UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učite]jstva
?m spis«, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vsa pojiljatve je poSiljati franke.
Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... S-— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne iteviike po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h
...... dvakrat. . 12 „
„ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon it. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to }e vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
■
I
Petindvajsetletnica
Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
^ Spominski spis.
Sestavil L. JELENC.
Ta krasno opremljena knjiga z bogato in velezanimivo vsebino je izšla v proslavo Zavezine 25 letnice. — Na naslovni strani originalna risba strokovnega učitelja Dragotina Humka. — V tekstu 10 ilustracij. — Cena: broširanemu izvodu 3 K, elegantno vezanemu 4 K, s poštnino 30 vin. več.
Vsak zaveden učitelj in vsaka zavedna učiteljica, ki se zanima za delo naše organizacije, naj si to knjigo naroči. Naroče si jo naj vse naše organizacije in knjižnice. Zaloga ni velika, zato hitite z naročili!
Naroča se pri vodstvu Zaveze v Ljubljani, Frančiškanska = ulica štev. 6.	■ ■ ==

■■■■■■■■i

BOHDAN SKALA:
Učiteljska državljanska svoboda in svoboda vesti.
Referat s slavnostnega zborovanja naše Zaveze dne 7. septembra 1913 v »Narodnem domu* v Ljubljani.
Ne bo odveč, če pred vsem omenim, kak namen ima referat o učiteljski državljanski svobodi in svobodi, vesti.
Bliža se z naglico leto 1915. v katerem se bodo spominjali češki narod in ž njim gotovo vsi napredni ljudje vseh slovanskih in drugih narodov petstoletnice smrti mojstra Jana Husa. velikega muče-nika za svobodo in prostost vesti, ki ji je rajši žrtvoval življenje nego pa bi odstopil od svojih principov, katere je oznanjal in zvesto branil. Zdelo bi se, da bo po petih stoletjih po smrti Husa ljudstvo vendar dobilo zaradi vpliva razvoja vede in napredka drugo prepričanje o prostosti prepričanja in da bo z zakoni posameznih držav, v kolikor so se otresle cerkvene pa-
tronance. priznana in hranjena ta prostost.
Tudi v Avstriji je bil izdan podoben zakon, ki pa je vsai. kolikor se tiče uči-teljstva. ostal na papirju, ali pa je bil pokvarjen z drugimi poznejšimi državnimi ali deželnimi zakoni, z raznimi naredbami in ministrskimi odloki in odloki dež. šol. svetov, razsodbami upravnega sodišča; največ pa z resnično prakso, izvajano od višjih in nižjih šolskih oblasti.
Bilo bi tudi zares pravično in utemeljeno. da bi učiteljstvo ravno o priliki proslave Husovega spomina pokazalo češki in nečeški javnosti, da je ta ideja, za katero se je bojeval in umiri Hus. ostala ideja tudi še do danes in da učiteljstvo, ki ima vzgojevati svobodne in proste državljane, samo nima te državljanske svobode, nima te prostosti prepričanja, ampak ie okovano v spone zakonov in šolskih odredb boli kakor pa drugi državljani.
Na mestu je res ta referat za učiteljske shode, ki so za leto 1915 projek-
tirani v Pragi in z njimi tudi kongres evropskega učiteljstva, kateri ie bil določen zagotovo za Prago glasom sklepa mednarodnega odbora učiteljskih federacij na shodu v Bruslju od 2. do 7. vel. srp. t. L in Je dal na program temo: »Učiteljska državljanska svoboda in prostost vesti.« Vendar se to uresniči na shodu slovanskega učiteljstva. ki se imai vršiti 1915 v Pragi.
Današnji referat ima pokazati, kako približno se ima postopati pri zbiranju gradiva in dejstev, s katerimi se ima dokazati. da pri nas ni učiteljske državljanske svobode in prostosti vesti.
Na podlagi sklepa' osrednjega sveta čeških deželnih učiteljskih organizacij — dežel krone češke — in pa Spodnje Avstrije, na zborovanju 15. in 16. avgusta 1913 sem napravil vprašalho polo in jo razposlal vsem češkim organizacijam, združenim v zvezi. Razume se samo ob sebi. da ta vprašalna pola ni nekaj že popolnega. kar bi ne potrebovalo poprav, izprememb in dopolnitve. Tudi sem upal, da lih mnogi kolegi popolnijo s svojimi izkušnjami in da se tako posreči s skupnim delom ustvariti nekaj boljšega, kakor je bil prvoten načrt.
Pričakoval sem, da bom mogel že danes podati poročilo o tem vprašanju, če ne že iz vseh slovanskih dežel, vsaf iz vseh čeških. Toda1 tudi to se ni popolnoma posrečilo. Primeroma največ materiala je prišlo iz češkega kraljestva. Prišli so odgovori od 31 društev, združenih v deželnem ostednjem društvu Učiteljskih jed-not kraljestva češkega; nadalje od 4 članov njihovega odbora in dveh namestnikov., petih zastopnikov učiteljstva v okrajnih šolskih svetih; pregledno izdelanega materiala je poslala Deželna ostednja jednota učiteljic in ena niena podružnica. Jako obsežen material je podal zlasti predsednik pravnega odbora deželnega osrednjega društva Učiteljskih jednot kraljestva češkega, tovariš K. V. Tuček. Z Moravskegg, sta1 prišli samo dve poročili kolegov tintereslranih' in prizadetih ravno zaradi odredb, ki nasprotujejo določbam državljanske svobode in svobode
vesti. Iz Šlezije je prišla kratka, a jedrnata odpoved z ene same jednote.
Danes morem podati samo obširneje poročilo o razmerah v kraljestvu češkem. Mogoče vsai ta referat zbudi tovariše, da bi temu vprašanju posvečali večjo pozornost. da bi do leta 1915 mogli zbrati material z vseh slovanskih avstrijskih dežel, in sicer čim najpopolnejši.
Učiteljska kakor splošna državljanska svoboda in svoboda vesti sta zajamčeni avstrijskim državljanom s členi osnovnega državnega zakona z dne 21. decembra 1867. leta. kjer se govori o splošnih pravicah državljanov v Kraljestvih in deželah, v dTžavnem zboru zastopanih.
člen 2. tega zakona pravi: Pred! zakonom so vsi državljani enaki.
Člen 3. pravi: Vsi državljani morejo z enako pravico priti v javne urade.
Člen 11. pravi: Vsakomur pripada peticiisko pravo.
Člen 13. pravi: Vsak ima pravico svode mnenfe v mejah zakona z besedo, s pisavo, tiskom ali pa s sliko prosto izražati.
Člen 14. pravi: Popolna svoboda vere in prepričanja je vsakemu zajamčena. Uživanje državljanskih in politiških pravic ni odvisno od verskega prepričanja; državljanskim dolžnostim in pravicam ne more škodovati veroizpovedanje. Nihče ne sme biti prisiljen h kateremukoli cerkvenemu opravilu ali k udeležbi katerekoli cerkvene slavnosti. ako ni podrejen komu drugemu, ki ima po zakonu to pravico.
Člen 17.: Veda in znanost sta svobodni.
Državni zakoni z dne 25. maja 1868, štev. 48. s katerim se izdajejo osnovna pravila o razmerju šole do cerkve, pravi v § 2.: »Brez škode tega nadzorujočega prava (državnega) je na prosto dano vsaki cerkvi ali verski družbi, da bi preskrbovala in urejevala učenje in vežbanje v veri različnih vernikov v ljudskih in srednjih šolah ter da bi oboje to nadzorovala. Na' učenje drugih predmetov v teh šolah nima cerkev ali verska družba nobenega vpliva.«
LISTEK.
f Franc Robič.
Velečasten izprevod je; dne 31. avgusta t. 1. spremljal na pokopališče divnega Lembaha pri Mariboru k večnemu počitku deželnega odbornika Franca Robiča. in ob njegovem grobu so se zbrale ponosne ekscelence in od premnogega truda upognjeni poljedelci, lokavi politiki vseh naših strank in marljivi rokodelci, duhovniki z bliščečimi obraizi in učitelji z izmučenimi obličji ter osiveli ljudje, možje in zene v cvetju življenja in zorna mladina.
