Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
+ gld., za en nmseo 1 gld. 40 kr T administraciji prejemali, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta C gld., za_četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljati velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; lo kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a0. uri popoludne.
i^tev, lO.
7 Ljubljani. v četrtek 14. januvarija 1892.
Letnili XX.
Državni zbor.
Z D u 11 a j a , 12. januvarija.
Trgovinske pogodbe.
Od 79 vpisanih govornikov prišli so včeraj v istini samo štirje na vrsto. Dr. Kramar napadal je nove trgovinske popodbe zlasti zaradi tega, ker se je bati, da nas Nemčija preplavi s svojimi indu-strijalnimi izdelki in na ta način veliko škodo prizadene naši industriji.
Polajšava pri carini od žita in živine niso dosti vredne, Nemčija bi jih bila morala dovoliti sama od sebe; razveu tega imajo pri žitu največji dobiček ogerski žitni kupci.
In ves ta navidezni dobiček splava po vodi, če se Nemčija pogodi z Rusijo in ž njo sklene jednako pogodbo, ker potem ruska živina in rusko žito popolnoma izpodrine naše pridelke in našo živino.
Tudi iz političnih razlogov mu trgovinske pogodbe niso všeč; vtrditi imajo trodržavno zvezo mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo, ali Cehi niso prijatelji tej zvezi, in sicer ne samo iz narodnih ozirov, ampak tudi zaradi tega ne, ker po njihovem mnenju trodržavna zveza ne varuje evropskega miru ampak ga marveč spravlja v nevarnost.
Peez je nasprotno poudarjal, da so nove pogodbe mirovne pogodbe, med industrijo in kmetijstvom , med Avstrijo in Ogersko, med Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Da se pa tem laglje izvrše te pogodbe, bi se morale po njegovem mueuju vpeljati mirovne sodbe, zato priporoča zbornici, da pritrdi od njega v tem smislu nasvetovani resoluciji.
Italijansko-dalmatinski poslanec Bonda je ugovarjal pogodbi z Italijo zaradi carine na vino, ter kouečno predlagal resolucijo, ki vladi naroča, da naj pravočasno preudari in ukrene, kako bi se dala odvrniti škoda, ki po novi italijanski pogodbi preti našim vinorejcem.
Poslanec Šuklje, čigar govor Vam pošljem v prilogi, je obširno razpravljal carino na vino in priznaval, da preti velika nevarnost vinorejskim deželam, zlasti Dalmaciji, južnim Tirolam in deloma tudi našemu Primorki.
Ali pj njegovi sodbi ta nevarnost ni tako blizu; Italija svoje carine nam nasproti ne more znižati na 5 lir in 77 centezimov, nasproti Franciji pa obdržati sedanjo visoko carino, ker bi si s tem nakopala sovraštvo Francoske, ki je močnejša od Italije, in bi se maščevala nad njo.
Tudi se nam ni treba bati konkurence ital.jan- j skega vina, ki se našemu okusu ne prilega; njegovi volilci, ki jih je bil sklical k volilnim shodom v najgl&vnejših vinorejskih krajih, ne protivijo se zato trgovinskim pogodbam in so mu prav dajali, ko jim je rekel, da hoče zilnje glasovati. Pač pa pričakuje od vlade, da bode domačo vinorejo kolikor mogoče podpirala z nizkimi voznimi tarifi in s krepko podporo zoper uničevanje vinogradov po trtni uši.
Kram aru nasproti je s številkami dokazoval, da zuižana žitna carina ne koristi samo Ogrom, ampak tudi nam, ker se iz naše polovice n. pr. ovsa več izpelje, kakor iz Ogerske; da bi bila Nemčija težko sama od sebe znižala žitne tarife, ker bi se bili nemški poljedelci upirali takemu znižanju itd.
Najvažnejše so bile zadnje besede govornikove, ki so zadevale politično stran. Poudarjal je, da so vajeni slovenski poslanci skupno glasovati pri vseh vprašanjih, zlasti pri vseh političnih vprašaujih. Pri trgovinskih pogodbah pa ne bodo skupno glasovali, ampak vsak bode glasoval tako, kakor zahtevajo koristi volilcev in mu veleva njegovo prepričanje, to pa zaradi tega, ker jih pri trgovinskih pogodbah ne vodijo politični, ampak zgolj gospodarski oziri. Sicer pa je priznaval, da slovenski poslanci odobru-jejo trodržavno zvezo, ne sicer iz uarodnih ozirov, ampak zaradi tega, ker vidijo v tej zvezi poroštvo za najboljši blagor narodov, za ohranitev evropskega miru I
Sklep seje ob polu 5. uri popoldnč.
Danes je bil prvi govoruik tirolski poslanec baron Dipauli, ki je govoril zlasti zoper vinsko carino in ostro prijemal vlado, da je južno Tirolsko spravila v tako razburjenost, ko bi morala vendar-le vedeti, da se že sama po sebi nagiblje k Italiji in da jo le še gospodarske razmere vežejo na Avstrijo.
Z a njim je govoril tirolski poslanec G as ser in kritikoval posamezue določbe trgovinskih pogodb, češ, da so za planinske dežele v marsikaterem oziru slabe, da bodo pa njegovi tovariši vendar le glasovali za nje, izvzemši pogodbo z Italijo, kateri ne morejo pritrditi.
Tretji gov.ornik je bil češki poslanec A d a m e k, ki je čez poldrugo uro govoril proti pogodbam in jih pobijal iz enakih razlogov, kakor včeraj doktor Kramar.
Za njim je moravski nemško-liberalni poslanec Gomperz zagovarjal pogodbe, ki so v splošnem oziru ugodne za avstrijsko trgovino.
Sledil mu je tirolski poslauec Terlago, ki se je zopet obračal proti carini ua vino, ne da bi bil po temeljitem govoru barona Dipaulija povedal kaj novega.
Ko to sklepam, je štiri popoldne in govori grof Coronini Fraue, čigar govor hočem v prihodnjem poročilu ocenjevati. Za njim bode konec seje in pride jutri kot prvi govornik na vrsto slovenski poslanec R o b i č.
Govor g*, poslanca dr. Gregor ca
v državnem zboru dne 16. decembra 1891.
(Dalje.)
Jaz pa mislim, da Njega ekscelenca ima malo upanja, da bi izpolnil to majhno obljubo, kajti slovenski deputaciji s Koroškega je naravnost rekel: „Slovenskih uradnikov nemam." Res je, da jih bode v bodoče še manj imel, če ostanejo sedanji deželni načelniki na svojih mestih ali se pa umaknejo drugim, ki bodo ž njimi jeduacega mišljenja, če bodo tako delali s slovenskimi uradniki, tako ravnali z adjuti, ki jih imajo na razpolago, kakor do zdaj. Resnica je, da slovenski uradniki težko napredujejo v službi. Mnogokrat jih še prestavijo v nemške ali italijanske kraje. To mora slovenske ju-riste odvračati od politične službe. Ker so z doma večkrat revni, jim tudi večkrat niti mogoče ni, posvetiti se politični službi, ker so jim adjuti popolnoma nepristopni. (Čujte! na desnici.)
