška vojska je stopila v stik z norveško vojsko in operacije se nadaljujejo.
Pariz, 18. aprila. AA. (Havas). Vojaški položaj na Norveškem se še zmerom da izraziti s približevanjem, ki je uvod v spopade med obema nasprotnikoma. Obe stranki zdaj organizirata solidna oporišča za Izkrcavanje in za čim boljšo oskrbo. V severnem delu države so norveške in britanske čete zdaj v tesnem sodelovanju in potiskajo nemške čete proti švedski meji. Mislijo, da je popolno očiščenje pokrajine Narvik le še vprašanje nekaj dni, ali pa celo samo nekaj ur.
V drugem predelu, zasedenem po Nemcih, to je v pokrajini Tronthjem, so Nemci zavzeli Majerker, pri Oslu se jim je pa posrečilo kljub norveškemu odporu prodreti za kakih 50 km. V srednjem delu Norveške t. j. severovzhodno od Osla, so Nemci zavzeli Kongsvinger po hudih bojih, tako da zdaj kontrolirajo švedsko mejo od Kangsvingerja pa vse do morja. Ta položaj bi jim morda omogočil napad z boka proti švedski v primeru kršitve njene nevtralnosti. Severno od Osla so Norvežani ustvarili novo fronto, raztezajočo se od Elveruma pa do Fosa.
Po informacijah iz zanesljivega vira ne presegajo nemške čete, ki so jih doslej izkrcali na Norveškem, 60.000 mož. V Trcmthjemu se je Nemcem posrečilo dobiti ojačenje z letali. Oskrba sama se pa zdi. da je zelo otežkočena zaradi srditega obstreljevanja letališč po britanskem leta,lstvu in britanski mornarici.
Nemci
dobivajo ojaeetja
Stockholm, 18 aprila, s. (Ass Press.) Iz Osla poročajo, da so danes dospela tja oja-čenja za nemško vojsko, in sicer za vse vrste orožja V Oslu so povsod pričeli postavljati vreče peska pred vhode v hiše. izložbe trgovin pa so bile zavarovane z deskami Izgleda, da pričakujejo Nemci letalskih napadov.
»Svenska Dagbladet« poroča da se je 10 km od Namsosa izkrcalo okoli 400 nemških vojakov, ki so jih pripeljala nemška transportna letala
Agencija Exchange Telegraph javlja, da je trdnjava Bolano ob vhodu v Oslofjord še vedno v norveških rokah
lerlin. 18 aprila. A A (DNB). Po najnovejših poročilih z Norveškega je položaj pri Narviku ostal danes dopoldne nespremenjen. Britanske čete niso izvršile nobenega poskusa izkrcevanja Blizu Narvika se nahajajo manjše britanske pomorske enote.
Srdit! letalski napadi na Stavanger
London, 18. apr. j. (Reuter). Admiraliteta objavlja:
Širokopotezne akcije angleškega letalstva so bile tekom včerajšnjega dneva in v minuli noči izvedene na raznih točkah norveške obale Glavni cilj britanskega letalstva je bil tudi to pot StavangeT kjer so angleška letala opazila ob robu letališča veliko število sovražnikovih letal Angleška bombna letala so. leteč deloma visoko, deloma pa prav nizko nad letališčem, obsula nemška letala z bombami Nekaj bomb je zadelo železniško progo v bližini, nekaj drugih pa je padlo v skupino nemških transportnih letal, ki so parkirala ob ju-gozapadnem robu letališča. Celotni napad je trajal dobro uro Angleška letala so naletela na močan odpor nemških bojnih letal Razen nemških letal ki so bila uničena na stavangerskem letališču, se je angleškim letalom posrečilo sestreliti tudi nekaj nemških letal, ki so se dvignila v obrambo.
Drugi napad so ang^ška letala izvedla na stavangersko letališče ponoči ter povzročila mnogo nove škode. Angleška izvidniška letala so včeraj nadaljevala s svojimi patruljnimi poleti nad norveškimi fjoTdi in nad otočjem pred norveško obalo Na teh poletih so angleška letala z majhne višine izvedla napad na neko podmornico ter je ena bomba zadela svoj cilj Dalje so letala napadla neko nemško transportno ladjo. Tri angleškp letala, ki so se udeležila teh poletov, se niso vrnila na svoja oporišča.
Nemško vojno poročilo z norveške fronte
BerUn, 18. apr. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
V	področju pri Narviku so manjše angleške čete včeraj prvič poskušale, dà bi se izkrcale, in sicer pri Elbegardsmönu v Herjangsfjordu. Nemške čete, ki so bile tam razmeščene, so jim to onemogočile.
V	teku včerajšnjega dne so britanska letala napadla Trondhjem. Nemška protiletalska obramba je letala pregnala, tako da je bil napad brez uspeha.
Na področju Bergena je dan mirno potekel.
Včeraj zjutraj so angleške križarke iz velike daljave obstreljevale Stavanger. Od drobcev granat so bila poškodovana 4 nemška letala. Formacija nemških bojnih letal je nato napadla ladjevje, ki je obstreljevalo luko, in še drugo angleške vojne ladje, ki so operirale nekoliko dalje proti severu. Kakor je bilo že včeraj posebej objavljeno, je bomba največjega kalibra zadela v sredo neko križarko, ki se je takoj potopila, štiri nadaljnje težje in najtežje bombe so zadele v polno nekaj manjših in večjih križark. Velika bomba je zadela v polno tudi neki rušilec. Križarke so bile tipa »Suffolk« in »London«. Opaziti je bilo, da se je neka zadeta ladja popolnoma približala drugi vojni ladji in se močno nagnila na njeno stran. Imela je ob boku hude poškodbe in na morju so se pojavili veliki oljnati madeži.
Na področju okrog Osla so nemške čete prodrle dalje na vse strani ter so povsod dosegle cilje, ki so jim bili določeni. Prodiranje bojnega oddelka od Kongsvingerja proti severu se nadaljuje.
Nemška letala so severovzhodno ob Arendala napadla dve norveški torpedov-ki. Eno izmed njiju je zadela težka bomba. Ladja je nasedla na pečine ob obali, a posadka jo je v begu zapustila. Zasledovanje druge ladje se je nadaljevalo. Nad vsem srednjim in severnim delom Severnega morja so bile nemške letalske sile znova na izvidniških poletih ter so zbrale pomembne podatke o položaju in gibanju sovražnih pomorskih vojnih sil.
Borba proti podmornicam v Skageraku in Kategatu se je nadaljevala. Oskrba norveških luk se je kljub neugodnim prilikam na morju po načrtu še bolj pospešila.
Nemci zasedli
letališče Vaernes
London. 18 aprila j (Reuter). Z dobro poučene strani javljajo, da so nemške čete zasedle letališče Vaernes v bližini mesta Hella, ki leži približno 14 milj vzhodno od
Osla.
Trdnjava Hegra še v norveških rokah
Helsinki. 18 apr j. (Havas). Radio Helsinki objavlja vest iz švedskega lista »Bo-hus posten«, ki pravi da je vhod v Oslo-fjord zdaj že popolnoma pod kontrolo nemških čet. ki pa so že izpostavljene čedalje hujšim napadom Norvežanov. Na drugi strani poroča isti list, da je trdnjava Hegra še zmerom v norveških rokah. Mobilizacija v južni Norveški le počasi napreduje.
Minister Cross o ogroženosti švedske
London. 18. aprila AA (Reuter) Minister za gospodarsko vojno Cross ie imel snoči v Sheffieldu govor. v katerem ie
izrazil mnenje, da bi Nemčija lahko prihodnji mesec napadla Švedsko. Na zapadu je pred Nemčijo trden zid. ki ea ne bo prebila, in ie zato verjetneiše. da se bo obrnila proti nevtralcem. da bi si zagotovila preskrbo in lahko naoadla angleške prevoze. Nemčija ne more nabavljati železne rude iz drugih držav kot iz Švedske. zavedati pa se mora. da bodo angleške čete ostale v Narviku. Priporočam Švedski, da napravi vse. da ne bi bila presenečena. Mi goiimo napram niei simpatije in smo pripravljeni, nuditi ii vsako pomoč, če bi bila napadena. Toda mi moramo zahtevati tudi od nje. da napravi vse. da tudi sama sebi pomaea. Stoji nai na straži pred nevarnostjo ter poskrbi, da odbije vsak napad
London, 18. aprila, o. United Press poroča s švedsko-norveške meie. da erade švedski vojaki pospešeno na raznih krajih žične zapreke ter strojniška enezda kakor tudi razne druee ovire oroti morebitnemu bliskovitemu napadu.
Stockholm. 18. aprila, o (United Press) Ameriški konzul Halet Johnson ie opozo-zoril vse tukajšnje ameriške državljane, naj se takoi pripravijo za odhod, ako bi bila odrejena evakuacija mesta.
Demobilizacija
danske vojske
Kodanj, 18. aprila, br. (DNB) Danes je bila izvedena demobilizacija danske vojske. Za enkrat v vojaško službo ne bodo vpoklicani niti naborniki. V službi ostanejo le manjši oddelki vojakov, ki bodo skrbeli za red in varnost v deželi.
Izmišljena vest o atentatu na Hlmmlerja
Berlin, 18. aprila, br. (DNB) Včeraj so se razširile govorice, da je bil izvršen na Danskem atentat na šefa nemške državne policije Himmlerja. Himmler naj bi bil na Danskem izvršil neke inšpekcije. Na današnjem sestanku tujih novinarjev je bila ta vest demant'rana. Objavljeno je bilo, da Himmler sploh še ni bil na Danskem.
Poostritev blokade
na Tihem user ju
Sovjetska unija zalaga Nemčijo preko Vladivostoka s surovinami, ki so zelo važne za vojno industrijo
London, 18. aprila, j. (Reuter). V merodajnih angleških krogih izjavljajo, da je Anglija z največjo pažnjo proučila vprašanje tihotapstva raznega za vojno potrebnega blaga, ki prihaja v Nemčijo preko Sovjetske unije v največji meri preko Vladivostoka. Vprašanje tega tihotapstva se zdi Angliji izredne važnosti, ki v polni meri opravičuje željo zapadnih zavezniških držav, da poostrita svojo blokado na Tihem oceanu, kakor sta jo že poostrili na Atlantiku. V istih krogih na-glašajo, da je bil promet med Vladivostokom in lukami na zapadni ameriški obali pred vojno precej majhen da se je pa takoj ob pričetku vojne silno razmahnil in zelo pridobil na pomenu. V Vladivostok prihajajo iz Amerike zlasti štiri vrste surovin, ki so za vojno industrijo odločilnega pomena in to so: molibden kavčuk, baker in kositer. Te surovine se danes uvažajo v Vladivostok v neprimerno večjih množmah, kakor pa jih more Sovjetska unija potrebovati. Popolnoma upravičen je sum, da razen teh štirih surovin Sovjetska unija oskrbuje preko Vladivostoka Nemčijo še z raznim drugim blagom, katerega normalni dotok v Nemčijo je zavezniška blokada odrezala.
Omenjene štiri vrste surovin za Nemčijo ne prihajajo v Sovjetsko unijo direktno, marveč po ovinkih. Tako je n. pr ameriški baker, predno je prispel v Vladivostok. napravil ovinek preko Mehike, in kositer, ki ga Nemčija kupuje v Ho-landski Indiji, potuje najprej v svobodno nevvvorško luko in se šele odtam usmeri na Tihi ocean, po katerem pride slednjič v Vladivostok V merodajnih angleških krogih pripominjajo, da se je Sovjetska unija po trgovinski pogodbi, ki jo ima z Nemčijo, zavezala dobavljati Nemčiji dnevno najmanj tisoč ton raznega za vojno industrijo nujno potrebnega blaga. To je pač dovolj velika množina, da zasluži s strani zaveznikov najskrbnejše zastraže-nje poti, po katerih prihaja na svoje mesto.
Nemški napad na angleško podmornico
Berlin, 18. aprila, br. (DNB). Nemška bojna letala so davi vzdolž jugozapadne norveške obale opazila neko angleško podmornico, ki je bila morda kaka dva metra pod vodo. Letala so se takoj spustila tik nad morsko gladino ter obsipala podmornico z bombami. Ena bomba jo je zadela dva metra za periskopom. Podmornica se je potopila. Letala so nekaj časa krožila
nad onim krajem, da bi morda še opazila kakšnega angleškega mornarja ki bi se mu bilo posrečilo rešiti se iz potapljajoče se podmornice.
„Scharnhorst" in
„Deutschland" izgubljeni
Stockholm, 18. aprila, s. (Reuter). Po švedskih poročilih je bilo v nedavnih bojih pri Narviku potopljenih skupno 40 vojnih in trgovinskih ladij raznih narodnosti, ki leže sedaj v narviškem fjordu in okolici, deloma tudi na obalah. Ena izmed potopljenih ladij je nemška oklopnica »Scharnhorst«, katere zadnji del leži v vodi. Tudi v luki v Trondh,jemu je bila potopljena neka večja nemška vojna ladja, baje oklopnica »Deutschland«.
Danski in norveški mornarji v angleški službi
London, 18. aprila. AA. (Havas). Mornarji norveške in danske trgovinske mornarice sodelujejo sedaj z angleško trgovinsko mornarico ter se poslužujejo angleških pristanišč. Mornarji prejemajo tudi iste plače kot angleški mornarji. Preskrbljeno je tudi. da se bo trgovinsko ministrstvo skupno s krajevnimi oblastmi pobrigalo čim bolj za zavezniške mornarje.
Spopad ob jugovzhodni angleški obali
London, 18. aprila, j. (Reuter). Prebivalci nekaterih mest ob jugovzhodni angleški obali so slišali sinoči ob 22. z morja močno streljanje in silne detonacije, ki so se čule, kakor da izvirajo od zračne bitke, ki se je morala razviti nekje blizu obale. Letal zaradi teme ni bilo mogoče videti in v omenjenih mestih tudi ni bil nikjer dan letalski alarm. Topovsko streljanje je moralo, po zvoku sodeč, izvirati z vojnih ladij.
Kakor naknadno javlja angleška admiraliteta, se mora smatrati da so s podmornico »Thistle« vred poginili tudi 4 častniki ter 49 članov posadke.
Ameriha bo gradila oklopnice po 50.000 ton
Washington, 18. aprila, s. (Ass. Press.) Admiral Stark je izjavil danes pred mornariško komisijo senata, da bodo Zedinjene države odslej gradile predvsem velike oklopnice po 50.000 do 52.000 ton. Po informacijah ameriške vlade ima Japonska že v gradnji več oklopnic po 43.000 ton.
Švica se bo branila z vsemi silami
Bern, 18. aprila, j. (Havas). Glede na trenotni mednarodni položaj ter upoštevajoč najnovejše dogodke, je smatral švicarski zvezni svet za potrebno, sprejeti sklep glede »vojne mobilizacije« v primeru, da bi bila Švica napadena. Zvezni svet je imel dopoldne skupaj z generalom Guisanom ter častniki generalnega štaba dolgo sejo, na kateri je bil natančno proučen splošni mednarodni položaj Zvezni svet je nato osvojil vse potrebne predloge za primer, da bi se morala izvršiti mobilizacija. Po seji je bil izdan službeni komunike, ki pravi med drugim, da je treba smatrati vse informacije, da ne bi bila zvezni svet in vrhovno vojno poveljstvo trdno odločena upreti se vsakemu napadu, zgolj za plod nemške propagande. Naša država, pravi komunike, se bo branila do kraja in z vsemi razpoložlji-
vimi sredstvi proti vsakemu napadalcu. Zvezni svet je nato izdal odlok o postopnem formiranju novih teritorialnih čet.
Bern, 18. aprila, s. (Reuter). Predsednik švicarske zvezne vlade in vrhovni poveljnik švicarske vojske sta podpisala skupen proglas, ki daje navodila za borbo proti oddelkom skakalcev s padali, proti sabo-terjem in tujim agentom. Proglas poziva prebivalstvo tudi k pokorščini do vojaških oblasti.
Švica je tako pospešila organizacijo svoje vojske, da bo že v prihodnjih mescih imela pod orožjem pol milijona mož.
Kaj pravijo o ms Madžari
Kralj Jurij v Birminghamu
London, 18. aprila, s. (Reuter). Kralj in kraljica sta danes posetila Birmingham ter sta si ogledala več municijskih tovarn v okolici. Prisostvovala sta tudi veliki vaji oddelkov za zaščito pred letalskimi napadi, Istotako sta si ogledala vaje tankov.
Beograjski poročevalec budimpeštanske-ga »Pester Lloyda« podaja v enem izmed svojih poslednjih dopisov zelo objektiven pregled položaja v Jugoslaviji Poročevalec najprej poudarja, da so poslednji mednarodni dogodki močno potisnili v ozadje vse notranjepolitično delovanje Ljudje zasledujejo mednarodni razvoj z velikim zanimanjem. toda brez nervoze Ne more se trditi, piše med drugim da bi javno mnenje izgubilo svoi mir Nasprotno lahko celo govorimo o ojačenju splošnega obrambnega duha Zadnji dogodki so Ju-gcslovene samo utrdili v prepričanju. da organiziranega odpora ne morejo tako
i lahko zlomiti niti mnogo močnejše sile. Jugoslavija pa je s svojimi 15 milijoni prebivalcev in s svojo narodno vojsko ena j izmed vojaško najmočnejših srednje veli-! kih držav v Evropi. Zaupanje v lastno moč pada tujcu v Jugoslaviji najbolj v ! oči S strogo nevtralnostjo in odločno j obrambo svojih pravic računajo v Jugo-| slaviji. da bodo mogli ohraniti mir. Na Jadranu, kjer je Jugoslavija zelo intere-| sirana. je položaj nespremenjen in miren. Sploh pa so odnošaji Jugoslavije z vsemi sosedi dobri in prijateljski, tako da o kaki neposredni nevarnosti ne more biti govora.«
»Italija je v miru In vojni«
Italijanski katoliški list »Avvenire d" Italia«, ki večkrat zelo zanesljivo tolmači italijansko zunanjo politiko, v svojen uvodniku takole tolmači stališče Italije v sedanji vojni:
»Mi smo v miru in vojni. Smo v miru, a vendar, naj bodo še tako lahke posadke broda, ki je v gibanju, in še tako hudi valovi, ki ga zibljejo. da je tako. se imamr zahvaliti samo pazljivi roki onega, ki brod vodi. Naš mir predstavlja danes borbo volje ln modrosti. Mi namreč razpolagamo ? danes zelo redkim blagom. Toda nekaj ne smemo pri tem pozabiti. Nikdar se ne bomo zavzeli za zaščito kukavičarjev. V Italiji je sila, ki je tako rekoč nevidno vedno
prisotna: to je napor za oborožitev naroda. Najnovejši dogodki so nam dali praktično izkušnjo: Gorje narodom, ki se puste mirno uspavati! Možnost je namreč, da se zbudimo kot gostje v mestu, katerega gospodarji smo. Sila ne ustvarja pravice, toda tudi najbolj sveto pravo utegne čutiti potrebo po sili. Italija ima svojo nepogrešljivo smernico, ki jo je mogoče prikazati v tejle sintezi: naša lastna zgodovinska misija, naša zemljepisna sigurnost ln naša svoboda na Sredozemskem morju. Mi smo miroljubni in pripravljeni. Zanašamo se na nas in nimamo nikake želje, da bi propadli. Mi smo za pravico in zaupanje.«
Francosko in nemško vojno poročilo
Pariz, 18. aprila. AA. (Havas). Vojno sporočilo z dne 18. aprila zjutraj pravi: Nič pomembnega.
Pariz, 18. apr. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 446. vojno poročilo: Na splošno miren dan. Berlin, 18. aprila, br. (DNB). V svojem današnjem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo nemške vojske o dogodkih na zapadu:
Na zapadni fronti so naše prednje straže jugozapadno od Saarbriickena odbile napad sovražnika, ki je štel eno kompa-nijo vojaštva. Sovražnik je imel nekaj izgub.
Kanadski vojni minister v Angliji
London, 18. aprila, s. (Reuter). Danes je dospel iz Kanade v spremstvu poveljnika H. kanadske divizije z letalom v Anglijo kanadski vojni minister Roggers. Predmet njunega prihoda so posvetovanja s člani angleške vlade in vojaškimi osebnostmi.
Avstralija pripravlja novo divizijo
Camberra, 18. aprila, s. (Reuter). Avstralski ministrski predsednik Menzies je sporočil danes v parlamentu, da je dala angleška admiraliteta v avstralskih ladjedelnicah v gradnjo več ladij za borbo proti podmornicam in za pobiranje min Nadalje je Menzies sporočil da se bo v maju začela rekrutaclja za novo divizijo avstralske ekspedicijske vojske Avstralska vlada je naročila v Zedinjenih državah zopet 49 najnovejših bombnikov tipa Lokhead v vrednosti dva in četrt milijona funtov.
Kardinal Hlond pri papeži«.
Rim, 18. apr. br. Danes dopoldne je bil v avdienci pri papežu poljski kardinal Hlonci Kardinal odpotuje sedaj v Angers, kjer bo spet prevzel svoje mesto pri poljski vladi.
Minister Markovič v avdienci pri Horthyju
Budimpešta. 18 aprila AA (MTT> Jugoslovenski Dravosodni minister dr Lazar Markovič ie položi; danes dopoldne venec pred spomenik padlim junakom Pri tei svečanosti ie bil navzoč madžarski pravosodni minister Radoczav zraven Da tudi iueoslovensk: ooslan;k Rašič Nato sta minister Radoczav in državni podtainik An-thal odšla v hotel »Düna Palota« in obiskala ministra dr Markovi ca Popoldne ie dr Markoviča spreiei v avdienco regent Horthv Madžarska sekciia mednar-lamentarne zveze ie priredila danes kosilo v čast dr Markoviča.
Regent Horthv ie odlikoval dr Lazarja Markoviča z redom velikesa križa za zasluge.
Poostritev nadzorstva nad tujci na Hrvatskem
Zagreb, 18. aprila, o. Banska oblast pripravlja odredbe proti razšlrjevalcem alarmn:h vesti. V zvezi s tem bo izdana tudi uredba o reviziii tujcev kakor tudi o kaznovanju onih. ki širiio alarmantne vesti. Glavno glasilo HSS »Seljački dom«, ki razpravlia o razširianiu alarmantnih vesti piše. da so pri iskanju virov, iz katerih so prišle, vedno ugotovili, da so bile razširiene iz inozemstva Prijeli so celo tujce, ki so z raznimi izeovori prišli v našo državo in se bavili s tem poslom.
Smrt odličnega dalmatinskega rodoljuba
Split, 18. aprila, o. Davi ie v 69. letu starosti umrl v Splitu profesor Dušan Mandjer. upokojeni ravnatelj ženske realne gimnazije ter znani politik, kulturni delavec in publicist. Pokojnik ie svoi čas igral vidno vlogo v političnem življenju Dalmacije kot poslanik dalmatinskega sabora. Bil je pristaš Srbsko-hrvatske koalicije. kasneje pa SDS.