Da žalujejo za pokojnim uradni krosi in preprosto ljudstvo, različne politiške stranke, vsi stanovi ter mlado in staro, je ziv dokaz, da nismo izkazovali zadnje casti le najuglednejšemu možu tukajšnjega kraja in tudi ne samo jako odličnemu sinu našega naroda, ampak pestra množica pogrebcev je jasno pričala, da žaluje Vsa domovina po prezgodaj umrlimi.
Pač prerano nas je zapustil Franc Kotuč. akoravno so mu rojenice prisodile ePo starost 73 let; zakaj narod naš ima e malo mož. ki bi tako vneto -in neutrudno delovali zanj. kakor je to storil on. .. "Jem smemo reči, da mu je bilo vse lvhenje daritev, saj je daroval domovini
vse svoje velike moči in več nego polsto-letno mirno, toda neutrudljivo in uspešna delovanje.
Najprej se je posvetil učiteljskemu stanu in ie bil tako čislan ljudskošolski učitelj, da so ga ohranili, kakor mi je pravil neki imeniten funkcionar, v St. L., kjer je služboval pred 50. leti. do današnjega dne v dobrem spominu.
Ker pa ie bil jako nadarjen in marljiv. je postal za ločitve šole od' cerkve glavni učitelj na mariborskem učiteljišču in hitro nato okrajni šolski nadzornik. V tej lastnosti ie iako povzdignil šolstvo v Mariboru ter v mariborskem in radgonskem1 okrajnem glavarstvu. Tudi je sodeloval pri sestavljanju prejšnjih »Beril«, ki so bila za tedanje razmere izvrstna in so zato ostala v rabi nad) tri desetletja. Učiteljem je bil ljubeznjiv in prijateljski svetovalec in voditelj, zaradi česar ie bil med njimi splošno priljubljen. Iz tega vzroka ga je tudi mariborsko učiteljsko društvo, ki je prej združevalo učiteljstvo obeh narodnosti. izvolilo za svojega častnega člana.
Kot šolski nadzornik se je tudi potegoval za1 gospodarsko izobrazbo otrok. Bistra glavica in pridne roke so po njegovem mnenju čednosti, ki nai krasijo mladino in odrasle.
Hoteč zbujati zanimanje za šolske vrte in pomagati kmetom, ki so se vse
premalo brigali za sadjarstvo in katerim sta jeli peronospora in trtna uš ugonabliati vinograde, je ustanovil »Vinorejsko in sadiereisko društvo za obseg c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru«. To društvo je obstojalo 30 let in ie učinilo veliko dobrega.
Zaradi svojega občekoristnega' delovanja: si je pridobil šolski nadzornik F. Robič velik ugled, in zato ga ie hvaležno ljudstvo 1. 1890. izvolilo v štajerski deželni zbor, a že čez leto dni ga je poslalo tudi v dunajski parlament. Razentega je bil od 1. 1896. do svoje smrti deželni odbornik. L. 1907. je propadel pri državno-zborski volitvi proti kandidatu Narodnu stranke, kar pa je imelo jako zle posledice. ker si ie po njegovem padcu priboril na Dunaju ves vpliv znani vodja naših klerikalcev dr. Korošec. Sploh pa je javna tajnost, da so ga1 klerikalci nalašč pustih pasti, ker je bil kot pošten mož in odločen rodoljub na poti nekaterim mednarodnim sebičnežem.
F. Robič je bil tudi kot politik neumorno delaven ter ie dosegel s svojo vljudnostjo in mirnostjo mnogo lepih uspehov. Vedno je bil vnet za vsak duševni in gospodarski napredek in ni delal v javnem življenju razločka med strankami. ampak ie vsakemu rad pomagal, če ie le mogel. Bil je torei pravi ljudski zastopnik. — Posebno štajersko učiteljstvo
se mora prav hvaležno spominjati njegovega politiškega delovanja. Kakor hitro je on prestopil prag naše deželne hiše, takoj je začel veti miteji veter v naše šole. Učitelji-voditelji enorazrednic so prejeli fukcijske doklade, odpravil se je četrti plačilni razred, mnogoi šol je bilo pomaknjenih v boljše razrede, a 1. 1899. je žalibog zaman zatrjeval, da ie eksistenčni minimum v znesku 1000 K prenizek. Pa tudi mnogim posameznim učiteljem je storil velike usluge.
Najbolj je bil blagi pokojnik vnet za! kmetijstvo in ljudsko šolstvo. Bil je kmé-tiški sin in je tudi vse življenje ostal zvest stanu, iz katerega se je rodil in nad vse je ljubil domačo zemljo, našo skupno mater. Tega pa ni kazal samo v navdušenih besedah, marveč on jih je podkrepil tudi z živim zgledom, ker je svoja posestva vzorno uredil in skrbno obdeloval.
Razumni in izkušeni mož pa je tudi jako dobro vedel, kolike važnosti so za kmeta strokovne organizacije in vzajemno delovanje. Zato je še na večer svojega življenja ustanovil za svoi domači kraj podružnico c. kr. kmetijske družbe in paš-niško zadrugo, ter si je na ta način sam postavil najlepši in trajen spomenik. Pred več leti ga je c. kr. kmetijska družba izvolila celo' v osrednji odbor.
Pa dasiravno ie njegovo srce gorelo za ves narod in četudi ie neumorno delo-
§ 3.: »Šol in vzgajaiišč, ustanovljenih od države, kake dežele ali občine deloma ali popolnoma ali pa podpiranih od njih, se smejo posluževati vsi državljani ne glede na veroizpovedanje.«
§ 6.: V učiteljske službe na šolah in vzgajališčih navedenih v § 3.. morejo priti Istotako vsi državljani, ki izkažejo k temu sposobnost, kj jo zahteva zakon.
Toda ti principi so bili preklicani — zrušeni!
I. Z državnimi zakoni:
1.	§ 5. drž. šolskega zakona z dne 14. maja 1869 podira ta načela v odstavku tretjem, kjer pravi: »Ako bi ne bilo v kakem kraju duhovnika, ki bi mogel pravilno poučevati veronauk, more biti prisiljen učitelj s privoljenjem cerkvene oblasti, da pomaga pri tem učenju otrok, ki pripadajo k njegovi veri glasom odredb šolskih oblasti, ki so bile o tem izdane.« To ie vidno kršenje § 2. državnega zakona z dne 25. maja 1868.
2.	§ 48. državnega šol. zakona z dne 2. maja 1883 pravi v prvem1 odstavku: »Služba na javnih šolah ie javni urad. ki jo more doseči vsak državljan, ki izkaže k temu zakonito sposobnost.« To je takoj v drugem odstavku v nasprotju s to ustanovitvijo in je v nasprotju vrhutega tudi s členi 3 in 14 ustavnega državnega zakona z dne 21. decembra1 1867 in s § 6. državnega zakona z dne 25. maja 1868, ker omejuje možnost dostopa1 postati šolski vodja in se glasi tako-le: »Šolski vodja more postati samo tak učitelj, kateri tudi izkaže, da ima zmožnost poučevati veronauk onega veroizpovedanja. ki mu pripada večina učencev te šole in to po razmerju petih predidočih let.«
3.	Odstavek § 48. drž. šolskega zakona z dne 2. maja 1883 krši § 2. ustavnega državnega zakona z dne 25. maja 1868, ker nalaga šolski upravi nadziranje pri verskih vajah, ko pravi: »Šolska uprava ie dolžna udeležiti se nadziranja šolske mladine pri verskih vežbah, redno določenega po učiteljih, ki pripadajo do-tični veri.«
II.	Tudi odredbe deželnih zakonov kršijo temeljne državne zakone:
1.	Deželni zakon kraljestva češkega z dne 8. aprila 1903. štev. 62. krši člen 2. temeljnega državn. zakona z dne 21. decembra 1867. 1.. ker odmerja za verski pouk večjo nagrado duhovnom in manjšo posvetnim učiteljem. Ta zakon je bil iz-premenjen z deželnim zakonom 16. maja 1908. z vsemi temi krivicami. Duhovnom se odmerja po § 7. nagrada za uro veronauka na ljudskih šolah 70 K, na meščanskih šolah 90 K; dočim posvetnemu učitelju za ravno isto delo 40 K letno.
