OFBđništuo in upravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti Wik dan od 11. —12. ure dopold. Telefon št, U3. Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo. n. -141 Maribor, dne 3 de ce mor a 1903. Naročnina listu: Celo leto . 12 K Pol leta ...... . 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K- Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; *pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik I. , Za sloireask© i©Istv© na S Štajerskem. Vi seji poslanske zbornice dne 1, t. m. je posl. dr. Benkovič govoril v debati ,o nujnih predlogih čeških poslancev Duricha in Kalina radi osnovanja manjšinskih šol na državne stroške. Dr. Benkovič je opozarjal, kako vise avtonomne in državne šolske oblasti ovirajo snovanje slov. šol, opisal razmere v Trstu in Gorici ter na Koroškem, ki je avstrijski Poznanj, in posebno na Štajerskem. Pečal se je obširneje s sestavo deželnega -šolskega sveta, z glasovitim njegovim ukazom na podrejene okrajne in krajne šolske svete, da se imajo pri kompetencah ozirati v prvi« vrsti na absolvente štajerskih učiteljišč, k:ar pomenja neomejeno pospeševanje germanizacije, kritikuje razmere na mariborskih učiteljiščih in zadnja imenovanja, kara stališče deželnega odbora proti slov. zahtevi meščanskih Šol ter obširno razpravlja vprašanje okoliške ljudske Šole v Celju, označujoč, postopanje deželnega šolskega sveta in c kr, namestnika kot obstrukcijo administracije in po-zivajoč navzočega naučnega ministra, -da takoj da odpreti miznico, v kateri se praši ta akt na c, kr. namestništvu v Gradcu. Dalje šiba pasivno rezistenco namestnika proti slovenskim jezikovnim zahtevam, ki je v dijametra-l-nem nasprotju z njegovo izjavo v štaj. deželnem zboru dne 10, novembra 1908., dokazuje, da se, raba slovenščine tudi pri političnih oblastih sistematično o-mejuje in opisuje razmere na okr, glavarstvu Brežice, navajajoč konkretne slučaje. Končno se je pečal z zadnjim govorom poslanca Marckhla, in zavrnil glavne neresnice njegovega govora glede „zatiranja“ Nemcev na Spodnjem Štajerskem. Govoril je o poletnih izgredih N|emcev v Zidanem mestu, na Vidmu in Brežicah, končno se je zavaroval proti temu, da bi se s slovenškimi manjšinami na Štajerskem ali Koroškem drugače ravnalo, nego z Nemci na Češkem, utemeljujoč to stališče in pobijajoč zadnjo izjavo poslanca Marckhla, podano v jezikovni debati v imenu celjskih Nemcev. Govor priobčimo po tesnopisnem zapisniku. Za mladino in narod. Liberalnu mladinska organizacija se na vse kripljei trudi, da bi dobila tla med slovensko Štajer- sko mladino. Dosedaj še ni imela posebnega! uspeha, ker ogromna večina naše slovenske štajerske mladine, osobito vsa nepokvarjena mladina ne mara za stranko, ki v svojih listih proglaša krščanstvo za strup iz Judeje ter se pridružuje tistim, ki ne verujejo v Kristusa-Boga, temveč imenujejo tako vero zmoto. Ne čudimo se, da naiša mladina take stranke ne mara, katero so njeni stariŠi do dobrega spoznali in pri zadnjih deželnozborskih volitvah zavrgli in bacnili v stran, Preponosni so naši mladeniči, da bi se tako daleo ponižali, da bi ohromeli, neozdravljivo bolni in nobenega usmiljenja vredni bolnici — Narodni stranki — bili za bergljo ter bi jo s težavo in muko vlačili okoli po Spodnjem Štajerskem. In prepoštena so naša dekleta, da bi tistim, ki vsako dekle, ki vestno izpolnuje svoje verske dolžnosti in pridno prejema Svete zakramente, psujejo ktot molenko, ki se posmehujejo večkratni izpovedi, misijonom in odpustkom, šla na limanice.. Poštena, sebi in svojim starišem zvesta mladina se, od Vjerskih in narodnih hinavcev ne bo dala zvoditi. In venfdar poskušajo liberalci vsako sredstvo, da bi z mlado kr rjo poživili svojo, tako zgodaj ostarelo stranko. Zato bo treba skrbno paziti na njihove dolge roke, s katerimi segajo po slovenski mladini. Samo mirno gledati, ali k večjemu obsojati in svariti, še ni dovolj. Le tedaj te dolge roke ne bodo uklonile nobenega več, ko bodo mladeniči in mladenke v celoti zn ali, zakaj se gre. Ko bodo vsi spoznali, da je liberalizem velika nesreča za naš narod, kakor v verskem, tako v političnem in gospodarskem in tudi narodnem oziru, da je Narodna stranka največja hinavka, ki se je kedaj lotila našega ljudstva, se ne bo dal nobeden več vjeti v liberalne mreže, ki jih nastavlja mladini ta stranka, 'In žalibog moramo izjaviti,' da je še dosti krajev v naši domjo,Ivini, kjer se še s Pako tik jadralsko organizacijo niti -začelo ni. -Ni ga izobraževalnega društva, in če je, ni v njem mladinskega odsjeka, ki. prinaša in vzdržuje življenje v takih društvih. Ni dovolj poduka, ni skrbi, da, bi' mladini prišli v roke naši časniki in dobre knjige. To mrtvilo mora izginiti. V zimi, kjer je časa dovolj, da s,e položijo, ohranijo /in ojačijo kali za bodočo rast, bo treba začeti te bolj intenzivnim izobraževalnim in organizatoričnim delom. Ob novem letu izide n!aš mla/Iiiaski list slNaš Dom“ v novi obliki ter se bo v vsakem oziru izpo- popolnil. lOpozajrjamo mladeniče in mladenke, da že zdaj začenjajo z agitacijo za za ta svoj stanovski list ter mu nabirajo naročnike. Tudi na. druge naše liste, na „Slov. Gospodar“ in ^Stražo“ se ne sme pozabiti. 'Tudi tukaj je dolžnost naših mladih somišljenikov-, da pridobe kar največ novih naročnikov. Z!a izbok-no izobraževalno sredstvo so se v zadnjem letu t,udi izkazali podtočki (tečaji. Priredili se bodo tudi to zimo. Prosimo svoje vodifne .somišljenike po tistih krajih, kjer (želijo letošnjo zimo take podučile tečaje, da svojjo željo kmalu prijavijo Slovenski krščansko-sociaini zvezi v Mariboru. Torej jna delo! Najboljši odpor, najizda-tnejša obramba je — delo. Državni zlber, V sredo se je nadaljevala razprava o nujpih predlogih češjkijh poslancev Diirichja, in Kalina radi osnovanja manjšinskih Šol na državne stroške. Češki agrarec poslanec Veuch je izjavil, da je bivanje Cehov na Dunaju in Nižjeavstrijskem cesar sam priznal jS tem, da je dofvolil češko cerkev na Dunaju. Cehi zphtevajo iste pjravice, kot jih imajo nemške manjšine. Nadalje se /e natančno bavil z znanimi dogodki na Dunaju in Poštorni, kjer se je samo posredovanju čeških poslancev posrečilo, da ni prišlo do krvavih spopadov. Nemški radikalec dr. (Michel je seveda po sta-ronemški navadi govoril proti slovanskim upravičenim zahtevam in izjavil, da bode njegova stranka glasovala proti nujnosti. Poslanec Sf.inger je povdarjal, da bodo češki poslanci napeli vse sile v dosego pravice, da se bodo povsodi (češki otroci vzgojevali v maternem jeziku.) Za njim je govoril dr. Benkovič. O njegovem govoru poročamo na drugem mestu. Dr. Glabinski je izjavil, da bo Poljski klub glasoval proti nujnosti predlogov Diiricha, -Tomaže-ka in drugega odstavka Kalinovega predi-.ga, ker stoji na stališču, da ie postavodaja o ljudskih šolah pridržanja deželnim zborom. Govorni je nato -o poljskih šolskih vprašanjih. Ker Poljski klub ne odobrava narodnega šovinizma, zato bo (glasoval za nujnost, prvega odstavka. Kalinovega predloga. Tržaški poslanec dr. Pita.cco je trdil, da se tržaški Slovenci nikakor ne tinorejo pritoževati, da jim Italijani kratijo pravice pri šolstvu. Pravi, da PODLI WTB3K. Ob Vrbskem jezeru. Krasno poletno jutro se je razprostiralo nad Vrbskim jezerom. Iz gostih smrekovih gozdov,- ki dičijo lepo okolico, je prihajala prijetna vonjava ter se 'širila po vzduhu. Hladna jutranja sapa se je poredko igrala z majhnimi valčki na prostranem površju modroze,-lenega jezera. Solnce je bojiazljivo pošiljalo iz 'daljine rajskemu jezeru svoje prve pozdrave. Ni se Še upalo povspeti -v svoje zračne vjiso-čine ter zapustiti varnega zavetja vißokdh gora, izza katerih se je rodilo. V prijaznem vrtju ob ča^ob^em jezeru jß© je izprehajal tega jutra mlad gospodič gibčne rasti, visoke postave ih ljubeznjive zunanjosti. V roki je nosil knjigo s