oyyn (C) Vi Sl. e. Ja “j:? iy MM® -•.ar«;: - - v-’ I M : *>.’! •■' '►Kit v. ^ \ asfil /A T-.? «KSi ,►•••••'■• ,W .■ 03 j'0 • 1-TNtCi SivOf A BflMm MMI W V -Al 5L.» r \>x& i i*»S® J?\Rtim ) .-.4. 'v\§wiWi r«## JPJS 'J/> J ^ ili 'M&mm MEROIV vdkv rari>*«l.v srcih'' PRAVICE (N RESNICA , : ^'-MLN c. MASTEZAI-iAM ZDRSNIL Sl- N E SM RTF-S.Mftil V NAROČA! O VIFAVI Tam, kjer skala siva pogled na vzhod zakriva, kjer vidiš nanoško strmino kot stražarja nad dolino, kjer narod dela brez oddiha ■■ ■ in kjer burja strašno piha, vedi: reka tu izvira, postrv v čisti vodi plava, tu je mestece Vipava. Mesto, stisnjeno pod skalo res je, to je mesto malo; morda ni posebej slavno, čeprav je tu že davno, davno bil poznan naseljen kraj: najmanj dva tisoč let nazaj! Dolina dober je prehod, za marsikoga krajša pot« *•'••• Bila poznana je že Hunom in Argonavt; om z zlatim runom; Langobardom in Slovenom ter še drugim 'z vojnim plenom; tod so šarili Rimljaid, v zgodovini dobro znani, to pomembna.je dolina, pestra j.e njena zgodovina. Tu padlo. Rimsko je cesarstvo, začelo ...skupno je kletarstvo. Za prvo kriva- j,e le burja: je puščice obračala, vozove.bojne zvracala. Zaslug za clrugo je veliko: najprej v..poprečju mila zima in zemlja dobra, topla klima in še posebno doživetje -vipavski naši pridni kmetje. Vipava, mesto treh gradov ima osem al» devet mostov. Vipava mesto ob izviru - nikoli ni živela v miru. Nad mestom je vidna razvalina < vendar vredna je spomina; povejmo, da je Stari grad lastnike menjal mnogokrat: patriarhi iz Ogleja, Lantierijeva veja, pa še znani Habsburžani in še stari Benečani ter pridruženi tej drajni bili so slavni Iierberšta jni. Tabor - grad - sta stolpa dva, dobro vidna še oba; ni ohranjena edina Lantierijeva graščina. Kot vemo iz mnogih virov, Vipava več ima izvirov, najbolj znana je --pas&alh." . glavni vir, izvir ,Pod skala. Let stopetdeset od tega huda bila je z a dr e. ga in občutki res grozeči: Vipava nehala je tteči. Hud zares je bil nemir, ko presahnil je izvir. No, izviri so povsod, iz Pod lipe vodovod. Predstavitev na obroke: -tri naštejemo potoke -Gacko, Belo' in Slezenec, no, ta, zadnji, je studenec. Mnogi so možje živeli ■v kraju tem, ki so sloveli. Pa. omenimo le dva slavna,- znana sta-, oba: Goldoni Karlo, -Italijan,’ .. dramatik slavni' in priznan, • in reformator dobro znan: -. pisec Krelj Sebastijan, • r Tu je tudi gospodarstvo: na začetku jo mlekarstvo in na desni vinska klet, ki -zakriva ti- pogled; to -je naša Predelava in. še TOK DO Vipava; ter konfekcija na desni in "zidarji" zraven resni; šola nova - vendar mala, ambulanta revna, stara, avtobusna še nastaja -zaskrbljenost nas navdaja. Se trgovci,..pošta, banka je" razrešena- uganka,- -kje. Vipavce čaka boj, :čL,a .naprej1 ''bo' šel razvoj . Tu s-ta tudi dve kasarni in počutimo se varni, dobro je sodelovanje,'' vsem-vojakom spoštovanje. Mar-šika j bi se našteli, če več časa bi imeli; re povedali smo malo, marsikaj je* še ostalo; pa problem: res ni pereč: . kdor bi rad 'izvedel več, ' naj kdaj ustavi se v Vipavi ■ in obhod po njej opravi. Vedno' bo' lepo sprejet, rad se bo povrnil spet. Stanislav Bačar K R A JARI