2.	Deželni zakon češkega kraljestva z dne 19. februarja 1870. št. 22, krši člen 3. temeljnega državnega zakona, ker v § 19. pravi: »Učiteljice smejo poučevati dečke, ako so v posebnih razredih oddeljeni ali z deklicami združeni samo v dveh nižjih razrednih dobah.«
III.	Učiteljeva državljanska svoboda in svoboda vesti je kršena s celo vrsto odlokov in razsodb c. kr. deželnega šolskega sveta kraljestva češkega.
Od leta 1870. do danes je takih odlokov naštetih od strani našega pravnega odseka šestintrideset.
Izvzemši en odlok, s katerim se omejuje peticijsko pravo učiteljstva in svobodno ponašanje pri volitvah, se tičejo vsi ostali odloki poučevanja veronauka, nadzorstva mladeži pri cerkvenih obredih in sposobnosti učiteljstva pri poučevanju veronauka; kar vse je glasom členov XIV in XVII osnovnega državnega zakona z dne 21. decembra 1867 pridržano cerkvi in nimata niti država niti dežela skrbeti za cerkvene zadeve.
val za biasror vse dežele, je vendar najrajši posvečat svoje izborne moči domačiji. Vkljub ogromnemu delu v deželnem odboru in v raznih drugih korporacijah ie vendar še našel dovoli časa, da; je bil duša Lembaha in njegove okolice in da je dolga leta celo posloval kot načelnik kraj-nega šolskega sveta. In s kakšno vnemo se je brigal za lemibaško mladino! Kako vesel je bil, ako je zapazil le majhen napredek in nasprotno: kako mračno ie postalo njegovo čelo. če je zvedel, da kdo
—	osobito kateri kmet — zanemarja svoje otroke, kri svoje krvi! Za ljubljene učence mu ni bila nobena žrtev prevelika
—	dostikrat je posegel precej globoko tudi v svoj lastni žep.
Zdaj pa ie hipoma nehalo biti srce, ki je bilo polno nesebične ljubezni do bližnjega. za večno so se zaprle oči. ki so tako skrbno čuvale domačo zemljo in njene otroke, otrpnili sta roki, ki sta delili toliko dobrot, in v brezmejne višave se je vzdignil njegov bistri duh. ki nas ie vodil; njegov rojstni kraj bi bil takorekoč osirotel, ako bi nas spomin na njega ne vzpodbujal, da vztrajamo na poti, ki nam jo je pokazal.
Slava spominu vrlega moža!
IV.	Odloki ministrstva za uk in bo-gočastje. veljavni za dežele in kronovine, zastopane v državnem zboru, so mnogokrat v protislovju z določili državnega temeljnega zakona.
Našteli smo jih dvanajst! Ponajveč se tičejo svobode prepričanja učiteljstva in so kršeni z min. naredbo' z dne 29. septembra 1905. s celo vrsto paragrafov.
V,	Večkrat se pojavlja znatna kolizi-ia tudi med odloki upravnega sodnega dvora in državnega sodišča s temeljnimi določili zakona: Mogel bi jih navesti enajst. Od teh slučajev je zanimiva razsodba državnega sodišča, s katero ie bila potrjena obsodba očeta za to. ker se njegova hči ni udeležila cerkvenega obreda.
VL Še večkrat nego ipotom teh splošnih razsodb se ruši državljansko pravo učiteljstva in njegova svoboda prepričanja v posameznih osebnih slučajih. Samo v zadnjih štirih letih navaja predsednik našega pravnega odseka 54 slučajev; pri čemer pa je treba pripomniti, da vsi taki slučaji niso bili pravnemu odseku niti oznanjeni in da jih je samo v kraljevini češki mnogo večje število ter se mnogo-kateri izmed njih ponavlja na raznih mestih po večkrat.
Opozarjam na slučaje, ki se tičejo izstopanja učiteljstva iz cerkve. Na Češkem imamo dva taka slučaja. Učiteljica1 Ka-derabkova je bila po izstopu iz cerkve upokojena in ravno tako učitelj Pelikan. Ta je pa bil zopet aktiviran, ko je zopet vstopil v cerkev, samo da si ohrani eksistenco. Zanimivi so podobni slučaji na Moravskemi. Tu je bil učitelj Vaclav Lau-be zaradi izstopa iz cerkve istotako pen-zioniran, ali kot vzrok je bilo navedeno, da ie izgubil I zaupan je roditeljev ¡otrok, ki so mu bili poverjeni. Ko je pa po času vstopil V starokatoliško cerkev, mu je bilo obljubljeno, da bo zopet aktiviran, ali na to čaka zaman že nad eno leto. Drugi učitelj, ki je izstopil iz cerkve, uči mirno dalje, a v tretjem slučaju, ko ie učitelj', ho-teč se iznebiti uprave svojega posestva irt ni mogel doseči upokojenja. je izstopil le zato iz cerkve, da bi to dosegel, a ie bil pridržan še nadalje v šolski službi. Vredno je pripombe tudi. da se je nekaterimi učiteljem, ki se niso hoteli podvreči izkušnji usposobljenosti iz veronauka. zagrozilo, da izgube priznanje sposobnosti tudi iz ostalih predmetov in so bili na tak način prisiljeni podvreči se tei izkušnji.
Neštevitno je slučajev, ko so bili učitelji in učiteljice kaznovani za pridno izven-šolsko delovanje, ker njih napredna vzgoje va In» in zavestna tendenca ni ugajala nazadnjaškim krogom. Številne inšpekcije, zavlačevanje zvišanja plač. predčasno upokojenje in podobno so stvari, katerih se ie posluževalo, da se ie napravilo one zagreške in mnogokrat se je to posrečilo.
V celi dobi veljavnosti temeljnih šolskih zakonov, s katerimi je bila šola odvzeta izpod1 patronance cerkve, zasledujejo nazadnjaški krogi edini smoter: da bi bilo uvedeno zopet nadzorstvo cerkve nad šolo. Na vse možne načine se trudijo omejiti ali popolnoma zrušiti določila temeljnih državnih zakonov, in mnogokrat se posreči le z velikim trudom tak napad odbiti aH vsaj zavleči. V dobrem spominu nas vseh so še težkoče. ki so se porajale za sprejem predlogov, kakor na primer: Lichtensteina. Ebenhocha, Hirna, tikajo-čih1 se reform učiteljskih ali šolskih zakonov, katerih pač ni treba širše ali natančnejše pojasnjevati. In ti smotri, čeravno se ni vedno posrečilo jih pozakoniti; se vendar izvajajo dosledno v praksi.
Učiteljstvu se nalagajo naloge in dolžnosti. ki so v nasprotju s členi temeljnega državnega zakona in nadzorstveni urad deluje marljivo na to. da jih udejstvi. Kdor bi se jim uprl. trpi posledice na svoji eksistenci in svoji rodovini. Oporo za svoje prepričanje najde le v najbolj redkih slučajih.
Občinstvo se ponaša v slučajih per-sekucije učiteljstva po večini pasivno. Jako redki in maloštevilni so slučaji, ko se je persekucija učitelja zaustavila in se ga ie podpiralo v boju proti nazadnjaštvu. Še večkrat je podlegel učitelj vtem svojem boju neprijateljski agitaciji in se je delovalo proti njemu, bodisi da se ga je naznanilo uradom s podpisom ali anonimno, javno ali privatna od' strani občinstva, ki ni soglašalo z delovanjem dotičnega učitelja. ker ima ta po tesnosrčnih nazorih mnogih ljudi skrbeti samo za šolo ter se ne brigati za nič drugega.
Tudi javna žurnalistika. izvzemši častne izjeme, ni pokazala toliko razumevanja za svobodo učiteljstva. kakor bi bilo to potrebno z ozirom na važnost tiska, tvorečega v veliki meri javno mnenje. Nasproti stalnim napadom nazadniaške žurnalistike proti naprednemu učiteljstvu se mnogokrat ni odgovarjalo dovoli "krepko in taktično, a malokrat se je to dogajalo iz lastne iniciative. Tembolj je potrebno uvaževati ono časopisje, ki je vedno razumelo varovati interese učiteljstva.
Pri tei priliki ne morem zamolčali neke važne okolnosti.