seboj, toda le redko-fcedaj je pogleduj vjamjo. Z(a -nekoliko časa jo je torej zaprl in dejal pod pazduho. Srce mu je velevalo, naj občuduje danes divno lep/otšo nebeške narave, ki ga je obdajala v svojem jutranjem krasu. Zamišljene oči so mu zrle kmalu iskreno navdušeno po jezeru in bližnjih gorah, in obraz se je mu žaril radosti nad prekrasno deželo. — A v duši so mu začele vstajati razne slike iz daljne preteklosti. ' V V-: ra :ra V tem zemeljskem raju Jo. sijala nekdaj njegovomu rodu svetla zarja zlate prostosti rarafea iNe daleč od Vrbskega jezera je venöalo pro-j sto ljudstvo svoje hrabre vojvode, ki so z ljubeznijo in neustrašenostjo vladali širno domdvino. Bili so udlani svoji deželi, kajti V njej je prebival narod, iz katerega so imeli sami svoj izvor, v njej se je gafvonila beseda, katero je govorila i njih plemenita mati in katero so tudi sami negovali. Narod pa jih je spoštoval in ubogal njih ukaze. Vedel je, da so vredni izvhnreid/nejgja stališča v uarodju; 1 saj je poznal njih visoke diu/Ševne moči in gledal njih hrabrost in navdušenost v vseh nevarnostih, ki so pretile mili domovi'ni. Vojvode so ljubili svoj n ar p d, a narod je pa ljubil svoje vojvode. Toda zavistni sosed je zapazil to lepo razmerje in sklenil uničiti srečo -vrlega naroda. Prva žrtva so bili vojvode, ki so kmalu izginili, ko se je iaačel večati tuji upliv. Vendar so Še med narodom žive j e marsikatere plemenite rodovine, na katere se je mogel opirati v viharnih časijh. Pa kmalu je odtujil sosed narodu tudi to'zadnjo zaslombo. In zdaj je ostal slo veto ski narod sam. Od vseh strani so se zaganjtoli- vajhj hititi vjalovi sovražnih morja. Čeprav je bil duševno bogato nadarjen, vendar se ni mogel povsod uspešfho upirati tujemu nasijst-vu. Njegovo Število se je začelo krčitiv meje mile domovine so postajale vedno bolj ozke in tesne. Pritisk je bil prevelik, odpora pa ni. bilo ali pa Je bil vsaj jako neznaten. Saj tudi drupače ni - bilo mogoče. Posvetnih zakladov si narod hi nttfgel nabirati in tudi. duševno se ni mogel razvijati; ra k ; Ear stoletij je morož strada sjvojo domovino, ; Wtojo državo in tako celo Evropo pred barbarstvom poiumeseca. Za druge narode je uporabljal svoje sile in ti narodi so ga vkoval*., iz hvaležnosti v stotero verig f— Pri tej misli je zatrepetalo srce mljademu Še-talcu, ustajvil je svoje počasne korake in zrl nekako prestrašeno pred se. Ito zdelo se mu je, kakor da bi v jezeru 5um-Ijali majhni vafički tužno pesem in kot bi jutranja sapica Šepetala pomenljive besede: — Iz hvaležnosti so ga vkovjali y stotero verig ------ — Nekoliko časa je poslušal tihi šetalec to Šum-ljanjp in Šepetanje, a na to se strese,, kakor da bi se hotel hipno iznebiti vseh teh žalobnih misli, obr, ne se ter hitrih korakpv stopa proti majhni mizici pod košatim kostanjem. Knjigo položi na mizo in potem sede na stol zraven mizice. Pred njim je lesketalo divno jjezero v. svojem jutranjem blišču. Naš znanec se je trudil, obrniti s ra j e misli na drug predmet, toda zaman. JKakor so Čolniči pluli pred njim v daljavi po lahko vznemirjeni vodi, plavale so i njegove misli v daljini ter se borile z usodo ljubega mu n!aroda. !A! kmalu 60 zapustile nesrečno preteklost, mudile se le kratko pri neugodtoi sedanjosti in se na to s tem večjo jakostjo uglobile v bodočnost. Izvest-no je gledalo sedaj njegovo oko le lepe slike, kajti izraz notranjega veselja in notranje Zadovoljnosti se je čital z obraza. . , ,■ - .... ■ Narod si bode priboril zopet svoje pravice. — razvijal se bo, oklepil se bo duševno in gmotno, vsa zla, ki ga sedaj tlačijo, bodo izginila; narodu skrvetoskemu bo sijalo žarko sodnce sreče in blagostanja— k: ra--ra. * | j , * •-, Slovenciem iv Trstu zadostuje ena Šola in z,a to jim plačuje država učitelje. Odgovarjal mu je poslanec dr. Rybar, ki je izjavil, da so pritožbe Italijanov o osvojenaIni .politiki Slovencev 'neutemeljene, (ker imajo (Italijani v .Trstu pač vse. Trditev dr. Pjitaccja, da je ustanovitev slovenske ljudske šole v Trstu nepotrebna, češ, da je v rqestu število Slovencev premalo, je naravnost nepravična. Kakor -Nemci, tako ''delajo tudi Italijani, ko gre za manjšinske šole', (razljkjo med stjal-no naseljenim in priseljenim prebivalstvom.- To ni pravično, Že manj pa demokratično. Govorilo je še 'več govornikov, nakar je >bila razprava prekinjena in sej(a zaključena. V četrtek se je razprava »o nujnih predlogih glede manjšinskih šol nadaljevala. Pb stvarnih popravkih so govorili še predlagfatelji Diirich,- Kalina in iTomašek, nakar se je prešlo k glasovanju. Nujnost vseh treh predlogov je bila odklonjena. Predsednik dr. Pattal, je jaaznanil, da so vsi ostali nujni predlogi razu® dveh umaknjeni. Izmed teh dveh pride prvi na vrsto nujni predlog, ki ga je stavil poslanec Lisy (češki radrkjatyec), radi protičeš-kih nemirov v Jabloncih. V »razpravi je govoril tudi dr, Benkovič, ki jo izjfavil, da je sodba o dogodku na SpodJnjem Štajerskem sramoten madež za spodnještajersko nemštvo. Nemožato in nevredno je heoborožene manjšine napasti z oboroženo silo. Poslanec Wastian: gaj nimate v Ptuju ničesar iskati. Ptuj je nemško mesto. Dr. ,Benkovič: V Ptuju) so bili mirni pasauti pri belem (dnevu napadeni. Enemu je bil vkraden denar iz žepa. Poslanec Wastian: Tega veindar ne morete re-čil da se je to jzgodilo od nemške strani, Poslanec -dr. Korošec: Sami sebe vendar ne bomo okradli. Poslanec dr. Benkovič: Nek Slovenec je bil vržen na tla. in ko je vstal, mu je manjkal denar. Slovenci so vedno pripravljeni za mir, ali nemški poslanci liln volilci bi morali femefijijto izpremeniti svoje n oziranj e in postopanje. Končino je izjavil dr. Benkovič, da bo njegova, stranka glasovala m nujnost predloga. Nato so govorijli še poslanci Wolf, Bax a, JTö-ger, Buriva! in Lisy, Pri glasovanju je bka nujnost predlaga odklonjena. V današnji seji pride najbrže že na vrsto prvo branje proračunskega provizorija. Slovanska Jednota. Slovanska Jednota je v, sredo sklenila, da v svrho prvega branja proračunskega provizorija dopusti, da pride parlamentarni dnevni red na vrsto. S tem je dokumentirala dobro voljo, da se upoštevajo normalne parlamentarne razmere, in to resno hoče, na drugi Strajni pa daje s tem vladi priliko in čas, 'da iz izjave, ki jo bo podal pri prvem branju poljski klub, kakor je pričakovati, vi prilog Slovanski Jednoti, izvaja potrebne konsekvence. Med prvim branjem in glasovanjem v proračunskem odseku se mora situacija popolnoma pojasniti: Ali bo odstopila vlada in napravila prostor drugi, ali pa se drugo branje ne bo izvršilo, !Za dopuščen je parlamentarnega dnevnega reda so v parlamentarni komisiji Slovanske Jed-note glasovale vse stranke Tazun Čeških agrarcev in petčlanske Stranskyjeve skupine. Posledica tega sklepa je, da s© češki agrarci in Jugoslovani umaknili svoje nujne predloge, prav tako tudi Rusinj in socialni demokratje. Zato pridejo v razpravo le še pred- logi čeških radikalcev, Ki bddo pa najbriže že danes končani in pride že v današnji seji na vrsto prvo branje proračunskega provizorija. Potem bo pet dni odmora radi praznik,s. v sredo, in prihodnja seja. bo v Četrtek. Zdaj ima besedo vlada, Ako hoče res redne parlamentarne razmere, morajo Sehreinerji, Ho-henburgerji in podobni ljudje iz kabineta izginiti in se umakniti nevtralnemu kabinetu. Pokazalo se bo, aji Bienerth ires hoče, da parlament tlela Komentar k sklepu Slov. Jednote. „Narodni Listy“ objavljajo sledeči komentar k sklepu Slovanske Jednote: Cehi so se odločili, dopustiti prvo branje proračunskega provizorija, da se ognejo očitanju od strani poljskega kluba in Nemcev proti Slovanski Jednoti, češ, da ona, s s vi»j o taktiko onemogočuje izpremembo sistema dn vliade. Ti izgovori sedaj ne veljajo več. S svojo odločitvijo podajajo Cehi Poljakom priliko, da z javno izjavo zahtevajo izpremembo