LIST L K,
Z Hove Seelandije.
(Po zasebnem pismu.)
(Konec.)
Med vsemi prizori, katere sem videl v Avstraliji, ostaneta mi dva gotovo v trajnem spominu : mesto Sandhurst z zlatim rudnikom (150 milj od Melbourna), vožnja v dno najgloblje rudniške jame in delovanje v nji. Nista še pretekli dve minuti, odkar se je premaknil naš voz, in že smo v dnu rudnika 2408 črevljev pod zemskim površjem.
Öudapolna je tu narava. Stal sem v gorah v pokrajini Neu Süd-Wales: za menoj brezmejen gozd z velikauskimi drevesi, 3—400 črevliev visokimi, pred menoj navpično brezduo čez 2000 črevljev globoko, spodaj jednakomerno zelena dolina, okoli 1 miljo široka. Gost, še ne dotaknen gozd pokriva vso dolino, a velikanskih dreves oko niti ne more razločevati, vse se spremeni v zeleno pregrinjalo. Tako natančno navpične so tukaj kamenene steue, da prileti kamen, katerega spustimo čez rob brezdua,
naravnost v vrhove spodaj stoječih dreves, ne da bi se kje dotaknil stene; 11 sekuud smo našteli, da smo opazili, kako je kamen padel spodaj na zemljo. Več majhnih slapov pada čez te stene, toda vetrovi razprši njih vodo na drobno, predno dosežejo tla.
Objadrali smo Tasmanijo na jugu ¡d obiskali Port E^perance in glavno mesto Hobart. Po železnici sem prepotoval otok (malo večji nego Češko) in preživel en dan v velikem mestu Lanceston. O Tas-maniji bi mogel popisovati le naravno krasoto: pra-gozde, reke, bazaltove gore, silovite čeri itd. Naj-krasnejši pa so fjordi na zahodnem obrežju južnega otoku novo-seelaudskega, mod njimi najmogočnejši je Milford Sound, kjer smo ostali dva dni. Južue gore, katerih slemeua so zavita v večni suegiu led, skončujejo se tako strmo ob morju, da ua celem zahodnem obrežju ni nobene naselbine. Skalne stene so jako visoke. Nepopisljiv je prizor, katerega nudi našim očem slap, ki pada 600 čevljev globoko naravnost v morje; za n]im pa se dvig» v oblake 9300 črevljev visoka gora Earushau.
Ko smo nekega lepega, solnčnega dopoldne tod mimo jadrali, bil je prizor orjaških goni z bujnim rastlinstvom, premnogimi slapovi, leduiki itd.,
ki so se v smaragduo-zeleni vodi zrcalili, jednako prijeten, kakor mogočen. Iz zelenih gozdov je donelo neprenehoma ptičje petje, blizu morja so sedeli okorni pingu'iii, stegovaje svoja čudna krila, kakor bi se veselili sinjega obnebja in blagodejnega solnca. Dasi izmed naših častnikov gotovo uikdo v prejšnji noči ui zatisnil očesa, ker je vihar ladijo silovito semtertja premetaval, veudar se nismo mogli dovolj uagledati t« mičue prirodne lepote, in se nasititi ljubke toplote, katero bi z mrzlimi viharji neposredno prošlih duij niti primerjati ne mogli.
Kako drugačuo pa je bilo morje, ko smo dva dui pozueje odtod odpotovali! Prejšnjo noč je curkoma lilo, sedaj pa jo semtertja vlekel veter oblake, kateri so se vlačili včasih po morskem površju, včasih okoli slemenov najvišjih goril, kjer je snežilo. Vsi hudourniki so hitro narasli, slapovi so se po-desetili, in v resnici štel sem jih na stotine. Mnogi so se drvili dozdevno naravnost iz temnih oblakov, ki so se na višinah utaborili, 2000 — 3000 čevljev globoko v morje.
O pragozdih v Milford Souod-u in o tukajšnjem povsem nenavadnem rastlinstvu, mogel bi napisati zopet nekaj pol; euako o življenju tukajšnj li
Ta visoka zbornica vsako leto dovoli denar za ad jute konceptuih praktikantov v politični službi. Tako je sisteraizovauih v Gradcu 20, v Celovcu 8, v Trstu 10, vkupe 38 mest z adjuti. Koliko jih pride na Slovence, ne vem, ali bojim se, da nobeno. (Cujte! na desnici.)
Sedaj pa prestopim na drugj nedostatek mnogo hujše vrste. Poslednji čas pošiljajo se k nam uradniki, ki ne skrivajo nasprotstva proti nam, temveč ga očitno kažejo in se ne boji, nas žaliti in obre-kovati.
Hočem navesti le nekatere slučaje. V Ljubljani je bil uradnik — iu je menda še vedno — ki se je predrzuil, javno slovenski iu hrvatski narod grditi — odpustite mi izraz — z besedo „Sauvolk". (Viharni klici na desni: Cujte! Cujte! — Predrznost! — Škandal! — Avstrijski uradnik! c. kr. uradnik! — Neverojetno ! — Surovo!) Ta nečuven dogodek je prišel v razgovor tudi v kranjskem deželnem zboru. To pa ni imelo nobenih posledic, in jaz mislim, da še tam uraduje (Cujte 1), ali da ostanem pri prispodobi, katero je on rabil, da še sedi pri koritu pri sovražnem „svinjskem narodu" in tam vsak dan ž njim ji.
V	Novem Mestu je uradoval okrajni glavar, ki je s svojimi izgredi vedno vznemirjal prebivalstvo. Ubogega Slovenca je na cesti krvavo ranil s svojo službeno sabljo (Cujte! Cujte! na desnici) in ga je za to obsodilo kazensko sodišče. Po gostilnah in zasebnih hišah je zasledoval dijake, če pojo slovanske pesmi, in kmalu potem je v Graški „Tages-post" izšel članek, v katerem se slovenski dijaki grde iu obrekujejo kot panslavističui agitatorji.
V	Sinju v Dalmaciji je v osmem desetletju uradoval uradnik, ki je svojo nepristrauost in naklonjenost hrvatskemu prebivalstvu kazal s tem, da je pri volitvah se očitno postavil na stran italijanskih nasprotnikov.