Med učiteljstvom vlada čestokrat nazor. da se stvari in njenemu uspehu pripomore na ta način, če se celo zadevo, čeravno ni popolnoma zrela, spravi takoj v novine na javni forum. Iz lastne izkušnje moram pa reči. da ta način ni vedno pravi. Boljše je. da se široke javnosti, in tudi nazadnjaškega tiska na stvar ne opozarja, dokler ni situacija popolnoma jasna; mnogokrat se ie važna zadeva iz-premenila v škodo učiteljstva s tem. da je bila predčasno publicirana. V tei stvari bi imelo učiteljstvo delovati vedno po natančni razsodnosti in po posvetovanju z izkušenimi tovariši.
Vobče, kolikor se učiteljstva tiče. se priporoča, da bi bilo pri vsem ravnanje obzirno, taktično in da bi v vseh podrobnostih. lobvladaljO znanje zakona'.:
Ne more se zanikati, da se je v veliki večini slučajev prestopkov proti pravu svojih kolegov obnašalo učitelistvo korektno. Tembolj pa se mora obsojati one odurne pojave, ko so posamezniki našega stanu podpirali bodisi; v svesti si gotove tendence ali pa nesvesti si s komodne pasivnosti akcije, naperjene proti njihovim kolegom. Kjer viada prava bratska ljubezen med stanovskimi kolegi, kjer se razumeva prava kolegialnost. tam so podobni slučaji izdajstva lastnega stanu že v naprej izključeni.
To bratsko ljubezen, to kolegialnost. ki je pred leti tako lepo cvetela med učiteljstvom, ko se je samo nazivalo za brata in se je med seboi res bratsko ravnalo in medsebojno podpiralo; to stanovsko skupnost oživeti in ojačiti. je naloga naših stanovskih organizacij. ,V organizaciji so našli vselej oporo tisti, ki so bili po nedolžnem preganjani. V celi vrsti slučajev so privedli samo energični in pravočasni koraki organizacije ugodno rešitev za učiteljstva Prava organizacija čuva, da njeni člani, katerim so poverjene funkcije zastopnikov učiteljstva pri šolskih oblastih. izvršujejo vestno svojo dolžnost, da so branitelji stanovskih koristi, da so predbojevniki napredka in neizprosni bo-rilci za svobodo in prostost učitelja ter da sporazumna s svobodomiselnimi avtonomnimi zastopniki to svojo naloga izvršujejo.
Pri nas na Češkem se imamo zahvaliti samo delovanju organizacij in skupnemu postopanju z avtonomnimi zastopniki v deželnem šolskemi svetu, da se ie n. pr. izjalovila'- namera nazadnja-kov. da bi do prvotnih odredb k šolskemu in naučnemu redu bile sprejete tudi odločbe, ki bi močno škodile naši svobodi. Volimo torej za svoie zastopnike do šolskih oblasti samo take značaine kolege, katerih celo prejšnje delovanje nam ie gotovo iamstvo. da izpolnijo pravilno pretežko njim naloženo nalogo ter da bodo pravi in vplivni branitelji naše svobode, ki je v nevarnosti.
To je eno izmed naših obrambnih sredstev proti kršenju učiteljskih pravic, zajamčenih nam v državnih osnovnih zakonih. Toda ni edino sredstvo! Maramo, ko zberemo ves dotični materija! o omejevanju učiteljske državljanske svobode in svobode vesti, delati z vso silo na to, da z izpremembami državnih in deželnih zakonov, z izpremembami odredb in odločb ministrstva, deželnih šolskih svetov in glavno z izpremembo uradne prakse to omejevanje preneha. MJoramo delati z vso silo na to. da bo z izdanjem pravilne napredne službene pragmatike učiteljstvo v njej natančno obrazloženo kakor uradno osobje, kakor tudi v njegovi obrambi; da bodo v njei natančne določbe o javni kvalifikaciji. o rednem in pravičnem1 name-ščevanju ter pridejan pravičen in modernim nazorom odgovarjajoči disciplinarni red; da bodo v njei natančne določbe o zajamčeni učiteljski državljanski svobodi in svobodi1 prepričanja, določbe o najvišji pravici do nadaljne pritožbe itd.
Naloga je torej velika in ne lahka, katere uresničenja mi skoro težko dočakamo. toda temu moramo pripravljati pot, da se bodo vsaj naši nasledniki mogli veseliti polne svobode in bodo lahko vsaj vzgajali zavedne, svobodne in napredne državljane.
Za1 uresničenje te1 velike naloge potrebujemo nujno zaveznikov. Maramo jih iskati s prepričanjem, z opozarjanjem, moramo jih pridobiti v zakonodajnih zborih, v uradniških krogih, v samostojnih korporacijah. sploh v občinstvu, v žurnali-stiki. s kratka v vseh odločilnih in vplivnih faktorjih javnega mnenja, upravnih in izvršujočih. Samo s skupnim delom z njimi moremo1 zmagati proti nazadnjaštvu, proti korupciji in proti vsem sovražnikom naše svobode.
Moramo iti takoj na) delo in moramo dokončati vsa pripravna dela. Uznanjajoč to potrebo, je sprejel odbor Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji 20. avgusta t. 1. sledeči predlog:
V vseh deželnih učiteljskih organizacijah. združenih v Zvezi slovanskega učiteljstva v Avstriji, naj se zbere na podlagi posebnih vprašalnih pol material iz posameznih dežel, kako se z zakoni, odredbami in prakso tlači učiteljska drž. svoboda in svoboda vesti. To gradivo nai se izroči referentu posameznih deželnih organizacij najkasneje do konca maia prihodnjega leta.
Ko bo zbrano to gradivo, odloči odbor Zveze na prihodnji seji o drugem mojem predlogu, ki se giasi:
Iz tega tako zbranega materiala naj se izdela v letu 1915 brošura, v kateri bodo ta deistva dokumentirana, kako je omejevan v vseh svoiih pravicah in prepričanju učitelj, od katerega se zahteva, da bi vzgojeval in izobraževal svobodne državljane.
Na tei podlagi bomo mogli naprej graditi.
Cenjeni kolegi in koleginje! Poizkusil sem v svojem referatu naznačiti, kaj je potrebno za zbiranje materiala in za po^ stopanje v tem tako dalekosežnem vprašanju. kakor ie učiteljska državljanska svoboda in svoboda vesti ter boj za njuno pripoznanje. Nimam bolj goreče želje, kakor da bi se tudi pri vas in v ostalih slovanskih zemljah pričelo takoj delati, da bi bil izvršen sklep Zveze slovanskega učiteljstva. da bi mi tako slovanski javnosti in s posredovanjem mednarodnega odbora učiteljskih federacij evropski javnosti sploh v Pragi ob obletnici tega, ki je svoje življenje žrtvoval1 za svojo idejo, pokazali kar najpopolnejšo sliko naših razmer in položili temelj delu. za katero mora delovati izmed nas vsak in katerega smoter je: svobodni, na vse strani neodvisni, polne državljanske svobode in svobode prepričanja se veseleči učitelj v svobodni. prosti šoli!
251etnica naše Zaveze.
Slavnostna dneva 6. in 7. septembra 1913 v Ljubljani.
(Konec.)
BRZOJAVNI IN PISMENI POZDRAVI.
Bel g rad: Najsrdačnije čestitam slavlje toga Zaveza, koji je tako mnogo uradio za kulturni preporodjaj slovensko-ga naroda i moralni i intelektualni preporodjaj slovenskoga učiteljstva! — Pozdravljam najtoplije dično slovensko učiteljstvo i želim, da mu se ostvare njegovi ideali. — Da živi nama tako dragi narod slovenački i njegovo dično učiteljstvo! —• Tovariši, tovarišice, bratje, sestre: Na zdar! — Mih. pl. Stanojevič, učitelj u Beogradu, predsednik Beogradskog uoi-teljsikog zbora.
Bled: Zal, zadržati. V duhu z Vami. Živela Zaveza! — Erbežnik.
Bukovica nad Škofjo Lok os
Pozdravljam stari Vas gardist,
srčno JVam vdani penzijonist!
Vsi v boj in ne-strašite se naporov!
V dosego slobode in naših vzorov!
Lucilius.
Celje : Neizprosno naprej za naša prava! — Armin Gradišnik.