v vladnem sistemu in kabinetu. Cehi se zavedajo, da je prevzel poljski klub v tem veliko nalogo. Slovanska Jednota sed?,j ne zadržuje več, delovanje državnega zbora in razpravo proračunskega provizorija. Od sedaj naprej ne zadene njo nikaka krivda za to, kar se bo zgodilo, Nfadaljni položaj v parlamentu (je sedaj, odvisen od drugih iakttprjev. Sklepi Slovanske Jednote niso naslovljeni samo na Poljake, ampak tudi na Nemce in Kroge izven parlamenta, Na teh je sedaj, da zavzamejo stališče z ozirom na novo situacijo. Češki radikalci ostanejo v Slov. Jednoti. Poslanec Choe se je nasproti sotrudniku „Pius-Korrespondenz“ dzrajzil sledeče: Vest nekaterih dunajskih listov, da namer/ajva naša frakcija izstopiti iz Slova\nske 'Jednote, je gola izmišljotina. Res sicer obstojajo resne diference med nami in dr. Kramarjem, toda jrsled njih notranja trdnost Slovanske Jeknote nikakor ne bo Itrpella, še manj pa razpadla. Tudi domnevani vstop »Cehov v dventuefno novo ministrstvo je fata imorgana. Dunajsko časopisje je zelo sljabo informirajo Slovanska obstrukcija nikakor ni samo navidezna in Nemci se jako motijo, ako mislijo, da smo pri kraju z obstrukcijo. Zastrupljenje častnikov. Naravnost grozen je položaj, ki je nastal, odkar so v Linču aretirali nadporočnika Hofrichterja ter ga prepeljali na Dunaj v garnizijski zapor. Kakor je po smrti nesrečnega stotnika Maderja, ko se je izvedelo, ikako infer®ajličen zločin je namenjal desetorici ljudi hipno smrt, vso javnost razburilo vprašanje, čigavi možgani so si izmislili tako nepojmljivo hudobijo, tako vznemirja vse misleče ljudi sedaj drugo vprašanje: Ali je tisti, ki so ga prijeli, kriv aji nedolžen? Tako strašno je bilo hudodelstvo, da, je u-mevna želja tisočerih in tisočerih, razkriti hudodelca; in Jako strašno je bilo, da se upiraj vsak človeški Čut, ko imajo v rokah živega človeka.,, veri, da bi mogel biti osumljenec res zločinec, Temu cisto čustvenemu dvomu pa se pridružuje miselni, ki je Še veliko močnejši. Policija že razglasa, kako se bo razdelila nagrada, ki jo je razpisalo vojna ministrstvo za odkritje sledov, po katerih bi se našel zločinec. Vse redarstvene izjave so take, kakor da» bi bila oblasti vsa, stvar že jasna in za policijo zaključena, kakor da sploh ne bi bilo treba iskati nikjer več. Kakor človek, ki nima nobenega povoda, da bi kaj dvomil, pri- poveduje policijska korespondenca dandanes o indici-jah, ki jih smatra skoraj za gotove dokaze in o možu, ki je po njenem mnenju nedvomni krivpc, Lahko bi bilo, če bi bili dokazi res takjo trdni. Toda vse, kalr je dosedaj sigurno znanega, utemeljuje pač sum, nikakor ga pa ne dokazuje. Posebno mučno pa je, da so se nekatere vesti, ki jih j.e očividno razširjala policija, izkazale za neresnične, ali pa vsaj za netočne. Kmalu po aretaciji Hofrichterja se je n. pr. nae glašalo, da so našli v ’ njegovem stanovanju hekto-graf enake veličine, kaikor tista, reklamna pisma za „krepčanje moške moči“, s katero so se razpošiljali zavojčki s ciankalijem, »Tisto pasbpisje, ki hoče biti vedno senzacionalni» ijn budi neprenehoma žival v človfeiku, je takoj natisnilo to vest. Tako je n. pr. znani dunajski list „Neues Wiener Journal“ hitro javil, „da se na liektograjfju, pozna še) besedijo onega reklamnega pisma“- Seveda bi bil to naravnost neovrgljiv dokaz, ce bi bila vest resnična. (Toda kmalu se je izkazalo, da je kupili Hofrichter samo en Šapi-rografski list, katerega pa sploh nista našli, Hofrich-ter pravi,, da ga je vrgel v peč, ker ni bil za rabo. Njegov zagovor) morda ni resničen;, tcjda gotovo je, ko dolgo beračil, da ga zaprejo in v domovi o pošljejo. Tej njegovi skromni prošnji se jo tudi takoj ugodno. Zaprli so predvčerajšnjim 22letno Lizo Nagi iz Strass-ganga pri Grade«. Najela si je v nekem tukajšnjem hotelu sobo pod imenom Liza Neubauer. Negi je b la že večkrat sodnijsko kamovana in jo je tudi sedaj iskalo okrajno sodišče v Graden. Poročilo o delovanju policije. Meseca novembra 1909 je mestna pol cija aret rala 60 oseb. Od teh je bilo 54 moškega, 6 ženskega spola, 7 se jih je oddalo radi hudodelstva okn žm mu sodišču, 11 radi kaznj vih dejanj proti kazenski po-Dvi okrajnemu sodišču, 13 se jih je odposlalo v domečo občino. 1 v prisilno delavnico in 1 v opazovalnico radi biasnosti. Celjske novice. Tat na semnju. V torek dopoldne je nekdo na semnju v g ječi prere/al po-estniku Gabrščeku žep in ukradel iz njega 50 kron. Gabršček je prišel na to šele takrat, ko je bilo že p'epozno in se je vsaka sled za storilcem izgnb la. Koncesijo je dobil od namestnije etabenik Anton Kaiser z« izvrševanje svoje obrti. Umrl je v Lj b*čn 35 letni žganjar posestnik Gregl. Pretep med celjskimi šolarji. Maks Kranjc učenec na okolišu.) šoli je nosil s ovenski trak. Učenca celjske ljudske šole V« deb in Mencl, pristna germanska kri, sta zahtevala od njega, naj trak odstrani. Ker pa Kranjc tega ni hotel, sta ga pri* ela vročekrvneža pretepsti in suvati, da se Kranjc m nn gel dmgače pomeg ti, da se je branil z nožem, ter napadalca r?nil. Take posledice rodijo vedna hujskanja pangerma skih učiteljev, ki sistematično navsjajo svoje učence na poboj vsega, kar je slovenskega Celje je pač raznpito kot g'avoo mesto in zavet šče vseh ouih janičarjev, ki so zgubili svoj značaj in ubegli v nemški, nam do krvi sovražn’ tabor. Vodja c. kr. cinkarne v Gabrijah pri Celju Jannš, ki je stopa v pokoj je, kakor smo sedaj zvedeli, po rodu Ceh ki pa se tega De zaveda, sanak vedno raje propagira nemštvo in je radi tega bil skrajno nepriljubljen pri delavstvu. Ptujske novice. Osebne vesti. C g. Janez Toman, župnik na Hajdinu pri Pmju, je st« pil v začasni pokoj. — V našem mestu se je naseli č. g Jožef F guš. umirovljeni duhovnik sekovske škofije, doma od Sv. Marjete niže Ptaja. V gledališču se je predstavljala zadnjo soboto prvič igra ,De Junggesellen“, baje izvirno delo neke rojene Ptujčanke. Vsebina pa je tako slaba in dolgočasna, da je kar prva predstava doživela grozen fiasko; skoraj vsi odličnejši gledalci so zapustili gledališče. Drugi kraji. Pragarsko. V sredo, dae 1. decembra popoldne je na postaji povozil železniški voz 26 letnega uslužbenca Franceta Krivca. Krivec je dobil več težkih poškodb na glavi in prsih, poleg tega mu je pa še kolo odtrgalo desno nogo. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico Sv. Barbara v Halozah. Mladega uzmoviča so te dni žandarji vjeli po imenu Muster iz Cirkuljan, Pri Andrejekjovem Tončku je ob' mrzlem vremenu listje nosil in srce mu je zahrepenelo na topli jug, v Istro, kamor so se odpravljali drugi delavci. Toda kje dobiti za voznino pri tako pičlem zaslužku, ki komaj zadostuje za hrano. Pri Golobovih bi se kaj našlo, saj je prišlo dekle iz Gradca iz službe. Ker ni bilo nikogar doma, smukne mladenič v hišo ter odnese iz miznice bankovec za 20 kron. Toda sreča mu ni bila mila. Osumljen, prijet, je,priznal vse. Pomilujemo ga, a. upamo, da ga to izuči, da mu pa tudi sodnija ne bb zatrla srečnejše bodočnosti, ki jo doseže le s poštenim življenjem, Imeno. Protestfni shod v Imenem je bil izborno obiskan. V novi, zelo prostorni dvorani g. Matevža Pajk in v sosednjih prostorih se je nabralo najmanj 800 vinogradnikov iz Imenega„ Podčetrtka, Bopot, Virštajna, Sedlarjevega, Lastniča, Buč in Ve-rač. Župani so bili skoro vsi navzoči. Predsednikom se je izvolilo vlČ. g. župnika Stefana Pivec, podpredsednikom veleposestnika g. župana Jakoba Bovha in tajnikom mladega moža g. Janeza Cvetko iz Imene-ga. — Dr, Jankovič je v svojem, dobro enournem govoru podal sliko splošnega položaja, kazal na krivice, ki se zadajajo nam Slovencem na Štajerskem in Koroškem, kazal na velikanski boj, katerega bije sedaj Slovanstvo z Germanstvom in končno pričel govoriti o nameravanih novih davkih, osobito o vinskem davku. Razložil je stari in nameravani novi davek na vino, go\oril o vinski krizi in o vzrokih Iste, nadalje o potrebi, da se upremo novemu vinskemu davku, ker bi utegnil ubiti naše vinarstvo. Ljudstvo je zelp pazljivo poslušalo, odobravalo besede govornika in sprejelo navdušeno resolucijo proti vinskemu davku. — Končno je govornik narisal tudi nekoliko razmere v deželnem zboru. Po sklepnem govora g. Pivca se je dr, Jankoviču izreklo soglasno zaupanje. Sv. Križ na Morskem polju. Poročil se je mladenič Vekoslav Hofiman iz Bučečovee z mladenko Pepico Slavič. Ivanjkovci. Volitve v ormoški okra ni zastop se vrše v sredi tekočega meseca, in sicer: 16. decembra voli veleposestvo, 17. decembra mesto Ormož, 18. decembra kmetske občine. Ivanjkovci. Kakor en mož so se vzdignili vinogradniki Spodnjega Stajerja ter odločno, nastopili proti novim davkom. Že v tako slabih razmera!