Sežgano truplo neznanega umorjenca
Koprivnica, 18. aprila, o. Pri selu Treba-novcu so našli v gozdu na južni periferiji Koprivnice obžgano truplo neznanega moškega, ki je bil star približno 30 let. Na podlagi obdukcije trupla in nekaterih m-dicev sklepajo, da je moral biti že pred nekaj dnevi izvršen zločin. Domnevajo, da je bila žrtev najprej zadušena, nato pa položena na ogenj, da bi se zabrisali znaki zločina. Upajo, da bodo mogli po nekaterih manjših predmetih, ki so jih našli poleg trupla, in po nezgorelih kosih obleke ugotoviti identiteto žrtve ter priti nato tudi na sled zločincu.
I Potopljena nemška
podmornica
Pariz, 18. apr. br. Admiraliteta je danes objavila, da so potapljači dognali, da je bila nemška podmornica, ki jo pred nekaj tedni napadla neka francoska izvidniška ladja, v resnici potopljena. Potopitev te podmornice doslej službeno ni bila objavljena.
Izkrcanje Angležev
v luki Namsos
London, 18. apr. br. Službeno je bilo
nocoj objavljeno, da so se angleške čete izkrcale v luki Namsos na Norveškem. Namsos leži severno od Trondhjema.
30.000 novih kmetij v okrnjeni Finski
Helsinki, 18. aprila. AA. (DNB). Pod predsedstvom bivšega predsednika finske vlade prof. Kvimekija je bila seja komisije, ki ima nalogo ustanoviti nove naselbine za prebivalce, ki so se izselili s Kare-lijske ožine. V ta namen je treba najti zemlje za J.80.000 ljudi. Zato bo treba dati na razpolago okoli 225.000 ha zemlje za obdelovanje. Na tej zemlji bi se ustanovilo okoli 30.000 kmetij, ki bodo imele po največ 15 ha zemlje. Komisija ima nalogo, ustanoviti te naselbine že do letošnje jeseni. Odplačevanje se bo začelo šele v petih letih.
Katastrofalen požar
v prekmurski vasi
Cakovec. 18. aprila, o. Včerai popoldne ie nastal v naseliu pri Treh mlinih v bližini Dolnje Lendave velik požar, ki je uničil skoro vso vas. ker se ie naglo razširil zaradi močnega vetra V vasi stanujejo 00 večini Madžari Zeorele so štiri hiše z vsemi eospodarskimi poslopji in kmetijskim orodjem. 50 prašičev, mnogo perutnine pa tudi nekaj glav goveie živine Škode je nad 200 000 din. zavarovanega oa ni bilo ničesar.
Pod težo žita porušena hiša
Sremska Mitrovica, 18. aprila, o. Snoči se je v Kuzminu nenadoma porušila hiša kmeta Branka Karastavkoviča. Gospodarja ni bilo doma, pač pa so bili v hiši njegova žena in štirje otroci. Zaradi velikega trušča je prihitelo na kraj nesreče prebivalstvo vse vasi ter so kmetje takoj pričeli reševati domače. Pri nesreči je bil ubit 7-letni gospodarjev sinček. Menijo, da se je hiša porušila zaradi teže velikih količin pšenice in koruze, ki so bile naložene na podstrešju.
Posledice poplave
v Novem Sadu
Novi Sad, 18. aprila, o. V Novem Sadu je minila nevarnost novih poplav, ker je Dunav upadel že za več kakor en meter. Evakuirano prebivalstvo se polagoma vrača v svoje domove, v kolikor hiše niso porušene. Oni, ki jim je poplava porušila hiše, bodo ostali še nadalje v zasebnih in javnih poslopjih, dokler ne bo končno odločeno, kaj se bo zgodilo za zgraditev novih hiš. V mestnih kuhinjah prehranjujejo še vedno okoli 4.000 meščanov, ki so bili evakuirani.
Nemška artilerija
Nemška težka artilerija je bila ponos nemške vojske v prvi svetovni vojni. Posebno sta zasloveli po svojem učinku »Debela Berta« in »Dolga Berta«. »Debela Berta je bil 420 mm možnar, ki se je ob-nesel v rušenju fortov belgijskih trdnjav Liege, Namur in Antverpen. »Dolga Berta« je bil dalekosežni nemški top, ki je streljal 120 km daleč v Pariz. Ob koncu vojne je imela Nemčija nekaj desetin baterij »Debelih Bert« in eno samo »Dolgo Berto«, katero so umikajoči se nemški topni-čarji nekje v Nemčiji razstavili in poskrili, da je ostala še do danes tajnost graditeljev nemških topov. Medtem so tudi Francozi skonstruirali slične dalekometne topove, ki tudi nesejo do 120 km daleč.
Po svetovni vojni nemška vojska ni imela težkega topništva, ker je bilo za njo prepovedano po versajski pogodbi. Z uvedbo splošne vojaške dolžnosti je dobila nemška vojska zopet težko artilerijo, ki je montirana deloma na železniških vagonih, motorizirana, ali pa vgrajena v stalne utrdbe, ter ima to prednost, da je vsa nova in moderna.
Vremenska napoved
Zemunska: Precejšnja pooblačitev, ponekod nekoliko dežja. V severni polovici bo toplota nekoliko popustila.
J^SEKIRAJTE V „JUTRU"J
f
kraji in ljudje
Ivo Naglic
i
Ljubljana, 18. aprila Z Narodne tiskarne sta zaplapolali dve žalni zastavi in črna zastava se vije tudi s prenovljenega Novinarskega doma v Vegovi ulici. Izgubili smo nestorja slovenskih novinarjev. V pretekli noči je po daljšem bolehanju umrl g. Ivo Naglic, upokojeni urednik »Jutra«. Uredniki listov kon-sorcija »Jutra« so dojx>ldne na svoji uredniški seji toplo komemorirali svojega dobrega najstarejšega tovariša in direktor g. minister dr. Albert Kramer je sporočil pokojnikovi gospe vdovi in sinu g. VladJcu,
višjemu častnika naše vojne mornarice, iskrene izraze sotžalja. G. Ivo Naglič počiva na mrtvaškem odru v mrliški veži na Vidovdanski cesti, odkoder bo v petek ob 17. ari nastopil posflednjo pot k Sv. Križu. Poleg družinskega venca krasita krsto dva lepa venca, ki sta ju položila ob mrtvaški oder ljubljanska sekcija Jugosiloven-skega novinarskega ud ni žen ja ter direkcija im uredniki »Jutra«:,
Ivanu Nagliču je bila usojena visoka mera let, da malokateremu novinarju tako. Rcxiii se je 26. maja leta 1856 v S'lakovi v Opiotniški občini pri Konjicah. Ko je dovršil gimnazijo, je študiral na filozofski fakulteti v Zagrebu in se je kot visoko-šolec bavil z novinarstvom. Temu poklicu se je posvetil leta 1879. pri listu »Kroatische Post«.Dopisoval je raznim praškim listom. Potem se je vrnil v ožjo domovino in je bil od leta 1884. do 1893. urednik službenega lista »Laibacher Zeitung«. Kot izkušen novinar je sodeloval pozneje pri raznih listih. V uredništvo »Jutra« je stopil 1. julija 1920. Novinarskemu poklicu je bil brez-primerno vdan do tovarišev pa vedno tako prijazen in uslužen, da je včasih človeka srce zabolelo ob izrazih starčkove dobrot-ljivosti in uslužnosti.
S kolikim veseljem se je Ivan NagliČ lotil sodelovanja pri časnikih in časopisih, priča njegov odlično ohranjeni imenik tiskanih spisov, značilen za pokojnikovo vestnost. V letu 1875. je objavil nekaj narodnih pesmi v »Besedniku«, naslednje leto je z Reke poslal informativni dopis »Slovenskemu Narodu«. Ko pa se je nato ustalil pri »Kroatische Post«, je	širše
razvijati svoje publicistično delo in je daleč po slovanskem svetu informiral liste o stanju Slovcncev in Hrvatov. Vseskozi je seveda ostali tudi zvest informator »Slovenskega Naroda«, ki je vrsto njegovih dopisov objavil na uvodnem mestu. Precej njegovih članov je objavila dunajska »Epoche«, v graški »Tagespost« pa ie /lasti v vojnih letih 1878-79 objavljal članke o razmerah v Bosni in na Hrvatskem, o ravnanju Madžarov in o raznih mejnih vprašanjih. To leto je tudi prevedel novelo Avgusta Šcnoe »Karanfil s pesnikovega grooa« in jo najprej objavil v podlistkih »Slovenskega Naroda«, nato pa izdal v ponarisu. V letu 1879. se je krepko povzpelo število njegovih člankov. Ni bilo važnega političnega ali gospodarskega vprašanja, da se ga ne bi bil lotil v slovenskih, hrvatskil, čeških in nemških listih. Postal ie tudi so-trudnik »St. Petersburger Zeitung«, kjer se je prvič oglasil 9. julija 1879 s člankom »Literarna pisma iz Orienta«; potem pa je ta list objavil še dosti njegovih dopisov 'z
Zagreba in Beograda. Svojo duh ivitost ie Ivan Naglič izpričal v različnih podlistkih. Dosledno nacionalen in jugoslovansko orientiran je v »Ljubljanskem listu« ieta '.KM. objavil uvodnik »Srbi v trojedini kraljevini«. Vsega skupaj se je do leta 1384. povzpelo število njegovih člankov na 5^7. A to so bila šele početna leta. Premnogo je še nato prišlo v javnost člankov, a Ivan Naglič je bil in ostal pravi novinar, vršil je svojo kulturno poslanstvo tiho, vztrajno, pošteno, brez vsakršnega jxihlepa po koristi in lažnivi slavi.
Dolgo, dolgo se ni mogdl posloviti od uredništva Šele ko mu je pred nekaj leti opešal vid, je vzel slovo. Potem se je še precej časa živahno kretal. Le po redakciji mu je bilo tako hudo dolgčas. V delu je pač iskal utehe, saj bridkosti je prestal v življenju kakor malokateri oče. Drugo leto svetovne vojne mu je nakopalo veliko gor-
je, Padla sta njegova sinova Slavko in Milko značajna in zelo nadarjena mladeniča. Juris* Slavko je izkrvavel 4. marca, absol virani jurist Milko pa 18. avgusta 1915. Od takrat je krvavelo očetovo srce. Razen v vestni službi mu je bilo v najmočnejšo oporo zgledno tovarištvo, predvsem pa bre*-mejna ljubezen do blage življenjske tova-rišice gospe Ane in do sina Vladka, kapo-tana bojnega broda, ki je eden naših najuglednejših pomorskih oficirjev. Edina hčerka Vida mu je umrla pred letom.
Nikdar ni Ivan Naglič iskal p<nznanja, Ko smo prod štirimi leti skromno počastili njegovo 80-letnico. je s tresočo ac roko in solznih oči rotil: »Prosim, nikar, t>aj i*e bi bilo treba!« Kdor je prebil i njim vsaj krajšo dobo v uredniški sobi, je bü prevzet od njegove ljubeznive umerjenosti. Kdor pa je pozruii njegovo življenjsko zgodbo, je moral iskreno sočustvovati in požeileti, da bi bila njegova leta pokoja srečna. Po letošnji dolgi zimi pa ao tudi Ivanu Nagliču začele naglo pešati modi ki zdaj so se iztekle njegove poslednje aro. Ivana Nagliča bomo vsi tovariši ohranili trajno v častnem spominu. Njegovim <ka-jjim izrekamo odkritosrčno sožalje.
Meja, saharin in šolski otroci
Zanimive ugotovitve učitelja z zapadne meje
Ob meji porabijo namesto sladkorja velike količine saharina. Od obmejnega učitelja smo prejeli nastopne vrste:
Zadnje čase se je mnogo govorilo o podražitvi sladkorja, toda pomirila nas je novica, da slajdkor ne bo podražen. Ker pa je bil te <ini tobak podražen, bi se prav nič ne čudili, če bi se naposled kljub drugačni zagotovitvi podražil tudi sladkor, saj je ta tudi napol državni monopol. Naj glede sladkorja ir. hkratu saharina navedem nastopne statistične pedatke, ki sem jih napravil v svojem razredu.
Ko smo pri prirodoslovnem jx>uku jemali sladkor, sem spregovoril potrebni besede tudi o saharinu. Otroci so se mi muzali — znak. da so imeli o tej reči svoje mnenje. Posrečilo se mi je pridobiti njihovo zaupanje in tako sem lahko sestavil tole statistiko:
gola stoji ob meji in moj razred obiskuje 36 otrok iz 35 različnih družin. Pri 32 družinah rabijo saharin in le pri treh se ga ne poslužujejo. Pri sedmih družinah sploh ne kupujejo sladkorja, a pri ostalih ni mnogo boljše. Dve sedemčlanski družini kupita na mesec po en kilogram sladkorja. Isto velja tudi za tri šestčlanske družine. Otroci so tudi zelo natančno vedeli koliko sladkorja porabijo, ker imajo na kmetih točno določeno množino, katero donašajo iz trgovine otroci. Tako sem dognal, da pride v naši vasi letno na člo-
veka mnogo manj kakor kilogram sladkorja. ostalo pa opravi saharin.
Zelo rad tudi verjamem tova.rtäu b. .«*"»-sedne šole, ki mi je pripovedoval. da ima v tretjem razredu otroka, ki ftr ni jocir.l sladkorja, pa vendar pi jo ka.vv» rodno višale dan. Kmetom je sladkor hrksus. in zakaj bi ga kupovali, ko je pa saharin 300 krat slajši!
Po razpredelnici ». prehrani otrok v moji učili knjigi sem ugotovil, da bi morala biti večina mojih otrok že zdavnaj pokopana* Ali so se zdravniki zmotili? Gotovo ne, ker k vsej sreči otroci jedo čedalje več sadja ln tako vsaj delno nadomestijo pomanjkanje sladkorja.
Dobro bi bilo. če bi tudi drugi učitelji zbrali nekoliko takih podatkov in jih objavili. Tedaj bi naša oblastva dobila vsaj približno sliko o uporabi sladkorja in saharina na deželi. Zastonj je pripovedovati, da je saharin brez vrednosti in strupen, dokler je sladkor zavoljo svoje cene nedosegljiv. Saharin je danes na deželi kljub vsem oblastvenim ukrepom vsakomur dostopen, kar jasno dokazuje moja vas. Ce ga hočemo pregnati ter rešiti otroke pred še hujšo poplavo tega strupa, bo morala država poskrbeti za pocenitev sladkorja. S primerno pocenitvijo bi se konzum sladkorja toliko povečal, da bi še država imela od tega korist. Največja korist pa bi bila v tem, da bi se zdravje naroda okrepilo.
Lovska žalolgra nad Kužljem
Obsodba lovskega paznika, ld je ubil lovskega tatu
Novo mesto, 18. aprila Pred novomeškim senatom trojice, ki mu je predsedoval s o. s. Viktor Durini, se je v torek obravnavala lovska žaloigra, ki se je pripetila lani nad vasjo Kužljem. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g. Prijatelj, omenja med ostalim, da so se udeležili lova v tamošnjem revirju 8. decembra lani lovski zakupnik Jakovljevič Milan, tvorničar iz Zagreba. Beljan Anton, trgovec iz Broda, in pa lovska paznika 37-letni Šter Ivan in posestnik Glad Anton iz Grintovca. Ko so lovci prišli v gozd nad vasjo Kužljem in zavzeli svoja mesta, so iz daljave opazili, da je stali pod kuželjsko steno neki človek. Kmalu zatem sta začela dva tuja psa goniti divjačino Ta dva psa sta Šter in Glad ustrelila Nato se je začel lov. Ker pa je bil neuspešen, se je zato kmalu končal.
Ko so lovci že odhajali, so opazili pod kuželjsko steno dva moška, ki sta šla po stezi med lovskim revirjem in tamošnjim pokopališčem. Lovci teh dveh moških niso osebno poznali, sumili pa so da morata biti to dva lovska tatova, ki sta pred njimi lovila v Jakovljevičevem lovišču. Omenjena moška sta bila Vardijan Matija in Baver Ivan, jjosestnikova sinova iz Kužlja. Obema so ilovci napravili takoj zasedo, da bi ju ujeli in jima odvzeli orožje. Zdaj že pokojni Vardijan in Baver sta se približala
mestu, kjer je čakal v zasedi obtoženi Šter. katerega pa fanta nista opazila V tem tre-i nutku je Beljanov pes pregnal v bližini divjačino. Oba lovska tatova sta se obrnila in se napotila proti dotičnemu kraju. Ob tej priliki sta opazila Štera, ta pa je nad njima zakričal: »V imenu zakona stoj«. Na ta poziv sta oba začela bežati Šter ie zasledovali Vardijana, ki je imel pri sebi puško. Glad Anton pa je tekel za Baver jem, ki pa je imel samo sekiro. Šter je še dvakrat klical za bežečrm Vardijanom, naj obstane, nato pa je sprožil v zrak svarilni strel. Kljub temu se Vardijan ni ustavil. Naposled pa je Šter le dohitel Vardijana. ga udaril od zadaj s puškinim kopitom po glavi, da je padel na tla, mu odvzel puško in nadaljeval pot, ne da bi se zmenil za smrtno ranjenega Vardijana. Vardijan Matija je še isti dan na svojem domu umrl za smrtno poškodbo. Raztelesenje je ugotovilo, da je bila poškodba absolutno smrtna
Šter je pred sodiščem dejanje priznal, zanikal pa je krivdo, češ da je bil to le silo-bran. Njegov zagovor je obstojal v tem. da je Vardijan kake tri korake prej, preden ga je dohitel, obrnil puško nazaj in pomeril nanj. Zaradi tega se je smatral za ogroženega in ga je udaril s puško po glavi. Sodišče je Štera spoznalo za krivega hude telesne poškodbe z izidom smrti in ga
obsodilo na eno leto m tri mesece težke ječe,
★
Pred istim senatom se je zagovarjal zaradi številnih tatvin in drznih podvigov mlad dijak novomeške gimnazije Z. Sodišče je na tajni razpravi upoštevalo poleg običajnih aLajšilnih okolnosti predvsem dejstvo, da je obtoženec drugače dober dijak in še vedno sposoben postati j>ošten član človeške družbe. Obsodilo ga je na šest mesecev strogega zapora pogojno za dobo j>etih let.
Anton Seli&kar f
V prijazni že-leTJiiičarski koloniji ▼ Zitnikovl ulici tSc Rožne doline je umrl e. Ant Seliškar. železniški strojevodja v pokoju, oče našesa znanega pisatelja. Vse to lepo predmestje ga le oo znalo, vse ga ie spoštovalo. V naših listih smo se ga zlasti spomin i ali. ko ie ▼ maju ored 12 leti s svoio zvesto družico Marijo praznoval zlato poroka Rodfl se je 1857 v Kazarjah pri Ljubljani, Kot pastirček si je vedno želel postati strojevodja. Izučil se je za ključavničarja. potem je pa prepotoval marsikatero deželo, oženit pa se je prišel v Notranje Gorice. Posrečilo se mu je dobiti službo pri državni železnici. Rad se ie spominjal, kako sta z ženo garala, da sta vzredila sedem otrok. V Trbižu, v Beljaku :'n nato v Ljubljani ie moral zaradi narodne zavednosti prestati marsikatero bridko. Kljub vsem teeobam ie spravil otroke na najlepšo pot.
Vzornega moža in blaeeea očeta bodo danes ob 15. spremili iz njegovega doma k Sv. Križu. Poslednjo čast mu bodo izkazali prav gotovo vsi niesovi zvesti prijatelji in ožji znanci. Prav oosebno Pa Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj vabi svoje člane k pogrebu. Sai je bil g. Anton Seliškar naista-reiši član teea društva ne samo po letih, marveč tudi po članski pripadnosti. Pokojnemu bomo ohranili časten spomin, žalujočim družinam pa izrekamo iskreno sožalje!
Kmetijski tečaj za naše učiteljstvo
Maribor, 18. aprila Pokret kmetsko-nadaljevalnih šol je obhajal v teh dneh 12-letnico svojega p'odo-nosnega dela. Vsak stan ima za svoj naraščaj posebne strokovne šole. Pri nas so znane trgovsko in obrtno nadaljevalne šo-e za trgovski in obrtni'ki naraščaj. Te Jo-le so obvezne za vse bodoče trgovce in obrtnike.
Še vedno tvorijo naši kmetie 60% slovenskega prebivalstva in od teh je ogromna večina malih kmetov in bajtarjev. Kme-tiški stan je še vedno zapostavljen v izobrazbi. Zato se ne smemo čuditi tudi njegovi gospodarski zaostalosti ter nerentabilnemu obratu. V nasprotju s tem se stav-lja danski kmet kot vzor najvišje kmetijsko strokovne in zadružne izobraženosti in sodobne kmetijske produkcije. Takoj za tem je češki in moravski kmet. Po zaslugi našega Ijudskošolskega učiteljstva, ki je začelo z vsem svojim znanim idealizmom pred desetletjem orati ledino kmečke strokovne izobrazbe, se moramo zahvaliti, da stoji naše kmečko nad al jevalno šolstvo na tretjem mestu v Evropi. Naše požrtvovalno učiteljstvo. posebno najmlajše, se neumorno trudi za čim večjo spopolnitev tega šolstva. Iz njihovih vrst je izšel predlog, da se kmečko nadaljevalno šolstvo, ki je še danes neobvezno, spremeni v fakultativno obveznost, tako da bi v teku let lahko prevzel kmečko posestvo le oni sin, ki bo predhodno absolviral svojo nadaljevalno šolo.
Tudi učitelji sami morajo spopolniti svojo strokovno izobrazbo. Zato prireja banska uprava vsakih pet let posebne dvomesečne strokovne kmetijske '•ečaje. Ravno v teh dneh je bil otvorjen tretji stro-
Kdor pristopi k narodno-obrambni
kreditni zadrugi v Celju, pomaga očuvati našo posest in našo mejo!
-■Vsako dete bo bolj zdravo
IN VESELO IN SE HITREJE RAZVIJALO če vzame za predjužnik in malico mleko z 2—3 Sličicami
OVOMAL'
Prijetna Ovomaltme vnaJa t telo one redilne snovi in vitamine, ki so potrebni z» izgradnjo staničj» in tkiva, zrn ustvarjanje moči in telesne toplote. Dobiva se povsod.
CENE NESPREMENJENE!
kovni tečaj, v katerega je bilo sprejetih 28 mladih učiteljev iz vseh srezov Tečaj se vrši na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
Potrebe so pokazale, da bi se ti tečaji morali vršiti vsaj vsako drugo leto. Trajati bi morali najmanj štiri mesce ter bi morali biti posvečeni predvsem praktičnim vajam in demonstracijam. Le na ta način se bodo mladi, ukaželjni učitelji dovolj usposobili za uspešno vršenje svojega poslanstva.