Celje: K slavnosti 251etnice Vaše najlepše stanovske organizacije na Slovenskem Vam presrčno čestita tudi »Zveza Narodnih društev« na Štajerskem, k| jo je ustanovilo in jo najkrepkejše podpira še danes narodno učiteljstvo v pravem spoznanju, da bodi 'učitelj ne le marljiv vzgojitelj naše mladine, temveč tudi vzgojitelj in organizator naroda izven šole. — Veliko truda in požrtvovalnosti zahteva ta nalaga od učiteljstva, ali ono io neumorno vrši, ht v zgodovini našega ljudskega izobraževalnega dela mu pojde zato prvo in častno mesto. — Zveza Narodnih društev na Štajerskem in Koroškem v Celju.
Celje: Jutri v nedeljo slavi Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev na slavnosten način 251etni'co svojega obstanka. Prva slovenska stanovska organizacija je to, ki je častno vršila četrt stoletja svojo nalogo. V težkih dnevih trpljenja in zatiranja slovenskega učiteljskega stanu se je rodila, v nič manj nemilih dneh obhaja svoj jubilej. Narodni naši nasprotniki Vam nasprotujejo in Vas sovražijo, njihovi klerikalni prijatelji na Slovenskem pa Vas izkušajo ubiti. Zato je toliko bolj dolžnost vseh narodnih in poštenih ljudi sirom naše slovenske domovine, da Vas podpirajo, da simpatiziraijo z Vašim delom in trudom. Znamo ceniti vrednost Vaše stanovske organizacije za učiteljstvo kot važen del naroda, spoštujemo Zavezine ustanovitelje in voditelje, med katerimi vidimo celo vrsta svojih odličnih politiških delavcev in tudi izven šole pravih kulturnih pionirjev. Narodna stranka za Štajersko si ne šteje v nobeno čast ali zasluga, da je prijateljica šolstva in učiteljstva, ker to je dolžnost vsake politiške organizacije, ki stremi za pravim napredkom naroda. Narodna stran-
r
Štev 40.
ka pa ie Ponosna, da jo vežejo z učitelj- | stvom in njihovo organizacijo prijateljski j stiki. Čast Vašemu trudu in delu, čast Vašim težko priborjenim uspehom! V tem i smislu čestita Zavezi jugoslovanskih uči- 1 teljskih društev k 251etnici za izvševalni odbor štajerske Narodne stranke predsednik dež. poslanec dr. Kukovec.
Cerklje: Značajnemu učiteljstvu, lu svojega prepričaaija ne prodaja, iskrene pozdrave! Ne obupajte! Zatiralce je še vedno zadela zaslužena kazen! — Ivan Hribar.
D o b j e : Bog živi avstrijsko jugo^ slovansko učiteljstvo! Bog blagoslovi obče pravice slovenskega naroda! — Nad1-učiteli Radoslav Knaflič.
Idrija: Vašemu delu in zborovanju najlepši uspeh. — »Novak.
Idnija: Jubileju težkega dela; iiV Icrene čestitke! Zborovanju naprednega učiteljstva najlepši uspeh. — Jednako-pravnost.
Idrija: K jubileju iskreno čestitajo: Kogej, vitez Preimerstein, Slavik, Šepetavec, Potočnik, Pimat.
Kostanjevica : Značaj nim kulturnim borilcem1 čestitko in pozdrav! — Bučar.
Kraljeviča: Vaš jubilej in zborovanje natopljeje pozdravlja profesor Reisner.
Krakov: Zaradi začetka šole nI mogoče priti našim delegatom na Vaš jubilej. Želimo Vaši organizaciji splošnega razvoja in napredka in Vam pošiljamo pozdrave. Živeli! — Zveza poljskega učiteljstva v Galiciji'.
Ljubljana-: Bila mi je poverjena častna naloga, da v imenu Nar. Soc. Zveze pozdravim današnje Vaše zborovanje. Ker mi to ni mogoče osebno, prosim, sprejmite to pismo! — Narodno zavedno delavstvo zna upoštevati vzvišeno in težavno nalogo Vašega poklica. Delavstvo ve, da Vaša je delavnica narod in Vaše delo vzgoja naroda, je to delo morda od vseh del najkoristnejše. Da. narod je takorekoč edino Vaš produkt. — Zato narodno socialno delavstvo želi ne le današnjemu zborovanju, temveč tudi1 vsjem Vašim težnjam najboljšega uspeha, in to tem več, ker ako bodete Vi s svojim položajem zadovoljni, bodete mogli vse svoje moči posvetiti delu za svoi narod, ki bo od tega imel največ koristi. — Kamil Cerny, podpredsednik »Nar. Soc. Zveze«.
L j u b 1 j a na : Pridružujoč se obilim čestilcem povodom slavnosti petindvajsetletnega plodonosnega delovanja cenjene Zaveze na polju osamosvojitve in vsestranskega razvoja tako važnega in za narod visokocenjenega učiteljskega stanu, izreka tudi pevsko društvo »Slavec« svoje odkrite čestitke, želeč slavni Zavezi i v novem četrtstoletju kar najobilnejih uspehov !
Ljubljana : Zasedanje glavne skupščine Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev se usoja podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani najpresrčnejše pozdravljati!
Maribor: Zaradi popačenega zdravja mi1 ni mogoče se osebno udeležiti jubilejskih slavnosti Zaveze. Bom pa v duhu med Vami in se z Vami radoval nad uspehi, ki si jih je naša organizacija priborila v teku 25. let. Bog daj tako dalje! — Imejte me opravičenega. P. n. skupšči-n ar jem presrčne pozdrave, njihovim ukrepom pa najboljši uspeh! — M. J. Nerat, urednik »Popotnikov«.
Noumerice: K jubileju pošiljam iskrene čestitke., zborovanju Vašemu želim vsega uspeha! Le neustrašeno naprej! Živio! Na zdar! — Petr Janda, nadučitelj.
P a z i n : Zapriječen prisustvovati, čestitam Zavezi na uspjješnom radu za dom, školu i ueiteljstvo uz želju, da nastavi do konačnog uspjeha! — Opašič.
Praga : Bohužel, že nelze mi sučast-niti se Vaši oslavy 25ti leteho trvani »Zavezy« osobne. Avšak budtež njišteni, že dlirn dk.it h cm v Vas, nebot p očitam dny mezi Vami ztravene k nejštastnejšim dnum života sveho. Poznal jsem zdatnost slovinskeho a jihosl. pokrokoveho učit., Poznal jsem jebo nadšeni. poznal sem jeho Praci kulturni ve prospech naroda a proto Preji Vaše Zaveze. aby v dalši sve pu-sobnosti dočkala se vysledku sve prace, aby učitelstvo jihoslovanske i v ohledu hmotnem dosahlo te vyše, kde jest již nynj v ohledu nravnim, nebot jen tak pro-sPeje se drahemu narodu slovinskemu a veškeremu Slovanstvu. — Živili Slovenci! Živili napredno jugoslovansko učitelstvo! Na zdar! S pratelskym pozdravem Adolf Sustr, ridin učiitel v. v., spravce filialky tovarny na učebne pomucky p. V. Ilru-beho. V Praze II., Ječna ul. 7, 1. septembra 1913.
■R a j h e n b u r g T Ker mi zaradi borzni ni mogoče osebno z Vami proslavi prvo četrtstoletje našega1 križevega P°ta, kličem vsem zbranim: Naprej! Bo-^»cnost mora biti naša! — Ludovik Pomnik pri Sv. Antonu.
Rečica : Slavje daj Zavezi nove slave v procvit učiteljstva! Pozdravlja Flere-Letuš.
Split: Vaši zaključci bili zalogom napretku. ujedinjenju i spasu j u gos lova n-skog učiteljstva. Vaš rodoljbm požrtvov-ni i celični rad na polju narodnog preporoda probudio pospane, podigao srce mlohavima. opametio i očeličio slabe. Vaše žrtve okupile oko vašeg žezla cjelokupno ueiteljstvo. koie neka se uči, kako ie slatko trpjeti onome, koji svom narodu samo dobra želi. Ustrašite, pobjeda je vaša! Na muci se poznaju junaci. Dao bog, slavili ujedinjeni zlatni pir dične Zaveze — to vam želi brat Vjekoslav Ra-dica.
S tan i si a wow: Wzajimna po-micz ukraiinskoho uczytelstwa halyczyny ne moze wyslaty delegata' na1 zbory. Tomu zasylaja slowenskym bratiam serde-cznvj pry wit: mnohaja lita! — Maryan Jakumowsiki.