* se nahajamo, obdelovanje vinogradov je od leta do leta dražje, pridelek nam vzamejo elementarne nezgode, ako nam je pa nebo naklonjeno, potem pa pridejo novi davki ter nam vse požrejo. Kam pridemo potem? V našem okraju sta bila zadnjo nedeljo dva shoda zoper nameravano postavo, katerih obeh obilen obisk dokazuje, Ida se naši možje v polni meri zavedajo, kak udarec bi dobili z novim davkom in so na teh shodih soglasno protestirali proti udejstitvi tega zaklona. V tem smo menda vsi, brez razlike na stranke, edini, da ta davek ne sme biti uveljavljen. Kakor pa so se možje celega okraja vzdigniti in protestirali, tako je pa neka druga oblast na to svoja dolžnost popolnoma pozabila. In to so naši občinski uradi. Vprašal som pred kratkim enega tukajšnjih občinskih odbornikov: ali je vaša občina že poslala protestne peticije, mi je rekel, da še, ne. 4£aj pa čakate? Zdaj, ko je čas, povzdignite svoj glas. Naš ormoški okraj ima precej občin, vse bi bile zelo prizadete po novem davku, ker je celi okraj, bi lahko rekli: en vinograd, žalibog letos potom toče poškodovan, a se venidar Še ni ne ena, ampak nobena občina zglasila kaj v to svrho. Saj v listih, ki nam o vsem tem poročajo, nismo nič izvedeli. Kakor je pisec teh vrstic izvedel, prejeli so ta teden občinski uradi že tiskane peticije od K. Zv Menda bodlo potem vsaj sefdaj ukrenili potrebno. Ključarovci. Bolj kot ketUaj. vest o kaki nastali vojni, je vznemirila naše može vest, da namerava naša ljuba vlada, odnosno iijnančni minister B rimski, uvesti novi davek, namreč na vino. Ako si šel, posebno v nedeljo, kam od doma, povsod na cesti, pri cerkvi, v trgovinah, gostilnah, povsod je bil pogovor skoraj le c tem predmetu. Vse je ugibalo, kako nleki se ta novi davek misli upeljati, kako in koliko se bo plačevalo itd. Kdor pozna naše razmere, se temu pač ne bo popolnoma nič čudil, kajti nahajamo se v kraju, obstoječem skoro iz samih vinogradov, ki so pa bili letos žalibog vsled toče zelo poškodovani. Zato je bilo pa tudi umestno, da je K. Z. v svesti si svoje naloge, sklicala takoj mnogo zborovanj, na katerih Je po svojih delavnih poslancih vinogradnikom natančno razložila, kako misli vlada vpeljati novi davek. V ormoškem okraju je imel g. poslanec Meško dva shoda, pri Sv. Tomažu in pri Sv. Miklavžu. 0-beh so se vinogradniki tudi vt velikem Številu udeležili. Toda to še iii dovolj. Občinski uradi sprejeli ste te dni od Kmečke zveze trojne peticije. Storite hitro vse potrebno, jih dajte podpisati ter jih pošljite Km. zvezi v Maribor, ki jih bo‘izročila našim poslancem Resnobni so dnevi, pravi pregovor. Mi pa tudi po kažimo svojo resno voljo in resen odpor ter složno zaključimo: Nameravani vinski davek se ne sme u-veljaviti! Koprivnica. V noči od 27. na 28. novembra t. 1. je bil obstreljen v gostilni Zajtio Miha Oprešnik. Odpeljali so ga v bolnico. Vzrok: nesrečni alkohol. Store. V Štorah se ustanovi s 1. januarjem 1910 žen-darmerijska postaja s štirim' orožniki. Žiče. Pri občanskih volitvah, ki so se lvršile dne 27, novembra, so pristaši' Slovenske kmečke zveze v I. in III. razredu sijajno zmagali, tudi v II. razredu so v ojdborn trije naši. Vkljub velikemu naporu so dobili nasprotniki 1 glas večine, in tako i-majo skupaj sedaj enega odbornika. Saj so delali z vsemi sredstvi, da bi prišli v odbor; naprosili so si g. Poseka iz Loč, da jim je prišel na pomoč, da so lažje bolj sijajno propadli. Naše vrlo kmečko ljudstvo se ni dalo zapeljati’ in je ž njimi pošteno pometlo. U-deležba na naši strani je bila res krasna. Pogumno in navdušeno so šli naši možje na volišče, da se o-tresejo onih, kateri mislijo, da imajo le oni pravico, zapovedovati čez nas. Nismo bili vajeni boja, ampak nasprotniki so ga hoteli imeti. Sedaj si naj zapišejo v svoje možgane, da si bodo zapomnili, kako se lahko z združenimi močmi zmaga. Morda se jim bodo sedaj odprle oči, da bodo izprevideli', da se naše ljudstvo ne da komandirati od ljudi, ki imajo najgrše cunjo,* ki okužuje cel naš slovensiki Stajer, za svoj evangelij. Morda se celo spreobrnejo, kdo ve? Skrajni Čas bi že bil, da dajo listu, ki se vsakemu trezno mislečemu človeku gabi, enkrat za vselej slovo. Potem t/i naša občina služila lahko kot vzor drugim občinam, in Če nas bodo posnfemale, pa nam naši narodni nasprotniki z vsemi svojimi sredstvi ne bodo movli Škodovati. Cast zavednim volilcem in navdušenim agitatorjem. — V slogi je moč! Gornjigrad. Vabilo k ztprovanju „Zndrečke kmetijske podružnice", katero se vrši v nedeljo, dne Sv decembra t. 1. ob %3. uri popoldne! v gostilni gospe Marije MikuŠ v Gornjem gradu. Predaval bode potovalni učitelj g. M. Jelovšek o svlnjereji. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Slovenske žrtve katastrofe v rovu pri Cherry. Grozna nesreča je zahtevala življenje 18 naših rojakov od katerih je 16 oženjenih. Imena ponesrečenih so: Fran Jakše, Martin Rebsel, Josip R-psel, Jernej Lindič, Anton Pavlin, Josip Ermakora, Anton Vesel, Fran Retelj, Pavel Zajc, Matija Gril, Martin Oisek, Danijel Ovsek, Ivan Kavs, Josip Pirh, Peter Bregar, Anton Krvana, Ivan König; za ime osemnajstega ponesrečenca se še ne ve. Za ostale sirote so začeli Slovenci po Ameriki takoj nabirati prispevke. Kakor poročajo slovenski amerikanski listi, je zahteval požar v rudokopu toliko človeških žrtev samo vsled malomarnosti rudniškega vodstva, pa tudi vsled velike lahkomišljenosti delavstva. Rudar Hanney, je že ob 1. popoldne opazil, da gori v rovu ter je o tem obvestil vodstvo. To pa ni ničesar ukrenilo. Tudi delavci se niso zmenili za nevarnost, ki jim je pretila. Ce se že vodstvo rndokopa ni brigalo, naj bi se bilo vsaj delavstvo, za katerega življenje se je šlo! Dasi so toraj delavci že ob 1. nri vedeli, da gori, so vendar delali še do 3. ure, ko je izbruhnil ogenj s tako silo, da so bili naenkrat vsi izhodi zaprti. Cena letalnih strojev. Londonski „Economist“, ki misli pri vprašanja o zrakoplovstva po svoji navadi predsvem na eene in gospodarske možnosti, napoveduje, da se bo v primeroma kratkem časa cena za praktičen ali poraben in dobronarejen letalni stroj, ki bo vstanu nositi eno ali dve osebi, znižala na kacih 7&0 dolarjev. Potem se bode po mislih tega odličnega britanskega zastopnika kupčije in finance tržilo z zrakoplovi za čisto navadno rabo. „Economist“ je gotovo poln zanpanja glede cene za dobre letalne stroje, kajti sedaj stane samo stroj katerekoli uspešnejše vrste zrakoplova okoli 2 000 dolarjev in popolnega aeroplana (zrakoplova) ni dobiti za mnogo manj nego 5.000 dolarjev. Nekateri se prodajajo po 7.000 ali 8.000 dolarjev ali celo več, kajti povprečno so dražji nego dobri avtomobili. t Če je res, da je tržno vrednost porabnih letalnih strojev možno znižati na 750 dolarjev ali približno svoto, potem je gotovo, da bo; m ogo zgrajenih in prodanih. Veliko število ljudi v mnogih deželah bo plačalo to ceno za zrakoplov v porabo za novovrstao zabavo, če tudi letalni stroj ne zavzame mesta sam za se v vsakdanjem voinjem prometa, prav kakor je