Skrbimo za čistočo okolice svojega-bivališča, da-bo naš kraj urejen za nas in za obiskovalce Vipave. SPOMINI IU PAVLA RUŠT.A Pravzaprav sva se dogovorila, da sc dobava za najin, pogovop ob obletnici bitke na Nanosu. Pa je bil ta dogovor brez tisti? :!pike na i" in sem jaz čakala tov. Zvoneta v Vipavi, on pa,-mene na Nanosu. Čez nekaj dni pa sva se le dobila, in morda je bolje tako, saj je tov. Zvone (kar tako ga bom.imenovala) že "prežvečil'' vtise s pohoda na Nanos’; Priznam, pričakovala sem premlevanje starih zgodb o bitki, i>a'me je Zvone' presenetil - prijetno. Kar takoj je prevzel besedo, vprašanj sploh ni bilo treba postavljati. 0 Pavlu Ruštu, o katerem naj bi predvsem tekla beseda, se je takole spominjal: Pavle je bil res junaški fant. Pa ne samo takrat v bitki na Nanosu, in to lahko mirno trdim, saj sva bila že pred vojno dobra prijatelja. Izhajala sva iz. podobnih družin, revnih, veliko sva dala- skupaj skozi, pa čeprav, je bilo nekaj let razlike med nama. Ko sem izvedel, da bi tudi on.rad prišel k nam v partizane, sem bil tega zelo vesel. Preko naših"terencev" Mirka Princesa in Stanka'Poniža smo navezali stike in bil je takoj pripravljen priti. Prišel je. v začetku 1942. leta in takoj je dobil prvo nalogo. Večer pred njegovim prihodom smo se na sestanku dogovorili za dve akciji. Za prvo sem bil zadolžen jaz, za drugo - odvzem mitraljeza - pa Pavel. Ta akcija se je popolnoma posrečila, Pavle je odvzel mitraljez brez kakršnegakoli streljanja. To je bil prvi odvzem mitraljeza Italijanom sploh. Za ta mitraljez je bil potem osebno zddolžen, imel ga jo strašno.rad. Isti dan, ko je Pavle odvzel Italijanom mitraljez, som imel jaz drugo zadolžitev - moral sem iti po Janka Premrla v Branico h Kantctovim (zelo znana partizanska družina). Tu sem čakal, da pride. Osebno ga do takrat še nisem poznal. Ko je prišel, sva čakala v izbi, da se zmrači, čez čas je prišla Kantctova stara mati in; povedala, da je tam nevarno in naj greva rajo v hlev. Po nekako, dveh urah so prišli v vas italijanski vojaki.. Imel sem občutek, da vedo, da jo Janko Premrl - Vojko v vasi ali pa morda iščejo mitraljez, ki ga je odvzel Pavle. In to je bilo res. Vojko je verjetno mislil, da iščejo mene. Treba se jo bilo čimproj izmuzniti, domači sin Milan pa je puške skril v kravje iztrebke. Odšla sva v neko podrtijo. Bil som bolje oborožen kot Vojko, zato sem mu dal pištolo. Okro& treh popoldne je Kantetova hči Gizela prinesla hrano in povedala, da Italijani iščejo mitraljez. Skupaj z Vojkom sva se potem napotila (taborili smo nad Mančami ) k Mohorčiču (Tiger — Kljun smo mu takrat rekli). Dogovorjeno jo namreč bilo, da se tam dobimo s Pavletom, ko bo prišel z akcijo. Cg se spornim same bitke na Nanosu, moram povedati, da sem na lastne oči videl, kako se je Favle boril. Njegov položaj je bil nekoliko višjo, zato so kurirji neprestano hodili k .njemu, da-nam je sporočal sovražnikove premike. S svojim mitraljezom jo ščitil vse nas. Italijani so največ pozornosti posvetili prav mitraljezcu. Ravno takrat, ko so Italijani napadli Pavleta, sem jaz dobil nalogo, da ga rešim. Bilo pa je že prepozno, ker je bil že obkoljen. Bil