Trst: Veselim se na ustanovitvi in izbornem uspehu Zaveze v prvem četrtstoletju ter kličem s srčnim pozdravom zbranim svežim kolegom1: Neustrašeno naprej z delom v boljšo bodočnost na napredno-kulturnem polju! — Bogateč.
Vel. K u tt č i c e : Nemohouce se osobne sučastrrit? vyznamne Vaši slavnosti 251eteho trvdni Zaveze, posildme Vam touto cestou nejurimnejši pozdravy a prejeme, aby prace a snahy Vaše v novem 251eti korunovany byly skvelymi vysledky. — Ustredni spolek českeho uči-telstva ve Slezsku.
Zagreb: Za dvadesetpetgodišnega rada svoga stekla ie ta Zaveza toliko znatnih zasluga za školstvo i učiteljstvo svoga naroda te je zavriedila, da joj svaki pravi rodoljub od srca čestita. Bog blago-siovio i dalje njezin rad. koji je, vaz da bio zadahnut naprednim dihom. Živjelo sIca-vensko i hrvatsko učiteljstvo, sakupljeno na današnjoij skupštini! Živjelo vodstvo Zaveze! — Stjepan Basariček.
Zagreb : Presrono Vas pozdravljam, kulturni borciv ki ste se zbrali pod svojo zastavo v beli Ljubljani. — Pred 25. leti ste razvili svojo zastavo, 25 let jo držite visoko, in do danes je ona čista in neomadeževana. Ona je čista in svetla, ko je čist in svetel Vaš obraz in Vaši nameni. — Pod njo ste se zbrali ponosni, da praznujete svoj najlepši praznik na dostojen način, da manifestujete svojo duševno in moralno moč in da se pripravite za novo delo in boj. — Vaša vojska je velika, pogumna, navdušena in nepremagljiva: cvet narodne napredne inteligence. Na Vaši zastavi se blišče zlate besede: Svoboda narodu,, šoli, učiteljstvu, mladini! Pod zastavo Vašo danes prvi stoji glava Ljubljane, dika naša, pogumni, ognjeviti in duhoviti narodni borec, Ivan Tavčar. Z Vami je svobodoumna Ljubljana, z Vami ves misleči in napredni slov.en.ski narod in vsi napredni Slovani na severu in jugu. Z Vam,i je inteligencija. znanost in največja moč, večni zakon narave. Evolucija. — Orožje Vam je resnica in karakter, ščit
—	vera v sebe. — Vi ste pogumni, vztrajni, in bojevanje za pošteno stvar je Vaša moralna potreba. Ostanite in bodite še večji heroji resnice, heroji borbe, heroji dela, heroji prepričanja! — Vi ste ponosni in spoštujete sami sebe. Hlapčevati in ro-bovati nečete nikomur. Ni narodu nečetc biti pohlevni hlapci, ampak ponosni služabniki in kulturni delavci. Ne date se nikomur pod pete ni v jaremi Pred nikomer ne klečeplazite, ne pepelite se, n klečite, ne ponižate se. Potegujete se samo za narodne, svoje in človeške pravice, a glavo' držite- viisoko. Svoboda, zavest in ponos se Vam bere na čelu. — Nameni Vaši so plemeniti, smoter Vašega moškega dela in boja: narodna blaginja in svoboda! — Zvesto in sveto služite syeti domovini. To je Vaša največja čast. Vaše življenje in draga dolžnost. — Bojujete se za svoje pravice, za svojo svobodo, za svobodo šole in šolske mladine. Samo svoboden učitelj vzgaja svobodno mladino in narod, a rob samo roba. Brez svobodne šole ni svobodnega naroda. — Klerikalizem je zakleti sovražnik vsake svobode, svobode znanosti, omike, misli, vesti, a posebno Vam', ki širite prosveto in odpirate narodu zavezane oči. On se Vas boji in s peklenskim srdom kriči pred narodom: »Šola je prokletstvo za narod!« Vidi se, kako ste ga v srce zadeli. — Germanizovanie je naša aošast. narodnost naša svetinja, a klerikalizem narodu naznanja: »Narodnost je poganstvo, narodnost nam nič ni mar.«-
—	Mi v svojem jeziku živimo in umiramo, a klerikalci pridigajo narodu: »Kaj, ako Slovenci končno izgube jezik, samo da ohranijo katoliško vero.« A mi svoje narodnosti in svojega jezika ne damo za nobeno ceno! — Glave klerikalizma kričijo: »Kdor ni naš. kdor se nam slepo ne pokori, naj pogine na gnoju kakor pes!«
—	In še več: »Liberalce je treba vse pobiti!« — Ko bi koza imela dolg rep, bi ves svet pobila, a Vi bi prišli prvi na red.
—	Zametavajo Vas. pionire kulture in
svobode, zaničujejo Vas in mečejo na gnoj! Žalostna jim majka, nimajo grmade in inkvizicije! A Vi manifestujete svojo čistost in moč in se ponašate s svojim delom. — Naprej! Naprej na kulturni boj! — Hvala klerikalizmu, ki nas zeve in sili na boj. Brez boja ni vredno živeti. — Vaš zgled je veliki učitelj — Krist, ki med napihnjenimi klerikalci ne bi poznal svoje vere. Ko bi Krist prišel v Ljubljano, Vam bi se pridružil, ki učite ljubezen in resnico in stojite na strani slabih in potlačenih. — Še enkrat pozdravljam Vas iz dna srca in kličem: Živelo slovansko bratstvo in kulturno edinstvo! Bodočnost je naša! — Bolan sem, ali v duhu z Vami in Vaš. —•
Davorin Trstenjak.	"
*
SAMOGOVOR
naprednega učitelja z baniketa grede dne J. septembra 1.1.
V	vsej prirodi se bije boj za obstanek. Slabejši organizmi podležejo močnejšim, da se ti ojačijo ali pa razvijajo novi. To je življenje. To življenje, to razvijanje provzroča živijenska,sila, ki jo lahko imenujemo dušo. Ta duša se očitno pojavlja pri živalih in rastlinah in pravijo, da celo pri navidezno mrtvih rudninah. Pri vseh teh je središče te moči, te dluše — tak ali tak želodec. Le človek dela tu nekaj izjeme. Toda ne .ves človeški rod. Pri preprostem, naravnem človeku se suče vse delovanje tudi le okodo želodca! in zal želodec. Rekli bi, da mu duša sedi v želodcu. Drugače je pa pri kulturnem človeku, pri človeku, ki s svojo živo delavnostjo pridobiva več vrednosti, kakor pa jih potrebuje za svoi obstanek, za svoi — želodec. Resnično kulturen človek ne dela samo zase — za svoj želodec, nego on ljubi svojega bMžnjega, dela zanj in mu lajša' in slajša boj za obstanek. Rekli bi, da je kulturni človek potiskal svojo dlušo stop-rijevaje najprvo v srce in potem še naprej v glavo.
Naša Zaveza je zbirala že 25 let take kulturne ljudi-delavce, jih vodila in učila, kako morajo imeti svojo dušo praviloma v glavi ter jo časih tudi spustiti na izpre-hod do srca, a nikdar več nazaj v — želodec ali celo v trebuh, ker le taki dtelav-ci, ki delajo z glavo in srcem, pridobivajo več, nego potrebujejo zase. Taki pa. ki delajo le za želodec, so pa po navadi vedlno lačni.
Aku se bomo slovenski učitelji zvesto držah teh navodil, teh vzvišenih načel ljubezni do bližnjega1, do naroda, do domovine, tedaj bodo naše duše delovale kakor svetle lučee. ki bodb vodile naš libogi narod iz meglene sedanjosti v jasno bodočnost. V to pomozi Bog in naša jeklena volja! Na zdar!
V	počeščenje.naših vzornih koleginj-kuharic smo dobiii ti dve pesmi1:
Napitnica.
Lepo je danes v družbi naši, pri polni tej in sladki čaši! — In glejte: miza se šibi najboljših finih nam jedi!
A kdo li je to vse provzročil, prigrizke dobre nam izročil? To naše so tovarišice, izborne naše kuharice! —■
Zato zahvala jim veljaj, hvaležni jim napijmo zdaj: Ve ste koleginj nam uzor, ponosen je na vas naš zbor!
Živele!
Lucilius.
s?