storil avtomobil, ali motarski čoln. Vse naznanja, da je dan blizu, ko bo letalni stroj ozir. zrakoplov važno blago na svetovnem trga. Koroško. Iskrena prošnja. Hitro se nam bliža zima, mraz. Be celo odrastli stiskamo se okoli mamke-peči. Le nbogi deci ni prizaneseno, dolžnost jo tudi v tem bridkem času kliče v šolo. Burja brije črez ravan, mraz pritska, pot do šole pa je dolga. Komu bi se ubogi otroci ne smilili do srca, ki tako slabo oblečeni tnii pozimi zvesto spolnnjejo obveznost šolskega obiskovanja! Večina naših našo „Narodno šolo“ obiskujočih 212 otrok so pa otroci ubogih starišev, ki nujno potrebujejo za zimski čai obuvala in tople obleke. Naznanjamo zato p. n. dobrotnikom paše slovenske šolske mladine, da nameravamo napraviti tudi letos in sicer na kvaterno sredo, dne 15. decembra t 1., na korist nbogih otrok naše šole običajno božično slavnost. Obsežne priprave za to slavnost so že v polnem tira. Zaupljivo se obračamo tedaj do preblagih sre slovenskih rodoljubov in rodoljub- kiDj z iskreno prošnjo, da naj blagovolijo tndi letos prit nam na pomoč z obilnimi darovi v blagu, poiebuo pa v denarju. Ker pa je čas do nameravane slavnosti že zelo kratek in nakupovanje in razvrstitev darov za toliko otrok naše čč. šolske sestre zelo mnogo časa in trnda stane, tedaj dodamo še to prošnjo, da se nam blagovolijo darovi prav kmalu poslati. Za vso naklonjenost in darežljivost se že v naprej iskreno zahvaljujemo. V Št. Ruperta pri Velikovcu, dne 30. nov. 1909. Vodstvo „Narodne šole“. „Narodni Dom“ r Grebinju še vedno zaprt. V Grebinju je „Narodni D .»m“ še vedno zaprt. Kaj se res že vse boji Helldorfovega graščinskega valpeta, slovenožrea Ant. Mannerja? Javnosti sporočimo, da gostilna v Grebiniskem kloštru, v občini grebinjski, ki je lastnina barona Heildorfa, pri katerem je oskrbnik Manner, že nekaj let nima koncesije. Kar je Manner storil Slovencem, to bomo mi njemu s procenti vrnili. Nemški valpeti nam ne bodo vladali. Pribijemo tudi, da je v trgu v Grebinju gostilna „Pri Jnreju“ dana v zadnjem času v najem, in novi najemnik še nima dovoljenja za gostilniško obrt od politične oblasti Klub temu pa sme izvrševati gostilniško obrt Naše potrpežljivosti je konec. Tudi mi bomo udarili, da bo bolelo. Ako ne bo kmalo reda, bomo objavili reči, ki ne bodo ljube ne Man-nerju, nepolitični oblasti! Dijaki celovške gimnazije so nprizorili v proslavo pesnika Schillerja v celovškem mestnem gledališča dvakrat Schillerjevo dramo „Razbojniki“ na korist — Siidmarke. Ravnateljstvu je bilo to znano. Tako vzgajajo dijake na celovški gimnaziji v südmarkovee, in prav nič se ni čnditi da so nemški absolventi celovške gimnazije skoro sami strastni stidmarkovci. Grab stanj. Občinske volitve bomo imeli okrog Novega leta. Od majnika t. 1. nam je županoval g. Štefan Hadere pl. Marinjak v Dražjivasi. Mož je pokazal, da je popolnoma kos županski nalogi. Odborniki bodo morali biti v bodoče pač nekoliko drugače razdeljeni, ker ne gre, da ima ena vas v vsaki drugi hiši odbornika, druga pa nobenega! Zilska Bistrica. Imeli smo nekaj časa na naši šoli gosp. učitelja Blaža Lakata. Ljubili so ga vsi učenci. Ker je pa Slovenec, so ga prestavili na nemški kraj. Dobili smo — Slovenci — trdega Nemca iz Šlezije, ki je nasproti otrokom neusmiljen. Ljudstvo spoznava zdaj, koliko je vreden za Slovence slovenski učitelj. Prevalje. (Naši zagrizeni železniški uradniki.) Pretečeno nedeljo zahteva na tukajšnji postaji stranka vozni listek do Pliberka slovensko,. Službujoči uradnik vpraša začuden, kakor da bi.stal v sredi blaženega rajha, dni gega uradnika, kje da leži Pliberk. Ta mu pove, da leži Pliberk nekje — na Kitajskem. Zavedni Slovenci prevaljske; okolice, zahtevajte vozne listke vselej slovensko! Železna Kapla. Denar pa je dobter od slovenskih kmetov in delavcev, si mislijo nekateri nemšku-faijski gostilničarji v našem trgu. Ti ljudje živtijo skoro izključno od kmetov in delavcev, sicer pja se nam kmetom le posmehujejo. Pril, volitvah so tudi potegnili z (Metnitzem, ki Slovence zapiha, če govorijo slovenski. Gej se ti ljudjte ne bodo poboljšali;, si bomo začeli ob nedelja!! njihove napise dobro ogledovati, predrlo ponesemo le en vinar v gostilno našega narodnega nasprotnika Kranjsko. Velik shod državnih slug vi LJujbljani. Podružnica Ljubljana I. avstrijskega društva državnih slug sklicuje na 4. decembra velik in isplošfni škod v Ljubljani. Na shodu bodo obijavtnavali o splošnem položaju držayr»h suug in o pomjočldh proti draginji- Deželna zveza gostilničarskih zadrulg na Kranjskem se je ustanovila V četrtek dne 2. /decembra v Ljubljani v Mestnem domu. Zopet nov Orel. V Pianini pri Rakeka na Notranjskem se ustanovi to nedeljo telovadni odsek Orla. S tem odsekom se poživi zopet Notranjska in ne bo dolgo, pa se bo ustanovil še en nov odsek, da bode imela tadi Notranjska svoje okrožje polno. Shod „Kmečke zveze“. Minulo nedeljo je imela kmetska zveza zborovanje v Mokronoga. Žapnik Bakovič je v jedernatih besedah pojasnil politično delovanje S. L. S. v deželnem zbora v prid ia korist kmeta. 2 >, <. ., t. . Kj 9)890.20 Skupaj „ K 10101.20 Obresti od naloženega denarja .... K 35.74 'Stroški: Poštni Čeki ............ K 200.— Glasom odsekovega sklepa z dne 10. sept. It. 1. poslali v St. Ilj za no|vi Dom > . K 4000.— Glasom Sklepa narodnoobrambne eukete z dne 16. oktobra poslali v St. '‘Jakob v Rožu za tamošnjo Šolo . . A. . . . . K 3000.— Glasom sklepa narodno-obrambne enkete £ dne 16. oktobra (t. 1. poslaji društvu Kres v Gradcu !. ... . . . . ,. . K 300.— Znamke, poštmfne, pisarniške potrebščine in drugo ...... .. . ., . .. . Ki 54.66 Pomožnemu uradniku .... * E 60.— Skupaj . K 7814.66 V gotovini ostane torej še 2286 K 54 v. Od vžigalic je bil podan rajčum na zadnjem občnem zboru S, K. S. Z, v St. St. Jakobu v Rožu. K temu dostavljamo račun, sklenjen dne 11, novembra 1909 o čistem ostanku prodaje vžigalic JV korist obmejnim Slovencem“ :i Gotovine, naložene v Ljudski hranilnici na hranilno knjižico Štev, 26.20*1, je . . K 570.— (Terjatve , v > * J w , K; 451.27 Skupaj k K 1021,27 G d te svote smo poslali na Štajersko glar som sejnega sklepa z dne 10. novembra K 500.— lOstane prebitek . K 521.27 Prodaja je sedaj urejena na sigurni podlagi, Iako da šo izgube izključene, ker nam od vsakega vagona da Gospodarska zveza, že naprej določeno svoto., Ce se vse (naše somišljenice ,|n vsi naši somišljeniki zavzemo za prodajo rtafših vžigalic „V korist obmejnim Slovencem“, tedaj bomo n'a leto spravili skupaj znatno svoto za trpeče brate ob meji. Zato v vsako nago hišo naše vžigalice! Vsa naročila na vžigalice sprejema Gospodarska zveza v Ljubljani, Na delo povsod za naše vžigalice ! * * ’ ^ V narodnoobrambni sklad so 'darovali: Fran Klemenčič, ob priliki napredovanja;1 Zofija Vesel, Staritrg pri Rakeku; Jože Meško, žup- nik, Sv, Miklavž pri Orjnožu); Pavel Zamida, dijak v Ljubljani; Gosp. G., katerega ste) ... . .; Mohorja-ni v Tiunicah; Jos. Go’mayer, župpjk v Vačah; P. Mr. Josip Cižuiar, lekarnar v Ljpljjani; Rufdolf Pevec, 'trgjovec v Mozirju; Ajnton Tjurnšejk, trgovjec v Nazarjih; Anton Turnšek ml-, trgovec na Rečici ob Paki; Viktor Tjurnšek, strojni inženir v Maribjbru; vsak po 20 K. Nadalje so darovali: I. Dular, nabral v gostiln) pri Ciukoletu v Ljubljani, K 43.10'. >— Stefan Rojnik, c. kr. uradnik v Gradcu, Burggasse, K 10, — Anton Fischer, župnik, Mozirje, 2 K. — Pod&pnik, Selo, 2.20. *— Ant. Abram, .St. Peter, 6 K. Katoliško slovensko izobraževalno društvo Ambrus 3,60. — Anton Dolinar, župnik. Lučne, 1 K. Moihorja)n|i v Ribnem pri BT.edu 5 K, v Zapogah pri Smle!dnik[u 3 K, v Ratečah pri Skjpfji Loki 3.50, na Homcu 6 K, pn Devici Mariji na Žili pri Anton Jamnik, župnik v Kamniku, 4 K, Mo-horjanov zbirka v Radomljah 5,30, Mohorjanii v Dvoru, Koroško, 5 K, iMphorjanJ v Blačah ob Zilj 6 K. nad Ljubljano, 12 K. 