Brezdvomno je neobhodno potrebno, da se posvetijo vse energije in pažnja našemu obmejnemu prebivalstvu. Dvigniti je treba kvalitetno in kvantitetno kmetijsko produkcijo, organizirati je treba domači in zamejski trg. Le če bomo kmetu pomagali \<z gospodarske stiske, če mu bomo omogočili možnost primernega življenjskega obstoja, bomo dvignili v njem tudi nacionalno zavest in kulturno ter zdravstveno višjo in sodobnejšo stopnjo. Zato priporočamo vsem odgovornim, da se resno lotijo gornjega, za naš narod življenjsko va/nega problema.
Sokoli, Sokollce!
Kličemo vas na zlet mariborske sokol-ske župe v dneh 8. in 9. junija 1940 v Mariboru.
Z veličastnim župnim dletom pred tremi leti v Mariboru je sokolstvo naše župe pokazalo svojo silo in nezlomljivo voljo. da se ne ukloni nobenemu nasilju. Z letošnjim letom hočemo pokazati da sokolstvo na severni meji budno stoji na braniku narodne zavesti in svobode jugoslovanskega naroda, da je v tej volji trdna z njim vsa naša meja.
Zato se pripravljamo z vso vnemo na slavnostne dneve, na predzletni dan so-kolske mladine 2. junija, na tekme dne 8. junija in na glavni zletni dan 9. junija.
Telovadci in telovadke. pomnožite svoje vrste!
Krasne, a težke vaje za vsesokolski ziert leta 1941 v Beogradu zahtevajo pravo sokolsko disciplino, da jih bomo obvladali v tem kratkem času. Pozivamo vse članstvo, da si nabavi kroje, da sega po zletnih dopisnicah. značkah in drugih zletnih spominih in da se zleta polncštevilno udeleži.
Zupnemu zletu: Zdravo!
Sokolska župa Maribor. Slavo Komac,	Dr. Milan Gorišek,
načelnik	starosta
Sloveüska številka »Savremenika«
številka »Savremenika«, ki jo je uredništvo te odlične zagrebške revije posvetilo slovenski književnosti in z n,jo pridružilo družabni manifestaciji 12. t. m. v Zagrebu še literarno publikacijo, nudi majhen prerez skozi sodobno slovensko slovstvo. Za antologijo je pač okvir ene številke mnogo pretesen; prav zaradi tega obsega je umljivo, da ie izostalo marsikatero ime, ki brez njega ni reprezentance slovenske književne tvornosti. Naj takoj omenim samo enega, ki bi vsekako bilo moralo najti mesta tudi v tem okviru: Prežihov Voranc. Fr. Bevk, Novačan, L. Mrzel in še nekateri bi takisto sodili vanj. V splošnem pa je treba priznati, da napravi slovenski zvezek »Savremenika« prav ugoden vtisk. Hrvatski čitatelj, ki ga bo pozorno prebral, bo dobil širši vpogled v sodobno slovensko slovstvo, kakor mu ga more nuditi katera koli druga hrvatska publikacija.
Urednik »Savremenika« dr. Ilija Jakovljevič, ki mu gre predvsem hvala ne le za. slovenski književni večer v Zagrebu, marveč posebej še za izpodbudno idejo, ureditev in izdajo tega zvezka, je napisal uvodnik »Hrvati in Slovenci«. V njem opisuje vezi Hrvatov s Slovenci v davni in nedavni preteklosti in pravi o zvezi, ki se navezuje med književniki obeh narodov, da je njena velika moralna moč in nje trdno jamstvo prav v tem, »da če u skladu s pozivom, ko ji nam namijeniše i srod-nost jezika i'geopolitički položaj, donijeti
korisne rezultate i za hrvatski i za slovenski narod«. Ta zveza ni namenjena borbi »proti prava trečega«, nego novemu, plemenitemu delu: izgraditvi skupnih duhovnih dobrin, uresničenju skupnih moralnih interesov in uveljavljanju trajnih vrednot, kakor sta Svoboda in Pravica. Zares lep program, a tudi književniki ne smejo pozabiti najvišjega: skupne obrambe skupnih državnih tal in solidarnosti v boju za obstoj, zakaj brez tega pademo drug za drugim v isti prepad.
»Antologični« del številke začenja odlomek iz dramatske pesnitve Otona Župančiča »Veronika Deseniška«. France Koblar označuje v članku »Novija slovenska drama« razvojna pota in rezultate naše dramatike od Cankarja do najnovejših pojavov, ugotavljajoč njeno povezanost z duhovnimi in socialnimi problemi naše družbe in njen prehod od analize k sintezi. Oton Župančič je nadalje zastopan s pesmima »Podoba« in »Mesečina«, Fr. S. Finžgarja predstavlja odlomek z naslovom »Sibirija«, Alojza Gradnika pesem »Vodnjak«, Pavla Golio »Procesija« in Frana Albrechta »Veter«. Iz spisov Ivana Preglja je posnetih nekaj »Slovenskih glos«. Stanko Majcen je zastopan s pesmijo »Rožni grunt«. Joža Lovrenčič z »Med vožnjo«. Vmes je članek dr. Tineta Debelja-ka »Suvremena slovenska lirika«, ki ka-rakterizira posamezne pesniške struje, generacije in tvorne osebnosti od Župančiča do najmlajših pojavov v revijah. Pi-
scu se zdi, da »stojimo pred novo posebno generacijo, ki že dozoreva in ki bo kmalu dala svoj lastni, prejšnjih pesnikov dostojen sad«. Pisec zre optimistično v bodočnost in opaža, da je »slovenski pesniški genij zopet v pripravljenosti za nov polet«. Iga Grudna krepko predstavlja »Balada naših dni«, prozo JuSa Kozaka pa odlomek iz »Bohinjskega pastorala«. Z li-riko so nadalje zastopani; Miran Jarc (»Pav v mesečini«), Vida Tauferjeva (»Venere di Cirene«), Jože Pogačnik (»Golgota«), Tone Seliškar (»Sedmorojenčki«), Anton Vodnik (»Pesem o travah«), Srečko Kosovel (»Ekstaza smrti«), Mile Klop-čič (»Deževna pomlad 1933«), Edvard Kocbek (»Jesenska pesem«) in Božo Vo-dušek (»Zdravica v ranem jutru«).
Vmes med to zbirko lirike je najprej članek Milene Mohoričeve »Slovenska po-slijeratna proza«, ki nudi čitatelju zgoščen, vendar pa jasen in zajemljiv pregled pojavov in uspehov slovenske proze od Cankarjeve smrti do najnovejših imen in del. Tudi avtorica proznega pregleda opaža kipenje svežih sil in pojav vedrih nad v bodočnost slovenske pripovedne umetnosti. Bratko Kreft predstavlja realizem mlade slovenske dramatike s prizorom iz prvega dejanja »Velike puntarije«, Miško Kranjec je zastopan z odlomkom romana »Kapi-tanovi«. Ni bilo lahko izbrati najznačilnejših imen in za nje najznačilnejših primerov, prav kakor pri vsaki antologiji, je izbor tudi tu bolj ali manj subjektiven, čeprav stoji za njim več okusov. Toda to je že nujno in drugače niti ni mogoče. — »Antologični« del številke se zaključuje s člankom Božidarja Borka »Pogled u esej, kritiku i revije«, ki zlasti obseg eseja zajema na široko in prikazuje tudi znanstveno prozo, v kolikor je zanimiva za literaturo in umetnost ali značilna zbog svojih stilističnih in jezikovnih kvalitet.
Vse pesmi so objavljene v izvirnem besedilu, z majhnim tolmačem Hrvatu neznanih besed; toliko tomlača bi bilo skoraj treba tudi pri hrvatski dialektični poeziji, kar je iamo nov dokaz sorodnosti obeh knj:ževnih jezikov. Iz uredniške opombe ob koncu številke (ki prinaša tudi poročilo o občnem zboru DHK) izvemo, da je prozo Juša Kozaka prevel Hija Jakovljevič, Vilko Ivan usa je prevel Preglja in Kranjca, vse ostale prozne prispevke je pa preložil Joža živkovič. izvzemši članek B. Borka, ki ga je avtor sam spisal v hrvatskem jeziku.
Tretja javna produkcija Glasbene akademije
Državna Glasbena Akademija in nji priključena Srednja glasbena šola sta priredili tretjo letošnjo javno produkcijo v veliki Filharmonični dvorani, številno občinstvo je pokazalo, da z vidnim zanimanjem zasleduje napredek gojencev našega najvišjega glasbenega zavoda. Tokrat spored ni bil sestavljen iz posebnih slogovn h vidikov, temveč je želel podati le pester prerez in položiti obračun dosedanjega letošnjega dela Nastopili so gojenci solo-pevskega in instrumentalnih oddelkov. Dvoje točk (1. in 11.) sta zaradi indispo-zicij pevcev izpadli. Tako Je začela z Dar-gomyszkega tercetom »Noč prebdel je zla-tolas oblaček« trojica pevcev (sopran: Lidija Godina, tenor: Janez Lipušček in bariton: Marijan Kos), nakar je pian'stka Mileva Prinčič lepo zaigrala Chopinov Nokturno in Martinujev »Ples kolombine«. Kot koloraturka se je uspešno predstavila Rezika Koritnikova, posebno pozornost pa je vzbudil zelo mladi goslač Igor Ozim. ki je prav tako pogumno kot dovolj korektno zaigral dvoje skladbic Novaka in Schu •
berta ter žel z njima zelo toplo odobravanje, katero je veljalo v enaki meri osebi kot dejstvitvi. čelist Ivan Poljanšek je zaokroženo in z umevanjem podal Glazunova »Chanson-Menestrel«, medtem ko je predvajanje Moliqueovega stavka iz koncerta za flauto (Leopold Zupan) trpelo ob into-naciji. Sopranistka Franja Senegačnikova je zapela dvoje Puccinijevih arij, prvo z vidno plahostjo in zato nesigurno v intona-ciji, drugo pogumne,je in znato bolje Saint-Saènsova Romanca za rog s klavirjem je bila v glavnem zadovoljiva, čeprav tudi tu kornist Jože Zupančič ni docela obvladoval zares težkih intonacijskih problemov. Sledila je Ravelova trodelna Sonatina v interpretaciji Zorke Bradačeve, podana živo in morda celo premalo umerjeno in za zaključek veliki Elizabetin nastop Lz Wag-nerjevega »Tannhäuserja«, kjer se je znova odlikoval glas in šolanje Valerije Hey-balove.
Gojenci, ki so nastopili na tem sporedu, pripadajo v solopevskem oddelku ravn. Betettu (Koritnikova in Heybalova) ter prof. Wistinghausnovi ( tercet ter Senegačnikova), v klavirskem prof. Zori Zarnikovi (Prinčičeva in Bradačeva), v violinskem prof. Leonu Pfeifer ju (Ozim), v instrumentalnih pa prof. Müller ju (čelist Poljanšek), Korošcu (flavtist Zupani in Mo-ravcu (kornist Zupančiči, katerim gre vsem v prvi vrsti zasluga za dosežene učne usnehe.	L. M. S.
Mariborsko gledališko pismo
Dočim nas je pričetek gledališke sezone ob 201etnici Narodnega gledališča v Mariboru zbral ob domačih odrskih umetninah, je na prehodu v drugo polovico gledališke



Domače ves
PREMIERA!	PREMIERA!
Nedosegljivi mojster ljubezenskih vlog CHARLES BOY ER in lePa IRENE DÜNNE v najnovejšem filmu
Priskledniki
Veliki časi zahtevajo krepke duhovne povezanosti posameznih narodov. Svarilnih zgledov za to je dovolj po vsej Evropi. Imamo jih izza zadnjih let, imamo jih iz najnovejših časov. Zgodovina bo nekoč pravično govorila o narodih, ki je nadnje prišla nesreča, a so se skozi vse viharje preborili moralno zdravi, na značajnosti neomadeževani in še vedno prežeti s pravo narodno zavestjo. Govorila pa bo tudi o drugih.
Kakor koli, ne bomo segali daleč naokrog. Pogledamo lahko tudi k nemškim rojakom, ki bivajo v Jugoslaviji. Kako so po večini navezani na rajh. Kolikor le morejo mu pomagajo. V Mariboru so zbirali stare medeninaste, bakrene in cinaste predmete in poskrbeli, da je šla zbirka v Nemčijo. Široki pokret za zimsko pomoč je našel odziv tudi med nemškimi rojaki izven rajha, predvsem v onih predelih, ki mejijo na Nemčijo, torej zlasti tudi v Sloveniji. Da se poudari slož-nost racioniranjem živilskih zalog, prirejajo tudi nemški rojaki izven rajha večerje iz enega lonca. V Mariboru se zbirajo v Gambrinovi dvorani, v Celju mesečno enkrat v gostilni ob Voglajni. Večerje so okusno prirejene in poceni. Stanejo za osebo le 5 dinarjev, vendar pa je vsak udeleženec moralno obvezan, da> > prispeva višje plačilo. In tako darujejo nekateri za »ajntopfgeriht« stotak ali še več. Kar je presežka, gre v dobrodelne namene, za zimsko pomoč v rajhu.
Še od daleč nam ne pade v glavo, da bi hoteli s temi navedbami namigovati, češ: glejte jih pri »ajntopfgerihtu«! Vsakemu nemškemu rojaku, ki ima pri nas pravico obstanka, je dopuščeno, da si ureja pojedine, kakor ve in zmore. S prstom pa hočemo pokazati na tiste prisklednike, ki so se odvrgli od našega narodnega občestva in se v starem, .neiztrebljenem hlapčevstvu slinijo od vdanosti in veselja, ako lahko kakšen večer v družbi nemških rojakov zajamejo iz »skupnega lonca«. Re-negatstvo je in ostane naša sramota, pa tudi naša kužna rana. Kdo je najsrečnejši, če lahko od takih pojedin raznaša po svoje prikrojene hujskajoče vesti? In komu je najbolj v zadovoljstvo, če lahko,, kjer koli le more, škoduje ugledu našega naroda in države? Kdo je najuslužnejši za Judeževe fjroše ali za samo pohvalo, ako mu je poverjena kakršna koli naloga, ki ni v prid našemu narodu in državi?
Ni si mogoče zamisliti, da bi Slovenci od tujerodca zahteva!!, naj se sprevrže v naš rod in v našo kri. Preverjeni smo, da tudi pravi, zavedni nemški državljani prezirljivo gledajo na hlapčevske prisklednike. Naj se jih otresejo! Na janičarstvu ,ie nekoč zrasla velika država, ki je pa na janičarstvu tudi propadla!
rekanja. Morda se bo našel književniK. k: jo bo uredil in izdal. Wenzelides ie zadnjega Dol leta strašno trpel, ker mu ie oslabelo srce. Gospa i e morala prebedeti ob ni ©m neštete noči. spala ie komai do nekai ur na teden Naposled se ie onesvestil im izdihnil. In za krsto tesa odličnega književnika - mučenika ie stojalo le nekaj pokojnikovih šolskih tovarišev in prijateliev iz mladosti, en sam kniižev-nik in en sam novinar, ki ie s pokoini-kom sodeloval še pri Supilovem »Novem listu« na Reki. Pač dovoli značilen primer. kako legajo v grob kulturni delavci. ki si niso pridobili popularnosti z vpit-iem in rin.ieniem v ospredie. marveč so delali v tišini in osamljenosti.
LJUBAVM1 KBIK
Napeta ljubavna zgodba, ki se vrši v najlepših krajih
sveta!
KINO UNION
Predstave ob 16.,
(LOVE AFFAIR)
Tel. 22-21
19. in 21. uri
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ogl. reg. b. Ot. 30474-32.
* Slepi književnik in požrtvovalna žena. V torek popoldne so na zagrebškem Mirogoju skromno pokopali književnika Arsena Wenzelidesa. »Novosti« objavljajo pogovor s pokoj nek ovo vdovo, ki ie do rodu Slovenka. Gospa Marija, rojena Pla-ninčeva, i e povedala, da i e mož moral v pokoj že do 15 letih službovanja kot okrajni glavar. Oslepel je zato, ker je nekoč kot otrok na Hvaru padel z cbale ob parnik in so ga šele čez čas potegnili nezavestnega iz morja. V teh strašnih trenutkih borbe na življenje in smrt sta mu začela pešati vid in sluh in se pozneje ni nikoli več rad sprehajal ob morju. Ker je dobival le 1400 din pokojnine, se ie z družino preselil na zagrebško Deriferijo. Zadnjih 11 let je bil noDolnoma slep. Prevajal je na ta način, da mu ie gosna naj-Drej Drečitala tekst, nato ie on diktiral prevod. Prevajal je iz angleščine, grščine, italijanščine, francoščine in nemščine. Potruditi se ie bilo treba za vsak skromni honorar in vendar Wenzelides ni ustvarjal ogromne konice svojega književnega dela le zaradi honorarja, marveč zaradi svojega lastnega duševnega izživljanja. Zapustil je veliko književno dediščano. Diod dolgoletnega truda in največjega od-
Opozorilo
Glede na neresnične vesti, ki se razširjajo o meni v zvezi s preiskavo, ki se vodi v Višnji gori zaradi nakupa blaga neznane provenience, opozarjam, da bom vsakega raznašala takih neresničnih vesti sodno zasledoval.
205—n	Mihael Omahen, Višnja gora
*	Kaj dolguje učitelj državi in kaj država šoli in učitelju, o tem je na željo beograjskega učitelj stva Dredaval vseuči-liški Drofesor dr. Mihajlo Ilic. Izvajal je med drugim: Sodim, da mora biti učiteljevo znanje do svojem značaju in brez Dosebnih oogoiev razporejeno v 5. skupino. Avtomatično napredovanje nai bi bilo takšno, da bi učitelji dobili povišico vsako drugo leto. višjo skupino pa vsako četrto leto. Učiteljsko stalnost zahtevajo ne samo interesi učitelistva samesa. marveč v prvi vrsti služba. Ni nobenega razloga, da se danes stalnost odreka, ko ie bila v Srbiji že v 19. stoletju osvojena. Brez stalnosti lahko mečejo učitelja iz kraja v kral po mili volji oblastnikov, kakor ga lahko upokojijo in odpuščajo, četudi mu glede službe ne morejo ničesar očitati. Z združenimi močmi ljudi dobre volje ie treba državo napraviti takšno, da bo Drenehalo zahrbtno in traeično nasprotovanje med onim. kar se poučuje v šoli in kar se dela izven šole. Dr. Ilič je žel burno odobravanje številnega Drisotnega učitelistva
*	Posledice povodnji. Vode odtekajo ali Dosledice se še kažejo v nairazličneiš h merah. Zlasti hudo so prizadeti Srem ki Karlovci z okolico. V Poljih pri Sremskh Karlovcih je postalo zemljišče tako pla-zovito. da je resno ogrožen ormet na mednarodni cesti in na železniški Drogi. Tehnična oblastva so že ukrenila potrebno, da se prepreči nadaljnja olazovitost Še vedno ie mnogo ljudi brez strehe Obsav-ski predeli Beograda so v žalostnem stanju. 3000 ljudi nima pravesa zavetja večinoma so to žene in otroci. Občina iim ie doslej razdelila okrog 80.000 din podpore. Precej jih je nastanjenih no vagonih na v državni tovarni sladkorja Tudi v južnih krajih so se vode vrnile v svoie struge. Po štirih mesecih ie obnovljen promet na cesti iz Peči čez Čakor v Andrijevico Visok sneg v Rugovski klisuri in na Čakor-ju se ie letos držal mnogo dalie kakor druga leta. Cesto zdaj temeljito čistiio. sai ie izredno važna v potniškem pogledu kakor tudi glede dovažan.ia živil v Črno goro.
*	Povečanje naše trgovske mornarice, j Letna skupščina lastnikov ladr ie bila v j sredo na Sušaku. Za predsednika ie bil ponovno izvoljen dr. Stjeoo Kneževič. Poslovno poročilo navaja, da imamo v Jugoslaviji skupno 31 paroplovnih dražb s 185 ladjami, od katerih jih ie 79 za dolgo. 14 za veliko obalno in 92 za malo obalno plovbo. Skupna tonaža znaša 393.449 ton. V poslednjih 10 letih tonaža stalno narašča, neznaten upadek ie bil le zadnji dve leti.
*	Bolgarski gostje v Kranju. Te dni sta
obiskala grob pesnika Prešerna v Kranju znamenita bolgarska operna pevka ga. Vanja Leventova Ln skladatelj Pančo Vladigerov. Odlična gosta sta spremljala g. dr. Lajo Lajovic in tajnik Jugoslov. - bolgarske lige v Ljubljani g. Ve-koslav Bučar. Na zakuski. ki i e bila prirejena v gostilni »Jahač«, je goste pozdravil Dredsednik Jugoslov. - bolgarske lige v Kranju g. industriialec Franjo Sire.
*	Izleti. Slovensko planinsko društvo bo pni redilo za svoje člane sledeče izlete: četrtek dne 2. maja majniški izlet na Kr-
vavec — z avtobusom iz Ljubljane ob 6 uri zjutraj izpred evangeličanske cerkve do Cerkelj. vzpon do Doma na Krvavcu in zvečer ob 19. uri povratek z avtobusom iz Cerkelj nazaj v Ljubljano. — V soboto in nedeljo dne 1. in 2. iunija izlet na Komno, odhod iz Ljubliane z avtobusom ob 15. uri do »Savice« in pc-š dalje v Dom SPD na Kamni, prenočevanje, izlet k Črnemu jezeru, sestop čez Komarčo do »Zla-toroga«, odkoder odpelje avtobus ob 13. uri nazaj v Ljubljano. V nedeljo dne 7. julija v Češko kočo — zjutraj cb 5. uri iz Ljubljane v Jezersko, vzpon v Češko kučo. izleti v okolico, zvečer ob 20. uri povratek z Jezerskega v Ljubliano. Slovensko planinsko društvo opozaria svoje člane na navedene izlete ter prosi, da se interesent-ie že sedaj prijavijo v društveni pisarni SPD v Ljubljani. Aleksandrova c. 4-1 (—)
*	Odpiranje planinskih koč Osrednjega društva SPD v letošnji poletni seziji: od 10. maja dalje bo stalno oskrbovan Aljažev dom v Vratih, od 11. maja dalje: Cci-zova koča na Kokrškem sedlu, koča na Jermanovih Vratih (Kamniško sedlo) in Erjavčeva koča na Vršiču od 15. iunija dalje: Orožnova koča pod Črno prstjo, od 22. junija dalje: Triglavski dom na Kredarici in od 28. junija dalje vse ostale koče. to so: Aleksandrov dom pod Triela-vom. Staničeva koča.- Vodnikoma ko*a na Velem po1 ju. koča pri Triglavskih iezerih. Češka keča pod Grintavcem in Malnar-jeva koča pod Črno prstjo. Do kohoa aprila so še za smučarje planince oskrbovane: Staničeva koča in koča pri Tr.llavsK.ih jezerih Stalno, vse leto pa so oskrbovani »Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. Dom SPD na Komni. Dom na Krvavcu. Dem v Kamniški Bistrici in Koča na Veliki Planini. Planinci, že sedai si sestavliaite programe za svoie poletne ture v n'a-ine Podrobne informaciie in nasvete dobite v
! pisarn-' SPD. Ljubljana. Aleksandrova festa 4-1. (—)
*	Zagreb dobi nov vel'"k hrvatski hotel in sicer ga bo zgradila banovinska hranilnica. Vobče so sklenili v Zagrebu, da bodo pričeli z obširnim delom za tujski promet. Ze v ljudskih šolah bodo poučevali otroke o pomenu turizma in sicer ne v tem smislu, da bi tujca ogulii. temveč da bo pri umerjenih cenah užival čim večjo udobnost in SDOznaval lepote prnmrra in zaledja. Posamezne ustanove nai bi organizirale krožna prtovania. amoak tako. da bo vsak izletnik zadovoljen Im ti mora svoi sedež v vagonu, dob ti m ra dostojno sobo v hotelu in nikjer ne sme biti izžet. Za uradništvo Da kaže zsraditi v Zagrebu velik uradniški dom. kier bodo imeli Drimerno zavetišče Nov: hotel, ki ?a zgradi banovinska hranilnica, bo nekai čisto novega, hrvatski bo do zunanjosti in do notranji opremi. Predstavljal bo Dravi tip hrvatskega hotela, kakor imaio švicarski hoteli svoie narodno obeležje.