Njegova dotična dela zaznamovana so v sejnih zapisnikih dalmatinskega deželnega zbora. Dobil je z Dunaja 800 gld. za agitacijske namene. (Cujte! na desnici.) Naroduo duhovščino tožil je prt škofih iu drugih oblastvih. Pil je in agitoval z italijanskimi fakini po gostilnah, poskušal je hrvatske vo-lilce z žandarji in uuiformovanimi uradniki odvračati od volitev. Hrvatske volilen je podil iz volilne dvorane, ko so oddali glasove, italijanske je pa pridrževal za agitacijo.
To postopanje je tedaj vzbudilo tako nevoljo, da bi bilo prišlo do krvavih pobojev, da neso hrvatski domoljubi pomirili naroda. Hrvatje zmagali so vzlic vsemu temu in agitatorskega okrajnega glavarja prestavili so v Istro, kjer nadalje igra ravno tako ulogo. (Poslanec Vašaty: Lepa uloga!)
O novejših in najnovejših junaških delih tega pospoda se bode tako še govorilo v tej visoki zbornici, ko pride na vrsto ver fikacija volitve poslanca dr. Laginje. Meni ni treba torej več govoriti o tem.
(Dalje slčdi.)
Politični pregled.
V L j u b lj a u i, 14. januvarija.
T* ©Tfcriasaf«* dol.o.
Mladočehi. Vse kaže, da je razpor mej Mladočehi vedno večji. Klub bi že bil davno raz-pal, da se obe stranki ne bojita javnega mnenja.
prebivalcev, a solnce je že zašlo čez pričujoče moje pismo — na konec ni treba misliti.
Ob neprijaznem zahodnem obrežju južnih otokov smo jadrali proti severu iu skozi Cookovo cesto na vshod. V glavnem mestu Wellingtonu smo ostali nekaj dni. Zuačilno je za to mesto, da so skoro vse hiše tukaj leseue, in sicer zaradi pogostih potresov, ki pa v sedanji dobi ne prouzročujejo več toliko ne.-reč, kakor nekdaj; le dovažanje stekla za okna •"»navadno veliko. Stanovalci so bili pred kakimi etimi leti še kanibali, sedaj so že vsi pokrist-. Pisal bi še kaj o vulkaničnih prikaznih na h otokih in o vročih studencih, a bilo bi ^uuoi rno.
Cez 10 ali 14 dni odrinemo iz Aucklanda. Jadrali bomo čez „tihi ocean" (ime se mi zdi prava ironija) v Patagonijo in v Maghellans-ovo ožino. Tam se mislimo zopet pomuditi in iskati izgubljeno ladijo Ivana Ortha. Potem bomo potovali ob vzhodni strani južne Amerike in več ali manj postajali v Bueuos Ayre8u, v Braziliji, na Št. Heleni, Ascenzi-jonu, Azorih, Madeiri in slednjič v Gibraltarju, kamor dospemo meseca decembra . . .
Dr. Gregr in Vašaty sta že večkrat priganjala realiste, da naj izstop jo iz kluba, ker so zatajili program, na podlagi katerega so bili izvoljeni. Realisti pa odgovarjajo, da u»j izstopijo radikalci, ker so v manjšini. Nikdo se prvi izstopiti ne upa, da bi se potem ne reklo, da je on s svojo nestrpljivostjo zakrivil razpor. Večina pa tudi nema toliko poguma, da bi manjšino porinila iz kluba. Tako bode pač nekaj časa vse pri starem ostalo, ali dolgo to tako ne pojde.
Bilinski. Kakor se govori, Bilinski ni za tako nizke tarife na državnih železnicah, kakor je bil baron Czedik. On se v tem popolnoma strinja z Mladočehom Kaizlom, ki je opozarjal, da se je treba ozirati tudi na državne finance. Czedikova tarifna politika baje ni imela ugodnih finančnih posledic, zatorej hoče Bilinski hoditi druga pota. Želeti je pač, da bi sedanji predsednik državnih železnic ne zagazil v nasprotno napako ter s previsokimi tarifi no oviral prometa.
Madejski bode baje imenovan predsednikom višjega deželnega sodišča za zapadno Galicijo v Krakovem namesto Zborovvskega. Tako vsaj piše „N. W. T." Če je to res, zgubi zbornica poslancev jednega jako nadarjenega iu marljivega člana.
Ogersko. Grof Apponyi sedaj z vsemi silami agituje proti vladi. Mej drugim propoveduje, da on ni nasprotnik pogodbi z Avstrijo, da se pa mora ta pogooba še razširiti. Potem se zaganja v skupno vojsko in sploh v vse, kar še /eže Ogersko z Avstrijo, V vsem se \idi, da se zmerna opozicija prav nič več ne loči od skrajnih levičarjev. — Deputa-cija iz Temešvara je grofu Szaparyu ponudila mandat, katerega je tudi vsprejel. Proti tej deputaciji je ministerski predsednik razvil program vladne strauke, naštel jej reforme, katere je treba izvesti. Dosedaj je Temešvar zastopal neki poslanec, ki je bil na pol Appolony-jev pristaš.
Nemčija. Še ta teden se snide pruski deželni zbor. Predložil se mu bode takoj v prvih sejah načrt novega šolskega zakona. Po tem načrtu bodo se vse nove šole osnovale na verski podlagi. Za vsako šolo se bode postavilo posebno šolsko načel-ništvo. Šolsko načelništvo bode imelo istotako verski značaj, kakor šola. V njem bode veroučitelj, učitelj in več mož, katere volijo hišni gospodarji, krajni šolski nadzornik, če že ni duhovnik sam šolski nadzornik, in pa župani všolanih občin. Vsak otrok mora obiskovati šolo in se učiti tudi veronauka. Pouk veronauka se bode vredil v sporazuraljenju z dotičnim cerkvenim oblastvom, katero mora tudi potrditi knjige za verouauk. Izobrazba učiteljev ima se postaviti na versko podlago. Za vzdrževanje šol skrbe občine. Najnižja plača učiteljeva je 1000 m., poleg tega pa še prosto stanovanje in starostne pri -klade. Vidi se, da se Nemčija, ki je v omiki pred nami, ne boji verskih šol, le v Avstriji se nekateri kar stresejo, če se o verski šoli le izpregovori.
Rusija. Naslednik generala Gurka bode baje veliki knez Vladimir. Za Poljake bi bila taka pre-memba ugodna, ker veliki knez Vladimir je pravičen in svobodoljuben mož. On bi gotovo ne pospeševal zatiranja poljskega elementa. Gurka bodo baje odstranili zaradi tega, ker je carju pošiljal laž-njiva poročila o razmerah na Poljskem. General je seveda hotel peterburške kroge prepričati, kako se prebivalstvo vedno bolj zanima za ruski jezik in pravoslavje, dočim je v resnici vse drugače.
