D o p i s i. Sv. Jurij v Slov. gor. Nemila smrt si je v tukaišBji župaiji dne 11. aprila t. 1. izbrala za 31. žrtev v tem letu blago ia dobro pozaaBo 73 let staro kmetieo Marijo Kuraik iz Sp. Gasteraja. ImeBovaaa, ki je bila v svoji dolgi prsai iB plju6ai bolezai ve6krat s švetimi zakrameati sprevideaa, imela je to srečo, dobiti zadajo popotaico 8e tudi dve uri pred svojim zadnjim zdihliejem. Akoravao je bila tamošnja hiSa z vsem obilao blagodarjeaa, bila je pokojna veadar že ve6 let pomilovaflja vredaa, ker zaradi svoje bolezni ai smela skoraj ničesar uživati. Vkljub vsemu temu pa je ostala do zadnjega vedao ljubezajivega in milodarnega srca. Vsak je rad zahajal tje, naj si \e bil sosed, orožaik, učitelj ali kakšea uradmk, ker je bil gostoljubaega sprejetja gotov, zato pa se je tudi sprevoda blage pokojaice Ba Velikoao6ai ponedeljek udeležilo ogromao ljudstva iz domače ia sosednih far. V večaost preselivša zapustila je svojega dragega moža, s katerim je skozi 54 let v srečflem zakoau živela ia uzorao gospodarila. Zapustila je aadalje siaa Fraa6eka z vrlo saeho iz hiSe Križaaove ia h6erko Miciko, ki je poro6eaa s Fraacem Welle-iem, ob6e zaaaim aačelaikom okrajaega zastopa šeatleaarčkega. Mlada dva, ki dosihdob bila sta aajvečja podpora ia tolažba svoji bolai materi, bodeta za6ela hiSevati sedaj ob svojem. Dal Bog, da bi očeta starega, ki se je dolga leta trudil, župaaoval itd., tudi ae zapustila ia imela vselej dobro, posebao pa, da bi tudi svoje pokojne matere ne iz spomiaa si ae izbrisala ter z aami vred, ki smo jih imeli radi in pozaali, z gorečimi molitvami priti ajim pomagala v nebeški raj. Od Sv. Marjete niže Ptnja. Nek do- pisunCek, katerega prav dobro pozaam. zaletava se v »SIoveB. Narodu« z različaimi ostudaimi lažmi v podpisaaca, misleč, s temi lažmi mu morem veadar aekoliko škodovati. Pa moj ljubi dopisuB6ek, grozao se motiS! Da bi bil meai kateri župaik rekel: Marsch hiaaus L . . .., to se ti je meada sanjalo; saj tudi lahko, ker vedao misiis aa svojo prejšBjo štacijo, kjer se je tebi to pripetilo. Zakaj pa ne imeauješ g. župaika, ki je to rekel. ImeBujem te torej grdega lažajivca, dokler tega ne dokažeš. Ako mi pa dokažež, dobiš 100 K; saj vem, da jih bodeš rabil. Nadalje lažeS, da ae berem ai6 drugega, kakor list »Sloveaski učitelj«. — Da bi mi ti, nesramai obrekovalec veleval, kaj naj berem, k temu si mi še premoker za ušesi. Da pa izveš, kako je na tem, ti povem, da nisem bil še aikdar na ta list aaročen, pač pa si ga hočem zdaj takoj uaročiti. Ljubši mi je ta resflicoljubai list, nego vsi OBi listi, k terim ti svoje laži in svojo prazao slamo  poaujaš. V tvojem lažajivem dopisu berem dalje, da sem oddal ob priliki moje odsotaosti šolsko vodstvo g. župaiku. Zaradi te ostudae laži imeaujem te zopet aesramaega lažajivca in obrekovalca; sicer pa aisi ti aikakSaa merodajna oseba, da bi določeval, komu da imam Solsko vodstvo izro6iti. Ako aisem prav ravaal, oglasila se bode že višja šolska oblast. Torej moj ljubi dopisuaček! Lažajivec si od aog do