som priča (kakih 3o m proč), ko so ga obmetavali z bombami. Pavle je te bombo lovil, jih motal nazaj in tako ranil, nekaj italijanskih vojakov. To bombe je vrgel 4-5 krat, dokler mu ni ena eksplodirala v roki in mu jo odtrgala. Takrat so ga Italijani zgrabili in ga začeli mučiti. Prijeli so ga za noge in ga vlekli z glavo po tleh. Ivied'potjo k Abramovim, kamor so ga najprej, peljali, so z mučenjem nadaljevali in mu ruvali brke. Zaprli šo ga v hlev, nato pa- odpeljali v Gorico in nato se v Rim. Tam jo bil vsak dan,zasliševan. Junija 1942 jo bil obsojen na smrt z "ustrelitvijo. •; 'Glede obujanja tradicij - proslavljanja obletnice nanoške bitke pa tole: vsako loto'pridem na Nanos, če šem povabljen ali ne. Vedno sem bil vesel, ko sem videl, da spomin na hi bitko še:živi in se ohranja. Letos pa sem bil zelo, zelo razočaran'. Vsa jjohvala prizadevnim članom planinskega društva Vipava, ki so spet organizirali pohod. Ampak hkrati tudi vsa kritika DFO, ki se za svoj krajevni praznik ne zmenijo več. Voste?.saj Vipavcem krajevni praznik ni bil določen, vsiljen - sami so si ga izbrali - sedaj pa pozabljajo nanj. In to me-.boli, ker sem imel tudi sam prst g vmes-* .tistega dne, na katerega se sedaj pozablja. PO razgovoru z Antonom Ferjančič - Zvonetom napisala Klementina Šumanovac KS in DPO Vipava čestitajo krajanom za Dan borca - 4. julij. IZ ZGODOVINE VTPAVE: ,,m • ' - '• 1 f, CSDKEV - V VIPAVI " " Pomemben- kultur.ao-zgovoinski . spomenik- je tudi vipavska cerkev, zato objavljamo naslednji’ zapis iz OGNJIŠČA st .7 - julij 1973. % Cerkev se je vgnozdila med topel-skupek, primorskih hiš,kakor -bi jih hotela varovati" pfed gradom,•ki danes le še kot razvalina bedi nad Vipavo'« Novi baročni grad se je, odmaknil na drugo stran mesta, čeprav vemo, da so grofje Lanthieriji tudi za cerkev precej darovalisaj vidimo njihov grb na vzhodni zunanjščini., Sicer“pa o zgodovini starejše cerkve sv.Štefana kaj malo vemo, sega, pa daleč v. srednji vek. Dana šii j a-nas kliče k sobi z mogočnim .zvonikom, ki se končuje na vrhu z- baročnim * osmerokotnikom ih s .čebulasto streho« Ha dveh stranskih portalih beremo letnici 1556 ih 175o, ko na;-j bi bila sedanja cerkev sezidana in nato. prezidana. A veliki prezbiterij, čigar tri-strani zaključekbpirajo severnjaški gotski oporniki, bi bil "'lahko starejši od leta 1553, saj je še popolnoma gotski. Zato pa napravi notranjščina cerkve popolnoma baročen, vtis, kar kaže, da je.i:prezidava leta 1756 svoje delo temeljito opravila« Pravokotna ladja prehaja -češ močan venčni zidec v obok, -v katerega se. zar-ezujejolsosvodni-ce, skozi visok polkrožen :slavo-lok pa. qe .preliva v prezbiterij , -v katerem na oboku dobro ob— č.ut.imo, kako: se. pod baročno prevleko skriva .poznogotska zidava. Predvsem pa pritegnejo: gledalčevo oko freske na stenah in obokih, zlasti, tiste v prezbiteriju,; ki s svojimi Vkulisami" dobesedno"' dopolnjujejo realno arhitekturo»-Kak kmalu tudi opazimo, da niso vse freske enotnega dola, da .gr-e za slike dveh mojstrov. Začenjajo se že v ladji v štukiranih okvirih na-stropu: ob slavoloku vidimo naslikano Jagnje božjo s simboli štirih evangelistov, v