Grška. Komisija, ki se posvetuje o predlogu, da se toži prejšnje grško ministerstvo, je že končala skoro vse svoje delo. Zavrgla je vse točke raz-ven jedne, jedno pa ima še rešiti. Sedaj je zbornica šla na počitn'ce, dotična komisija tudi. Pričakovati je pa, da bode vsa pravda naposled v vodo pala.
Anglija. Imenovan je že novi angleški vele-posl&uik za Carigrad. To mesto je dobil poslanik v Madridu, Sir Francis Clare-Ford. O novem veleposlaniku se mnogo ne ve, ker dosedaj ni imel prilike, pokazati se v evropskih vprašanjih. Ford je že skoro štirideset let v diplomatični službi in ga hvalijo, da je jako previden in premeten. Pričakovati je torej, da bode pravi mož za svoje novo težavno mesto.
Algir. Francoskemu senatu je Tauliat zopet predložil obširno poročilo o slabem vladanju v Al-giru. Francoska oblastva samooblastno domačine ob-dačujejo, jemljo jim zemljo in čede, ali pa njih zemljišča s tem uničujejo, da odvajajo vodo. To je tudi uzrok, da domačini sedaj bolj sovražijo Francoze, nego so jih iz začetka, in da bi Španija se hitro lahko polastila Algira, ko bi le poprej dobila Maroko.
Maroko. Kakor se kaže, da posredovanja evropskih držav ne bode prišlo v Maroku. Francija ne pusti, da bi se Španija polastila te pokrajine, Španija pa zopet te dežele ne privošči niti Frauco-zom, niti Angležem. Zaradi nasprotja mej evropskimi državami se bode še nadalje ohranilo moha-medansko gospodstvo v Maroku, kakor se tudi v evropski Turčiji. Kdaj bi že Turkov ne bilo v Evropi, ko bi mei evropskimi državami ne bilo take nevoščljivosti. Častno pač ni za kulturo in krščanstvo, da se tako podpira mohamedanstvo.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 12. januvarija. Dne 4. t. m. je naš
rojak g. Trtnik prvič nastopil pred občinstvom dunajskim. V koncertu svojega slavnoznanega moj-stra-pevca Mancia nastopil je pred najstrožjimi kritiki evropskimi in pred občinstvom, ki posluša dan na dan le mojstre svojih strok ter je vsled tega zelo razvajeno.
In vendar je i istim poslušalcem izvabil najmlajši naš operni pevec občno pohvalo, da, še več, opetovano izzivanje in ueštevilne „dobro"-klice, kar je na Dunaju povsem najvišja stopinja odobravanja.
V veliki koloraturni ariji Huonovi v „Oberonu" j razvil so je glas našega junaškega tenorja do vse , svoje mogočnosti, ter pokazal, da bi zadoščal še za ; mnogo večje prostore, nego je Bosendorferjeva dvo-I rana, in to popolnem. A ista arija mu je podala priliko, i pokazati svoj dobro izvežbani mezza-voce.
Že vse to mu je priborilo skrajno pozornost j 3icer vedno pozornega dunajskega občinstva. Ko pa ' je v konečnih taktih zapčl dva visoka „c", očaral je občinstvo, ki ga ni nehalo po končani ariji izzivati, dokler je naš rojak ni ponavljal.
Vspeh njegov je bil odločen, in če mu je pri prvem nastopu početkoma še utripalo nekoliko srce, je drugič prost vse bojazni le še čistejše in krep-kejše proizvajal juuaško svojo vlogo.
Tudi drugič izzval je isto, če mogoče, še sil-nejše odobravanje, — in mi Slovenci prisotni bmo ce veselo oddahnili, kajti vedeli smo, da nam je v g. Trtniku zopet vzrastel naše gore list na parketu dunajskem, kjer po smrti nepozabnega Blaža Fi-scberja nismo imeli zastopnika.
Radosti se nam je divilo srce, videč sijajni njegov vspeh, kajti zagotovljeni smo bili, da mu tudi najstrožji, zajedno pa proti Slovanom neopravičeno pristranski tukajšnji kritiki, kateri so hoteli i Dvcfaka i Ondfička uničiti, vzeti ne bodo mogli, kar mu je vse občinstvo brez razločka prisodilo.
Opravičeno bilo je naše veselje, kajti priznali so , da ima mladi umetnik „fenomenalen" glas, akopram so ga i v posledici opominjali, da si priuči boljšega izgovarjanja.
Prvo je odločna trditev, drugo pa nekaka opazka-coklja, katera naj novincu ono vzame, kar se mu po njihovem mnenju preveč prisodi v po-četku. Ševida tega omeniti niso hoteli, da v koloraturni ariji nikdar izgovor ni toliko jasen, kot v romantični.
, No, pa to vse nam ne prouzroča skrbi j, kajti osveščeni smo, da bode gosp. Trtnik, če je že na Dunaju kot mladenič v koncertu dosegel tolik vspeb, i poslej in drugod nastopal v slavo slovenskemu | imenu.
Z Dovjega, 11. januvarija. Že lansko leto je ; tukajšnji župan g. Jakob Janša poskušal ustanoviti i prostovoljno gasilno društvo, za katero je tudi nekaj denarjev nabral, ali nabrana svota ni zadoščala. Ker i ljudstvo ni bilo posebno vneto za to, da bi se bilo | vpeljalo gasilno društvo, tako tudi g. Jakob Janša ni imel pravega veselja in upanja, da bi se bilo kaj j napravilo.
Pretečeno leto v jeseni pa je dobil g. Janša \ posebno veselje in pogum za ustanovitev društva, i ter sta šla on in prvi občinski svetovalec J. Pezdirnik j jeseui v Ljubljano in sta kupila pri gosp. Samassi i novo brizgalnico in tudi cevi; vse vkupe je stalo i nad 700 gld. Gosp. Janša je zmiraj ljudi k temu i spodbujal in napeljeval, kakor jih tudi še zdaj, da | so pristopili k društvu in isto podpirali z denarjem. Precej se je že nabralo denarja, pa vendar bodemo morali še mnogo zložiti.
Pristopilo je k društvu že 29 mož in 6. t. m. je bila v tukajšnji šoli volitev, pri kateri so bili navzoči gg. M. Klinar, načelnik radovljiškega gasilnega društva, Ivan Rabič in Franc Pretnar, Ivan Rakovec, bivši načelnik v Begunjah itd. Za načelnika bil je izvoljeu g. J. Janša, za namestnika g. Franc Jeglič. G. J. Rakovec je prav navdušeno nagovoril zbrane člane novega gasilnega društva, kateri so ga vsi jako pazljivo poslušali. G. Rakovcu in drugim navzočim gospodom pa moramo izreči iskreno zahvalo, ker tako radi ljudstvo spodbujajo in podpirajo ter podučujejo nove gasilce.