Danes so se v studenčnicf umile, v zrcalu videle od nog do glave, da zorne, sokolične so postave te lepe naše »gospodinjske vile«.
Lepo in belo mize pogrnile, so spretno si zasukale rokave, ko prej so dovršile vse priprave, so kuhat lahno v kuhinjo skočile.
Smehljaje, čisto brez stanovske jeze nakuhale so same nam kosilo o petindvajsetletnici Zaveze.
Izvrstno! Nič se ni jim zasmodilo. To bile gospodinjske so poteze, ki bo o njih s častjo se govorilo!
M. K.
Deželni zbor kranjski in učiteljstvo.
NUJNI PREDLOG
poslanca dr. Ivana Tavčarja in tovarišev. Deželni zbor skleni: 1. Učiteljske plače se regulirajo. poL čenši s 1. januarjem 1914, v smislu plač državnih uradnikov.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da izdela nemudoma zakonski načrt v smislu točke 1.
3.	Do uveljavljenia te regulacije prejema vse učiteljstvo brez izjeme po 25 % draginjske doklade, računano od temeljne plače, počenši s 1. januarjem 1913.
4.	Kdor uživa že 25 % draginjsko doklado. temu ostane; kdor ne uživa polnih 25 %, se mu primanjkljaj doplača.
5.	Gmotno stran je rešiti1 s finančno operacijo, dokler dežela ne dobi državnega prispevka.
Ljubljana, 24. septembra 1913.
(Podpisi vseh nar.-naprednih poslancev.)
*
Nujnost predloga ie utemeljeval na seji dne 30. septembra t. 1. dr. Ivan Tavčar tako:
Visoka zbornica! Ce se ne motim, je predlog, ki ga stavljam v imenu napredne stranke, deseti ki ie meril na to, da bi se plače učiteljstva izboljšale in uredile. Danes obhajamo* torej v tem pogledu nekak jubilej, kar že samo na sebi govori za nujnost. Nujno pa je, visoka zbornica. vprašanje zategadelj, ker jaz. če smem se poslužiti izraza gospoda tovariša dr. Gregoriča. sem mnenja, da ie vprašanje plač učiteljskega stanu eminentr.o socialno vprašanje. Po celi Avstriji je dandanes oživelo prepričanje, dal ie ta start slabo, zaničevalno slabo plačan in na Kranjskem velja' to v prvi vrsti. Ne da se tajiti, da je učiteljski stan velikega pomena za naše kulturno razvitje, ampak ne da se tudi tajiti, da ie gospodarski položaj učiteljstva na Kranjskem deloma tak. da v pravem pomenu besede učiteljstvo strada.
S tem je najbolj Utemeljena nujnost mojega predloga.
Predlog pa ie razdeljen na dve strani i na eni strani meri na to. da se ustvari nekaj definitivnega. na drugi strani pa, ker se difinitivum prejkone ne bi dal tako hitro doseči, obsega tudi gotova določila, po katerih nai bi se ustvaril nekak provizorij. Ta' provizorij — gospodje, s človeškega stališča je umevno, da zagovarjam tak provizorij — nai bi obstajal v tem. da naj bi se. če se od' strani deželnega odbora dele učiteljstvu draginjske doklade. do de-finitivne uredbe učiteljskih plač razdeljevale te doklade enakomerno.
Nujnost predloga utemeljujem s tem, da je sedanii položaj deželnega odbora v resnici težaven, ker diference delati pri razdeljevanju doklad. mora biti uepri-ietno našemu pravičnemu deželnemu odboru. (Veselost med naprednimi poslanci.) In zaradi tega ie nujno potrebno, da se spravi deželni odbor v tak položaj, da bo v stanu vsemu učiteljstvu enakomerno (Poslanec dr. Novak: »Brez previdnosti!« — Veselost!) nakloniti tiste doklade.
Zategadelj prosim visoko zbornico, naj izvoli pritrditi nujnosti mojega predloga. katerega meritum je potem mogoče v^ odseku izpremeniti."kolikor se bo dalo. (Živahno odobravanje in ploskanje med naprednimi poslanci.)
Za predlog so glasovali slovenski napredni in nemški poslanci. Ker je bilai proti nujnosti večina S. L. S., ie bila nujnost odklonjena. Proti sta glasovala obai Slomškarja1 — poslanca Jaklič in Ravnikar. — Predlog je bil potem kot navaden
predlog izročen finančnemu odseku.
*
SAMOSTOJNI PREDLOG
poslanca E. Gangla in tovarišev.
Deželni zbor skleni:
§ 23.. točka 3., zakona z dne 23. oktobra 1912. veljavnega za vojvodinO Kranjsko o šolskem nadzorstvu, naj se glasi tako:
3. iz dveh veščakov-učiteljev in njunih namestnikov, oziroma iz dveh ve-ščakinj-učiteljic in njiju namestnic, ki jih izvoli skupščina definitivno nameščenega učiteljstva šolskega okraja z glasovnicami in skupno.
Ljubljana. 24. septembra 1913.
(Podpisi.)
Predlog je bil odkazan šolskemu odseku.
*
INTERPELACIJA
poslanca Jos. R e i s n e r j a in tovarišev ___ na gospoda deželnega glavarja.
Na' seji deželnega zbora dne 28. decembra 1911 ie bil) sprejet predlog poslanca dr. Šusteršiča, da tudi tistemu učiteljstvu, ki doslej nima draginjske doklade, deželni odbor po svoji previdnosti dovoli do 25%.
Na seji deželnega zbora dne 7. februarja 1912 je predlagal finančni odsek:
a) Prošnja mestnega šolskega sveta ljubljanskega, da! Se prizna draginjska 'doklada tudi učiteljicam in neoženjenim učiteljem', se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da po potrebi res v bedi živečim učiteljicam in neoženjenim učiteljem dovoli draginjsko doklado.

b) Prošnja podružnice Slomškove Zveze v Ljubljani za zvišanje 50% stanarine ljubljanskemu učiteljstvu se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da po potrebi res v bedi živečim učiteljem iti učiteljicam dovoli draginjsko doklado.
Poslanec dr.. Triller se je uprl predlogu dr. Šusteršiča, trdeč na seji dne 28. decembra 1911, da »s tem so se odprla ¡vrata in okna največji politični korupciji.«
Deželni odbor je razposlal na vsa županstva pozive, naj poročajo o lokalnih in individualnih razmerah učiteljstva, ki prihaja tu v poštev. Ta poizvedovanja so trajala tako dolgo, da je do razdelitve te doklade prišlo šele čez dobrih 10 mesecev.
Te previdnosti deželnega odbora je bilo pa deležno prav majhno število tistega učiteljstva, ki stoji izven Slomškove Zveze, medtem ko so vsi plani te Zveze prejeli 25 in 20% doklado.
Kolikor kažejo informacije interpe-lantov, so se draginljiske doklade razdelile 365 učnim osebam; med temi je 297 učiteljic in 68 učiteljev, med temi učitelji 5e pa 8 frančiškanov (v Novem mestu) in 6 katehetov (v Ljubljani), ki so vsi prejeli po 25%, dočim so posvetni učitelji prejeli .včinoma po 10%! Izmed vsega te previdnosti deležnega učiteljstva jih je prejelo 25% doklado = 145; 20% doklado •= 85; 15% doklado = 8 m 10% doklado pa 127.
Kako je deželni odbor razumeval to previdnost, dokazuje posebno eklatantno razdelitev 50% stanarinske doklade za ožen j eno in 25% dragimjske doklade za neoženjeno učiteljstvo v Ljubljani. Na I. mestni deški ljudski šoli so prizadeti vsi učitelji in vsi prav dobro kvalificirani, pa razen kateheta ni dobil nihče doklade. Dvema učiteljema na II. mestni deški ljudski šoli je bila doklada ustavljena, ker sta baje pri volitvah v mestni šolski svet volila kandidate, ki so izven Slomškove Zveze.
Nadalje vidimo, da so dobili kakor po ileželi sploh tako tudi v Ljubljani doklade vsi člani in članice Slomškove Zveze, medtem ko je bilo drugo učiteljstvo po Večini prezrto.