'Mohorjani iv žabnici pri Škofji Loki 4.56. Franc Verhovc, kovač, Vodmat (zbirka pri prijateljski mizi) 10 K. Prosimo vse Slovence in Slovenke, da odslej šo živahnejše priskočijo na pomoč naši narodni obrambi, Vsled sklepa odseka, izvoljenega na narodni obrambi, se iblagajina centralizira, zato prosimo, da se do ustanovitve novega narodnoobrambnega društva vsi darovi, namenjeni za naroclno o rambo, pošiljajo pod naslovom: „Slovanska kr'ščansko-socialna zvezia“ (Odsek za narodno fobilambo, Lfrubjljama.) — Skupni odbor bo potem določil, kam se poslatne doneske razdeli. Pred vsem prosimo poverjenike Mohorjeve družbe, da uvedejo splošno pobiranje za obmejne Slovence in vse druge ‘Slovence,, da se sljiada obmejnih Slovencev spominjajo ob vsaki veseli itn žalostni .priliki. Narodna dolžnost premožnejših somišljenikov, -naših županstev, bi bila, število 1000 darovalcev po 20 K kmalu izpolniti! Opominjajte drug drugega, naj* kaj daruje! Potrebe naraščajo'! U Smolnikar, tačasmi podpredsednik S. K. S. Z. .Ivan T( r a v e n, tačjajsni tajnik fSu K. S. Z, Ivan St e f e, taöasrj poroqevalec n alr o dnoob r amben e ga odseka. Anton iV o* 11 (a, tačasni blaga jfiik narorbio-obnimbenega odseka, XIV. izkaz dahov za Šentiljski- dom, došlih od 20 septembra do 1. novembra 1909t. Pri kamenRi mizi na Prihovi na Versolatijev dan nabral Konrad Kumer, žjupnjšk, 4.30. Andrej Lovrec, kapla|n, Sv. Jurij na Ščavnici, nabral pri blagoslov?.]'en ju križa v Brezju, 10.10. Franc Štuhec, Boletinci, Sv. rJurij ob Ščavnici,, 2 K. Vesela družba povodom bljagoslo^ljenja Kfcriža v goricajh gosp. A1. Seršena v Vjeržeju, 5-30. Veseli gostje na svatbi Katairine Kokol z Jan. Gašparič hi a Vurbergu 5 K. Hranilnica in posojilnica mesto venca na grob vrlemu .rodoljubu Fr. Mlakarju 10 K. VJesela družba igralcev pri Sv« Venčesju za šentiljsko trdnjavo 5 K. Franc StrajnŠfak, trgovec, Sv. ’Jurij ob Ščavnici, nabrano 'ob priliki blagoslovljebjia novega križa gospoda Mat, Jurkovič v Stanetinteih, povodom srebrne poteke 10.33. Miha Gobec, Sladka gora, dobljeno V pravdi zaradi častikraje, 10 K, Narodnjak pod Zelotovo stofletno lipo v Selnici ob Mlurj. 2 K. Neimenovani Iz Jarenine 12 K. Dekan Šlander 5 K. Narodnot-obrambni (odsek S. K. S. Z. v Ljubljani 4000 K. Duhotvqiki roigačkje /dekjainijp ob sestanku 25 K. Vlado Pušenjak, nadrevizor, Maribor, 20 K, Posojilnica v Ljutomeru 50 K. Skupaj v tem izkazu 4176.03 K. Vsega skupaj 12.023 K 63 v, — ißt. Ilj v Slovenskih goricah, dne 11. novembra 1909. — Stavbeni odbor. Nemška propaganda v državnih uradih. Dan na idan se bere /v nemških časopisih o Zbirkah za Roseggerjev skllad, ki so jih zbrali uradniki v državnih pisarnah. Je-li to prav in če se strinja s službo državnega uradnika, mislimo, da nam ni treba Še posebej razmotrivati. A na tako škandalozen način, kot se vrši agitacija za denarno pod_ poro v ponemčevanje slovanskih, oziroma slovenskih krajev pri državni železniški upravi, je nekaj nečuvenoga. Znano je, ! da je na državnih železnicah nastavljenih skoro po vseh deželah tudi mnogo slovenskih' uradnikov in delavcev. Zlasti veliko Slovencev železničarjev je na Tirolskem, mnogi tudi .v jlnomo-stu. In od teh naših slovenskih delavcev se zahteva, da podpirajo nemški jSchullverein. Tako je preteklo soboto agitiral v Imomostu med delavci, med kateirimi je bilo mnogo S’ov/eacejv, ki so čakali na progi na Svojo plačo, nek železniški mojster za prispevke za nemško Šolo. In nagovarjal je ljudi tako prijazno, kakor že Nemci znajo; kadar hočejo kakega našega človeka preslepiti. Ali prišllo ge še nepjrijetnieje. Ko je načelnik sekcije zapazil, da so pri tem obrazi nekaterih de- lavcev neprijetno skremženi, stopil je med nje {ludi on in začel fcjeračiti slovenske delavce za nemške šole! Ta je bil še mnogo spretneji v tej stroki, nego oni prvi. Tako beračenje je pa v resnic le grdo nasilje. Kajti deüavec, ki ne bi hotel ustreči lej prošnji, riskira, da ga na mestu odšlo ve od dela! Tako izkoriščanje (žalostnega položaja ubogega delavca v politične svrhe, naperjene proti istemu slovenskemu delajvcu samemu, je naravnost nemoralno. V rečeni sekciji je uslžbenih 500—600 delavcev. Recimo, da je vsaki od teh prisiljen darovati samo po deset krajcarje^, kolika svota se nabira tekom leta za pepotrebjne nemške šole, ker za take šole v raznih krajih skrbi že država več nego dovolj. A gode se v 'Inomostu tudi še čisto drugi lepi slučaji. Tako na primer stopi tv pisarno na državnem kolodvoru v Inomostu dobro rejen gospod. Bil ge to višji uradnik državnih železnic. Ko se je malo qgle-dal po pisarni, je izvlekel iz žepa veliko polo papirja. Uradna listina? Kaj še! Gospod je razjpjel do sedaj zganjeno polo in začel pojasnjevati nje pomen ;in namen: T;o je nabiralca pola za Roseggerjjevo ustanovo — je rekel nemški gosjpjod in je nadaljeval : Mislim, da (vam ni treba razlagati na dolgu, kako velikega pomena je ta ustanova 'za nas Nemce v Avstriji. Radi tega sem Overjen, da vsakdo izmed vas — bilo tudi skjrom(nim darom —. podpre ustanovo našega slavnega Roseggerja! Navajamo to samo z?a to, da spojznajo ljudje, s kakimi sredstvi se zbira denar za ponemčevanje naše dece. S silo je ta nemški denar izžet. Višji uradniki pritiskajo fria nižje, (Ja plačujejo za ISchulver-ein; nižji pa zjopet na. delavce, ki po mnogokrat tuje narodnosti. To se godi pri držajvnih podjetjih, in to je zopet (nov dokaz protislovenskega vetra, ki veje iz Dunaja na vse strani. Računske listke S. K. S. Z. vprid obmejnemu zaklada priporočajmo najtopleje. Zahtevajte jih po vseh gostilnah, v katerih naj bodo tndi vsi naši časniki na razpolago, posebno „Straža“ in „Slov. Gospoda»“. Obmejni kolek! Kdor še ne koleknje vseh pisem z obmejnim kolekom, naj takoj odpravi to svojo malomarnost, ter si pri S. K. S. Z. v Mariboru naroči obmejni kolek. Nobenega pisma, nobene karte ne odpošljimo prej, predno ne prilepimo naoj obmejnega koleka! To je naša narodna dolžnost. Vžigalice „V korist obmejnim Slovencem“ so se že tako udomačile, da skoraj ni kraja, kjer bi jth še ne poznali. So pa tndi najboljše! Skrbite, da se bodo vsepovsod rabile le te vžigalice. Za obmejne Slovence je daroval en vrl somišljenik-delavec iz Kamnice po č. g. kaplanu Kodriča 1 K z željo, da kdor več ima, naj več da. Želimo tej želji obilo nspeha. Srbija. Srbska vlada namerava baje znatno zvišati oar rinskt tarif za uvoz avstrijskega blaga, s čemur namerava onemogočiti sploh vsak uvoz iz Avstrije. — Listi poročajo, da bo kralj Peter prihodnje leto v spremstvu prestolonaslednika Aleksandra, Pašiča in Milovanoviča obiskal najpreje Petrograd, in od tam naravnost v LohTlon, Rim, Pariz, Berolin. Dunaj in Carigrad. Na evropskih dvorih so svetovali Milovanoviču, naj gire Peter najprvo na Dunaj k Framu Jožefu kot najstarejšemu evropskemu vladarju, a na Dunaju so zahtevali, da se sklene preje trgovinska pogodba. Nato je sklenila srbska vlada, da potuje kralj najpreje v Petrograd, trgovinske pogodbe z Avstrijo se pa sploh ne sklene. — Dragoslav Gjuzelj, ki je bival več let na Dunaju, sin nekega, iz Litome-ric na Češkem rojenega zdravnika, ki biva sedaj v Caržaku, je bil v Nišu; pred voonim sodiščem obsojen na 15 let težke ječe zaradi vohunstva za Avstro-Ogrsko. Guzelj, ki je bil med nla Dunaju živečimi krogi zelo znan, je bil gojenec dunajske gledališke šole Otto. Obtožen je bil, da je zä Časa spora med Srbijo in Avstro-Ogrsko izdal neke vojaške skrivnosti avstro-ogrskema konzulu v Nišu. r- Hrvaški listi poročajo, da so se ob priliki obiska bolgarskega carja Ferdinanda vršile v belgrajskem Idonaku napitnice, v kateiüh je kralj Peter izjavil, da ga veseli pozdravit pri svoji mizi vladarja fbratskega naroda. Kralj Peter je tudi dejal, da je bodočnost Jugoslovanov, v skupnem delu Srbov in Bolgarov. Združeni Bolgari in Srbi bodo kljubovali skupnemu sovražniku ter odločevali o pribodnjosti balkanskega polotoka v korist slovanski narodnosti. — Car, Ferdinand je odgovoril, da ni samo (on, ampfek tudi bolgarski politiki so prepričani, dai je bodočnost slovanskih narodov na Balkanu v skupnem dein. Govor, .carja Ferdinanda so sprejeli s klici: Živio, car!