*	Gozdovi izginjajo v naši državi hitreje kakor drugod po svetu. To poudarja resolucija. ki i e bila sprejeta na sei i Kmetijske zbornice v Sarajevu. Od 1929 do 1940 so izvozili iz Jugoslavije za 25 do 30 milijard dinarjev lesa in lesnih izdelkov. Država in narod sta od tega imela le malo koristi. Zato nai se takoi prekinejo vse pogodbe o izkoriščanju državnih gozdov in da se prične izvajati nov način racionalnega izkoriščanja. Zlasti Da je treba opu-stošene kraje na novo pogozdovati. Resolucija omenja tudi Prizad. češ da ie Dri samem izvozu suhih sliv zaslužil več ko 200 milijonov din na račun kmetov.
*	Požar na Poljanah pri &t. Vidu. V sredo kmalu po polnoči je na Poljanah pri št. Vidu začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Jančeta Ježka, po domače Pik-ca. Na mah je bila po konci vsa vas, za sosedi. ki so s škafi vode navalili proti visoko plamenečim zubljem, so bili kmalu na mestu tudi šentviški gasilci, iz mesta pa
sezone zaživela v drami klasicistično res-nobnejša smer. Pečat sta ji vtisnila predvsem Shakespearejev »Othello« in Schil-lerjeva žaloigra »Kovarstvo in ljubezen«.
V Shakespearejevem »Othellu« se, kakor v vseh njegovih blestečih odrskih delih. odraža neka podtalna elementarnost pragonov in trenj, zaradi katerih se dopolnjujejo tragedije ter se poraja etična problematika krivde in kazni. Jože Kovič, naš prvi režiser, je vse te značilnosti povezal v močne poudarke in primaknil občinstvu to pretresljivo žaloigro v mojstrskem Župančičevem prevodu. Režiserjeva samisel kaže solidno dograjenost, tenkočuten smisel za pametno izrabo prostora ter učinkovito zunanjo priredbo. Posamezni liki kakor n. pr. globoko in pristno dojeta Desdemona Elvire Kraljeve, P. Kovičev vzburkani Othello, Skr-b i n š k o v patološko spletkarski Jago, Nakrstov mladostni Cassio, plemenita Emilija E. Starčeve, nečimerni Ver-d o n i k o v Roderigo itd., so bili oblikovani z vidno ambicijo kvalitetnega podajanja. Sodelujoči so bili dorasli nemali preizkušnji moči ter sposobnosti.
Kakor pri »Othellu«, tako se kopiči tudi v Schillerjevi mladostni žaloigri »Ko-varstvo in ljubezen« problematika moralne odgovornosti za satansko zvrtinčene zapletke in kovarstva, ki pehajo človeška življenja v pogubo. Na gladini prevladujočo romantiko poglabljajo ter zaostrujejo socialne prvine, ki vzburkavajo potek drame in njeno družbeno sredino ob zori nove dobe. Režiser Peter M a 1 e c je marljivo, pa tudi spretno pripravil uprizoritev te znamenite klasične tragedije, primerno podčrtal prelomne scene in poskrbel za okusno zunanjo opremo. Priredil jo je za sodoben okus po preizkušenem vzoru, ki ga je popolnil z lastnimi domisleki. V poglavitnih vlogah je sodelovala pretežno naša mlajša ansamblska garnitura.
Razvihrana, strpinčena čustvenost navdaja Verdonikovega neučakanega Ferdinanda ter sentimentalno meščansko dekle Luizo Branke Rasbergerjeve.
J. Košutov plemeniti Walter je močno utelešenje tiransko fevdalne oblastnosti, Nakrstov mojstrsko spletkarski predeč Wurm pa vzporedna podoba k S k r-binškovemu Jagu v »Othellu«. Razen Luize nas vodita v meščansko sredino še Gorinškov godbenik Miler in njegova žena S. Goriškova, dočim je elegantna lady Milfordova E. Starčeve tista odrska podoba, po kateri se svobodoljubni Schiller zavzema za angleški red ter angleško pojmovanje o poedincu in družbi obtožujoč hkrati nemške fevdalne in reakcionarne prilike. Omeniti je še sijajno priliznjenega maršala Kalba V. C m o b o-rega.
Podoba je, ko da nista klasični žaloigri vzbudili tistega toplega odmeva, kakor bi ga sicer v normalnih časih. V naši dobi pa potrebujejo ljudje tudi blažilnih učinkov veseloigrske zvrsti. O tem sta zgovorno pričali Golarjeva »Vdova Rošlinka« in Benedettijeva veseloigra »Trideset sekund ljubezni«. V svet domače groteskne ljudke veseloigre nas je postavila C. Golarjeva »Vdova Rošlinka«, s katero je mariborsko gledališče dostojno proslavilo avtorjevo 601etnico. Prof. dr. Dornik je uvodoma ocenil Golarjev pomen v naši književnosti, režiser Milan K o s i č in ostali igralci ter igralke, pa so se potrudili, da so v razgibanem realistično folklornem okolju prelili v svoje like čim več krvi, zanosa ter iskrene neposrednosti. Rošlinka M. Zakrajškove, Manica B. Rasbergerjeve, Skrbinškov Janez in Košičev romar Balantač so bili nosilci vedrega, ljudskega, domačnostne-ga občutja, ki je ves čas prevladovalo na odru. Navzočega avtorja je občinstvo prisrčno počastilo.
Benedettijeva veseloigra »Trideset sekund ljubezni« v C. Kosmače-v e m prevodu vsebuje tiste značilnosti, ki smo jih podčrtali že ob svoječasni vprizo-ritvi njegovih »Dveh tucatov rdečih rož*. Duhovita dialektika, ki jo tu pa tam po-svežuje salonski esprit, sočen dialog, si-tuacijska komika, ostro začrtani liki, odr-
ske tehnične ubranosti, spretno stkane du-šeslovne predpostavke. Pridružuje ae še precej otipljiva ost, ki kaže,, kako je avtor hudomušno roga dvomljivi rodbinski časti moralno ohromele meščanske sredine, katere tipični predstavnik je rimski general Cesare Siriani z vsemi svojimi. Režiser J. Kovič je v svoji režiji, Id je računala tudi z okusno zunanjo opremo, upošteval enakomerno veseloigrske in satirične momente, ki jih vsebuje ta Benedettijeva komedija, ki pa ni navzlic številnim odlikam nobeno razodetje in ki ne prekaša stopnje običajno ukrojene meščanske veseloigre. Branka Rasbergerjeva je ustvarila v Graziji eno svojih najmočnejših, najživejših odrskih podob. Neodločna mevžavost je označevala Verdonikovega Tulia. Gorinškov general Siriani pa si zaman prizadeva, da bi svoj rodbinski krog utesnil v oblike kasarnske pokorščine. Pozitivne stvaritve so bili predvsem L. Crnoborega pretkano cinični Guarandi, nadalje čudaški stric J. Košute, Košičev posrečeni odvetnik Ferrini, zobna tehničarka E. Kraljeve, Siriani-jeva M. Zakrajškove, Geltruda D. S a-v in o v e, tetka S. Gorinškove in Mar-
MARGARET SULLAVAN, najboljša tragedkinja znana iz filma »Trije tovariši«
s.ama ìe danes • Kavarna propadlih angelov
KINO MATICA, tel. 21-24
Ob 16., 19. in 21. uri.
jeta A. Tovornikove.
—eC
»ObzOr« o slovenskem literarnem večeru ; v Zagrebu. Glede na našo opazko o Zagreb- : škem »Obzoru« ob priliki slovenskega li- j terarnega večera v Malem kazalištvu ra- ; de volje ugotavljamo, da je priobčil »Ob- 1 zor« v številki z dne 13. aprila simpatičen članek o tem večeru. V njem pravi, da »slovenski književniki niso s svojim nasto- i pom samo vrnili obisk svojim hrvatskim tovarišem iz »Društva hrvatskih književnikov«, ki so nedavno z istim namenom bivali v Ljubljani, marveč so tudi izvršili znaten korak na področju hrvatsko-sloven-ske kulturne vzajeVnnosti — na področju, ki je bilo doslej zaradi raznih razlogov in okolnosti dokaj zanemarjeno.« Pisec poročila je karakteriziral vsakega izmed sodelujočih književnikov in poudaril tudi vnanji uspeh prireditve.	<
BBB1—B————
so prihiteli poklicni gasilci na pomoč. Kljub vsemu prizadevanju je poslopje, ki je biio skoraj še novo in je bilo polno slame in sena, pogorelo do tal, da so ostale samo zidane stene. Gasilci pa so imeli do 4. zjutraj mnogo dela, ca so požar omejili in so obvarovali vsaj sosednja poslopja. Ježku je zgorela vsa krma, več voz, domala vse gospodarsko orodje in nekaj obleke, škoda je zelo velika. Vsa znamenja kažejo, da je ogenj zanetil eden izmed številnih prosjakov, ki dan za dnem iščejo zavetja in podpore po okolici.
*	Usoden udarec z motijo. y soboški bolnici je umrl 601etni posestnik Franc Lovrenčev iz Filovcev v Prekmurju. Doma se je prepiral s sorodniki zaradi izročitve posestva, pri tem pa je eden izmed udeležencev prepira vzel motiko in ga udaril po trebuhu. Udarec je bil hud in je staremu posestniku poškodoval drobovje. Prepeljali so ga v soboško bolnico, kjer pa mu niso več mogli rešiti življenja in je na zadobljeni rani umrl. To je bila že tretja žrtev napada z motiko, ki je bila v zadnjem času pripeljana v soboško bolnico. V Filovcih so neki vozniki napadli z motika-mi brezposelnega čevljarskega pomočnika Franca Dominka iz Dobrovnika in ga pošteno obdelali po hrbtu in po glavi, v Can-ftovi pa je ista usoda doletela 281etnega rešetarja Franca Ozvalda.
*	Z jedjo so ga hoteli zastrupiti. Stari posestnik Jožef Beike v šalovcih v Prekmurju živi sam v svoji skromni hiši. Jed mu nosi na dom brat ah pa dobri sosedje. Ce ga ni doma, puščajo jed po navadi na oknu. Nekoč je našel na oknu lonec s kislim zeljem in svinjskim mesom ter 3 decilitra žganja. Ko je pokusil zelje, se mu je takoj videlo sumljivo. Kasneje mu je postalo slabo in je omedlel, žganje, ki ga je izlil na tla, je postalo zeleno. Meso so vrgli psu. ki je potem čez 2 uri poginil in živinozdravnik je ugotovil, da je bil zastrupljen. Posestnik Berke koj ni mogel uganiti, kdo bi mu stregel po življenju, kasneje pa je preiskava ugotovila, da je bila to najbrž neka starejša ženska, ki je bila nanj jezna.
*	Ubijalč evi otroci lahko podedujejo imovino ubitega Kasaciisko sodišče ie izdalo naslednjo načelno odločitev, ki bo gotovo zanimala vse naše pravnike: Ne-dostojnost voljenega ubijalca, da bi dedoval po ubitem, o čemer govori § 419 odz. za kraljevino Srbijo, ne velia tudi za ubi-jalčeve otroke Ti zastopajo svojega očeta po § 399 istesa zakona in lahko dedujejo zapuščino ubitega, ne glede na to. ali je njihov oče. ubijalec, v času zapuščinske razprave živ ali ne.
*	Ziočin mladega razbojnika. V Peirinji se je moral zagovarjati pred velikim senatom mladenič Mijo Kolarič iz vasi Pre-lošč ce ori Sisku. Kolarič ie na Veliko noč ukradel pri svojem sosedu Ha j dinjaku, blagajniku kmetijske zajednice. 7000 din. Na begu iz hiše ie v kuhinji srečal Haidin j akovo taščo Magdo Hrenovo. Starka ga je opomnila, da ga ie videla pri tatvini. Tedaj je mladenič potegnil nož in starki prereza! vrat. Pokoril se bo 20 let na robiji.
♦	Mlado ženo je kupil pa ga je na poti
zapustila. Ahmed Ahmetovič. kmečki sin iz Letovice v Južni Srbiji, je doživel veliko razočaranje. Kakor mnogi njegovi rojaki, je tudi on šel za zasiužkom. V Bjeljinj je potem s svojimi prihranki kupil lepo 17 letno Emino Skuljičevo. Praznovali so zaroko. Ko Pa sta se nato peljala Ahmed in Emina skozi Beograd, ie Emina poiskala zavetja pri policiji. Ahmed ie zaman rotil, nai mu ženo vrnejo. Pa so mu dopovedali. da Emine nihče ne more prisiliti naj gre z njim. ako sama noče. Ahmed se je bridko razjokal za Emino oa tudi za zapravljenim denarjem. Emina pa se ie vrnila v domači kraj.
♦	Nesrečna ljubezen premožnega gospodarja. V vinorodnem Sv. Križu nedaleč od Virovitice ie premožni gospodar Josip Spondrecht nedavno vzel k sebi 16-letno služkinjo Margit» Krämerjevo. Margita je bila zelo lepa pa ii je Spondrecht brž začel dvoriti. Obljubljal ii ie zlate gradove in je postala njegova žrtev. Nedavni večer i e prišel vinjen domov in ie začel Mar gito zlorabljati. V obrambo je Margita segla po sekiri in ga nekajkrat tako udarila, da ie pozneje v bolnišnici izr-dihniL
•	Požar. Te dni je zgorelo posestniku hi
gostilničarju Jemcu v Davčah blizu italijanske meje veliko gospodarsko poslopje, škoda je znatna- Orožniki iz Železnikov raziskujejo, kako je nastal ogenj.
•	Za sklad profesorja dr. Pavla Grošlja so razen že imenovanih darovali: dr. Rak Janko, sreski sanitetni referent v Gornjem gradu, 20; Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani 25; Gregore & Ko 100; Sever & Ko 100; prof. Ramovž 100; ph. mr. Bono Karčič, lekarnar, Žalec. 50; Hedvika šare 50; Tiskovna zadruga v Ljubljani 250; Matej Orehek 10; med. univ. dr. Jože Jakša 50; Vekoslav Ujčič, lekarnar, Laško, 100; založba Modra ptica 300; tiskarna Merkur 175; Jože žabkar, lekarnar, Jesenice, 50: Emil Podkrajšek. 100; Franjo Sire, Kranj, 100; dr. Brenčič Vinko, Ptuj, 50; Hinko Požun, notar v Gornji Radgoni, 50; Leonard Trepp, Brežice, 100; med. univ. dr. Jože Potrič, Sv. Urban pri Ptuju. 20; Fran Poljanec, Ljutomer, 100; dr. Rajner Bassin. 100 din. Uprava sklada se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje in prosi novih prispevkov.
•	Društvo Narodni d®m v Zagrebu, mladinski odsek priredi v nedeljo 20. t» m. izlet v Remc-te. Zbirališče ob 13.45 na Gubčevi Zvezdi.
*	Vojaki-šoferji, ki so bili v januarju in februarju 1919 pod poveljstvom g. Evgena Majerja v Dobrli vasi na Koroškem, naj blagovolijo sporočiti svoje naslove podružnici »Jutra« v Celju.
*	V nedeljo s smučmi na Zelenico. Prijave Putnik. (—)
I?
u— Naval na infekcijski oddelek splošne bolnišnice. Zadnje dni je infekcijski oddelek vzdržema prenapolnjen. Med drugim je moral nuditi zavetja in pomoči tudi večjemu številu žrtev meningitide, ki polagoma pritihotapila tudi v naše kraje, in pa davice. Meningi t ida je zahtevala že tudi nekaj smrtnih primerov. Kakor vse kaže, se je ta zavratna morilka tako naglo razpasla po naših krajih, ker železniška uprava ni o pravem času poskrbela za razkuževanje vagonov, v ka^ terih so bolnike vozili z dežele v Ljubljano. Zdaj je poskrbljeno v tem pogledu, in če bodo ljudje sami dovolj skrbno pazili, da vsak primer obolenja o pravem času javijo pristojni zdravstveni oblasti, da po-skrbe za izolacijo in razkužitev, smemo upati, da se bo epidemija polegla.
u— Za koncert v Prid ljubljanskim revežem. ki ga Glasbena Matica priredi v petek 26. aprila v veliki dvorani hotela Union, je med vsemi sloji tako veliko zanimanje, da so gospodične, ki ponujajo vstopnice po javnih lokalih, uradih in privatnih doonovih, že v veliki zadregi, kako bi ustregle. Nekaterih vrst sedežev namreč že primanjkuje, zato pa naj prijatelji revežev hite in ne odlašajo, da si vstopnice kupijo šele pri večerni blagajni na koncertu.
u— Dirigent Dr. D. švara pripravlja XV. redni koncert ljubljanske filharmonije, ki bo v okviru Bolgarskega tedna v ponedeljek v Unionu. Po vrsti tujih dirigentov, ki so z našim filharmoničnim orkestrom dosegli velike umetniške uspehe, smo prepričani, da pod švarovim vodstvom ta višina ne bo zaostajala, študij dirigiranja pri slavnem Scherchenu in na konservato-riju v Nemčiji ter večletno praktično delo v naši operi, ga je uvrstilo v najvidnejšo vrsto naših dirigentov. Za koncert si je izbral kot središnjo točko »čajkovskega IV. simfonijo«, daije Vladigerovo »Vardarsko-rapsodijo« in Bernardov »Scherzo«. Na koncertu nastopi kot pianist bolgarski skladatelj Panča Vladigerov. Pohitite z nakupom vstopnic, ki so v predprodaji v kinu Unionu.
u— Gasilska zajednlca dravske banovine bo imela v nedeljo ob 9. v verandnl dvorani hotela Uniona redno letno skupščino. Na dnevnem redu so poleg poročil posloval cev osrednjega odbora volitve osrednjega in nadzornega odbora ter štirih predstavnikov za zvezLno uipravo in štirih namestnikov, poročilo o »Gasilcu« in Samopomoči, samostojni predlogi in slučajnosti Vsaka župa pošlje na skupščino i» dva predstavnika, vsi pa morajo imeti poverilnice Gasilske zajednice, s katerimi se izkažejo, da so upravičeni zastopati župo na skupščini zajednice.
u— Zveza kulturnih društev obvešča vse svoje edinice, da so do nadaljnega uradne ure v tajništvu od 10. do 12. ure.
u— Odbora i ce bežigrajske podružnic« CMD so na seji 17. t. m. komemorirale vzorno mater svoje ugledne predsednice blagopokojno Marijo Vasičevo ter podarile Družbi sv. Cirila in Metoda 200 din namesto cvetja na njeno svežo gomilo.
u— Literarni klub priredi drevl ob 20. v dvorani Delavske zbornice svoj prvi bralni večer. Iz svojih del bodo brali: S. šali, J. Dular, F. Novšak, I. Campa. B. Magaj-na, J. Kastelic, C. Vi potnik, C. Kranjc. Uvodno besedo bo spregovoril dr. Tine Debel jak.
u— Na veliko povpraševanje, kdaj bo
popoldanska predstava »Pekovske«, sporoča Šentjakobsko gledališče, da bo to v nedeljo. 21. t m ob 15.15. Na to predstavo opozarja zlasti zunanje obiskovalce, da si lahko pravočasno rezervirajo vstopnice, najbolje z dopisnico na naslov šentjakobskega gledališča v Mestnem domu. V soboto, 20. t m. je »Pekovska« kot običajno ob 20.15, prav tako tudi prihodnji te>den v torek. 23. t m. Ta predstava je dobrodelna in sicer za revne učenke Državne ženske realne gimnazrije v Ljubliani. Za vstopnice velja kot doslej: priskrbite si jih že med tednom v prostorih Šentjakobskega gledališča v Mestnem domu.
u— Francoski institut v Ljubljani opozarja, da bo v soboto 20. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu predaval g. profesor Paul Masset: »Le Peuple de Paris«. Vabljeni.
u— O naši zdravstveni kulturi v prej-Snjlh stoletjih bo predaval g. dr. Ivan Pin-tar pod okriljem Prirodoslovnega društva. Predavanje bo v torek, 23. aprila, ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi.
u— JNAD »Jugoslavija«. Drevi ofb 20. bo v društveni posvetovalnici seja načelnikov sekcij. Vabim vse načelnike sekcij,, da ee seje udeleže. Podpredsednik 2L
u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana — mesto prireja v soboto dne 20. t. m. vodstvo po vrtovih na Mirju. Pri tem bo imel g. nadzornik Josip štrekelj predavanje o »oskrbovanju sadnega drevja spomladi«. Sestanek ob 16. (4. pop.) na Mirju ät. 27. Udeležba prosta. Ciani in gostje vabljeni.
iNSERIRAJTE V „JUTRU"?
Gospodarstvo
Naše gospodarstvo v februarju
Narodna banka ie izdala svoje običajno mesečno statistično poročilo, in sicer za mesec februar, iz katerega posnemamo naslednie najvažnejše Dodatke
Znaten železniški promet
V januarju in februarju je bil železniški tovorni promet prav znaten. V januarju so na naših železnicah natovorili 120.424 vagonov nasproti 110.404 v januarju prejšnjega leta. v februarju oa ie znašalo število natovorjenih vagonov 132.794 nasproti 116.348 v lanskem februarju. Skuoai je bilo v prvih dveh mesecih natovorjenih 253.200 vagonov, t. j za 26.500 vagonov ali za skoro 12% več nego v istem razdobju lanskega leta. odnosno za 13.000 vagonov več nego v istem razdobju pred dvema letoma.