osrednjem polju Marijino vnebovzetje, v tretjem pa'alegorijo Cerkve s štirimi cerkvenimi očeti. Strokovnjaki so Ugotovili, da je fresko naslikal kmalu po letu 175o ljubljanski freskant Franc Jelovšek, ki je poslikal iluzionistično tudi prezbiterij, le da so se tamkaj od njegovih fresk ohranile samo tist • na oboku s skupino sv. Trojice, ki pričakuje prihod sv. Štefana v nebo, v sosvodnicah pa alegorije krščanskih kreposti med cvetjem in vazami s sadjem. Ves spodnji del prezbiterija pa je leta 1877 po naročilu kulturno zelo prizadevnega: dekana Jurija Grabrijana poslikal mojster Janez Wolf in pomagala sta mu slikarja Simon Ogrin in Ludvik Grilc. Nad oltarjem se v prizorišču z velikim lokom, do katerega drže stoionj.ee, dviga v nebo sv. Stefan; na stranskih stenah so upodobljene zgodbe is svetnikovega življenja. Odlično je znal povezati svoje freske s starejšimi Jelovškovimi, tako da sc zliva dekoracija prezbiterija v zaključeno celoto. Od fresk nam zdrkne oko na lepi marmornati oltarni nastavek,ki je najbrž beneško delo zrelega 18. stoletja, na plemenito marmornato prižnico in na stranske oltarje; zelo ljubek je tabernakelj iz belega marmorja na desnem stranskem oltarju, kjer ob-. krožajo vratca angelske glavice, Zal so nekatere oltarne slike pozneje zamenjali z novejšimi kipi, v oltarju ob severni strani pa še občudujemo sliko sv. Janeza Nepomuka in v slikanem oltarju ob južni steni podobo smrti sv. Jožefa, ki sta obe Metzingerjevo delo; prvi oltar je celo datiran 1754. V kapelici sv. Barbare je nekoliko bolj preprost baročen oltar iz belega in črnega marmorja, zaznamovan z Lanthierijevim grbom; v njem je slika sv. Barbare, ki jo je 1775 ustvaril mojster An-• ton Nierenberger. Seveda, kdor se bo po lepi cerkvi še nadrobneje ogledoval, se bo ustavil še ped marsičem: pred baročnim križem, pred relie-fomKamdnjanja sv. Štefana na menzi glavnega oltarja, pred kipi na stranskih oltarjih - in morda mu bo žal, da ob teh kvalitetnih baročnih umetninah ne vemo za imena umetnikov. Nam je tudi. Na severni steni je slikar upodobil, kako sv. Štefan sprejema med diakone in nato, kako svetnik deli miloščino, na južni steni pa je ustvaril velike kompozicijo kamenjanja sv. Štefana. Vsi prizori se odigravajo v stebričnih arhitekturah, kakor bi se med temi odpiral prostor v poglobljeno pokrajino. Klasicistična umirjenost diha is podob in milina tako imenovane "nazarenske slikarske smeri", ki jo je prav Wolf pri nas najodličnoje zastopal. Vemo, da je v prizore Štefanove zgodbe vpletel slikar tudi več portretov tedanjih Vipavcev z dekanom Grabrijanom, kaplanom, grofom Lanthierijem in cerkovnikom vred. OPRAVLJENA KOhUNALIIA DELA V KS VIPAVA LETA 1987 - Asfaltiranje dveh ulic: Gregorčičeve ulice v novem naselju in dela Kosovelove ulice v Stari gori. 5ofž stroškov so prispevali lastniki hiš, opravili pa so tudi prostovoljna dela. - Javna razsvetljava je bila v celoti obnovljena NA PRODU, kjer so velik del prispevali krajani s fizičnim delom in denarjem. - Javna razsvetljava v novem naselju - v Kociančičevi in Gregorčičevi ulici ter Gradiški cesti, tudi z delnim prispevkom krajanov v teh ulicah. - Zgrajen je bil