“ v „Črno me8tou. Znani potovaleo Kozlov, ki se je vrnil nedavno iz velikega potovanja skozi centralno Azijo, pripoveduje v angleškem listu „Geographical Journal“ o odkritju nekega starega kitajskega mesta. Spomladi lanskega leta je zadel Kozlov na svojem potovanju po Mongoliji na razvaline nekega mesta, ki leži 15 km proč od najvzhodnejšega toka reke Edzingol, ki se porazgubi v gobski pustinji in priteče izpod NanŠana. Mesto se imenuje Karakoto ali „črno mesto“. Iz najdenih listin se spozna, da je bilo Karakoto v 11. in 12. stoletju (glavno mesto tangutske države Hzihzia in je bilo prav močno razvito. Mesto samo je pia še starejšega obstanka. Tanguti, ki stanujejo že Štiri stoletja v teh krajih, izjavljajo,, da so njih predniki že našli razvaline mesta take, kot so sedaj, namreč kot mesto kitajskega značaja z velikim zidom na vzvišeni terasi. Kozlov je zadel najprvo na, od peska napol zasute grobove, prišel potem do stolpa trdnjavi podobne zgrajdbe in končno do popolnoma zasutega zidovja, Za tem zidovjem se nahaja četverokotni prostor, obdan od hišnih razvalin, kjer je bilo najdenih mnogo knjig, pisem, dokumentov, kovanega in papirnega denarja iz časa dinastije Mindov, žensko okrasje, hišno orodje, budistiške sviečeniške posode itd. Po izročilu mora biti pod temi razvalinami zakopanih še ogromno zakladov, ki jih je zadnji vladar Karakala Karatziantzion zakopal. Ta, je mislil, da ima nepremagljivo vojsko, s katero je mislil premagati Kitajsko in se je,polastiti. Kitajci so ga pa premagali, ga gnali do glavnega mesta, katerega so oblegali in tako pripravili vladarja do zadnjega obupnega boja. Preje je dal tai zakopati) vsej svoje zaklade vsega, skupaj 80 voz, usmrtil svojega sina in hčer 'ter obe ženi, da ne pridejo v roke sovražnikom. Odprtina v zidu1, kjer je napravil zadnji izpad proti sovražnikom, se vidi še sedaj. Našel je z vsemi svojimi zvestimi smrt v boju; zakladov pa niso mogli najti vzlic vsemu iskanju in poizvedbam. Mongoli; pripisujejo to nekemu čarobnemu reku vladarja, po katerem so naš-K domačini mesto zaklada, dve veliki rdeče-zeleno pegasti kači. Narodno gospodarstvo. Dunajska, produktna borza za zopetno upeijavo terminske žitne kupčije. Borza za poljedelske pridelke na Dunaju je poslala dunajskemu magistratu na njegov poziv svoje mnenje o upeljavi trgovsko-pravnega dobavnega, zakona za žito na poljedelskih borzah. V tem mnenju napeljava) borza na zopetno upe;javo terminske kupčije na berolinski borzi in upa, da se je bo tudi naš,a država; jela posluževati. Pozablja pa borza pri tem, da se zopetna upeljava terminske kupčije na berolinski borzi ni vršila iz gospodarskih vizrokov, ampak samo kot nekako darilo od finančnih velikašev odvisnih liberalcev. Omenjeno mnenje se glasi dalje:, Slabi nasledki, katero je imela enostranska prepoved terminske kupčije v Avstriji za, podlago osnove žitnih cen in žitne trgovine v Avstriji, dovolj jasno govore. Tudi oni krogi, ki so svoj čas neizprosno vztrajali na prepovedi, so sedaj uvideli, da je enostranska prepoved nekoristna, Ako borzna terminska kupčija v resnici tako škodljivo upliva na osnovo ,cen, kakor se ji to pripisuje v agrarnih krogih, potem se ta škodljivost s prepovedjo ni odpravila, ker je obstala Še nadalje v avstro-ogrskem carinskem okrožju terminska borza v Budimpešti. Ravnotako so se vsi zjedinili v tem, da naj se ne odpravi terminska, kupčija kot taka, ampak takozvana „blanico“ terminska kupčija, kar se pravi izrabljati borzno organizirano terminsko kupčijo, za dilerenčno igro. Vseofclčno se je dokazalo in priznalo, kako potrebna da je trgovsko-pravna borzno organizirana dobavna kupčija za znižanje rizik žitne kupčije. Sedaj se mora pa mnogokaj popraviti v tem mnenju. Slabi nasledki ne izhajajo namreč, od prepovedi terminske kupčije v Avstriji, ampak od obstoja tetra borznega igranja v Budimpešti. Slabi nasledki se morejo torej le izpodbijati, ako se, odpravi terminska igra v Budimpešti za kar se je zavezala tudi ogrska vlaida v, pogodbi. Da bi se pa ločilo v slabo „blanko“ igro in v dobro terminsko kupčijo, se na ne more izpeljati, ker da terminska kupčija Špekulantom po poklicu vedno kaj v roko, da se vzdržujejo na stroške reelne kupčije, ki se vrši med producentom in konzumentom m tako j civzročuje podražitev vseh živil. Pri današnjem stanju in draiginjskih razmerah bi bila upeljava terminske kupčije naravnost poguba. Gospodarska kriza bi bila neizogibna, Čudno in značilno je le, da se upajo gotovi krogi delovati na to, posebno pa še v; teh razmerah. Vsi prijatelji krščanske narodno-sospodarske politike bodo morali paziti, da se terminska igra, ki se je z največjim naporom in trudom vendar enkrat odpravila iz Avstrije, ne pokaže zopet po prizadevanju židovskih špekulantov kje na dan. Bohemia, delniška banka v Praigi. Po večletnih pripravah in vsestranskem prphčevpjnliu čeških gospodarskih razmer in slovanskih izseljencev v tujini, predvsem v severoamerikanskih. Združenih državah, so se odločili činitelji okoli iJUstredni banke Öeskych sporitelen“ in denarne družbe „Securitas“ ustanoviti poseben zavod, kojega naloga naj bi bila olahkoče-nje stikov izseljencev s staro domovino ter vpeljava naših izdelkov na svetovne trge. T,e dni je doš’o definitivno 'dovoljenje K ustanovitvi banke, ki se bo ime-no'rnla z ozirom na mednarodne stike, ki jih misli gojiti: „Bohemia“, delniška banka v Pragi, in bo pro-tokolovana v vseh jezikih avstro-ogrske države, to je češko, nemško, poljsko, slovaško, hjrvatsiko, srbsko, slovensko, rusinsko, italijansko in rumunsko, ter poleg tega rusko, bolgarsko, ! francosko in angleško. Banka bo imela pravico, ustanavljati podružnice v tu- in inozemstvu. Poslovati bo začela dne 1. januarja KPO v Pragjj ter obenem v Neiw-Yorku, kjer bo z imenovanim 'dnevom prevzela med amerikansklmi' Slovani dobroznano od leta. 1867. obstoječo tvrdko Brod- sky et Sovak, Začetni delniški kapital v znesku 1 milijona kron je bil vpisan y) neposredno interesov,anih krogih in bode šele druga emisija — najbrže v teku prihodnjega letaj — predložena javnosti v subskrib-cijo. Ustanovni občni zbor se bo vršil v začetku meseca decembra t, L Po par. 4. pravil je namen banke j,,Bochemie“ sledeči: Varovati) interese izseljencev, in jo predvsem onih iz avstrorogpske držav© s posredovanjem denarne in bančne trgovine ter vršitvi-jo i ostalih gospodarskih poslov. Poleg tega, bo zastopala banka tukajšnje izdelke na amerikansfcem trgu, preskrbovala zaupljiva) yjodoöijh) prektomejjnih ..tvtrdk ter prodajala listke za pomorsko in železnično vožnjo. K temu se bodo pridruževali običajni bančni posli kakor: sprejemanje denairja in vložne knjižice, tekoči račun, preskrbovanje žirovih in čekoviih prevodov, eskontovanje menic, deviz in terjatev sploh, dovoljevanje kritih in nekritih kreditov, posredovanje in izpeljava kakršnihkoli finančnih operacij, ustanavljanje in upravljanje podjetij raznih strok, komasacija in pajroelaicija velik1'h posestev* %ipov,anjo in prodaja efektov, denarja in njih prejemanje v zastavo ali v varstvo. Izvoz žita iz Češke. Osrednja kmečka kmetijska družba je imela v pondeljek sejo pod predsedstvom člana gosposke zbornice dr. Bedriha Schwarzenberg». Sprejela se je resolucija v zadevi izvoza ječmena iz Češke, v kateri se poziva vlada, naj z ozirom na nazadovanje izvoza na Nemško, upelje u-\1ozne» listke in izda tarifne ugodnosti v svrho varstva domačega izvoza, Zaradi pomanjkanja krme na Koroškem Z ozirom na pomanjkanje sena in stelje, ki je nastalo radi