Pomorski promet je glede na znane težkoče v januarju ponovno nazadoval. To-naža v naše luke došlih ladij je znašala v tem mesecu le 931.000 ton nasproti 1 milijon 307.000 ton v lanskem januarju.
Zaradi hude zime se je rečni promet skoro ustavil in je bilo v januarju in februarju prevoženih le 1.8 miliiona tonskih kilometrov nasproti- 66.5 milijona tonskih kilometrov v istih dveh mesecih lanskega leta. Zastoj rečnega prometa ie brez dvoma zelo vplival na povečanje tovornega prometa na železnicah
Hranilne vloge se zopet dvigajo
Hranilne vloge so se v teku januarja po dolgi vrsti mesecev prvikrat zopet dvignile. V začetku lanskega avgusta so znašale vse hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah v naši državi 11.500 milijonov. Pod vtisom voimh dogodkov ie stanje v jeseni preeei nazadovalo toda že proti koncu leta se ie to nazadovanje pričelo ustavljati. Do 1. januarja so se hra-
nilne vloge skrčile na 10.185 milijonov, in so bile pri tem stanju za 1315 milijonov manjše nego v začetku avgusta. Stanje na dan 1. februarja pa beleži kakor rečeno prvikrat zopet povečanje, in sicer za 42 na 10.227 milijonov.
Povečale so se v teku januarja predvsem vloge pri privatnih b^n^uh za 69 na 5648 milijonov (v začetku lainskega avgusta so znašale 6124 milijonov) in pri hranilnicah za 16 na 2357 milijonov (v začetku avgusta 2579). Nadalje pa sn se zmanjšale vloge pri državnih denarnih zavodih, namreč za 43 na 2222 milijonov (v začetku lanskega avgusta 2797).
Po stanju z dne 1. februarja so bile privatne hranilne vloge pri državnih denarnih zavodih za 20.5 odstotkov manjše nego lani v začetku avgusta, pri hranilnicah za 8.6% in pri bankah za 7.8°/o.
Promet na borzah
Celotni devizni in efektni promet na jugoslovenskih borzah ie znašal v januarju in februarju 757 milijonov din nasproti 704 milijonom v istih dveh mesecih lanskega leta Na sami ljubljanski borzi ie znašal celotni promet v teh dveh mesecih 97.3 milijona din nasproti 88.6 miliiona din v prvih dveh mesecih lanskega leta
Predvsem je narasel promet v devizah, ki je znašal pri vseh borzah 734 milijonov (lani 640). medtem ko se ie promet v državnih papirjih hudo skrčil na 19 milijonov (lani 57) in promet v delnicah na 3 milijone (lani 7).
Insolvence
V januarju in februarju ie bilo zabeleženih 12 konkurzov (lani 24) in 32 Dorav-nalnih postopanj (36). skunai torej 44 in-solvenc nasproti 65 insnlvencam v istih dveh mesecih lanskega leta.
Prijava uvozne potrebe surovin
Da bo uvozni odbor pri Narodni banki lahko razporedil kontingente za nabavo surovin v posameznih četrtletjih letošnjega leta je Naroda banka pozvala uvoznike, naj do 25. t. m. prijavijo količine, ki jih nameravajo kupiti v deviznih državah za svoje redne potrebe do konca t. 1. Prijave je treba predložiti za naslednje blago: surov bombaž (tar. št. 38/1 car. tarife), bombažna preja (274—276), volna (71 in 308). volnena preja (311—314), lan (38/2 in 288/1), lanena preja (290 —292), juta (38/3 in 288/1), preja iz jute (293 — 294), kavčuk (386—388), avtomobilske gume (389 in 393), krpe (369), ekstrakti za strojenje (230). fosfati (212), soliter, nitrati (211), loj (67), ribje olje (69), kopra (23), kokosovo olje (106), kositer (611), bela pločevina (537), surov nikelj (618), proizvodi iz niklja (619—623), kakao (27), kakaovo maslo (105/1), riž (5), furova kava (25/1), surova plutovina (96), risal, pianila (293—294). težke surove kože (76/la in b), antracit (169/1), koks (169/4), težka katranska olja (176/2), lahka katran-ska olja (176/1), mazilna olja (177/4). pa-rafin (183), umetne barve (238), oljno se-menje, laneno ricinovo (31), surova nafta (171), bencin (177/1), petrolej (177/2), platina (527), staro železo (588).
Ker mora odbor za uvoz pri Narodni banki poznati stvarno potrebo uvoznikov glede omenjenih surovin v posameznih četrtletjih, morajo uvozniki v prijavah ločeno navesti uvozno potrebo za drugo, tretje in četrto četrtletje letošnjega leta in morajo v tem smislu za vsak posamezni uvozni predmet, ki je zgoraj naveden, predložiti prijavo devizni direkciji Narodne banke na posebnem obrazcu, ki se dobi pri vseh podružnicah Narodne banke in pri pooblaščenih denarnih zavodih. Prijave naj se dostavijo devizni direkciji Narodne banke v Beogradu najkasneje do 25. aprila t. 1. Tvrdke, ki do tega roka ne bi predložile pravilne prijave z vsemi zahtevanimi podatki, se izpostavljajo nevarnosti, da se njihove prošnje ne bodo mogle upoštevati pri razdelitvi kontingentov za uvoz v posameznih četrtletjih.
Borze
18. aprila
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 31.25. v Beogradu pa po 31.75. V bolgarskih klirinških čekih je beograjska borza zabeležila zaključek po nižjem tečaju 96. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila in se je nudila po 431 (v Beogradu je bil promet po 430 — 432). Zaključki pa so bili zabeleženi v severnih agrarnih obveznicah po 50 (v Beogradu po 51.25), v 7% Blairovem posojilu po 91, v delnicah Trboveljske po 240 in v delnicah šečerane Osijek po 200.
Devize
Ljubljana, oficielni tečaji: London 154.10 — 157.30, Pariz 87.05 — 89.35, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsrter-dajn 2348.50 — 2386.50, Bruselj 740.50 — 752.50. Tečaji na svob°dnem trgu: London 190.40—193.60, Pariz 107.61—109.91. New York 5480 — 5520. Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2900.55 — 2938.55. Bruselj 914.56 — 926.56.
Curih. Beograd 10, Pariz 8.85, London 15.62, New York 446, Bruselj 74.75, Milan 22.50. Madrid 45, Amsterdam 236.75, Berlin 178, Stockholm 105.75, Sofija 5.50. Budimpešta 79.50, Atene 3.20, Bukarešta 2.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 431 bi., 4°/0 agrarne 51 den. 4»/0 severne agrarne 49.50 — 50 (50), 6»/0 begluške 76 bi., 6% dalm. agrarne 65 — 68. 60/0 šumske 67 den., 7»/0 stabiliz. 95 bi., 7% invest. 96 den., 7«/0 Seligman 99 den., 70/0 Blair 90 — 92 (91), 8«/0 Blair 97 den.;
detaice: Narodna banka 8000 «L, PAB 198
bi., Trboveljska 240 — 241 (240), Gut-man 52 — 60, šečerana Osijek 200 — 205 (200), Isia 31 bi.
Beograd. Vojna škoda 429.50 — 430.50 (430 — 432), 4«'. severne agrarne 50.75
—	51.25 (51.25), 6»'c begluške 75.25 —76 (75.50), 6% dalm. agrarne 68.50 — 69 (65.75), 6°'o šumske 68 — 69.50, 7«/o Seligman 102 den (102). 7<V» Blair 91 — 92, 8% Blair 100.50 — 101.50, Narodna banka — (7900).
Blagovna tržišča
ZlU)
+ NOvosadska blagovna borza (18. t.
m 1 I ^nr-eriCH '•vrsta Hieuu-a. oaška okolica Novi Sad 263 — 265; sremska 262
—	264; slav. 263 — 265; ban. 263 — 265; baška ladja Tisa 264 — 266. Rž: baška 208 — 2Ì0. Oves; sremski 194 — 196 slavonski 196 — 198. Ječmen : baški ir sremski 64/65 kg 204 — 206. Koruza: baška in baška par Indjija 204 — 206. »jok;»	r ;anat,ska »0g« in »Ogg« 375 — 385; »2« 355 — 365; »5« 335 — 345: »6« 315 — 325; >7« 285 — 295; »8« 182 — 185 Otrobi: baški in sremski 167.50 — 171: banatski 165 — 167.50. Fižol: sremski bel: brez vreč 445 — 450.
Zvestoba za zvestobo
Grahovo. 18. aiprila.
Ob romantičnem Cerkniškem jezeru ež: velika, toda malo poznana vas Graliovo Res drvi dost: avtomobilov mimo. Ki oa nadaljujejo vožnjo proti starodavnemu mestu Ložu. ali pa zavijejo skozi vas na levo na Bloško planoto, da se 00 lepši in boljši cesti vrnejo preko Velikih Lašč in Turjaka nazai v belo Ljubljano Kdor se pa slučajno ustavi v Grahovem, šele zve. da je v naši vasici življenje, ki nudi vsakemu dovoli zabave in razvedrila Cai ie Grahovo vas. ki šteje nreko 100 hišnih številk in ie v vasi kar sedem društev Izmed vseh ie na vidnem mestu sokolska četa. ki jo imamo že 9 let Leta 1935 ie zgradila ta mala aailna četa svoj iasln: dom. ki je danes lepo opremljen in tudi brez dolga. Zgradili smo ga z lastnimi sredstvi in delavnim članstvom, med katerimi ne smemo pozabit; tedanjega staroste brata majorja Boška MiloSevióa in komandirja tukajšnje žandarmeriiske stanice br Ferda Velikanje. Obadva sta ob vsaki prosti uri nadzirala delo in oodž-gala članstvo Ustrašila se nista nikakih ovir. ker sta si bila v svesti da delata za blaginjo te obmejne oostoianke.
Br major Boškc Miloševč nas ie zapustil že leta 1938 ker je nastopil novo dolžnost v Ljubljani Sokolska *eta «e ie od njega bratsko poslovila obljub'.iaioč mu. da bo članstvo nadalievalo s <irie-njem Tvrševih idej- »Brez koristi in slave!« Pred nekaj dnevi oa ie naš» čeie izgubila že drugesa naidelavneišeea člana br. Ferda Velikania Novica o premestitvi nas ie zadela posebno ker ie riš-a iznenada da smo se jedva mogli od nle-?a skromno posloviti
Devet in pol leta ie bil med na ni in vsi so ga ljubili kajti bil ie vesten in pošten v službi, a vkliub temu ie našel vedno dovoli časa za nesebično sokol--k-* lelo Bi1 ie dolgo let tainik nato blagajnik, a nsi-večkrat oboie Vedno ie bil oošteniak in značaj, ki ie vedel, da ie ni°?ova oot pravilna in si ie bil v svest". da mu dkdo ne more ničesar očitati Enako bo za ia*o četo težka izguba tudi niegova žena -ostri Marija, ki ie pomagala vedno in povsod Niti ena Drireditev v četi ni minila b-ez njenega sodelovania za katero ie ni bilr treba nikoli prositi Soreimita vso rahva-lo za ves bratski tnrd in nesebično iavnr sokolsko delo v Grahovem! V nriaznih Moravčah vama žel mo mnogo sreče in novih uspehov.
Inserirajte v »Jutru«
Jadran in Bratstvo ter še mnogi drugi
Spet bogata prvenstvena nedelja v območju SNZ
Iz Celja
e— Mladinski pevski zbor meščanske šol« t Rakeka »Vilhar« je na svojem povratku iz Maribora nastopil v nedeljo 7. t. m. v Mestneir. gledališču v Celju. Okrog 110 mladih pevcev in pevk je pod vodstvom g. Maksa Pirnika izvajalo 15 skladb slovenskih avtorjev. V prvi polovici sporeda smo slišali nekaj že znanih narodnih pesmic v priredbi Adamiča, Bajuka in Mirka. Pirnik je v skladbi »Oj mladost« ljudsko prekmursko melodijo takorekoč glasbeno na novo doživel in jo vodeč v strogo linearnem slogu odel v precej barvito harmoničnost. Breda ščekova se nam je predstavila s kratko, a prikupno in dobro občuteno skladbico »V mladih dneh«. Glasbeno tehtni sta bili zlasti skladbi A. Dolinarja in M. Tornea. V drugi polovici koncerta smo čuli skladbe skladateljev, katerih način glasbenega ustvarjanja je v izvestnih krogih menda še vedno sporen. So to predvsem dela Slavka Osterca, ki je bil zastopan z dvema skladbama. Pribiti moram takoj, da je v Celju Osterc (zlasti s skladbo »žabica in muha«, ki so jo morali ponoviti) zmagal. (Tako menda tudi v Mariboru). V taki idealni interpretaciji Osterc s svojo neposredno muzikalnostjo užge. In nauk iz tega? In še en prodoren uspeh: Savinov »Maj« (Gorinškovo besedilo). Skladba z mestoma težkimi kromatičnimi postopi je po svoji razigrani živahnosti silno ugajala. Tudi to so morali ponoviti. Pahor, šivic in tudi Pirnik očitujejo vpliv Osterčeve šole in so si zato v glasbenem konceptu nekaj sorodni, dočim tega vpliva ne kaže D. Cvetko, ki je na krasno Kosovelovo besedilo »Glej, saj ne moreš več« ustvaril globoko umetnino, svojstveno v svojem glasbenem izrazu. Konoert je povsem posrečeno zaključila Pirnikova % »Uspavanka Matjažku«, ki so jo morali istotako ponoviti. O zboru moram govoriti samo v superlativih. Glasovno dobro izenačena enota z dovolj globokimi alti, vendar so soprani v višini manj prodorni. Mogoče je temu kriva mala utrujenost mladih pevcev in slaba akustika odra. Elast čnost zbora je v dinamičnem pogledu očarljiva, disciplina vzorna. Ves spored je bil dobro izbran in pretehtan — saj se je zbor za reprezentanco zadevne slovenske glasbene panoge pripravljal za glasbeni festival v Budimpešti, ki je vsled razmer v Evropi prestavljen v Severno Ameriko. Dirigent je odličen, le mestoma preveč nemiren. Publika je izvajanje zbora navdušeno odobravala. Navzoči so bili tudi skladatelji Risto Savin, M. Tome in B. ščekova. Moralni uspeh je bil velik — a na žalost je bilo občinstva bolj malo. Dan pač ni bil srečno izbran. Upamo pa, da nas ta zbor v bolj primernem času spet obišče, ker zasluži, da ga lišijo vsi, ki so dovzetni za našo mladinsko glasbo, zlasti če je zbor v pevsko tehničnem pogledu na taki višini. — C. P.
e— Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo drevi ob 20. v celjskem gledališču učinkovito Benedettijevo veseloigro »Trideset sekund ljubezni«. Predstava je izven abonmaja. Nabavite si takoj vstopnice v prodaji v Slomškovi knjigarni.
e— V celjski bolnišnici je umrl v torek 391etni Jože Deleja, šofer pri zalogi piva pivovarne »Union« v Celju, v sredo pa je umrla 551etna vdova po rudarju Frančiška Suščeva iz Pesjega.
Iz Maribora
a— Matičnega koncerta, ki je bil pred-snočnjim v Sokolskem domu. so se udeležili Mariborčani v lepem številu. Izvajanje pestrega sporeda ie vzbudilo prisrčno priznanje občinstva. Naša operna pevka gdč. Jelka Igličeva je prejela krasen šopek cvetlic, dirigent Milan Pertot na lep lavorjev venec. Zbor je moral ponoviti narodni »Marko skače« in »Potrkan ples«. Pri zaključni »Cače moj« je lepo sodeloval tud5 dekliški mladinski zbor gdč Mirike Zaherlove Koncertu so prisostvovali tudi mariborski odličniki s polk. Ra d ovano'vi čem na čelu.
a— Robert Soetens. V drugem delu sipo-reda turneje tega čudovitega violinskega virtuoza umetnika po naši domovini so krajša dela. v katerih prikaže umetnik moč svoje velike notranje umetniške razigranosti. Podčrtati je treba, da sta v tem delu sporeda tudi deli dveh jugoslov. skladateljev in sicer L. M. Škerjanca in J. Slavenskega. Soetens razpolaga z ogromnim tonom, najpreciznejšo tehniko in globokim, edinstvenim podajanjem. Nedvomno je R. Soetens eden izmed največjih sodobnih violinistov — v tem si je edina vsa svetovna kritika.
a— Ruski lešniki in drugo blago mimo Maribora čez mejo. V zadnjem času voziio mimo maribora čez mejo grški in bolgarski vlaki razno blago, ki ie bilo naloženo v Carigradu med drugim ruske lešnike, sadje, oa tudi olje.
a— Kobanskj teden. Jutri v soboto predstava »Revčka Andrejčka« v pristni selniško kozjaški govorici. Slikarska razstava g. Lojzeta Šušmel.ia. ki traja ves čas kobanskega tedna, vzbuja veliko pozornost nacionalnega občinstva.
a— Tri predstave po znižanih cenah. V soboto »30 sekund ljubezni«, v nedeljo popoldne »Cigan baron« v nedeljo zvečer »Vdova Rošlinka« kot predstava za združenje igralcev Za vse tri predstave veljajo znižane cene.
a— 14. °bčni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru bo v torek dne 30. aprila ob 16. v veliki dvorani hotela »Orel« z običajnim dnevnim redom.
a— Nov grob. Na Pobrežju je umrla v 67. letu gospa Ana Ornikova, ugledna posestnica. Zadnjo pot bo nastopila danes ob 15.15. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
a— Himen Poročili so se tovarniški delavec Franc Barbek in abiturijentka realne gimnazije Zlatka Srolova nadalje trgovec Leopold Lušickv in zasebna uradnica Angela Mogelova. Novoporočencem obilo sreče!
a— Lep kulturni uspeh svetolenargke sokolske odrske družine. Agilna sokolska odrska družina pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je uprizorila v vešči režiji e. Janeža Luciiana A. Novačanovo »Veleio« z lepim uspehom. Vsi sodelujoči igralci ter igralke so bili deležni prisrčnega priznanja orav tako režiser g Janež Luciian.
a— Poljska tekma ptičar.iev. Tukaišnia podružnica društva ljubiteljev priredi v nedeljo 21 atprila na prostranih loviščih v Račah tekmovanje ptičarjev in drugih lovskih psov Namen tekme ie zlasti preizkušnja prirojenih lastnosti otičaria in lovskega psa sploh ter ocenjevanje ostalih njegovih vrlin. V poštev pridejo le lani rojeni psi. Za -tekmo je v vrstah ljubiteljev ptičarjev živahno zanimanje.
Gospodarske vesti
= Pred ustanovitvijo jugoslovensko-ita-lijanske gospodarske zbornice v Beogradu in Zagrebu. Iz Beograda poročajo, da se vršijo priprave za ustanovitev jugosloven-sko italijanske gospodarske zbornice v Beogradu, za katero so pravila že sestavljena in se vršijo že priprave za ustanovno skupščino. V tej zvezi poročajo iz Zagreba, da obstoji namera ustanoviti enako zbornico tudi v Zagrebu, kot sedežu banovine Hrvatske. Hrvatski gospodarstveniki poudarjajo, da je taka zbornica glede na živahne trgovske zveze med Juge«sla-vijo in področjem Hrvatske prav tako potrebna.
= Volitve v zagrebško Trgovinsko zbornico bodo odgodene. Dne 26 maja bi se morale vršiti volitve v zagrebško Trgovinsko zbornico. Kakor vse kaže. pa volitev ne bo, in bodo najbrž odgodene za 2 mesca, to pa zaradi akcije Združenja trgovcev v Zagrebu, ki zahteva neke spremembe v statutih zbornice. V statutih je predvideno, da se mora v Zagrebu izvoliti tudi en predstavnik trgovcev z mlekom in mlečnimi proizvodi. Ker pa je trgovino z mlekom že skoro v celoti prevzela Gospodarska sloga, je odpadla potreba takega predstavnika v zbornici. Na drugi strani pa so manufakturisti. včlanjeni v združenju, postavili zahtevo, da morajo dobiti enega predstavnika v zborničnem svetu. Združenje je svoje zahteve predložilo banski oblasti, v prihodnjih dneh pa bo predsedstvo zbornice sklepalo o spremembi statutov in o odložitvi volitev.
= Pogajanja za ureditev anuitetne službe za obveznice predvojnih srbskih posojil, ki so v rokah Nizozemcev. Ze nekaj dni se mudi v Beogradu nizozemska delegacija pod vodstvom van Luterfelda, predsednika upravnega odbora amsterdamske efektne borze. Delegacija se z zastopniki naše vlade pod vodstvom načelnika oddelka za državne dolgove dr. Dušana Djordjeviča pogaja za ureditev anuitetne službe nekaterih predvojnih pasojil. ki jih je najela na Nizozemskem predvojna Srbija, in za nekatera posojila bivših avstro-ogrskih pokrajin. Celotni znesek teh dolgov se ceni na približno 20 milijonov din,	_____. ; . .,
Največja nedeljska nogometni prjreditev bo v Koleziji, kjer se bosta spoprijela za točke dva stara znanca. Bratstvo je dovolj dobro plasirano moštvo ter močan partner za še tako razigranega nasprotnika. Pred Jeseničani so tudi ljubljanski »ligaši« že položili orožje. Jadran ne more več sodelovati v Slovenski ligi, zato pa hoče vse ostale kandidate poučiti, da je močan nasprotnik, ki samo zaradi nesrečnih razmer že tretje leto ne more sodelovati v ožjem tekmovanju. Kljub temu pa še ni vrgel puške v koruzo. Vrstni red na tablici hoče malo pregrupirati in s tem dokazati, da bo tudi on odločal, kdo bo sodeloval v tekmovanju za slovensko ligo.
O Jeseničanih ni treba izgubljati besed, dovolj so znani po svoji ostri, poletni in prodorni igri. ki nikoli tudi ne pozabi na končni efekt tekme. Po tradiciji so sedaj Jadranaši na vrsti, da bi zmagali. Koliko se bo to izpolnilo, bomo videli v nedeljo na
terenu. Pričetek tekme ob 16.
*
Razen te tekme v Trnovem bosta v nedeljo v Ljubljani igrala za tečke med prvorazrednimi še Hermes in Svoboda. V ljubljanski skupini bomo razen tega dobili nove rezultate tudi iz Domžal po tekmi med Diskom in Marsom ter iz Kranja s tekme med Kranjem in Reko. V celjski skupini bodo imeli eno prvorazredno srečanje, in sicer sred Atletikom ln Hrastni-
Hrvatski nogometaši v Švici
Danes ponoči je hrvatska nogometna reprezentanca mimo Ljubljane ter preko Trsta, Benetk in Milana odpotovala v Bern, kjer bo v nedeljo odigrala revanžno nogometno tekmo s Švico, in sicer s prav ono enajstorico, nad katero je pred tremi tedni v Zagrebu zmagala s 4:0. Moštvo vodita predsednik HNS dr. Kraljevič in savezni kapetan Jožo Jakopič. Na pot je šlo vsega 15 igralcev, reprezentanca pa bo verjetno nastopila v naslednji postavi:
Glaser, Beloševič, šuprina, Jazbec, Jaz-binäek, Kokotovič, Cimermančič, Antolko-vič, Lešnik, Wölfl, Matekalo.