most za pešce čez reko Vipavo s sredstvi Cestne skupnosti Slovenije in SKIS občine Ajdovščina. - Naročeni so bili projekti za kabliranje in javno razsvetljav* v Stari gori. - Za obnovo stare š®le so bili naročeni projekti. Iz sredstev samoprispevka smo za projekte že nakazali 5*621.975,- din. - Na predlog KS je TOZD KOMUNALA Ajdovščina namestila 3 table "PREPOVEDANO ODLAGANJE SMETI" in sicer pri izvirih Pod skala ' in Pod farovžem ter v Borovni (ob Beli). - Za okrasitev Vipave ob prihodu dedka Mraza je prispevala Ku 2oo.ooo,- din. Poleg navedenih del je bilo v zvozi z drugimi deli poslanih okoli 65 dopisov zaradi: čistoče Bele, odstranitve barake pri lekarni, odstranitve kamiona s trga pred parkom, omejitve hitrosti na cesti od OGP ZIDAR do mehanika MARC, prepovedi odlaganja odpadkov, odstranitve votle lipe pred cerkvijo, javne razsvetljave v Vipavi, zazidalnega načrta Podgradišče, trgovine z živili v južnem predelu Vipave, zazidalnega načrta CENTER Vipave, vzdrževanja vodovodne napeljave v Stari gori, popravila poda v pisarni KS, ureditve GOSTIŠČA (hotela) Vipava, soglasja za trgovino s čevlji, s tekstilom in s prehrambenimi predmeti, obnove Hribove hiše, odstranitve opeke na starem trgu, čiščenja Sle— zenca, montiranja železnih vrat v portal parka, soglasja ob spremembi urnika trgovin, lokalnega avtobusnega prometa in pobiranja potnikov za Ljubljano na rednih progah ob nedeljah, premajhne količine črnega kruha v trgovinah in drugo. Skupščina KS se je v letu 1987 sestala dva krat, sklican- je bil en zbor krajanov, svet KS pa je imel šest sej. Krajevna skupnost Vipava FINANČNO POROČILO 9 - ZA LETO 1937 PRIHODKI: 1986 1987 Presežek prihodkov iz prejšnjega leta 154.988.- 2.046.764.- Dotacija iz proračuna občine 537»733.- 948.441.- Dotacija SIS za komunalo 6.163oo97«- 17.376.28o.- članarina za DPM 35-loo.- 60 . loo.— Prihodek za DPM i 0 O O O 0 O —i. "4 5oo.000.- Najemnina za prodajo sadja na trgu Prispevek Krajanov za asfaltiranje ulic 21.12o.- 786.754.- 55.600.-3.897.69o.- Za uporabo telefona od TD lo. 000.- - Odpis terjatev iz preteklega obdobja 1.169.- SKUPAJ PRIHODKI 7-749.961.- 24.884.875.- ODHODKI : Najemnina za prostore KS . in glasbene šole 98.567-- 377.239.- Telefon in pošta 24.771.- 59-986.- Pisarniški material 26.762.- 27.826.- Elektrika 68.511.- 135.387.- Odvoz smeti 2.693.- 6.503.- Storitve občanov po pogodbi 3oo.000.- 74o.000.- Amortizacija osnovnih sred. 2.9o5.- 5.199.- Asfaltiranje ulic 4.439.385.- ll.653.66o.- Urejanje javne razsvet. - 6.659.060.- Revije 10.10 0. - 15.000.- Bančne storitve i 0 -^1" c> ■^f ft 1—I 21.9o7.- Zavarovalna premija 274.- 1.277.- Napeljava telefona 183.968.- - Plačilo zemlje za pešpot 44o.797.- - Gostinske usluge 22.95o.-Dotacija in material za DPM 8o„o4o.-Material za praznov.dedka Mraza Prispevek za inv.pok.zavarovanje 455.263.-2oo„61o.-76.569.- SKUPAJ ODHODKI 5.7o3.197.- 2o.435.491.- RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI 2.o46.764.- 4.449.384.- PLAN KOMUNALNIH DEL V LETU 1988 1. Ureditev r"ga Pavla RUŠTA (starega trga) iz sredstev KS in KK Vipava 2. Asfaltiranje ulice v Taboru proti kamnolomu. 