neugodnih vremenskih razmer v rnnogiili krajih Koroške, (je železniško ministrstvo 'odredilo za avstrijske državne železnice in od. države vzdržane lokalne železnice olajšave pri prevažanju omenjenih stvari, ako se te potom kmetijskih družb ali pa občinskim potom kupujejo. ,Te olajšave so v, veljavi do 31. decembra, in sicer samo za prizadete okraje. Z južno železnico se vrše pogajanja radi enakih olajšav. Pismo iz Nemčije. Od priprostoga slovenskega delavca na. Vestfalskem smo dobili sledeče pismo: Pred nekaj tedni je priobčila ^„Straža“ pismo nekega delavca v tujini na slovenski župni urad, katero pismo je bilo pisano v zelo pokvarjeni nemščini. Naj omenim nekatere vzroke, da skoro vse nalše delavstvo piše nerrški, če tudi >ne pa dobro. Mnogokrat sem se že prepričal, da ti delavci o narodnosti nimajo pojma. Živijo med samimi Nemci, pa se sramujejo povedati, kaj) da so. Ce jih vprašaš, kaj da so, ti bo vsak odgovoril: „Ich bin Österreicher“, le redlcokiajteri prizna, (da je Slovenec. Velikokrat pridem ž njimi v dotjko, gledam, kako pišejo in vidim, da vse v pokvarjeni nemščini. V prvi vrsti delajo vsi siamonemške naslove in vendar tega ni potreba. i Jaz pišem dosledno samo-siovenske naslove in dosedaj je prišlo Še, vsako pismo v prajve roke. Ce pošljem po pošti denar ali kak zaboj, napišem vse izključno slovenski in nihče temu ne oporeka. To je za nekatere tukajšnje rojake pravi čudež, ker menijo, da s slovenskim (naslovom pismo ne pride naslovljencu v roke. Tem delavcem se tega sevedaiue sme zameriti, saj dotjvajjo ved;no od svojih rojakov v domovini tako slabe vzglede. Omenim naj le dva slučaja. Ko sem prišel na Nemško, so zahtevali od mene neko listino. Pisal sem domu po njo in domači so mi jo takoj poslali. Urad, ki jp izpolnil to listino, je čisto slovenski, zato sem upravičeno pričakoval, da bo listina slovenska. A zmotil sem se. Tiskovina jfe bila res dvojezična, izpolnjena pa je bila nemški in podpffeafn je bil mož, ki Ifi bil gotovo užaljen, če bi mu kdo očital, da ni narodnjak. Pred nekaj meseci me naprosi tukajšjnji delavec, naj v njfegovem imenu pišem nekemu slovenskemu notarju radi neke sodnijske zadeve. Izpolnil sem mu željo in seveda napisal tudi samoslovenski nasfov. Delavci so m ugovarjali;, češ, da pismo ne bo prišlo v prave roke. A kljub temu je prejel notar pismo p pra|vem času. Pričakoval sem, da bo imel gospod notar vendar toliko slovenskega ponosa in odgovoril s slovenskim pismom in slovenskim naslovom. A kaj se zgodo.■ Notar Odgovori nemški, ovitek je imel samonemško firmo in naslov je bil samomemški:, čeprav bi moral vedeti da bi prišlo pismo s slovenskim naslovom ,tudi v prave roke, kakor je prišlo moje. Potem se ni čuditi, da delavci pravijo: Zakaj bi morali ravno mi pisati slovenski, aiko iz domovine in celo iz inteligenčnih krogov dobivamo nemška pisma. To je tudi vzrok, da ima delavstvo pred nemščino toliko rešpekta. Seveda, če pa kdo inteligenco radi tega malo prime, pa takoj pravi, da jo napada, da je sovražnik slovanske inteligence. Kako naj zahtevamo od priprostega delavca, da bi sto<-ril kaj takega, če si inteligenca sama tega ne upa. če daje tako slab vzgled. Kolikrat sem že videl, ko sem bival še v domovini, pisma s samonemiškim -naslovom, če prav so jih pisali Slovenci Slovencem, in to celo taki Slovenci, ki se prištevajo k najbolj odločnim narodnjakom. Naj bi naša inteligenca tudi v praksi kazala svoje narodnjaštvo, ne pa samo po svojih liberalnih listih in pri kozarcu vina ali, piva, Ce bo inteligenca pišala slovenska pisma s samo-slovanskim naslovom, se bo tudi priprosto ijudstlvo streslo napačnega mnenja, da pismo s slovenskim naslovom ne pride v prave roke, Nemci, nikdar ne pripišejo slovenskega imena, če tudi pišejo v samoslovenski kraj. Zakaj bi se potjam Slovenci sramovali slovanskih naslovov, Ali n* naš jezik enakovreden nemškemu jeziku? Zato vam kličem, dragi rojaki, spoštujte in imejte v časti svoj jezik in poslužujte se ga vedno in povsodi v govoru in pisavi. Opomba uredništva. Temu pismu nimamo ničesar pristaviti. Rečemo le, da je žeto žalostjno znamenje za našo inteligenco, da jo v narodnem oziru prekosi priprost slovenski delavec1, ki ,si v potu svojega obraza služi vsakdanji kruh daleč v tujini med samimi Nemci. Kniževnost in umetnost. Missa in hon. S. Stanislai Costcae brens et facilis za mešan zbor in orgije zložil dr. Anton Chlondowski. Založila „Katoliška Bukvama v Ljubljani“. Cena partituri K 2 80, vsak g as po 40 vin. Skladatelj je pridao hodil v šolo harmonije in kontrapunkta in je jako marljiv. Sladba kare kpo fakturo, v Kyrie naravnost lapidarne stavke, prinaša marsikaj izvirnega, a tudi znane postope. Skladatelj se že precej poslužuje imitacije, vporablja fngirane starke, menja v „Credo“ alla-breve stavke s koraiDimi, sklene „Credo“ s posebno srečnim stopnjevanjem v Amen. Maša je cerkve dostojna in priporočljiva. Pri vstrajnih študijah klasikov in dobrih modernih skladateljev Mitterer, Goller, Griesbacher bo harmonija vedno čistejša, struktura enotniša, bas m.meji, motivi duhovitejši, zveza med njimi naravniša in gladkeja. Stran 4, prvi takt manjka v spremljevanjn polovna nota f v prvem glasu. Alt mora biti na drugi udarec v „Et inearnatus“ dve četrtinki „a“, ne pa tis. P. H. Missa in honorem Sanctse Caecilise. IV vocnm inaeqoal um. Ed.tio IV. Zložil Anton Foerster. Zak žila „Katoliška Bukvama v Ljubljani“. Cena partituri K 2‘—, posameznim glasovom 30 vin. Ta znana po naših cerkvenih korih udomačena in zelo priljubljena maša je izšla ravnokar v novem in s cer v četrtem natisn. Maša je lahka in močem naših pevskih zborov pop lnoma umerjena, pri tem pa polna najkrasnejših v cerkvenem duhu zloženih melodij. Dobro blago se nam priporoča, zato pa Foersterje ve skladbe ne potrebujejo nobenega priporočila, najmanj pa ta maša, za katero mn moremu biti posebno hvaležni. Omeniti pa moramo na hvalo „Katoliški Bukvami“, ki je 4 natis založila, da je unanja oblika jako prikupljiva in vredna lepe vsebine. Maša se naroča v „Katoliški Bnkvarni v Ljubljani“. Dom in Svet Izšla je zadnja 12. številka letošnjega XXII leti ika. Vsebina je sledeča: Za Adrijo.... Povest iz uskoško—benečarskih bojev. Spisala Lea Fatur; (Konec). Drolljanci — Anton Medved; Slovo — Arten Medved; Ob grobu zadnjih Bombonov — Venčeslav B le; Dr. Ljudevit Gaj. K njegovi st b-tnici — dr. L. Leaard; (Konec). Dalje—Sreča — Anten Medved; Na slovanski zemlji, skice s pota — dr. L. Lenard; Kn iževno-t; Na . O *® n U s •pH ^ 1 I * 6 S O o rt rt __r =3 « 1 S- £ S ® rt J3 >cq >za ‘JPP rt o r—H £ o © © § g? M -rp i> >oa oo O rt © S ^ ° rtT -g rt ® O fcg -rt rt CD H2 'S ° rt £ jg ^ w M So rt rt o rrt rt S rt =Q rt 00 rS O as m ‘P rt s -- fc> rt rrt 2 00 © ^ ^ I—i rt 40 s? rt o t» sa © ha o rt C p* © 'S5 ^ rtS -tn O © „ rt © ‘rt ■rt og rt ®§ Ä |3 o rt rt S KS •rt © 8 *5? © - Ps © rt .rt 00 t •rrl rži rt *£ rO g O ° • r-H CD S rt M >B3 © © nrt rt o -rt © g O C\3 • S KJ > rt &0 p rt fil *8 a s Dosouimoa v M i regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se'obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4l/t. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, se da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poitno hranilne položnice na ratpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 43/4%, na vknjižbo sploh po 5°/*, na vknjižbo in poroštvo po 5 7»®/# >n na osebni kredit po 6°/«- Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isvaemil praznike. — V uradnih arah se sprejema la izplačuje denar. pojasnila se dajejo in proiqje sprejemajo vsak delavnik oi k—lt. dopoldne in od 2.-5. dopoldne. * 6 r»*«Jllalea Ima tudi na raspelaa* d o n»* če hranilne nabiralnike. mm Odgovorni Viktor Centt&fl Tisk »T.JCiril» r|M*riboni. rt»» SRNte&Ku,;..Zelnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“*