Hrvatsko nogometno elito čaka na švicarskih tleh precej težka naloga, vendar smemo upati, da se bodo igralci, ki so ve-
kom, slednjič pa bosta še dve tekmi v mariborski skupini, in sicer v Mariboru med Mariborom in Rapidom ter v Murski Soboti med Muro in Gradjanskim.
Prvenstvo II. razreda
V ljubljanski skupini II. razreda se bije ogorčena borba za prvo in drugo mesto med nič manj kakoi 5 klubi. Grafika, Moste, Korotan, Mladika in Slavija imajo enake izglede, da si osvoje prvo mesto odn. da drug drugega izpodrinejo na zadnje mesto. Trenutno v tej skupini vodi Grafika, Moste pa so ji nevarno za petami. Nedeljska tekma Moste—Grafika, ki bo na igrišču Mladike popoldne ob 16.30 bo nedvomno dala kandidata za prvo mesto. Ta tekma obeta biti prav zanimiva, ker se bosta oba kluba potrudila, da izvojuieta čim boljši rezultat in si tako za-sigurata vodstvo v svoji skupini. V pred-tekmi ob 15.30 nastopita v prvenstveni tekmi mladinski moštvi Most in Jadrana.
Ta dan bosta za točke v tem razredu nastopila še para Adrija—Mladika in Slavija—Korotan.
★
Razen tega bo še po raznih podeželskih krajih več zanimivih prvenstvenih tekem za točke v posameznih skupinah in razredih, tako v Tržiču, Mengšu, Radečah, Litiji. Trbovljah itd.
činoma iz sedaj odlično razpoloženega Gra-djanskega, z vso voljo in tudi nekaj sreče uveljavili v tej prvi mednarodni preizkušnji hrvatskega nogometa izven doma.
Važni sklepi HNS
Na zadnji seji HNS so razpravljali med drugim o razveljavljanju dveh točk v li-gaški tabeli za varaždlnsko Slavijo, ki jih je dobila zaradi suspenzije enajstorice Splita brez igre. Kakor znano je vodstvo Splita zaradi te hude kazni dvignilo velik krik in vik, in je nazadnje — v ostalem popolnoma po pravici — tudi doseglo, da je upravni odbor to že verifirano tekmo par forfait razveljavil in naročil poslovnemu odboru, da odredi nov termin za njeno odigranje po končanem ligaškem tekmovanju. (Zaradi tega sklepa se je pozicija varaždinske Slavije v ligaški tabeli
močno aprerafìTtna, ksjO a nujliul 10 teft-
kaml je zdrknila od sedanjega 6. na 9. ali predzadnje mesto, pri čemer pa ima seveda tekmo s Splitom še v dobro in možnost, da si pomaga na bolje.)
Poslovni odbor je razpravljal tudi o nadaljevanju tekme med varaždinsko Slavijo in Ljubljano, ki je bila jeseni po sodnikovi odločitvi zaključena 15 minut prezgodaj. Teh 15 minut igre bo še odigranih v Ljubljani, termin pa bo določen pozneje.
Cakovski klubi, ki po reorganizaciji nogometa obvezno pripadajo hrvatski zvezi, pa v letošnji sezoni še igrajo prvenstvene tekme s slovenskimi klubi, so zahtevali, naj se njihov položaj in način prvenstvenega tekmovanja reši čim ugodneje, ker jim športni interesi nalagajo, da bi ostali v čim živahnejših stikih s slovenskimi moštvi. O tem vprašanju bo imel zadnjo besedo zagrebški podsavez ali pa morda celo VNS. ★
Včeraj smo na tem mestu zabeležili vest zagrebških »Novosti«, da je izvršni odbor ASKJ (gg. Ugrinič, Fuchs, Marjan, ln Krajačič) podal ostavko in izročil, savez-no Imovino oblastvom. Isti list objavlja v včerajšnji številki popravek tega odbora, ki ugotavlja, da sklepov ljubljanske seje delegatov narodnih zvez z dne 14. t. m. ne more vzeti na znanje. Razen tega pravi, da člani eksekutive, ki so bili na občnem zboru bivšega JAS pravilno izvoljeni, ne bodo odstopili, ker za enkrat ni nobenega oblastveno potrjenega atletskega foruma za vso državo, kateremu bi lahko izročili svoje ostavke. Slednjič izvršni odbor tudi ne priznava suspenzije s strani odbora, ki za to ni poklican niti pristojen. Ko bodo oblastva potrdila ASKJ, bo izvršni odbor novi upravi izročil ostavke in imovino sa-veza, vse dotlej pa nikomur. Zmerom br' zapletena je ta zmeda v atletski organizaciji in zmerom teže bo najti poklicanega in pristojnega, ki bo tukaj lahko postavil vse. na svoja mesta. Na škodo, ki jo trpi zaradi tega pravo športno delo, pa se zdi ne misli nihče ...
Pred ustanovstvšfo Slovenske zimsko-sportne zveze
Akcijski odbor JZSS sklicuje za soboto 27. t. m. ob 20. v damski sobi kavarne »Emone« sestanek delegatov vseh klubov v Sloveniji, na katerem bodo pregledana in dokončno pripravljena pravila slovenske zimsko-sportne zveze. Akcijski odbor je sestavil pravila na podlagi mnenj zbranih na sestanku s klubi v Ljubljani, Mariboru in na Jesenicah ter je skušal v pravilih zajeti vse izražene želje in mnenja. Pravila bodo predložena takoj po sestanku oblastvom nato pa bo še v maju t. 1. sklicana ustanovna skupščina Slovenske zveze, tedaj pred občnim zborom JZSS, ki bo 9. junija t. 1.
Ljubljanska kolesarska p od 7. veza (Službeno). Vse klube člane LKP obveščamo, da je upravni odbor na predlog teh. referenta določil naslednje termine svojih prireditev, in sicer: 16. junija: cestna dirka za prvenstvo LKP na cesti Ljitbljana-Novo mesto in nazaj (140 km), 14. julija: dirkališčr.a dirka na dirkališču ŽSK Hermesa in 8. septembra gorska dirka na progi Ljubljana—Turjak. — Vsi klubi naj upoštevajo gornji termine pri določanju datumov svojih prireditev, da ne bo kakršnih koli pomot. — Vse klube obveščamo, da priredi DKSK »Edinstvo« medklubsko kolesarsko gozdno dirko v Zg. Šiški. Dirka bo v nedeljo 28. aprila ob vsakem vremenu. Tajnik.
SK Ljubljana. V nedeljo ob 10. igramo na našem igrišču trening tekmo z ligaškim moštvom in rezervo. Postava v omarici pri >Sport-Kmet«. Načelnik.
Ustanovitev organizacije motociklistov v Celju. V sredo 24. t. m. ob 20. bo v klubski sobi hotela »Evrope« v Celju ustanovni občni zbor celjskega pododbora ljubljanske motosekcije Avtokluba kraljevine Jugoslavije.
SK Mars. Drevi ob 20. članski sestanek za vse igralce I. in juniorskega moštva. Opozarjam na nedeljsko tekmo v Domžalah. Načelnik.
SK Jadran. Drevi ob 20.30 strogo obvezen sestanek za igralce I. in juniorske skupine v klubskih prostorih. Marn, Mar-kič sigurno!
SK Svoboda. Drevi ob 19. obvezen članski sestanek, nato odborova seja v Delavski zbornici.
STK Moste. Drevi sestanek, na katerega se vabijo vsi aktivni igralci.
SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek juniorskega in I. moštva. Važno za prvenstvene tekme v nedeljo in pa prijateljske za juniorje II. Poravnajte članarino! Prosim vsi točno in sigurno. Klepec sigurno. Načelnik.
Kinematografi
Novo mest°. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvaja] danes v petek ob 20.15 in v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 vele-film »Upornik Mafadi«. Preeligra: tednik »Univerzum«. Zaradi igre »Pe9em s ceste* v soboto ne bo filmske predstave. (—)
Iz Ptuja
j— Literarni večer v Ptuju. V soboto zvečer so nastopili v dvorani Mladike člani Umetniškega kluba iz Ljubljane z recitacijami iz svojih del, kar je pomenilo za Ptuj, zlasti pa za našo mladino lep, zanimanja vreden dogodek. Dvorana je bila polna hvaležne publike, saj je dejstvo, da so nas prišli obiskat naši mladi pesniki m pisatelji iz Ljubljane, v polni meri priklenilo vse tiste, ki sta jim pri srcu kultura in slovenska beseda. Bili so zbrani naši kulturni delavci, zlasti še domači ptujski literati. Pisatelj dr. Stanko Cajnkar je kot domačin in v imenu Ljudske univerze toplo pozdravil nastopajočo petorico. Najprej je bral Igor Torkar, ki si je s smelimi satiričnimi verzi in učinkovito prozo hitro osvojil poslušalce. Drugi, najmlajši v pe-torici, Ladislav Kiauta, je z realistično črtico zasluženo našel ugodnega, toplega priznanja. Vrsto že renomiranih, bolj poznanih članov kluba je otvoril Ljudevit Mrzel z odlomkom svojega »Boga v Trbovljah«. Dovršenost in bogastvo njegovega jezika, pa tudi motiv sam so predstavili tega našega pisatelja. Jože Kranjc, znan pri nas zlasti po svojih odrskih delih, nam je bral »Pravljico o dveh psih«, polno močne, sočne realistike in oblikovne popolnosti. V globokem, filozofsko zajetem odlomku se nam je predstavil slednjič Vladimir Bartol, znani avtor romana »Ala-mutc, ki je prav tako prijetno presenetiL Tako prednašanje kakor kvaliteta del pri vsej petorici mladih pisateljev sta bila na dostojni, reprezentativni višini in se jim je številno občinstvo oddolžilo z dolgim, ne-deljenim odobravanjem.
8oo km na uro!
Gumasti površniki
Gumaste površnike, tudi gumasto obuvalo ln sploh vse gumaste oblačilne kose, ki jih v slabem vremenu toliko uporabljamo, je treba obravnavati zelo pazljivo. Nikoli jih ne smemo hraniti na toplem kraju, temveč tako pozimi kakor poleti na hladnem. Sušiti jih isto tako ne smemo v bližini peči, a za čiščenje ne smemo uporabljati bencina, terpentina in špirita. Gumasto stran površnikov moramo od časa do časa osvežiti z mešanico iz 10 delov glicerina ln 100 delov vode. šive, ki so popustili, zadelamo z izolirnim trakom, ki ga uporabimo tudi za popravilo razcefranih rokavnih robov.
Angleško lovsko letalo tipa »Master« leti z brzino 800 km na uro
Zasedba Banske
Bivši kodassfski poročevalec pariškega „Tentpsa" opi-giuje kst očividec razvoj dogodkov ob zasedbi Danske
V	pariškem »Tempsu« objavlja njegov bivši kodanjski dopisnik in stalni poročevalec André Chastain, ki se je pred dnevi vrnil v Pariz istočasno s francosko diplomatsko misijo, popis dogodkov, ki jim je bil ob zasedbi Kolanja po Nemcih sam priča. Posnemamo nekaj njegovih pojasnil:
Ko so v ponedeljek 8. t. m. danski ju-tranji listi objavili poročilo, da bodo zavezniki s položitvijo min blokirali norveško obalo, je vsakdo slutil, da se na evropskem severu pripravljajo veliki dogodki. Nihče si namreč ni mogel misliti, da bo Nemčija mimo prenesla to zavezniško akcijo, ki je bila naperjena predvsem proti nadaljnjemu nemškemu dobavljanju železne rude iz švedske.
Nemški listi so v oktalem že napovedovali, da bo Nemčija reagirala ^radikalno in naglo«. O tem. kaj se pripravlja, pa sejevKodanju samo ugibalo. Govorilo se je na primer o možnosti pomorskega spopada ob izhodu iz danskih teritorialnih voda, ali kje v bližini bolj drzni napovedovalci pa so mislili na izkrcanje nemških čet na' švedskem. Na možnost nemške intervencije na Danskem ni nihče mislil. Tako v političnem kakor v vojaškem pogledu so bili vsi prepričani ,da za Nemčijo Danska sploh ne prihaja v poštev. Sferno na odgovornih mestih so z zaskrbljenostjo gledali na bližnji razvoj.
V	prvih popoldanskih urah sem prejel vznemirljive informacije o premikanju nemških čet c-b meji na kopnem. Danci so v vsej naglici pojačali svoje obmejne gar-nizije. Toda uradno ni bilo o vsem tem ni-
Če še ne veš9
da je nemškim vojakom na Danskem prepovedano kupovati kavo. čaj in sladkor, ker so ta živila od danske vlade raeioni-rana;
da je norveška vlada tik pred izkrcanjem
nemške okupacijske vojske poslala zlato zalogo svoje narodne banke v Ameriko z ladjo >:Bergenfjord«;
da bi Nemčija letos potrebovala 142 milijonov sodov nafte;
da je v Parizu te dni umrla »ruska Duše« igralka Marija German ova, članica nekdanjih »Hudožestvenikov«, ki so večkrat gostovali tudi v naših mestih;
da se je te dni v ženevi začela konferenca Mednarodnega Rdečega križa, katere se udeležujejo predstavniki Belgije, Bolgarije, Španije, Estonske, Zedinjenih držav Amerike, Madžarske Letonske in Litve. Luksemburga, Nizozemske, Rumunije, Jugoslavije, Turčije in Švice;
da je Anglija naročila v Ameriki za 25 milijonov dolarjev streliva;
da so začeli v Napoliju graditi novo pristanišče;
da so potresom erni aparati v Firenzi zabeležili močan potres;
da je sedanja povodenj ob La Plati največja izza 1.1884.;
da je princesa Ingrid, soproga danskega prestolonaslednika te dni povila zdravo hčerko;
da bodo ameriške Zedinjene države v naslednjih štirih letih zgradile 63 novih vojnih ladij, med njimi dve težki križarki po 45.000 ton.
česar znanega. Ob treh popoldne sem iz
zanesljivega vira izvedel, da so nemške prevozne ladje zjutraj plule skozi Veliki Belt in Oeresimd v severni smeri. To je bila prva slutnja o možnosti izkrcanja nemških čet na Norveškem, slutnja., ki je bila nekaj ur nato že potrjena po oslskem radiu. Zvečer so bili visoki funkcionarji zunanjega ministrstva sicer precej zaskrbljeni, toda nihče ni mogel prodreti v tajne pripravljenih načrtov. Večer v Ko-danju je na ulicah in povsod drugod pote-tekel kakor vedno- v miru in razigranosti. Naslednjega dne so že zgodaj zjutraj — ob 4.30 — budili Kodanjce nemški letalski motorji, ki so se v krasnem jutru zbiral: od vseh strani nad prestolnico. Letala so metala letake v norveškem jeziku s pozivom na prebivalstvo, naj mirno sprejme nemško zaščito. Med tem so čete, ki so korakale rz Schleswiga, že zasedle Jutland in vzele pod svoje naclzor-stvo vse prometne žile.
Ob šestih zjutraj so posamezni oddelki nemške vojske že korakali skozi kodanj-ska predmestja. Kakor se je kasneje izvedelo, je v celoti zasedlo Kodanj 1200 vojakov, ki so bili že od nedelje zvečer pripravljeni v Kielu. čim so vojaki prišli v mesto, so postavili na vseh prometnej-ših žilah barikade, da bi preprečili zbiranje ljudi. Oddelek, ki je korakal proti kraljevi palači, je naletel na odpor kraljeve garde. Trije gardisti so bili ustreljeni. Kmalu pa se je pojavil kralj in odredil ustavitev ognja, ker ni želel, da bt tekla kri na pragn njegovega dvorca, čast kraljeve garde je bila v ostalem že rešena. Danski narod, ki je bil vse te ure združen s svojim kraljem, je bil globoko ganjen spričo kraljeve plemenitosti. Nekaj časa so krožile govorice, da bo odstopil, toda oin je ostal na svojem mestu.
Hiša iz stekla
in aluminija
Dva Italijanska arhitekta sta za rimsko svetovno razstavo 1. 1942. izdelala načrt svojevrstnega zabavišča. To bo zgradba iz stekla ln aluminija. Imela bo obliko kocke.
Iz notranjosti bo imel obiskovalec na vse strani razgled na okolico, a ponoči bodo posebni svetlobni efekti spremenili zgradbo v velik, bliskajoč se dragulj. Pritličje bo veliko, nad akvarij postavljeno stekleno plesišče. Od spodaj bo žarela mnogobarvna luč, ki bo čarobno osvetljevala tudi vodna bitja v akvariju.
18 mesecev star
tehta 29 kg
V majhni vasi v bližini St. Omerja na Francoskem živi 18-mesečen deček, ki tehta že danes 29 kg. V splošnem imajo to težo šele otroci v desetem letu. Ob rojstvu je otrok imel normalno težo in normalno postavo, a že po enem letu je tehtal 22 kg. Neki cirkuški ravnatelj se zanj že zanima in je staršema ponudil visoko vsoto, da bi ga smel kazati v svojem cirkusu.
Aktualno ni vedno novo.
Večina stvari umre smrt pozablienia.
Mali ki so trupla bogov.
Pred startom
Fotografski izvedenec nemške vojske pregleduje aparat za snemanje tik pred odhodom letala
Povsod je dovolj radovednežev
Danska mladina ogleduje avtomobil nemške okupacijske vojske z vojaškimi
napravami
Nazadovanje tednikov v Antarktidi
Byrdova antarktična odprava je ugotovila, da ledniki v teh krajih čedalje bolj nazadujejo. Neki udeleženec te odprave razlaga ta pojav ne s tem. da bi postajalo v Antarktidi morda topleje, temveč baš nasprotno s tem. da temperatura tam v zadnjih letih pada. Baš hudi mraz zavira nastajanje lednikov. Ledniki »živijo« od snega, a če je mraz tako hud. da ne nastajajo več snežni meteži. tedaj mora led-nik tako rekoč gladovati in požirati samega sebe. Isti pojav so v ostalem opazovali tudi v severnem polarnem pasu.
Nerodni razbojnik
Nekemu mladeniču, v San Franciscu, ki mu je pošel drobiž in ki si je hotel vse eno privoščiti vesel večer, je šinilo v glavo, da bi zaigral razbojnika. Med mimoidočimi si je poiskal gospoda, o katerem je lahko menil, da ima kaj v svoji denarnici, stopil je k njemu in ga pozval, naj dvigne roke. »Napadeni« se je zasmejal, da mu je posi-nel obraz, potem je mladeniču prijazno oklenil roke z lisicami in mu velel: »Naleteli ste na napačnega. Jaz sem policijski nadzornik ta in ta!«
Matična ladja
V sedanji pomorsld vojni se če«to omenjajo matične ladje, ki prevažajo letala. Takšno ladjo angleške vojne mornarice prikazuje naša slika
Reynaudov rekord
Francoski min. predsednik je izvrsten plavač
Paul Reynaud, francoski ministrski predsednik, je bil v svoji mladosti navdušen kolesar — in je še danes. Znano je pa tudi. da je vnet plavač. Ko ga je neki športni poročevalec, ki mu je uspelo intervjuvati ga med dvema sejama, vprašal glede njegovih športnih dejanj, mu je Reynaud z dobro voljo povedal, da je celo imetnik svetovnega rekorda!
žurnalist je seveda takoj zaslutil senzar cijo ln vprašal, kako je s tem. In zvedel je, da se more Reynaud ponašati s tem, da je med vsemi ministrskimi predsedniki največ potoval po svetu. Vseh kilometrov, ki jih je prepotoval in prehodil, sicer ni mogoče več sešteti, lahko pa mirno reče, da ne pozna samo vseh petih celin na lastne oči, temveč da je bil v vsaki izmed njih njamanj dvakrat.
Prej hram ljubezni, zdaj vojni arhiv
Sobane markize de Pompadour
Lepa markiza de Pompadour bi se v grobu obrnila, če bi vedela, kako je sedaj v tisti sobani, kjer je nekoč doživljala svoje ljubezenske ure. Namesto omar z zrcali in mehkih divanov, namesto elegantnih steklenic z dišavami toaletnim priborom roko-kojske dame, so postale omare z akti inventar tega budoara. Njihovi dobro zaklenjeni predali hranijo najbolj tajna poročila francoskega vojnega ministrstva.
Skrivna vrata, ki so vodila iz spalnice
nekdanje kraljevske metrese v ta budoar, so zaprta. Kadar se danes francoski generali sestanejo na najtajnejše posvete, sledijo s tem le stari tradiciji, kajti tudi Na-poleon je prijahal nekoč sem. da je svoji materi Leticiji pripovedoval o vseh svojih načrtih in skrbeh. Več nego sto let je trajalo, da so ta kabinet spet odkrili. Vanj vodi poseben vhod, ki se odpre le na pritisk na skriven gumb. Ljubezen in diplomacija sta na Francoskem vedno vedeli za umetnost, kako naj ostaneta tajni.
Kolo v kovčegn
Praktičen izum — Priprava tehta samo 6 in pol kg
Neki vlak je te dni iz severne Italije pripeljal v Rim nenavadnega potnika. Bil je mlad izumitelj iz Bologne. Odkorakal je s postaje, postavil ročni kovčeg na tla, začel iz njega dvigati kolesa, pedale, krmilo in v kratki minuti je iz tega sestavil pred očmi presenečenih gledalcev popolno kolo. Ko je potem kovčeg zvil v majhen sveženj, je sedel na kolo in nadaljeval s tem svoje potovanje.
V središču mesta se je ustavil ln predvajal svojo iznajdbo ljudem, ki imajo zanjo zanimanje. Izkazala se je za zelo praktično. Kolesarja rešuje marsikatere nevšečnosti. Sedaj lahko stopi kolesar brez skrbi,
da ga bo kakšen vratar grdo gledal, v hotel, a na železnici se mu ni treba muditi s tem, da bi spravljal kolo v voz za prtljago. Kolo zloži pač enostavno v kovčeg in s tem gre lahko v vsak železniški voz ali hotelsko sobo. Vsa priprava tehta komaj šest in pol kilograma.
Nežni sorodniki
V Quaregnonu blizu Monsa v Belgiji, živita rva upokojena uradnika v starosti 65 in 69 let v dveh sosednih hišah. Moža sta si brata, a se ne moreta trpeti.