3. Asfaltiranje ulice skozi Vipavo od Zavoda JPV do mosta čez Lelo -- I. del. 4-. Javna razsvetljava v ulici Gradnikove brigade s sredstvi KS, JLA in stanov, skupnosti. 5. Javna razsvetljava v naselju Stara gora. 6. Priprave za obnovitev kanalizacije, vodovodne napeljave in asfaltiraj^ j a Laurinove ulice ( za cerkvijo). 7. Ureditev vipavskega panka iz sredstev SIS za komunalno in cestno gospodarstvo občine Ajdovščina. 8. Priprava idejnega osnutka in končnega projekta za obnovo stane šole. 9* Kreditiranje obnove fasad na Titovem trgu (stavbe št. 2 in 4-,)če bodo lastniki stavb pripravljeni urediti fasade. lo.KS je predlagala., da. se izvede kabliranje električne in telefonske napeljave od Zavoda JPV do mosta čez Belo v obdobju do leta 199° • ZBRANA SREDS'VA IZ SAMOPRISPEVKA V KS VIPAVA Od 29. 6. 1987 do 31. 12. 1987 SKUPAJ 22.566.883.- din - Od tega so bančni stroški 78-936.- ostane 22.4-87-397«- - Od tega lL % za obnovo Zdravstvene postajo Vipava 16.865-923«- - o,5 c/o za obnovo stare šole 5-621.974-«- KJE NAS ČEVELJ ŽULI ?... Marsikje. Tudi naš požrtvovalni čevljar POČKAJI, ki skupaj z mlado močjo vztraja pri tem nehvaležnem delu, nam ne more popraviti čevljev, ki nas žulijo, če jih sami ne razhodimo... Tudi TEA, ki nam je ustregla z lepo novo prodajalno nam ne more prodati čevljev, ki nas ne bi žulili - v prenesenem smislu... Naša reka Vipava je poplavljala, ali se spominjate? Poplavljala je tudi Bela. Izčistili so, regulirali smo# mi pa veselo mečemo noter vse, kar nam pride pod roke, tudi kosovni material. Saj komunalci požrtvovalno in redno odvažajo smeti in tudi kosovnega blaga se lotijo, če jih na to opozorite. A kaj ko je odslužen stroj, cev, železje, črepinje lažje vreči v reko Vipavo, v Belo ali zapeljati v Borovno, kot pripeljati do ceste, do smetnjaka v določenem dnevu. Strugo Vipave in Bele počasi zopet zasipijemo nazaj, ne da bi se tega zavedali. In ko nam prvič zopet poplavi ulice, bomo krivili vojaške obiske, da povsod mečejo smeti... Tistih nekaj njihovih polivinilastih vrečk res ni v okras ne reki ne kraju Vipave - a kosovnega blaga, gradbenega materiala, odsluženih delov strojev prav gotovo ne vozijo od daleč, da bi jih tu odvrgli... 0 ja, tisti vojaški obiski so večni problem Vipave - pa že skoraj sto let, ne le danes. Premoremo avtobusno postajo -vežo, ki nudi zavetje pred burjo in dežjem. Na stropu je velik kavelj -- ali veste , da je tu s stropa včasih visela tehtnica, na kateri je čevljar tehtal usnje? Ni kaj reprezentativna ta čakalnica, a bolje kot nič. Pokojni Spodmurve je na nekem zboru volilcev sprožil vprašanje javnega stranišča v Vipavi. Pepe je že mnogo let mrtev, javnega stranišča - razen onega na pokopališču - ni. Vsaj vojska bi ga lahko ob stadionu naredila - ko že vabi svojce na zaprisego! Kaj pa prenočišča in prehrana. Razen nekaj zasebnih sob nimamo prenočišč. Ali se ne bi dalo urediti prenočišč v hotelu? Res (da) ne bi bila celo leto zasedena, a občasna pomoč bi se že dobila, ko bi bil naval. Isto lahko rečemo o prehrani. Delovne organizacije z več zaposlenimi imajo lastne kuhinje. Drugi pa ... Saj. je hotel, a ima bolj ubogo izbiro, saj je market, a dela le dopoldne:, popoldne