giave, lažajivec, velik lažajivec. Ako se pa dutiš razžaljeaega, zahvali se svojim kolegom, ki te v tem aehvaležaem podjetju podpirajo ia svojim kolegiaiam, ki ti take laži priaaSajo. So te pa že zopet grozao nafarbali. — Drugikrat pa piSi rajSi o kolegijalaosti med učitelji, kar bodeš gotovo bolie zadel, kakor si to. To bode pa tudi lažje za te, kajti že sam si vzgled aeomejeae kolegijalaosti, kaj pa Se hočem re6i o tvojih prijateljih. Sicer ti pa ne zamerim teh lažnjivih napadov aa me tako, kakor to, da me imenujeS uzor SlomSeka. Ta priimek je za me prevzviSea in prelep. Vesel bi bil, ako bi bil Tredea tega prekrasnega priimka. Torei tak sovražnik aepozabljeaega Slomšeka si ti? Sapieati sat! Jaako Z u b k o v i č, aadučitelj. Št. Hj pod Turjakom. Josko — kdo ga ae pozaa! V celem Št. Ilju velja za najspretaejšega ribi6a — ta JoSko je imel v soboto preteklega tedna precejšao »smolo«. Pisaae postrvi so mu pokorae. Zbirajo se v njegovem košu, kakor bi jih bil zaearal. Omeajeaega dne si je pa dovolil izpremembo. Namesto v Misliajo po postrvi je Sel v lužo pri opekarai, ker ve, da so posebai udje gotovih StirJaogatib živalic, ki ljubijo mlako, tudi dobra sladščica. A trudil se je zastoaj! Druge daeve bi jih lahko odaesel cele vre6e, a tedaj, ko bi jib aajrajSe ujel, jih ai. Premišljeval je nekoliko, in kmalu je tudi aaSel vzrok svoji smoli. Pripovedoval je zvečer pri Splihalu tako-le: Kadar bom še Sel na tak lov kakor daaes, bom Sel po straaski poti od stare Sole mimo Fikfaka. Tam pod gozdom je zrak čistejši. Ko sem aamre6 daaes Sel po cesti iz Št. llja proti opekarai, sem sre6al 6udae živali. Podobae so sicer takim, kakoršnim sem hotel daaes jaz vzeti življeaje, a maogo ostudaejSe so — ne upal bi si jih prijeti. Silao so bile napihaieae. Prvo sem po straai pogledal in mislil sem si: To mora gotovo biti koruadič, o katerem sem že večkrat sliSal, da okužuje naSo deželo. Tako so mi ga risali. Nekako plaho sem pogledal v straa ter šel svojo pot na delo. Pa prisegel bi, da so bili oai koruadiči krivi moje smole. Saj veste, da lovec tudi ae sreča rad vsakogar. Ker sem torej imel aesrečo pri lovu, sem pa hotel zvedeti, kje da imajo korundiči svojo lužo. Ia iztaknil sem jo! Ko se je zmračilo, sta se začela dva skupaj pomikati proti glavaemu trgu v Št. Ilju iz svojega brloga proti Mali Misliflji. Pri Egidiju PuSaiku je prvi zapustil svojega bratca. Drugi pa je zdaj prižgal svetilko, aa kateri sem mogel razlo6ao brati ime: Andreas Krenker. »Kdo bi si bil mislil!« vzdihaem nehote. Bil je aekdaj cerkveai klju6ar, pa še celo župaa. Žalosten se obrnem zdaj na drngo cesto proti Dolžam. A glej jih koruBdičev! Ze so bili oakraj pokopališ6a. Toda radovedaost je bila prevelika, da bi jih ne zasledoval. Smeh me je posilil, ko sem zagledal aa eaem ovitek s čudaim aapisom; Frau Juliana Sowitsch, vulgo "VViebBerza. 0, sveta priprostost l Več jih je moralo iti mimo mlekarae. Daleč so se je izogaili. Menda so se bali oaih kač, katere bi se imele — kakor je aekdo mislil — v mlekarni rediti. Od daleč sem videl aa eaem Se aapis: Aatoa Putschnigg. Ta je pa Sel, kakor sem zvedel, k oaemu, ki ga imajo ljudje aavadao za starega PuSBika. Dalje pa nisem hotel iti, aastopila je trda no6. 