Nekega dne je uspelo enemu izmed njiju, da je njegov pes usmrtil bratovo mačko. Bratovo maščevanje je bilo temeljito. V nedeljo je počakal z velikim pasjim bičem pred cerkvenimi vrati. Ko sta brat in njegova žena stopila iz cerkve, je planil nanju in ju z bičem pred vsemi tako pretepel, da so ju morali odpeljati vsa krvava v bolnišnico. Seveda so moža spravili v zapor.
»Vse na konju«
V Los Angelesu se je ustanovil klub, ki ae morajo njegovi člani zavezati, da bodo prihajali ob klubskih večerih na konjih v društveni lokal. Ves večer r.e smejo s konja in v sedlu sprejemajo tudi okrepčila. Isto velja za družabne 'gre in enkrat na teden je kinematografska predstava, ki jo člani ogledajo na konjih. Klub ima do lej 59 članov, med njimi štiri ženske.
NAMESTO ANEKDOTE
Dva učenjaka sta si zavoljo nekega znanstvenega vprašanja postala huda sovražnika. Ko je eden med njima drugega v nekem svojem pismu spet napadel, je stekel ta do njegovega stanovanja in zapisal na vrata s kredo: »Ničvrednež!« Naslednji dan je prišel nasprotnik k njemu in mu dejal: »Včeraj ste me hoteli obiskati. Videl sem vaše ime na svqjih vratih in prihajam, da se vam oprostim, ker me ni bilo doma!«
VSAK DAN ENA
Kipar, cestar ln zopet kipar.
(»New Yorker«|
MICHEL ZftVACO:
91
KOMAN.
Ne pozabi, kaj sem ti rekel: ,Oženi se s to žlahtno Španko, pa ti je sreča zagotovljena. Če tega ne storiš, padeš v nemilost, kar pomeni pregnanstvo ali ječo. Pojdi zdaj, kajti utrujen sem od vseh teh državnih poslov... pojdi in izkušaj mi ustreči.«
XXXVI
Loravdan misli na svojo poroko z Leonoro de Ulloa
Ko se je grof de Loravdan vrnil v svoj dvorec, je bilo okrog ene po polnoči. Na dvorišču je našel Brisarda, ki je s svetilko v roki žalostno čakal, da bi mogel iti spat. Žalostno, pravimo, kajti takšno je bilo njegovo duševno stanje vselej, kadar je bil opit. In prav nocoj si ga je bil Brisard privoščil več in boljšega kakor tisti dan, ko sta bila z Bel-Argentom v krčmi; kmalu bomo videli, kako in zakaj.
Ko je Lorayadn zagledal slugo, ga je z oblastnim migljajem potegnil k sebi kakor vrtinec suh list in vprašal:
»Kako je s plemičem? Si videl, ali je prišel?«
Brisardu so se naježili lasje:
»S katerim? Za pet ran Kriščevih! S katerim plemičem? S tistim, ki sem ga videl oditi?«
»Pazi se, Brisard,« je hladno rekel Loraydan. »Konjsko jermenje ni daleč, kakor veš! Vprašujem te zastran plemiča, mojega prijatelja, ki je moral priti semkaj med enajstimi in polnočjo.«
»Če mislite njega, sire... da, videl sem ga. To vam je velikodušen plemič. Zlatnik mi je podaril. A kdo ve, ali ni ta zlatnik hudičev denar, ker ni na njem ne glave našega gospodarja ne grba.«
Brisard je pokazal sumljivi zlatnik in Loraydan si ga je ogledal pri svitu leščerbe.
»To je cesarski zlatnik,« je rekel grof ter vrnil novec Brisardu.
»Cesarski zlatnik!...«
Oh, ubogih dvanajst zlatnikov Jakomina Coren-tina!...
»In kaj dela zdaj?« je nadaljeval Loraydan.
»Kje je?«
»V častni dvorani. Je, gospod, in kakor kaže, mu gre v slast. Pije tudi. Dve steklenki ga je privoščil meni. Velikodušen je, da nikoli tega. Vprašal me je, ali ni v dvorcu kake princese, da bi ji poljubil roko.«
»Princese?« se je zavzel Loraydan.
»In ker ne poznam, hudimana, nobene pricese, sem stopil k ,Bel-Argentu', po bri j avo Malko, ki ji manjkajo spredaj trije zobje.«
»Nu, in?« je zarohnel Loraydan.
»In... ko jo je zagledal, se je jel dreti kakor žerjav in zmerjati ubogo Malko, češ, da se le upa biti tako grda. Dve zaušnici ji je prisolil, ker se
mu je drznila stopiti pred oči. Nato jo je prisilil, da je pojedla slaščice, kar mu jih je bilo ostalo, in ji podaril dva enaka zlatnika kakor meni, za vsako zaušnico enega ...«
Ubogi, ubogi zlatniki Jakomina Corentina!...
»In potem?« je s čedalje večjim nezaupanjem vprašal Loraydan.
»Potem! Brljava Malka je odšla vsa objokana od zaušnic in vsa nasmejana zaradi zlatnikov. Vraga, gospod, mislite si, da ste na njenem mestu... Tedaj sem ga vprašal, ali ne bi hotel po isti ceni naložiti tudi meni tucat klofut. Pa je dejal, da ne, in da bi bile zaušnice, ki bi jih nameril meni, povsem zastonj, kar mi je tudi dokazal...«
»Dovolj!« mu je segel Loraydan v besedo. »Kje je Turquandovih osem slug?«
»Odšli so. gospod, minuto po tem, ko ste vi z gospodoma Esséjem in Sansacom pa onim tretjim velikašem, ki ste mi prepovedali izreči njegovo ime, zapustili dvorec. Niso pa krenili po Vrvar-ski ulici, temveč po drugi poti, tako, da so se najbrže vrnili v Turquandovo hišo z dvoriščne strani.«
Loraydan je spoznal, da je bil Turquand vse premislil: tisti mah. ko je kralj s svojimi spremljevalci dospel do hiše, so bili branilci trdnjave že spet na svojih mestih!
»Dobro,« je rekel Loraydan. »Prav za prav bi te moral z jermenom naklestiti, ker si pil moje vino. Naj bo, za danes ti prizanesem. Toda ne gani se odtod, dokler plemič ne odide.«
In Brisard je z leščerbo v roki znova obmrl kakor kip...
Loraydan je stopil v častno dvorano ter zagledal Juana Tenoria v naslanjaču, kjer je prej sedel
Franc I.
Don Juan je vstal in stopil grofu naproti. Gospoda sta se priklonila drug drugemu z vso tisto plemiško vljudnostjo, ki je odlikovala medsebojno občevanje dvorjanov v onih dneh.
»Gospod Juan Tenorio,« je rekel Amauri, »dovolite mi najprej iskreno zahvalo za čast, da ste sedli za mojo mizo. Upam, da se je služinčad kar najbolje potrudila za vašo udobnost.«
»Gospod grof de Loraydan,« je odgovoril dan Juan, »vsa čast je bila na moji stranL Ravnal sem proti vam, kakor je bilo nekdaj navada med starimi junaki, ko se je smel človek tako v prijateljevi kakor v neprijateljevi hiši zmerom zanesti na gostoljubje.«
»Prisežem vam, senor Juan Tenorio, da mi gre vaš poklon po najkrajši bližnjici do srca.«
»Moj poklon, gospod grof de Loraydan, je samo bled odsev priznanja, ki ga v srcu izrekam vašim okusnim jedem in vaši veliki ljubeznivosti.«
Po teh besedah sta se drug drugemu znova globoko priklonila. Nato je Loraydan odvedel gosta nazaj k naslanjaču ter ga povabil, naj sede. Šele tedaj je sedel tudi sam.
»Gospod Juan Tenorio, jutri opoldne bi se morala sniti v tem dvorcu, da razbistriva svoj vzajemni položaj. Ker ste tu, se lahko vrši najin govor takoj, abo vam je ljubo.*
Občinskih volitev ne bo
Informacije beograjskega lista iz merodajnih krogov
Beograjska »Politika« javlja, da po informacijah iz merodajnih krogov vprašanje občinskih volitev ni več aktualno in da se njihov razpis ne pričakuje v bližnji bodočnosti.
»Politika« pravi, da je do tega prišlo zaradi nepovoljnega odmeva, ki so ga iz-vale vesti o občinskih volitvah z javnim glasovanjem ne samo v opozicijskih krogih, temveč tudi v neodvisni javnosti, pa celo v izvestnih vladnih skupinah. Ni dvoma, da je napoved takih volitev notranjepolitični položaj še poslabšala, ker bi bilo javno glasovanje poskus političnega obračunavanja z neenakim orožjem. Večina današnjih strank je formalno ilegalna,
pri volitvah pa bi vladnim strankam bilo dovoljeno vse, dočim bi delo opozicijskih strank bilo odvisno ne od zakonskega stanja, temveč od vlade. Jasno je tudi, da se ne more izbeči politični značaj občinskih volitev. Sedaj, ko se odlagajo skupščinske volitve, bi seveda politične stranke poskušale pokazati svojo moč na občinskih volitvah.
Pri tej priliki »Politika« posebno pod-črtuje, da se v širokih političnih krogih neprestano čuje poudarjati potrebo nacionalne sloge in discipline, potrebo ustanovitve širše kombinacije, ki bi presekala sedanjo razdvojenost in razbitost
ir.
aeek o potrebi sloge na Balkanu
„če bomo složni, bomo pomenili takšno silo, da jo bo
vsakdo spoštoval"
Sofija. 18. apr. AA. »Zora« prinaša izjavo podpredsednika iugoslovenske vlade dr. Mačka in izvleček iz izjave predsednika vlade Cvetkoviča bolgarskim novinarjem v Beogradu.
Poročilo o sprejemu pri dr. Mačku pravi. da ie ravnatelj »Zore« Kožuharov rekel dr. Mačku, da je za mir najvažnejši sporazum med balkanskimi narodi.
Dr. Maček je odgovoril: »To je v interesu nas vseh. Ako naj se ohrani mir na Balkanu, je naiprei potrebno, da se mi med seboi sporazumemo. To i e danes lahka reč. Poprei ie na Balkanu divjal vojni požar navadno zaradi nesporazuma med balkanskimi narodi. In seveda ie razumljivo. da so veliki narodi našli povod, da so se vtikali v zadeve balkanskih narodov s pretvezo, da hočejo uvesti mir in red na Balkanu, a so s tem le ogrožali neodvisnost balkanskih držav. Prva naloga ie torej. da mi sami odpravimo razlike, ki utegnejo obstojati med nami. da uredimo svoje medsebojno razmerje. Nobena druga država nima vzroka, da se vtika v naše stvari. Nedvomno ie. da bomo mi na Balkanu. če bomo složni, pomenili takšno silo. da jo bo vsakdo spoštoval. Evo. to ie ideja, a kako nai se uresniči, to ie drugo vprašanje. To danes ni v mojih rokah. Jaz sem začel del te naloge, to ie izgladil sem spore med Hrvati in Srbi. Zdai smo na dobri poti in lahko se reče. da se nam ie posrečilo prehoditi tri četrtine te poti. a ostalo četrtino bomo lahko prehodili. Potrebno ie. da v bližnjem času nadaliuie-mo svoio nalogo, da odstranimo razlike med Jugoslavijo in Bolgarijo.«
»To ie popolnoma realno in resnično.« je pripomnil Kožuharov.
Na vprašanie glede morebitnih zaplet-ljaijev na Dunavu. je dr. Maček deial:
»Mi bomo vsekakor gledali, da te zaplet-ljaie preprečimo, a preprečili iih borno samo tedaj, če bo na Dunavu red. Dunav ie velika mednarodna reka. in mislim, da mora vsakdo neovirano pluti po njej. Mi smo se vsak za sebe obvezali, da bomo varovali to vodno pot v skladu z mednarodnim dunavskim statutom in kolektivnim: odločitvami držav, po katerih teče Dunav.
?Dovolite. gospod predsednik še eno vprašanje«. i e zaprosil Kožuharov. »Prav d^bro ste rekli, da ie mir na Balkanu odvisen od tega. ali so balkanski narodi složni med seboi. To drži. Toda vidimo, da so tudi drugi narodi, ki so bili složni med se-
boj, kakor n. pr. skandinavski, in vendar preživljajo krizo, in sicer samo zato. ker so majhni in slabotni in ker niso bili organizirani. da bi branili svojo neodvisnost.«
»Tako je,« ie pritrdil dr. Maček.
»Ali mislite,« ie nadaljeval Kožuharov. da naj se naši balkanski narodi podvizaio in se organizirajo, da ne bo prepozno?«
»Nedvomno! Tudi jaz mislim, da je treba to stvar podvizati,« ie odgovoril dr. Maček.
»Naše prijateljstvo.« so rekli dr. Mačku bolgarski časnikarji, »mora veljati ne samo v vojnem času. ampak tudi v težkih časih. M jih pravkar preživlja Evropa.«
»Nedvomno ie. da ie to v skladu z našimi željami,« je kratko odgovoril dr. Maček.
»Dogodki se hitro razvijajo,« so pripomnili bolgarski časnikarji, »in narodom v tem delu Evrope bi se utegnilo zgoditi, da bodo stali pred dovršenimi dejstvi. Pri nas je volja, in sicer zelo velika volja za sporazumno ureditev vseh vprašanj, da se ustvari resnično prijateljstvo in iskreno sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgariio. Mi delamo za to stvar, želimo pa. da pride pobuda z vaše strani.«
»Trudite se,« je odvrnil dr. Maček, »da pride tudi pobuda od vas. Mi že dajemo to pobudo. Kot začetek smo spremili našega trgovinskega ministra v Sofijo.«
»Zelo dobro!« so pripomnili časnikarii.
»Dajte samo spodbudo in tudi vi nadaljujte po tej poti. ie nadaljeval dr. Maček z nasmehom. »Tudi kdo od vas bi moral priti v Beograd, potem bomo pa mogli o tem govoriti.«
Poročilo pravi dalje, da se ie dr. Maček zanimal za razvoj gospodarskih zvez med Bolgarijo in Sovjetsko Rusiio. bolgarski časnikarji so se pa zanimali za vtise, ki jih je dr. Andres odnesel iz Bolgarije. Dr. Maček je izjavil, da so bili dr. Andres in vsi Hrvati, ki so se pri tei priložnosti mudili v Bolgariji, navdušeni spričo sprejema, ki so jim ga priredili bratie Bolgari.
»Utro« in »Zarja« prinašata prav tako izjavo dr. Mačka bolgarskim časnikarjem in pravita, da ie dr. Maček na vprašanje glede ohranitve miru na Balkanu odgovoril. da je to stvar, ki se tiče samo balkanskih narodov. Vsako vtikanje v te zadeve, bi kršilo interese naših dveh narodov. Za naša dva naroda je neobhodno potrebna iskrenost, a o njej dr. Maček ne dvomi.
L E 2 K E
Oc I c ž ena d em s kr aliza cij a
Zagrebški »Obzor« komentira novo uredbo o občinskih volitvah za banovino Hrvatsko in pravi, da »je predpis o javnem glasovanju pri občinskih volitvah zelo slabo utemeljen z izgovorom, da se hoče na ta način izvesti depolitizacija podeželskih občin. Razočarane so ostale tudi hrvatske žene, ki so pričakovale, da bodo dobile volilno pravico vsaj za občinske volitve. To tem bolj, ker so imele samostojne žene že pred svetovno vojno volilno pravico pri občinskih volitvah v banovini Hrvatski. Prepričani smo, da bo novi volilni red povzročil dosti kritike in neraz-položenja. ker z njim ni bila izvedena toliko obljubljena demokratizacija našega javnega življenja. Hrvatska javnost se pa tolaži s tem, da je sedanje stanje samo prehodno in da bo Hrvatska seljačka stranka izvedla popolno demokratizacijo in reformo občinske samouprave, čim se bodo prilike vsaj malo normalizirale. S tem problemom se bo sigurno bgvil med prvimi svojimi nalogami bodoči hrvatski sabor.«
Izsel^eaiški kcmisariat v Pafiia ukinjen
Iz Pariza poročajo, da se je odločila ju-gcslovenska vlada ukiniti izseljeniški körn isariat pri kr. poslanstvu v Parizu. Ta sklep je izzval v krogih naših delavcev, ki so v Franciji na delu, veliko razburjenje. Jugoslovenski delavci namreč miglio. da je danes izseljeniški komisariat v Parizu za naše delavce bolj potreben, kakor kdaj doslej. Poleg tega plačujejo delavci sami poslovanje izseljeniškega ko-misariata s svojimi prispevki v izseljeniški fcnd in ima država prav za prav od njega še dobiček.
Proti politiki romantike
»Obzor« poziva hrvatsko javnost, naj se loti resnega dela in opusti politiko romantičnega opozicionalstva. »Resnica je, d:a so materialne prilike dosti težke in da banska oblast v prvih šestih mescih svojega obstoja ni izpolnila vseh pričakovanj. Res je tudi. da se pojavljajo na vseh straneh težave, neprilike in lokalna trenja. vendar pa ne smemo nikdar pozabiti, da smo si po 20 letni borbi priborili svojo samoupravo, ki jo moramo sedaj polagoma izgraditi. Ako bomo ostali tudi v naprej politični romantiki z veliki utopijami in malim smislom za stvarni položaj, potem so bile vse naše borbe odvišne in se nismo ničesar naučili Geslo- vse ali nič je izvrstno sredFtvo za demagogijo, toda slabo politično orožje. Mislimo, da je čas, da gremo vsaj na občinske volitve, če že ne
moremo iti na skupščinske ali saborske. Pri agitaciji za občinske volitve bo potrebno nastopiti z odprtim vizirjem in močno akcijo, ki bo zatrla vsa podzemeljska gibanja, ki se pojavljajo zadnje čase v naših lastnih vrstah.«
Težke obtožbe
»Slovenski Jug«, glavni organ omladine JRZ, ki jo vodi dr. Ivo Pire. objavlja uvodnik »Za generalno čiščenje«, v katerem napoveduje brezobzirno borbo proti komunizmu in njegovi podtalni akciji. »Slovenski Jug« obdolžuje celo vrsto osebnosti komunizma in tako čitamo n. pr. da so komunisti »tajnik Trgovske zbornice v Novem Sadu dr. Slavko Stanič, šef odseka za znanstveno proučevanje gospodarskih vprašani v Privilegirani agrarni banki, dr. Mihajlo Vučkovič. tajnik Ko-larčeve zadužbine Krstič. V ministrstvu prosvete sedi na zelo važnem mestu pro-povednik novega realističnega pravca v književnosti dr. Miloš Savkovič. Tajnik »Prizada«, te naše največje gospodarske organizacije, je g. Herman, mani prevajalec mnogih ilegalnih komunističnih brošur.«
Sodelovanje Hrvatov
z Nemci v Vojvodini
Voditelj Hrvatov v Vojvodini senator Gjido Vukovič je sprejel po povratku delegacije vojvodinskih Hrvatov iz Zagreba novinarje in iim med drugim izjavil: »V Zagrebu vedo. kai bodo storili za nas. Za našo bodočo usodo smo popolnoma mirni. V najkrajšem času bodo odstranjene vse ovire, ki zavirajo naše delovanje. Srbski kulturni klub in njegovi prijatelji se bodo kmalu lahko prepričali, da so vsi njihovi napori zaman. Sedaj se bomo lotili priprav za občinske volitve, ki bodo svobodne. kar so nam zajamčili v Zagrebu. Vzeli bomo svoje občine v svoie roke. Pri tem bomo nastopali sporazumno s predstavniki madžarske in nemške narodne manjšine. Njihova predstavnika dr. Nagy in dr. Schlachter sta popolnoma spreiela naše stališče. V nedeljo bomo pričeli že skupno z njimi nastopati na političnih konferencah po Bački in Baranji, kier bomo dobili z njimi skupai sigurno večino.« \
Glavni organ nemške narodne manjšine ! »Deutsches Volksblatt« ugotavlja, da ni j bil nihče v Zagrebu upravičen govoriti v i imenu nemške narodne manjšine v Bački in Baranji.
»V vprašanju morebitne razdelitve Vojvodine bo imela že svojo besedo tudi nemška narodna manjšina, ki bo poskrbela za to. da se bo njeno mnenje čulo v iavnosti Kdor se hoče razgovariati z nemško narodno manjšino, ta se pač mora potruditi.
do njenega legalnega vodstva, katerega
odločitve so edino merodaine in obvezne
za vse pripadnike nemštva v Jugoslaviji.
Revizija uredbe o nakupu nepremičnin v obmejnih pasovih
Minister dr. Markovič je izjavil novinarjem pred odhodom v Budimpešto, kier bo imel nekai predavanj, da izdelujejo v ministrstvu pravde novo uredbo o nakupu nepremičnin v obmejnih pasovih. Po njegovem mnenju bo nova uredba zadovoljila predstavnike narodnih manišin. ki se pritožujejo zaradi krutosti obstoieče uredbe. Napovedal ie tudi. da bo v kratkem postavljenih 100 novih sodnikov in 150 sodni j sitih pripravnikov. Poleg tega ie napovedal, da bo s 1. majem ustanovlieno novo upravno sodišče v Novem Sadu. ki bo pristojno za ozemlje bivše Vojvodine.
Demokratski odgovor „Hrvatskemu dnevniku"
Z demokratske strani odgovarjajo na kritiko Grolovega govora v »Hrvatskem dnevniku«, da g. Grol ni zahteval, da se ustavi vsako nadaljnje delo na izgraditvi banovine Hrvatske, pač pa je kritiziral, da prehajajo pri prenašanju poslov na banovino Hrvatsko že v podrobnosti, dočim na drugi (srbski) strani ni storjeno ničesar. V ostalem je jedro Grolovega govora v onem stavku, (ki smo ga tudi mi citirali), da v današnji dobi ni časa za užaljene občutljivosti in tudi razprava o odredbah akta od 26. avgusta ne bi smela biti ovira za ustvarjanje drugih razpoloženj in drugih odnošajev med strankami in osebnostmi
V demokratskih krogih zamerjajo »Hrvatskemu dnevniku«, da toliko podcenjuje silo opozicijskih strank, ki so vendar baš pri volitvah pokazale svojo moč. akoravno so bile radi tega, ker je bil dr. Maček nosilec skupne liste, izpostavljene najbolj jakim udarcem. Ena od glavnih po-grešk na hrvatski strani je ta. da se tam misli, da med Srbi obstajajo samo skupinice politikov, ki se trgajo za oblast
Pomemben izstop iz SDS
Clan izvršnega odbora Samostojne demokratske stranke in voditelj te stranke v severni Dalmaciji Ilija Zečevič, župan v Benkovcu, je izstopil iz SDS in pri tej priložnosti dal izjavo, da po 20 letnem delu zapušča stranko, ker ne more več odobravati politike njenega vodstva. Kot poslednji razlog navaja g. Zečevič, da je glavni tajnik g. Kosanovič hotel v celi vrsti občin postaviti komisariate, proti čemur so se izrekle celo strankine organizacije. G. Zečevič zatrjuje, da so z njim istega mišljenja še mnogi čestiti in v stranki že osiveli možje. Izrecno pri tem poudarja, da napram Hrvatski seljački stranki želi tudi v naprej iskrenih in čvrstih odnošajev.