Hvalo moramo izreči tudi g. županu J. Janši in učitelju gosp. Francu Jegliču, ki sta se mnogo trudila, da se je društvo ustanovilo, ki je jako potrebno. Hvala tudi vsem tistim, ki so za dovško gasilno društvo kaj darovali, Prosimo pa vse tiste občane, ki še niso nič darovali, uaj bi se spomnili
novega društva. Pohvaliti pa moramo tudi vse može in mladeniče, ki so takoj in v tako obilnem številu pristopili k društvu. Želeti bi pa bilo, da bi za-naprej še napredovali in podpirali gasilno društvo. Žal, da so še kateri posestniki v'občiui, ki nečejo nič darovati za to potrebno stvar in še celo nekateri pravijo, da treba ni te reči. To ni modro I Kaj bi vendar neki bilo, ko bi pri eni ali drugi hiši ogenj nastal, katerega nas Bog varuj, in ne bi imeli ničesa v roke vzeti. Ker se je pa to potrebno društvo ustanovilo, vendar si moremo veliko v taki nesreči pomagati. Bog daj, da bi se kaj takega nikdar ne zgodilo in da bi brizgalnica nikdar nobenemu posestniku ne koristila!
Dragi občani, torej vas lepo prosimo, podpirajte gasilno društvo, kajti zagotovljeno naj vam bode vsem, da se ne bode nikdar kesal, ako je kdo kaj ali bode kaj daroval za to potrebno stvar.
Občan.
Iz Ptuja, 12. januarija. „Slov. pevsko društvo" v Ptuji je v svoji zadnji seji dné 6. januarija 1892 sledeče sklenilo: 1. „Veliki koncert" se bode letos vršil dné 14. avgusta in s;cer v Šoštanju v dični Šaleški dolini.
Upamo, da bode udeležba izredno velika, ker je lansko leto naš koncert izostal, ker v Šoštanj lahko uporabljamo novo železnico in ker bode marsikomu dana prilika spoznavati krasno Savinjsko in Šaleško dolino. 2. Pele se bodo večinoma pesmi, ki so bile ¿a lani odločene ; natančnejši vspored koncerta se bode pravočasuo naznanil.
P. n. gos. poverjenike pa prosimo, naj skrbé za to, da se bodo jele pesni takoj vežbati, posebno sedaj v za to jako pripravnih zimskih večerih.
Vsa slavna društva opozarjamo na ta naš „Veliki koncert" ter prosimo, naj svoje veselice tako vredijo, da jim bode moči udeležiti se dneva, kateremu je naloga pokazati krasoto in moč slovenske pesni, kateremu bode naloga zbrati vso slovensko razumništvo, kakor priprot-ti narod v skupno raz-veseljevanje.
Iz Šmarije, 10. januarija. Dné 5. t. m. je umrla gospa Ana M&zek, pcsestuicn stare gostilne pri Za-vriščeku. Pogreb je bil prav slovesen iu skoraj nenavaden. Zapustila je lepo dedščino svojim sorodnikom, spomnila pa se je tudi naše šole. Žal, da se Di našla še katera dobra roka s podporo, da bi bili mogli razširiti šolo v štirirazrednico, ker otrok je tudi za sedanje tri razrede preveč.
Vendar je pa že to dosti, kar se je zgodilo minolo jesen, ko se je šola primerno prezidala.-Slovesnost je bila prav vspodbudna. Neki dopisnik Vam je že nedavno opisal to slovesnost, vendar je pa opustil povedati, da je preč. g. dekan v cerkvi pred sv. mašo zbrane stariše in otroke nagovoril v jako izbranem govoru ter jim prigovarjal, kako naj stariši in otroci izvršujejo svoje dolžnosti. Spominjali smo se tudi dobrotnikov, pred vsemi presvetlega cesarja, ki nam je za šolo podaril lepo svoto. Po sv. maši se je zapela tudi cesarska pesen.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. januvarija.
(Presvetli cesar) je podaril 300 gld. občini Štanjel, da se razdele med prebivalce, poškodovane po toči.
(Imenovanje.) Presvetli cesar je državnega nad-pravdnika v Gradcu, dr. V. L e i t m a i e r j a , imenoval za dvornega svetovalca najvišjega sodišča. — Gdč. Ana V i č i č iz Ljubljane, ki je nedavno z odliko naredila strokovno skušnjo, je od naučnega ministra imenovana učiteljica za matematično-teh-nično skupiuo na c. kr. ljudski in meščanski dekliški šoli v Trstu.
(Osobna vest.) C. g. dr. J o s i p D o 1 e n e c, suplent bibličnih ved starega zakona in orijentalskih jezikov na tukajšnjem bogoslovskem učilišču, je imenovan pravim profesorjem.
(Nevarno zbolel) je č. g. Ivan Germ, župnik v Škocijanu pri Dobravi, ter je bil previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Tudi njegov kapelan č. g. Frauč. Avsec leži bolan na pljučnici. Priporočata se v molitev.
(Umrl) je dne 12. t. m. občespoštovani posestnik Ivan Povše, po domače Mačkovski, iz Kleno-vika pri Škocijanu na Dolenjskem. Rajnik je bil mnogo časa ključar pri podružnici sv. Tomaža v Zagredu, predsednik krajnega šol. sveta in obče zelo priljubljen mož. Pogreb je bil danes. N. v. m. p. ! — V Godiči pri Kamniku je včeraj umrl
g. posestnik Ugon Kronabethvogel v 54 letu döbe svoje.
(Popravek.) V včerajšnji notici „Statistika ljubljanskih fara" za 1. 1891 naj se čita, da je bilo v duhovniji sv. Nikolaja rojenih 45, ne 5.
(Kranjski deželni šolski svet) je v zadnji seji gg. profesorjem Fr. Levcu in V. Vossu v Ljubljani in J. Vrhovcu v Novem Mestu izrekel svoje priznanje za njihovo slovstveno delovanje.
(Drnžbi sv. Cirila in Metoda) je volila 5 gld., umrla M. Hribar, posestnica v A r t i ž j i Vasi pri Zatičini. Bog plačaj!