nam preostane le slaščičarna ali pizzeria... in ali ni žalo -stna slika, ko posedajo po parkih ljudje, ki so prišli od daleč?! Tu nas žuli čevelj, pa še marsikje drugje! In ta "čevelj" si bomo morali sami popraviti... Nada KOSTANJEVIC POZOR! STEKLI N A NAS SPET OGROŽA! Steklina je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča neurotro-pni virus, paličaste oziroraa streličaste oblike. Steklina se prenaša na človeka z ugrizom ali oslinjenjem bolne ži-vali skozi neopazno poškodovano kožo. Prenašalec stekline na človeka je največkrat pes, pa tudi ostale zveri. Virus stekline se prenaša pretežno s slino ob ugrizu stekle živali. Zelo majhen del infekcij nastane ob majhnih poškodbah kot so praske in podobno. Pri okužbah svežih ran s slino znaša smrtnost o,l %. Rane, starejše kot 24- ur, niso več nevarne za okužbo. Virus pa sploh ne more prodreti skozi kožo, če ta ni poškodovana. Steklina je razširjena po vseh celinah, izjema je le Avstralija. K nam je prišla iz Srednje Evrope prek Madžarske in Avstrije. V primerih ugrizov steklih živali ne zboli vsak (le 15~2o/o), vendar pa ni nobenega znamenja, ki bi kazalo, da prizadeti ne bo zbolel. Na rani se okužba ne pozna. Rana se lepo zaceli. KDORKOLI OBOLI, ZANESLJIVO UMRE! Bolezen traja le'nekaj dni. Od vdora povzročitelja v telo do prvih znamenj bolezni preide lahko nekaj tednov, mesecev, ali tudi let! ZNAČILNA ZNAMENJA BOLEZNI PRI ČLOVEKU SO: strah pred vodo, obilno slinjenje, vznemirjenost. ZNAČILNA ZNAMENJA STEKLINE PRI PSU SO: zmedeno vedenje, uživanje neprebavljivih predmetov, hripavo lajanje, naježena dlaka, pobešen jezik, močno slinjenje, podvit rep, divji pogled. Besnenje in agresivnost ni nujen pojav ob vsakem oboljenju za steklino in se pojavlja celo redkeje „ Največkrat naletimo na ta pojav pri obolelih mačkah. DRUGI ZNAKI SO: bruhanje, driska, davljenje, zaprtje-, (nato) sledi ohromelost (spodnja čeljust, noge, žrelo, goltanec). Na območju občine Ajdovščina je bilo v času od 1. januarja do 6. aprila 1988-. ugotovi jenih sedem primerov stekline pri lisicah. V preiskavo je bilo poslanih 13 vzorcev sumljivih živali (9 lisic, l.pes, 2 mački, 1 jazbec). Lisice, pri katerih je bila ugotovljena steklina, so našli poginjene, oz. so jih ustrelili v naslednjih krajih : Vrhpolje,Uhanje,Lo-kavec, Gozd, in Lozice. Zaradi neugodne epizootiološke situacije opozarjamo in pozivamo na dosledno izvajanje vseh ukrepov za preprečevanje in zatiranje stekline, ki ne ogroža zdravja živali, ampak tudi zdravja ljudi. UKREPI PROTI SIRJENJU BOLEZNI: cepljenje psov, iztrebljenje potepuških psov in mačk, iztrebljenje lisic, zatiranje miši, ki so glavna hrana lisic, opreznost pred neznanimi živalmi (lisice so navidezno pohlevne. Ne bežijo pred človekom, ampak pridejo k hiši in tudi v stanovanje), prepoved lova s psi, prepovedano je odirati kožo in shranjevati trofeje, vodenje živali na vrvi''i , uporaba nagobčnikov, če najdemo negibno žival, obvestimo živinozdravnika. PRVA POMOČ: 1. Po ugrizu ali oslinjenju neznane živali je treba prizadeto mesto dobro umiti z milom, 2. Nato je treba nemudoma k zdravniku, 3- 0 potrebi cepljenja proti steklini odloča strokovnjak v antirabični ambulanti. Vlasta POPOVSKI OGP Z I D A R VIPAVA Obrtno gradbeno podjetje ;fZIDAR'' nadaljuje dolgoletno tradicijo zidarskih mojstrov in malovarskih pomočnikov Zgornje Vipavske doiine. 