Narodi, ki ne pazijo dovolj
»Hrvatski dnevnik« citira svarilo italijanskega lista »Avvenire d Italia« »Težko narodom, ki se mirno uspavajo...« ter poudarja, da je nekoliko narodov, ki so zapadli v letargijo ali pa hipnozo, plačalo to z izgubo svoje svobode. Ti narodi niso dovolj pazili, kaj se okoli njih godi. Niso v potrebni meri organizirali svojih moči, niti se niso pravočasno pravilno usmerili. Vsaka zamuda pa je lahko danes usode-polna. Zatorej mora biti vsak narod vedno pripravljen na vse, ▼ prvem redu pa na to, da zaščiti svoje življenjske interese. Do sedaj so vsi balkanski narodi poudarjali svojo nevtralnost, toda z razširjenjem vojnega področja se ta nevtralnost pretvarja v nevojskovanje. To »nevojskova-nje« pri nas ne znači, da čakamo priložnosti, da se vmešamo z orožjem v spore velikih. Nevojskovanje znači za male nev-
| traine države pripravljenost, braniti muJo
' nevtralnost in svobodo svojega odločeva-I nja v vseh vprašanjih, ki se njih tičejo. Nevojskovanje pomeni koncentracijo vseh narodnih sil, da okrepimo zajednico, ki bi mogla biti, ako ne bo dovolj jaka, izpostavljena težkim gospodarskim tezkočam. Te težkoče že danes občutimo. Tudi pri nas se javlja draginja. Vojna v naši neposredni soseščini zahteva od nas velikih naporov. Zato je tudi potrebno voditi politiko širokih potez in odstranjevati vse zapreke, ki se postavljajo na pot konsolidaciji razmer. Hrvatsko vprašanje je bilo do sedaj najbolj občutljiva točka Jugoslavije. Na tem vprašanju se je razbijala njena sila. Sedaj je to vprašanje v stanju urejevanja. Mnogo je storjenega, mnogo pa bo treba še storiti. Sedaj je najboljša prilika, da se okrepi državna zajednica na ta način, da se v čim večji meri zadovolje Hrvati. Čas je, da se v naše odnošaje vnese več širokogrudnosti in razumevanja.
»Hrvatski dnevnik« končno poziva Hrvate. da naj onemogočijo vsak poskus razdvojiti hrvatske vrste.
Roge vila sta polemika
'Slovenski dom« nam je dal v zvezi z APZ zopet poduhati smrdljive cvetke svoje polemične »duhovitosti«. S takim neresnim, rovtarsko omejenim pisanjem, ki mu ne gre nikdar za samo stvar, marveč za malenkostno opravljanje in fantal'nsko
polemiko. Za resneJSe čltatelje ki praviS-
nejàe prijatelje, kakor jih ima APZ vpro-shilam pamfletistu »Slovenskega doma«, ugotavljamo mova, da mio objektivno poročali o uspehih APZ. Tudi pri zabelei-bi sarajevske kritike nismo imela namena, ki nam ga podtika maio kologialni rogovi! ež iz Kopitarjeve ulice, öe smo opozorili na kritiko »Vremena«, Katere presojo prepuščamo resnejšim ljudem, kakor so tankočutni poznavalci mačje godbe v SD. smo storili to samo zaradi tega, ker je SD vrgel v nas kot svoje polemično poleno beograjsko kritiko en bloc. Ali ima »Vreme« resnega kritika, ali ga nima zato, ker ga ne priznava »Slovenski dom«, to naj kar razčistita med seboj Kopitarjeva in Dečanska ulica kot središči tiskovnega štaba JRZ. Tudi danes verujemo. da je resni in kritični gospodi iz vrst APZ neprijetno to pristno slovensko prerekanje in babje opravi janje, v katerem ima »Slovenski dom« že nekaj časa priznano prvenstvo in slavne trofeje. Ta ža>-lostni primat v slovenski žurnalistiki rrra iz srca privoščimo.
Premestitev
Beograd. 18. aprila, p. Službeno te bfl premeščen davkar^ti pomočnik Rudolf Lončar iz Krškega v Grubišno polje.

V neizmerni žalosti sporočam, da mi je danes moja nadvse ljubljena mamica, gospa
Mestni pogrebni Občina Ljublji
hišna posestnica
Bogu udana in previdena s tolažili sv«
Pogreb nepozabne rajnike bo v soboto, ob 16. uri iz hiše žalosti, Stari trg št. 30, pafišče na VIČ.
Ljubljana, dne 18.aprila 1940.
dne 20. tm f&
OLGA pL PLAUTZ in ostalo sorodstvo

HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
P» 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje aaslovov plačajo oni, ld Iščejo
Blužb. Najmanjši toesek u* enkratno objav« »glasa Din 12._. Dopisi
In ženltve se caraéunajo po Din 2.— ta vsako besedo, Din 3.— davka Sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši Eneseh ta enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostal) oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ga vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši r. nese h es enkratno objavo «glasa Din 17._.
Krasen štore
za eno okno (ročno delo) ugodno prodam. Ogledati v ogl. odd. Jutra.
10589-6
Službo dobi
Trgovski pomočnik
mlad, agilen, dobi mesto, takoj ali 1. maja v trgovini z mešanim blagom. Fric Gaišek, Loka pri Žusmu.
10604-1
Prodajalka
2možna pisarniških del in korespondence, tudi v nemškem in srbohrvatskem jeziku, sprejmem takoi. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trgovsko izobražena«.
10568-1
Tapetniškega
pomočnika
mladega, agilnega, sprejmem s takojšnjim nastopom Peter Kobal. Krani.
10567-1
Knjigovodjo
(knjigovodkinjo) povsem samostojnega in zanesljivega, ki je vajen tudi korespondence, sprejme večja trgovina v mestu na deželi. Ponudbe z življenjepisom prepisi spričeval in zahtevki pod šifro »Knjigovodja« aa ogl. odd. Jutra.
10659-1 Postrežnico
urn<i in spretno iščem za dopoldanske ure. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.
10689-1
Brivskega
pomočnika
spreimem v stalno službo. Kranjc Franc, Liubljana VII Cernetova ul. 28.
106841
Frizerko
dobro moč, sprejmem takoj v letoviškem kraju na Gorenjskem. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«.
10690-1
Brivski pomočnik
zanesljiv delavec, se sprejme za stalno. Nastop 1. maja ali preje. Dobaj, Maribor, Gosposka 38.
10698-1
Krojaškega
pomočnika
sprejmem takoj v stalno službo. Globovnik Franjo, Studenci pri Mariboru, Ka-
lohova 2.
10697-1
Službe išče
Frizerski pomočnik
: popolnoma verziran za go-' spode in dame. iščem mesto v Ljubljani ali na Bledu. Nastop takoj. — Miklavžina, Slov. Bistrica.
10654-2
Trg. pomočnica
z večletno prakso, dobro izvežbana v vseh strokah, posebno v manufakturi, vešča aranžiranja izložb, deloma tudi pisarniških del, želi mesta v večji trgovini. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in agilna«.
10651-2
Zapravljivček
prek, voz z diro za metrsko trugo napiodaj. Gostilna, uhca 10.
in vitel ugodno Vegova
10679-6
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in takoišniemu plačilu
RUDOLF ZORE
Liubliana. Gledališka ul 12 10585-6
Krojaškega
pomočnika
za veliko delo sprejme takoj Rešetič, Masarykova 14, II. nadstropje.
10691-1
MSERIRAJ V „JUTRU" i
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega
Franjo Kutln-a
ga spremili na njegovi zadnji poti, se poslovili s pesmijo, podarili ■g vence, naša prisrčna zahvala.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam kakorkoli izrazili svoje
sožalje.
Rodbina KUTIN
Trgovski pomočnik
vešč manufakture in špe-cerije, premeni službo 1. maja. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlad nekadilec«.
10619-2 Brivski pomočnik
mlajši dober delavec, išče službo. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Zmožen«.
10030-2
' -1 'JJlß&Uß Iščem gostilno
za takoj v najem na prometnem kraju. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Točen plačnik«.
10700-17
Posestvo v Zagradu
zelo lepo. 25 minut oddaljeno od Celja, do katerega se lahko pride z avtom, s cca 14.000 kv. m zemljišča in 300 sadnimi drevesi žlahtnih vrst, krmo za dve kravi in lepo. popolnoma opremljeno hišo za takojšnjo vselitev prodam. — Vprašanja na tvrdko Franc Zangger, Celje.
10703-20
Glasbila
Klavirsko
harmoniko
rabljeno, 80 basov ali več, kupim. Pismene ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra do petka zvečer pod šifro »Harmonika«.
10682-26
Stroji
Intarsia stroj
št. 8, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na oglasni odd .Jutra pod »Intarsia«.
10612-29
Aptòlniote
Motor BMW
500 cm s prikolico, dobro ohranjeno, izpod cene naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10640-10 Motorno kolo
rabljeno, znamke »Diamant« 100 ccm želim zamenjati za močnejše do 200 ccm, četudi rabljeno, proti do plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diamant«.
10681-10
Prodam
Desertna vina
orošek, bermet, vermouth stalno na zalogi pri
M. Cesar
vinska trgovina, Ljubljana 7 Gasilska ul. 3. Telef. 23-69.
112-6
I
Naš dobri očka. stari očka in dedek, gospod
ANTON SELIŠKAR
STROJEVODJA DRŽ. ŽEL. V POKOJU
nas je danes po dolgi težki bolezni v 84. letu starosti za vedno zapustil.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 19. aprila ob 15. uri popoldne, izpred hiše žalosti, žitnikova ul. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 18. aprila 1940.
Žalujoči otroci: TONE, IVAN, ROZA, FANI, MARIJA, IVANA. Rodbine: SELIŠKAR, JOŠT, GALE, EGY, RUS


Bled
Potrebujem za celo sezijo vilo ali moderno urejeno stanovanje 3—4 sob ; ena naj bo precej velika. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poletje«.
10664-21a
Prazno sobo
lepo, vhod s stopnišča, souporaba kopalnice, oddam v Pražakovi uilic št. 11, II. nadstr., desno.
10670-23 Sobo s hrano
za dve osebi takoj odda gostilna. Vegova 10.
10678-23
Sobo
lepo, z razgledom na ulico v centru z uporabo kopalnice, cddam s fino hrano 1 ali 2 osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10677-23
Popisi
Dvignite v oglasnem oddelkn dospel? nonndbe!
Agilna dobra moč. 15. april. Bodočnost 16. Državna upokojenka. Dobro ver-wrana, I)e!aven 5000, Do din C-ir.000, Dobro srce, Dvigalo. Drž. uradnik. Dobro mesto. Dober Stenograf, Fižol, Gimnazija, Grem kamorkoli, Gotovina 200.000, Iskrenost, Izredna prilika, Juž. del Ljubljane, Jugočarapa, Klavirska. Lepo življenje, Lija 40, Miren in skromen, Mirno življenje I, Mir. Majer, Maturant, Mehanik, Malo rabljen, Nagrada 1.500 din. Naložitev 440.000, Pogon, Poštena in varčna, Po možnosti šivilja. Pri studencu, Polovico hipoteka, Pridna in poštena. Plačam najbolje, Paolina, Pisarna 45, Prvovrstna, Potrebno din 100.000. Poštena in varčna. Puška, Prijeten kraj. Prvi dobi, Pokojnina, Plačam takoj v gotovini, Plačam takoi. Rabljena limuzina, Rožmarinček. Samostojnost, Soba 1. maja. Sredina mesta, Samostojen 333, Stalen in točen plačnik, Stenografija pogoj. Strogo diskretno. Sigurna garancija, Solidno, Takoj sprejmem 66, Takoi plačljivo, Takoj denar. Ugodno 45, LTgodno 500, Udobno, V pisarni. Vestna proda-
jalka, Varfna io poltena.
Zmožen, Zaradi smrti, Zagreb, Zmožen kavcije. Za vilo 80, 17909, 180.000,
350. _
V podružnici Jutra v Celju naj se dvignejo sledeča pisma:
Agilen v Gornji Savinjski dolini. Diskretnost zajamčena, Harmonija, Industrija, Letovišče, Ma vlast, Marz 59. Pomlad, Pošten I in zanesljiv. Pridna, Res- ; no. Sigurna eksistenca. Srečen par. Stalna, Stavbi-šče. Veselje do posestva.
Vanja
dvignite zaželjeno.
10652-24
Razno
Iz življenja na deželi
Iz Krškega
V počastitev spomina Božidarja Romiha sta darovaJa dr. Zdolšek sen. in jun. iz Brežic 100 din Sckolu v Krškem.
kr— Mladina bo igrala. V soboto 20. ob 20. in v nedeljo 21. t. m. ob 14. priredi državna meščanska šola v Krškem R har-ievo čarobno burko s petjem in godbo >Repoštev«. Režija ie v rokah ge. Vutko-vičeve. G. dr. Fenc oa ie skomDoniral za to priliko posebne glasbene oridatke. Ker ie čisti dobiček igre namenien za nakuo knjig ubožnim učencem in za izlet tx>-
Lesena zložljiva patentna postelja
s tapeciranim mo-drocem Din 240.— pri
R. RADOVAN
Mestni trg iS.
Od Vas j«
odvisno, da imate obleko vedno bot novo zato Jo pustite redno kemično «latiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana Poljanski nasip 4-6 — Sredolikmlnica
KLiSEJE
ENO
vecbaevne 1UG0G&ANKA M PET^A NASIP 23
Budimpeštanski mednarodni sejem
26. APRILA DO 6. MAJA 1940. I.
1500 razstavljalcev, s soudeležbo Jugoslavije in 6 drugih držav, modna revija, številne posebne skupine za industrijo in javne obrate. Borza stavbnih materijalij. 50% POPUSTA NA ŽELEZNICAH veljavno v Budimpešto od 16. aprila do 6. maja, nazaj od
26. aprila do 15. maja. Vizum na podlagi sejmske izkaznice pri kralj, ogrskem poslaništvu v Beogradu in kralj, ogrskih konzulatih. — Cena za osebo 2.50 pengöv. MESEČNE IZKAZNICE za 50.— din se dobe:
V	BEOGRADU: pri kralj, ogrskem poslaništvu;
V	ZAGREBU: pri kralj. ogr. konzulatu in njegovih podruž Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: dr. Géza Szilägyi, kralj.
ogrski pooblaščenec, Vuka Karadžiča ul. 11, Beograd.
Lepo sobo
s separiranim vhodom oddam. Černetova 30/1.
10673-23
Ulj.
Majhno sobico
išče ves dan odsotna gospodična v bližini glavne pošte. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj ali pozneje 940«.
10662-23a
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta in brata
dr. Vladimirja Travner
SODNIKA OKROŽNEGA SODIŠČA izrekamo našo najglobljo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini z g. monsg. Zavadlalom na čelu, g. županu dr. Juvanu, gg. drju Hudniku in prof. Bašu za poslovilna govora, gg. kolegom sodnikom tn drž. tožilcem, gg. odvetnikom, sodnemu uredništvu, darovalcem prekrasnih vencev ln vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
MARIBOR, dne 20. aprila 1940.
Rodbina dr. TRAVNERJEVA
Potrtim srcem javljamo žalostno vest, da je naš predragi soprog to preljubljeni papa, gospod
IVO NAGLIC
UREDNIK »JUTRA«
danes ponoči ob pol eni uri v 84. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 19. aprila 1940, ob 17. url izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti h pokopališču pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 18. aprila 1940.
ANA NAGLIČ, soproga; VLADO NAGLIČ, kapetan bojnega broda, sin.
Včeraj ob 18. nas je za vedno zapustila v 67. letu starosti, previdena s sv. zakramenti naša ljubljena žena, mati, stara mati, gospa
ANA ORNIK
POSESTNICA
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes 19. aprila ob četrt na štiri iz hiše žalosti, Pobrežje, Vrtna uhca 4, na mestno pokopališče, kjer bo položena k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto 20. aprila ob 6. v magdalenski cerkvi.
Pobrežje pri Mariboru, Dravograd, 19. aprila 1940.
Žalujoči: JANEZ ORNIK, soprog; MARIJA, LUDVIK, JANKO, otroci in ostalo sorodstvo
mladka Jadranske straže na morje, po»-vamo prijatelje mladine, da oooeftiio to mladinsko igro ter privedejo d eco v telovadnico šole. kjer se igra uprizori. Vstopnice kupite v na/pred v Engelsbergerjevi papirnici.
kr— Ne kurite v gozdovih. Opozarjamo na razglas sreskega načelstva v Krškem, po katerem se prepoveduje kurjenie v Gozdovih in v razdalji 50 m od njih. da se preprečijo gozdni požari V primerih, kier je neogibno potrebno, da se kuii v gozdu al: poleg niih. mora nekdo paziti na ogenj. Prestopki se bodo kaznovali. — Opozarjamo na razglas istega načelstva o zatiranju smrekovega lubadarja. Oba razglasa sta nabita na uradnih deèkah vseh občin.
Iz Novega mesta
n— Posnemanja vredno. Sodniki novomeškega okrožnega in sreskega sodišča in državno tožilstvo so v počastitev spomina svojega stanovskega tovariša pokojnega sodnika Božidara Romiha poklonili novomeški dijaški kuhinji namesto venca 540 dinarjev.
Naše ^ledslišče
DRAMA
Petek, 19.: zaprto. (Generalka). Sobota, 20.: Hamlet. Premierski abonma.
Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Nedelja, 21.: Hamlet. Izven. Gostovanje
Zvonimirja Rogoza. Ponedeljek, 22.: zaprto.
Za gostovanje Zvonimirja Rogoza v vlogi Hamleta vlada veliko zanimanje, o tem priča dejstvo, da prihajajo iz vseh krajev Slovenije naročila za vstopnice. »Hamleta« bodo uprizorili dne 20., 21., 23., 25., 27., 1. maja, 3.. 5. in 7. maja. To bo Rogozova poslovilna predstava, nakar se bo vrnil zopet v Prago. »Hamlet« je veličastna tragedija plemenitega značaja. Mogočno zgrajena, filozofsko globoka, odrsko učinkovita in igralsko težka igra, bo zopet postavila zmožnosti našega ansambla v najsvetlejšo luč. Poseben dogodek bo gostovanje Zvonimirja Rogoza v naslovni vlogi. Opozarjamo na nastop tega priljubljenega igralca, ki bo po skoro desetletni odsotnosti nastopil zopet na našem odru. Njegovo uspešno delovanje pri češkem gledališču in filmu, je našemu občinstvu znano. Delo je zrežiral prof. šest.
OPERA
Petek. 19.: zaprto.
Sobota, 20.: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistke Vanje Leventove in Josipa Gostiča. Nedelja, 21. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Lucija Lammermoor-ska. Izven. Gostovanje Sonje Ivanči-čeve in Josipa Gostiča. Ponedeljek, 22.: zaprto. Torek, 23.: zaprto. (Gostovanje opere v Celju: Rusalka).
Znamenita bol ga rs Ka sopra nistka evropskega slovesa Vanja Leventova, ki stalno nastopa na vseh večjih odrih, zlasti v Italiji, Švici to Španiji, bo gostovala v soboto zvečer v Puccinijevi »Madame Butterfly«. V tej partiji ji priznavajo celo stroge italijanske kritike poleg izrednih glasovnih odlik in nad vse prikupne pojave še mojstrsko dognanost igralskega doživetja, tako da obeta nuditi njeno gostovanje našemu občinstvu nedvomno redko visok umetniški užitek. V glavnih partijah bodo sodelovali Josip Gostič kot gost, Janko in Kogejeva. Dirigent Niko Štritof. Na gostovanje opozarjamo!
Nedelja v operi. Popoldne se bo ponovila p-) globoko znižanih cenah od 24 din navzdol najuspešnejša opereta poslednjih sezon, R. Benatzkega »Pri belem konjičku«, ki šteje na našem odru že blizu 70 predstav! V glavnih partijah se odlikujejo zlasti Poličeva, Modest Sancin. Zupan, Peček, Japljeva, B. Sancin in Barblčeva. — Zvečer pa bosta gostovala v Donizettijevi »Luciji Lammermoorski« ponovno Sonja Ivančičeva, katere debut je spričo njenih znanih glasovnih kvalitet vzbudil med našim občinstvom toliko nedeljene pozornosti. Pevka je pokazala visoko pevsko kulturo to zdrav smisel za toplo igralsko doživetje, kar ji je pripomoglo do izrednega odrskega uspeha. Tenorsko partijo poje Josip Gostič, v ostalih večjih pa sodelujejo Anžlovar, Lupša, Marčec. Rakovec to Barbičeva. Dirigent A- Neffat. Režija to scena E. Frelih.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČI:
Sobota, 20.: Pekovska.
Nedelja, 21.: ob 15.15.: Pekovska.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 19.: zaprto. (Gostovanje r Celju,
Trideset sekund ljubezni). Sobota, 20.: Trideset sekund ljubezni Siti žane cene.
Nedelja, 21. ob 15.: Cigan baron. Znižane cene. V korist Združenja igralcev.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Petek, 19.: Trideset sekund ljubezni. Gostovanje mariborskega gledališča.
R
D I
Petek, 19. aprila
Ljubljana 7: Jutranji poesdrav, napovedi, poročila. — 7JL5: Veseli zrvoki (plošče). — 12: Naše plošče — naši zvoki.— 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.05: Tedensko poročilo Tujskoprometne zveze. — 18: Ženska ura: Kako si pripravimo poletno garderobo (ga. Emi Ora-žen). — 18.20: Godba na pihala (plošče).
—	18.40: Francoščina (g. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Omar paša: Franjo Jukič, — 19.40: Objave. — 19-50: O Kureščku (g. Farkaš Štefan). — 20: Ljubljanski godalni kvartet. — 20.45: Iz pozabljenih operet (Radijski orkester). — 22.15: Plošče.
Beograd 19.40: Pevski kvartet. —20.10: Plošče. — 20.40: Simfonični koncert. — 22: Ples. — Zagreb 17.15: Godalni kvartet. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.20: Ples. — Praga 19.25: Orkester.— 20.30: Pester spored. — 21.30: Skladbe za violino in orkester. — 22.30: Plošče. — 23: Cešika glasba. — Sofija 19.10: Bolgarska glasba. — 19.50: Prenos opere »Se-viljski brivec«. — Pariz 21.45: Klavirski koncert. — 22.45: Komorna glasba. — Rim 17: Klavir. — 20.30: Lahka godba.
—	21: Komorne skladbe: 23.15: Ples. — Berlin 20.15: Pester spored. — 22.i>0: Mar 11 orkester. — 23: Veliki orkester. — 24.10: Nočni koncert.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Vir an t. — Za Narodno tiskarno <*, d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za insera tni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.