0, ko bi priSeJ oni huagerpajsarski pajek, ki je pri lovu koruadičev tako spreteB, eakrat tudi k Barn! Štiriaajst dai bi se lahko redil, pa bi lahko vsaki dan eaega pojužiaal. Pri Korbua-u dobi lahko prvega. 0, ia tam ima lep razgled, da si lahko aaredi nadaljai aačrt. Do Tisaikarja tako aima dale6. Potem se lahko oglasi aa Brdah pri Tašiču. Tudi k Steiaauerju — piSe se Rotovaik, ae pa RotouBig — Be bo šel zastoaj, pri Aaierskem Aazuhu ga pa tudi 6aka plea. Ia čisto blizu mlekarae.se skriva še eaa regljavka, aamrefi pri Babaiku. Mlekaraa mu je sicer trB v peti, a eakrat je veadar prestopil nien prag, takrat namreč, ko je kot ageat prosja6il podpise za sol, kakor je baje to želel »Štajerc« — Tako Joško. Jaz pa 3e pristavijam, da so te regljavke maogokrat videli tudi drugi opazovalci. Vsem je pa dobro zaaBo, da Bi BobedeB imeaovaaih sam aaro6il »Štajerca«, ker poleg pravih, a Be6loveško popa6eaih aaslovov se bere BavadBo: Abzugebea bei Leop. Hofer, Kaufmann ia St. Ilgea. Zdaj pa meada razumete tudi Vi, gospod uredaik. Pa ae bodite žalostai! >NaS Dom« ima desetkrat ve6 aaročBikov, ki ga aaročujejo ia plačuiejo sami brez pritiska od drugih. Drugokrat Vam ho6em aazaaaiti Se ve6. Mlekaraar. Loka pri Zidanem mostn. Dvojao nam je letos povekšalo slovesnost častitljivega vstajeaja Gospodovega. Prvo — blagoslovljeaje novega krasaega kipa od mrtvih vstalega Zveličarja, katerega so omogočili kupiti s svojimi darovi razai dobrotaiki, zlasti blagorodaa gospa Jozefiaa Srebre iz Brežic, ia blagorod. rodoviaa Luckmaaaova iz Ljubljaae. Ta kip je sedaj krasai kiuč naše starodavae farae cerkve. Drugo je pa bil prvi javai aastop godbe, ki }e štela 21 mož, samih železniških uslužbencev ia delavcev, ki so se še le pred kratkim združili ia pod požrtvovalaim vodstvom g. Potrebiaa, u6itelja t Radečah, se že toliko izurili, da so mogli z ubraaim sviraajem povekSati cerkveao slovesaost. Mi tem vrlim delavcem kličemo iz srca zahvalo ia »le krepko aaprej!« Godba blaži ia požlahtuje srce. Javai aastop železaiških delavcev pri cerkveai slovesaosti je aapravil prelepi vtis na vse, med katerimi jih je bilo dosti, ki poprej aiso ravao aajbolje o ajih mislili, a ko so videli, kako dostojno so se ti možje obnašali, so svoje mišljenje o Bjih spremeaili. Upamo, da aiso aastopili zadajikrat, ia da se tudi med BJLmi za6ae polagoma bolj ia bolj ukoreajevati duh kržčanskega socijalizma, ki je seveda v aasprotstvu z mišljeajera socijalflih demokratov. OgromBa mBožica ljudi — maogo iz sosedajih far — se je uvrstila v procesijo, med katero je korakala tudi aaša požaraa bramba, pri kateri le Se pogrešamo sloveasko komaado, maogo belo oblečeoih deklet ia na stotiae ajih, ki so gore6e sve6e v rokah drže6 z glasao molitvijo dolžao čast dajali od mrtvih vstalemu Zveli6arju. Loka je bila poaosaa aa svojo letoSajo slovesaost Kristusovega vstajeaja. T.