(Vincencijeva družba v Tržičn.) Družba sv. Vin-cencija v Tržiču v podporo revežev razposlala je koncem leta računsko poročilo o svojem delovanju. Iz poročila povzamemo, da je konferencija podpirala na mesec povprek po 45 revežev. Dohodkov je družba imela 947 gld. 66 kr., troškov pa (za jedila, stanarino, podporo v denarjih, obleko in obutov) je bilo 881 gld. 34 kr. Ob koncu leta je torej imela blagajna 66 gld. 32 kr. gotovine. Vsi preblagi dobrotniki tržiški, zlasti načelnik konferencije župnik č. g. F. Spendal zaslužijo iskreno zahvalo vsacega prijatelja revežev za tolik trud in požrtvovalnost. — Ali bi ne bilo prav in potrebno, ko bi se tudi po drugih večjih krajih napravile konferencije Vincen-cijeve družbe? Vzlasti tega društva imeBoma priporoča zadnje pastirsko pismo avstrijskih škofov, namenjeno katoliškim duhovnikom.	;
(Miklošičevo podobo) je naslikal štajerski rojak g. Fekonja, ki je sedaj dovršil svoje nauke na du- | najski akademiji. Podobo je naredil po obrazu, in ; sicer zadnje leto življenja slavnega učenjaka doktorja viteza Miklošiča. To podobo je kupil kranjski de- ; želni muzej.
(Iz Leskovca) na Dolenjskem se nam poroča: ; Dne 11. t. m. sem bil brzojavno poklican k č. g. župniku v Škocijanu, ki je nevarno obolel. Prejšnja dva dni je deževalo iu Krka je izstopila pri Hrvaškem Brodu. Misleč, da voda ni globoka, peljemo se dalje kakih 40 metrov, na pol zmrzla voda je pokala pod kolesi. Naenkrat pa smo z vozom popolnem v vodi. Ko bi 6e bili le ganili dalje, zvrnili bi se bili v strugo. Kaj storiti? Cesta je ozka, jarki neznani. Na bregu stojita dva voza in nekaj ljudi, a pomagati si ne upajo. Hlapec se vjunači, skoči v vodo in tako spravimo voz na suho. Ker se tu ob vsakem deževju ponavljajo povodnji, naj bi vendar kdo preskrbel svarilno znamenje ob cesti. Ko bi bilo po noči, gotovo bi se bila zgodila nesreča.
(V Mariborn) je umrl g. Ivan Zimšek, bogo-slovec III. letnika. N. v m. p. I
(V Celju) mislijo na nov „slovenski" list, ali kakor „Deutsche Wacht" piše, da je že čas, .an die Herausgabe eines volksfreundlichen wendischen Zeitungsblattes zu schreiten". To se „jim" baje ne more več dopadati, da bi se ljudstvo, s katerim so Nemci na Štajerskem stoletja v miru živeli, naenkrat sistematično vzgajalo za mržnjo in sovraštvo proti, svojim duševnim in mnogoterno tudi materijalnim kruhodajalcem. Tako stanje zahteva krepko odpomoč iz obzirov nacijonalnih, provincijal-nih, državnih in gospodarstvenih. Celjska „Wacht" dalje sodi, da „Nemci" nimajo samo pravice, ampak imajo tudi dolžuost, da sodelujejo pri vodstvu kmetov, katere z „Nemci" vežejo stare skušeue vezi dobrohotnega prijateljstva. List pravi, da je naloga novemu časniku poštena in dosegljiva, ter naznanja, da so nekateri znameniti tovariši-strankarji v Gradcu obljubili podporo, konečno se obrača tudi do ostalih „prijateljev ljudstva", češ, naj vsak po svojih „močeh" skrbi, da bo misel dobila kosti iu meso. — Naše ljudstvo je v javnih zadevah dovolj izurjeno. Ono ne „sovraži" Nemcev in si to „sovraštvo" in „mržnjo" domišljujejo samo ekstrauemški „Nemci", katerim naš narod ne mara vjeti se na „liberalne" limanice. Ljudstvo bode „uovi list" znalo ceniti po vrednosti, tako, kakor je podoben list ocenilo že pred šestimi leti, list, ki je pod imeuom „Kmetski prijatelj" delovati začel pred državuozborskimi volitvami in je luč sveta zagledal ravno tisto nedeljo, ko se je po cerkvah bralo evaugelje, govoreče o — lažiprerokih, kakor da bi mladi „Kmetski prijatelj" hotel s tem napovedati, kakšen „prijatelj" da bode . „kmetskemu" ljudstvu. Toda nekega dne je po j „trudapolnem delu" vsled „sušice" mirno zaspal na j žalost le nekaterim „Nemcem" v Celju.
(Gospodarsko društvo v Ptuji) razposlalo je okrožnico, v katerej pravi, koliko nevarnost obeta določba v § 5., točka III., v zapisuiku k trgovinski ,
pogodbi avstro-ogersko-italijanski. Po dotičnej določbi bi namreč Italija sama smela določevati carina za vino, ki bi se od ondot privažalo k nam. Italija pridobiva vina za milijon hektolitrov več, kakor ga rabi doma In če rečeni odstavek dobi postavno veljavnost, lahko se pripeti, da bo Italija s svojim vinom preplavila naše kraje, seveda na veliko škodo našim vinorejcem, kateri se itak že zdaj morajo vojskovati s trsovo ušico in trsovimi boleznimi. Na Ogerskem, Nižjeavstrijskem in Tirolskem so poklicane korporacije že storile potrebne korake. Vsled tega je tudi gospodarsko društvo v Ptuju sklenilo, da do ministerstva odpošlje deputacijo, a državnemu zboru izroči prošnjo, naj državni zbor ne odobri odstavka 5. III., ali pa se isti za avstrijske producente najugodnejše stilizuje. (Primeri v štev. 7 priobčeni govor g. poslanca Povšeta.) S Tirolskega je že več občin obrnilo se do ministerskega predsednika in do ministra za poljedelstvo, tudi deželni odbor se je pridružil gibanju. Italija je svoje vino izvažala večinoma na Francosko, v novejšem času pa tudi Francozje imajo več lastnega vina, a Italija bo si za svojo kapljico iskala pot v Avstrijo. Upamo, da bo se zamotana zadeva menda še povoljno raz-vozljala.
(Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske)
od 3. do 9. t. m.: Novorojenih je bilo 22 (37 3°/00), umrlo jih je 35 (60'l°/oO), in sicer 10 za ošpicami, 1 za tifuzom, 1 za davico, 5 za jetiko, 1 za pljučnico, 16 za raznimi boleznimi, 1 umorjen. Med mrtvimi je bilo 5 tujcev, 9 v zavodih. Zbolelo je 67 oseb za ošpicami, 3 *,a škerlatico, 2 za davico, 23 za hripo.
(Živinska kuga na parkljili in gobcu) na
Kranjskem je po uradnem izkazu od 4. do 11. t. m. še v petih okrajih (Postojina, Ljubljana, Logatec, Novo Mesto in Črnomelj); okuženi ste 102 kmetiji z 238 živinčeti.