0 dokaj razviti stavbarski kulturi na naših, tleh nam pričajo prenekateri - danes žal propadajoči - objekti. Ti objekti so bili zgrajeni pretežno s kamenjem. Tako se srečujemo s čudovitimi hrami različno obokanih oblik, tako v Vipavi kot' v okoliških vaseh, z značilno razgibano arhitekturo stanovanjskih hiš, katerih zasnovo je narekovala varčnost, skromnost in razpoložljivi materiali. Po zadnji vojni se je stavbarstvo bistveno spremenilo in industrializiralo. Tradicija se je pod vplivom novih miselnosti umaknila nasilnim in razkošnim posegom v na j plodovit e j ša zemljišča,. v : • - y. Vipavski zidarji so še takoj po vojni organizirali v delovno organizacijo REMONT in sodelovali pri gradnji zadružnega doma v Vipavi. Ker so vstrajali na tradicionalni gradbeni miselnosti, jih je čas potisnil v neusmiljeno borbo za preživetje. V času največjega družbenega razvoja v letih 1965 - 1975 so bili za podjetje najtežji časi. Takrat pa so delavci s prostovoljnim delom gradili upravne.in skladiščne prostore. Danes se časi spreminjajo, mestna jedra postajajo kopel zanimiva in povpraševanje po neindustrijski gradnji se' povečuje. Strategija podjetja, ki izhaja iz tradicionalne miselnosti, se ponovno potrjuje. Tako se danes podjetje vidno: -pojavlja v vsej Vipavski dolini in opravlja precejšen del adaptacij manjših objektov. Podjetje je danes fleksibilno organizirano, ima računalniško opremljeno komercialo in vam nudi: 1. gradnjo manjših objektov na ključ; 2. zidarske, tesarske, slikopleskarske, ključavničarske,- tlakarske, kšramičarske, elektroinstalacijske, teracerske, mizarske in vodoinstalatcrske usluge; ... . . • Ri 3. svetuje in pomaga vam graditi objekte v vaši režiji. V/iŠE GRADBENE SKRBI PUSTITE PRI IMS ■! o-' ZIDAR - VIPAVA, Goriška cesta 43 a, telefon 65 014 Od junija 198? do aprila 1983 so prispevali za "VIPAVSKI GLAS": . .. ;'-IV- IPAVEC 'Katarina,1 Gradnikove brig. , n \ŽVOKELJ”. Jd'že ,; ui-.:;:Mlifana 'Bjaca 1" • 4;s S LARO;-. Er anc:., Gradnikove" brigade ±3: ,■ 5.*.. PRINCES.; Mariqa.,-, Na ..-Hribu 2 6r. AMBROŽIČ liarl.o ,, :Titpv; trg.-. 12 ' CURK' Vinico'," Beblerjeva 22 ■ -'8. "VIRMl'-Jbže'V Vojkova V ' ’• . -POŽENI lože, -Kr e IjeVa 3' V 1.5oo„- din ■ ,l;.Q'pOv- B «0.00 39ooo.-■2.566",-5•dobi- ■ '2.0OOl‘r 5.opo .'r 5 ..ooo KOSTANJEVlG'Nada;,' ul.1 Milana. Bajc.a 2 in REHA^...-• . • Bore, .Grabrijanoma i, poklanjata vsak po '■ 5>,ppo-r,din v spomin na umrlega vipavskega. rojaka-Avista'Vidmar ’ iz Kranja. . , .... ... :* •/'. i' ; • • i.V.r 'V h 'i ■/ S. K .U P A J Ao.poo'.-? din Namesto cvetja za pok: 'dr; Marjana LOVREKOVIČA, ' so darovali za .Zdr.avstvenp. postajo Vipava Osnovna organizacija /slpdikatA-TEKSTINA;Ajdov. Vp.odd.-Sodelavci Vel jka LAVREKOVIČA 'Iz TEKB1INE Ajd. .. Z5.oooi-' " " ! : ' S K U P A j 1 . loB.ooo.-. "VIP.AyS.KE; ^GLAS" : Glasilo KK SZDL Vipava , april, -maj 1.988 - NRE.DNI.SKI ODBOR* IRGL Janja, GRAOVAG Mirjam,POPOVSKI Vlasta KOSTANJEVEC, Nada', REHAR Iv