(Pri sv. Juriji ob železnici) so začetkom tekočega leta šolskega razdelili mladež po spolu, usta-novivši lastno šolo dekliško. Glede pouka v nemščini je okrajnošolski sovet v Celju te misli, da se vzdrževalcem šole ustreže tako, da se v tamošnjih šolah pouk v nemškem jeziku razglasi kot neobvezen predmet. Zadeva je prišla do deželnošolskega soveta. Ta je pa za sovet vprašal deželni odbor. In — deželni odbor je odgovoril, da se ne sklada s sodbo okrajnošolskega soveta v Celju ter da istemu ne more pritrditi prin-cipijalno, pač pa znovič naglaša svoje stališče, vsled katerega naj bi pouk v nemščini bil za vse učence obligaten predmet. Vprašamo. Sklada li se ta odgovor s postavo, katerega določuje, da se nikdo ne sme siliti z učenjem drugega jezika.
(Štirje sinovi učiteljski) zasedajo stolice epi-skopske na Nemškem, to so: dr. Fleck v Metzu, dr. Redner v Chelmnu, dr. Korum v Treviru, dr. Simar v Paderbornu.
(Kurijoznm.) V najnovejši številki slovaškega lista „Katolicke Noviny" čitamo , da so na V. v stolici (županiji) trenčinski krčmarji - židovje pri pa-tronu Arminu Popperju, tudi Židu, za katoliške vernike izposredovali župnika. Iz hvaležnosti za to so se od druge strani katoliški občan1 obvezali, da bodo židovom pri volitvi njihovega rabina pomagali.
(Čitalnica v Brežicah) priredi dnč 17. januarja 1892 v prostorih hotela Klembas veselico. Predstavljala se bode veseloigra. Poglavje I., II. in III. Nato sledi petje s prosto zabavo. Vstopnina 30 kr. — Začetek ločno ob 8 uri zvečer. Gostje dobro došli!
Odbor.
(„Slovansko pevsko drnštvo" v Trstu) vabi na koncert, kateri bode v nedeljo, dne 17. januvarija t. ]., v redutni dvorani „Politeama Rossetti" (vhod: via Chiozza). Pri koncertu sodelujejo blagovoljno : gospa Glaser - Diibrowska, gospa Strasser-čechova, gosp. SI. Zurek, gosp. Novotny in slavni tamburaški zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 kr. Sedeži I. reda 60 kr., II. -40 kr., III. reda 20 kr. — Vspored: 1. V. ( „Slovo od lastovke", zbor. 2. J. Maciik: „ glasovi", veuček slovenskih narodnih pesnij, tamburaški zbor. 3. Wieuiawski : „Valse de C( igra na glasoviru gospa Glaser - Dijbrowska. 4. a) Fr. Schubert: „Moj dom", b) I. pl. Zaje: „Domovini i ljubavi", c) Gounod: „Spomladna pesem", poje gospa Strasser-Čechova, spremlja g. Novotny. 5. Ch. de Beriot: „VIL Concert"; igra na gosli g. SI. Zurek in spremlja na glasoviru gospa Glaser-Dabrowska. 6. A. Nedvčd: „Pevčeva molitev", zbor. 7. Gj. Eisenhuth: „Mazurka", udara tamburaški zbor. 8. A. Jiiger: „Valček", po,e gospa Strasstr*
Čechova, spremlja g. Novotny. 9. A. Nedvčd: „Dekletu". zbor. Zbore vodi društveni pevovodja gosp. dr. fe. Glaser.
(Duhovniške premembe v celovški škofiji.) V stalni pokoj stopi veleč. g. dr. Matej Lutmau, župnik v Gorjah. — Župnijo Skočidol je dobil č. g. A. Ga bron, do zdaj provizor v Štebnu. — Prestavljeni so č. g. dr. Jos. Pfohl iz Št. Lenarta v Scbiefiing, č. g. M. Kandolf iz Eržna v nemški Bleiberg, č. g. Al. V a na iz Pusaruice v Št. Lenart. — Menjala sta č. g. M. V au k, župnik v Šmihelu. in č. g. L. Pirker, kanonik v Strassburgu.
(V tobačnih tovarnah) nastala je s 1. januva-rijem jako važna prememba za delavce in delavke. Doslej so namreč za delo nezmožni delavci po daljšem poslovanju dobivali na dan službeni diurnum po lOVi	kr- Mesto tega diurna stopi v veljavo
podpora v slučaju nezmožnosti za delo od 12 do 30 kr. na dan. Ta prememba se tiče tudi delavcev v ljubljanski tobačni tovarni.
Raznoterosti.
—	Srednje šole. V tekočem šolskem letu je t Avstriji tostran Litave 172 gimnazij in 79 realk.
—	Časnikarsko gibanje v Avstriji. V avstro-ogerski državi izhaja po najnovejšem seznamu 1674 časopisov, torej 164 več, nego v minolem letu. Izmed teh je 440 slovanskih, in med njimi 28 slovenskih. Drugi slovanski narodi, na pr. Cehi imajo 300, Poljaki 91, Rusini 21 in Hrvatje tostran Litave 10 časopisov.
—	Dober želodec. V nekem graškem listu beremo, da je dne 12. t. m. prišel neki kmet iz okolice v mesto, da bi dovršil pogodbo s kupcem, kateremu je prav dobro prodal kos zemljišča. Ko je bilo delo končano, mislil si je možiček: ,Sedaj sem pa že zaslužil pešteno kosilce in poliček'. In res, v znani gostilni sredi mesta se vsede za mi jo in prične spravljati pod streho kar po vrsti tako-le: kranjsko klobaso, kos pečene teletine, skledico obar-jene teletine, kos mrzle svinjske pečenke, zopet kranjsko klobaso, porcijo suhe svinjine, še jedno skledico obarjene teletine, zopet porcijo prekajenega mesa, tretjo kranjsko klobaso, tretjo porcijo preka-jene svinjine, kos prekajenega jezika in pa 10 že-melj. To vse je mož spravil v želodec v poltretji uri. Ker ga je tudi žejalo, zvrnil je 35 četrtiok novega vina. Ko vstane, da gre domov, reče na pol glasno: Bo že!
Telegrami.
Rim, 18. januarija. Vojaški list „Eser-cito" potrjuje, da je italijanski vojni minister odpotoval na otok Sicilijo, kjer hočejo narediti utrjen tabor.
Berolin , 14. januvarija. Grof Caprivi je z nagovorom odprl deželni zbor; v nagovoru ne omenja vnanjili stvarij.
London, 13. januarija. Iz Hongkonga se poroča, da se je potopil angleški parnik „Namchow"; utonilo je 414 oseb.
London, 14. januvarija. Vojvoda Clarence je umrl.
12. januvarija.
Pri Maliču: Scwarzer, Leiss, Graf, Schwarz, Kopstein, trgovci, z Dunaja. — Jerkov, davkarski konirolor v pok., iz Virovitice. — Maganzini, trgovec z lesom, iz Beljaka. — Grof Sehniidegg, poročnik, iz VVelsa. — dr. Kugler, fregatni zdravnik, iz Pulja. — Baumgarten, trgovec, iz Budimpešte.
Pri Slonu: dr. Weiss; Charman, Sattler, Puchinger, trgovci, z Dunaja. — Weiss, trgovec, iz Gradca. — Klun iz Bibniee. — Pidelj, posestnik, iz Novašiee. — Kuševio iz Koprivnice. — Fritsch, nadzornik, iz Beljaka. — Blau, potovalec, iz Vol. Kaniže. — Fischer, trgovec, iz Budimpešte.
Pri Juinem kolodvoru: L'pold, mesar, iz Kamnika. — Knaus iz Škofje Loke. — Hans, zasebnica, iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru: Schmirndul iz Malborjeta. — Cvek iz Kamnika. — Weber, potovalec, iz Gradca.
Zahvala.
Prečastiti gospod Ivan Zore, tukajšnji nadžup-nik, blagoizvolil je mengeški trirazrednici podariti jedno podobo presvetlega cesarja v okviru in mnogo šolskega blaga ubogim šolarjem.
Podpisanec se v imenu obdarovancev visoko-častitemu dobrotniku najdostojneje zahvaljuje.
V Mengšu, dne 10. januvarija 1892.
Lovro Letnar,
nadučitelj.
Vremensko «poročilo.
Tržne cene v Ljnbljani
dne 13. januvarija.
Ig1, kr-	jg-)-| ter.l
Pšeni-a. hktl.	...	8 75	Špeh povojen, kgr. .	—	621
Rež, „	...	6 80	Surovo maslo, „ .	-	70
Ječmen, „	...	4 39	Jajce, jedno n .	—	?, I
Oves, .,	... |	3 9	Mleko, liter. . ..	—	81
Ajda. „	... i	6 46	Goveje meso, kgr. .	—	62i
Proso......1	4 67	Telečje „	„ .	—	58
Koruza, „	...	5 10	Svinjsko „ „ .	—	50
Krompir, n	...	2 50	Kostrunovo „ .	—	40
Leča, „	...	11 — Pišanec.....—	50
Grah, ,	. . .	10 — Golob .....—	20j
Fižol, „	. . .	9 -	Seno, 100 kgr. . .	1	87
Maslo.	kgr. .	— 82	Slama, „ „ . .	2	14
Mast, „	— 64	Drva trda, 4 □ mtr.	7	—
Speh svež. . .	— 50 „ mehka, ,„	5	—
Srednja temperatura —4-3°, za l-7° pod normalem
se sprejme takoj v neko prodajalnico z mešanim blagom v nekem gorenjskem mestu. Učenec mora biti zdrav, krepak, star 13 do 14 let, sin poštenih krščanskih kmetiških staričev, ki je dovršil 1. gimnazijski ali vsaj vse razrede ljudske šole. Več pove upravništvo našega lista. (13) 3-3
Pozlatarski pomočnik,"
ki ume tudi ornamente rezljati, dobi delo pri
Franu Krašovec-u,
(28) 3-1
podobarju in pozlatarju v Celju.
I Pri zlatem drž. jabolku.
P. PSERHOFER
Zum goldenen & Reichsapfel.
lekarnar na Dunaju, I., Singergtra»sel5.
Kri čistilno krogljico, poprej univerzalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 krogljioami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljioami 1 gld. S ta., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, veljaš poštnine prosto poiiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) Prosi se, da se zahtevajo izrecno
W J. Pserhoferja kri čistilne krogljice.
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat
J. Pserhofer in sicer v	rudeči SXi barvi.
Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr.. s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Trpotdev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 59 kr.
Ameriška maža za protin, 1 gld. 20 kr.
Prašek proti potenju n6g, škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr.
Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr., s frank, pošilj. 65 kr.
Zdravilna esenca (Praške kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd. 1 stekl. 22 kr.
Angležkl čudežni balzam, 1 steklenica 50 ki;. Fijakarski prašek, proti kaliju itd. 1 škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr.	(iO—B)
Tannoohinin-pomada, J. Pserhoferja, najbolje sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljicaž gld.
Univerzalni obliž, prof. Steudel-a, sredstvo pr. ranam,
oteklinam itd. 1 lonček 50 'kr. s frank, pošiljat. 75 kr. TJniversalna čistilna sol A. W. Bullrioh-a. Domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljenja. 1 pak. 1 gl.

Bazen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijsk h časopisih naznanjeno tu- in inozemske farma-cevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Pošiljatve po pošti zvršž se najhitreje proti predpoš ljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznici), je poštnina dosti nižja nego pri pošiljatvah s povzetjem.	(42) 12-1
Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi v LJubljani pri G. Piocoli-ju.
S
%
0
k
«
•H
c5
! S v o j i k svojim!
iL
Priznano najboljše in najcenejše
čebelno-voščene sveče
priporoča
Oroslav Dolenec
8(io3)	"V Ljubljani.
<
.0 «ril
H*
0
!Sivo j i K svoj
i in. !
I > u h a j h k a t> o r z a.
Dne 14. januvarija.
Papirna renta o%, 16% davka ....	93	gld.	60 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	93	„	05 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....110	„	75 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	103	„	05 „
Akciie avstro-ogersko banke, 600 gld. . .	1033	„	— „
Kred tne akcijo, 160 gld................292	„	50 .,
London, 10 funtov stri........117	„	80 „
Napoleondor (20 fr.)................9	„	34'/,.
Cesarski cekini....................5	„	58 „
Nemških mark 100 ..................57	„	90 „
Dné 13. januvarija.
Ogerska zlata renta 4$.......106 gld.
Ogerska papirna renta 5% ... . 4% državne srečko 1. 1854.. 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke
Zastavna pisma Kreditne srečke, 100 gld. St. Génois srečke, 40 gld.

imenjarnična delniška družba na Dunaju,
j^iAM«. v V J ( \Vollzeile štev! 10. Najkulantnejie so kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
W Razna naročila iz vri 6 se nnjtočncjc.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnloe. 4 V/- zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cljonalne banke. 4'/,% komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10 premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
9%B<
se dobi z
goldinarjev
tobi z	:
ogersko hipotecno promeso
it gld. l'/j in 50 kr. kolek. Žrebanje dné 15. januvarija. "^j
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik : Ignacij Žitnik.
Tisk „Katoliške Tiskarne ' v Ljubljani.