Glasilo Slomškove Zveze — Slo-¡venski Učitelj — piše glede teh prezrtih naših oseb v svoji številki z dne 15. februarja 1913 doslovno: »Med prezrtimi so osebe, ki kažejo v šoli delno prizadevanje, ki se jim glede šole same ne more kaj očitati!«
Takisto sta značilna ta dva slučaja:
Katehet Legat ima za pot na Barje potnino, dočim je učitelj Mlakar in učiteljica Slatnar, ki tudi oba stanujeta v Ljubljani, nimata.
Vodja II. mestne šole član Slomškove, Zveze Janko Nepomuk Jeglič, dobiva za svojih 11 razredov 400 K opravilne doklade, vodja I. mesTe šole, Jakob Dimnik, ima tudi 11 razredov in 100 učencev več nego Jeglič, pa ima funkcijske doklade samo 300 K.
Z ozirom na to, da je ves denar, določen za te doklade. zbran od vseh davkoplačevalcev brez ozira na narodnost in stranke in z ozirom na zgoraj navedena dejstva se usojajo podpisani vprašati gospoda deželnega glavarja:
1.	Kakšni nagibi so bili deželnemu odboru, ob razdeljevanju draginjskih do-klad merodajni ali stvarni ali politični?
2.	Kaij hoče storiti, da se očivlidna neobjektivnost izravna in popravi?
Ljubljana, 24. septembra 1913.
(Podpisi.)
INTEPELACIJA
poslanca Jos. Reisnerja, E. Gangla in tovarišev na Njega ekseelenco gospoda deželnega predsednika.
V Ljubljani izhajajoči dnevnik »Slovenec« prijavlja v svoji 196. številki z / rde 27. avgusta t. 1. poročilo o občnem zboru Slomškove Zveze, ki se je vršil ob katoliškem shodu v Ljubljani.
Glasom tega poročila je katehet Smrekar izrekel željo, »naj vlada v Slomškovi Zvezi do nasprotnikov tudi lojalnost in naj izgine osebna mržnja. In dubiis caritas! Naj se Slomškova Zveza odlikuje po ljubezni do svojih nasprotnikov!« — Predsednik Jaklič je med drugim odgovoril katehetu Smrekarju glasom istega1 poročila: »Osebno teh ljudi ne sovražimo, ampak z njimi ne maramo imeti nič skupnega.« — To navodilo je •izzvalo glasom istega poročila burno odobravanje.
Razumeti ne moremo, kako more po tej slovesni izjavi takega) nasprotja še [vedno nemoteno sedeti c. kr. okrajni šolski nadzornik Ivan Štrukelj v odboru in kako morejo biti nekateri drugi c. kr. okrajni šolski nadzorniki člani tiste Slomškove Zveze, ki javno proglaša take izjave za svoj evangelij?!
Káko more biti zaupanje učiteljstva, ki stoji izven Slomškove Zveze, do ne-pristranosti in objektivnosti javnih funkcionarjev — c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov — ki so člani ali celo odborniki organizacije, ki proglaša taka načela, kakor jih objavlja zgoraj navedeno poročilo? Saj je vendar skupno delo učiteljstva in nadzornikov za prospeh šolstva absolutno potrebno.
V	interesu šolstva in pravic učiteljstva se usojajo podpisanci vprašati gospoda deželnega predsednika kot predsednika c. kr. deželnega šolskega sveta:
1.	Kaj hoče ukreniti, da se take nezdrave razmere odpravijo?
2.	Kako zagotovilo hoče dati podrejenemu učiteljstvu, 'ki stoji izven Slomškove Zveze, da bodo c. kr. okrajni šolski nadzorniki, ki so člani ali celo odborniki te Zveze, nasproti njemu svojo javno, odgovornosti polno funkcijo izvrševali popolnoma nepristransko in objektivno?
3.	Ali hoče nasproti vsemu učiteljstvu ob takih razmerah z vso odločnostjo in objektivnostjo braniti in uveljavljati načela vseh državljanskih in službenih svoboščin in pravic?
Ljubljana, 24. septembra 1913.
(Podpisi.)
*
INTERPELACIJA
poslanca E. Gangla, Jos. Reisnerja in tovarišev na Njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika v zadeli oddaje ravnateljskega mesta in profesorskih mest
na slovenski gimnaziji v Gorici.
V	Gorici so osnovali samostojno slovensko gimnazijo ter so oddali profesorska mesta in mesto ravnatelja — zadnje začasno — brez prejšnjega uradnega razpisa teh mest (za latinščino in grščino, za zgodovino in za prirodoslovje).
To dejstvo je v protislovju z ministrsko naredbo. ki pravi, da se morajo profesorska mesta praviloma razpisavati; v naisprotju pa je tudi s členom III. državnega osnovnega zakona, ki določa, da so javni uradi vsem državljanom enako dosežni.
Interpelan tom je znano, da je imelo več slovenskih profesorjev, ki sedaj službujejo na Kranjskem, namen, pote-zati se za mesta na novi slovenski gimnaziji v Gorici. S tem pa, da so ob oddaji navedenih služb prezrli ministrsko naredbo in določitev člena III. državnega osnovnega zakona, je bila tem profesorjem, službujočim na Kranjskem, odvzeta možnost kompetiranja, torej najprimitivnejša pravica usposobljenja srednješolskega učitelja.
Morda se utegne to dejstvo zagovarjati s tem, da ni bilo dovolj časa, da bi se imenovane službe prej razpisale. Temu nasproti pripominjamo, da bi se lahko določil kolikor možno najkrajši termin da bi bila profesorjem dana možnost kompetiranja in da bi se čuvale zakonite določbe. Ako bi se ob ustanovitvi te gimnazije tudi takoj razpisale službe, bi jih lahko pravočasno oddali pravilnim potom. Iz Gorice je bilo celo slišati, da bodo službe razpisane.
Z ozirom na vse to. in pa zlasti še z ozirom na dejstvo, da so tudi slovenski profesorji, ki službujejo v območju c. kr. deželnega šolskega sveta na Kranjskem, prikrajšani v svojih pravicah in koristih, se usojajo podpisanci vprašati g. deželnega predsednika kot predsednika deželnega šolskega sveta:
1.	Jeli mu znano, kako so se oddala navedena mejsta na slovenski gimnaziji v Gorici?
2.	Kaj hoče storiti, da ne bodo vsaj vbodoče slovenski srednješolski učitelji prikrajšani na svojih pravicah in koristih?
3.	Kaj hoče in more ukreniti, da bo vsaj mesto ravnatelja na imenovanem zavodu pravilno razpisano in pravilno oddano?
(Podpisi.)
*
INTERPELACIJA
poslanca E. Gangla in tovarišev na Njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika.
Štv. 36. in 37. lista »Učiteljski Tovariš« z dne 5. septembra t. 1. je bila zaplenjena zaradi nastopnega; članka:
KOROTANSKI:
Koroški šolski sistem.
i
Žalostno je šolstvo koroških Slovencev; saj je znano zaradi svoje kurioznosti daleč preko koroških mej! Ne dela časti ne Nemcem, ki so ga ustvarili, ne vladi, ki ga vzdržuje in podpira ter dopušča, da se vrše od nemškonacionalne strani najhujša nasilstva in zakonolomstva nad ubogim slovenskim koroškim ljudstvom. Mnogo ran nam je že zadalo in nas utegne popolnoma zadušiti to šolstvo, za katero moramo prispevati z lastnim denarjem. Na tisoče in tisoče slovenskih otrok nam je že potujčilo in nam vzgo-
jilo najhujše poturice in sovražnike lastnega naroda. Ta demoralizacija in to raznarodovanje slovenske mladine se vrši s pomočjo podkupljenega in do skrajnosti sfanatizira-nega učiteljstva, ki si jih je znala pridobiti nemškonacionalna stranka za najzanesljivejše propagatorje nemškonacionalne politike, da ji danes slepo služijo kakor najzanesljivejša opora za vse protislovensko gibanje. Toda vkljub vsemu temu koroški Slovenci nismo obupavali; stavili smo vse svoje upanje v pravičnost vlade ter smo bili trdno prepričani, da vladni krogi vendar enkrat izpree vidijo velike krivice, ki se nam gode in da napravijo za vselej konec neznosnim in naravnost sramotnim razmeram. Posebno iz-prememba v deželnem predsedstvu nas je navdala z boljšimi upi. Ti naši upi so bili upravičeni tembolj, ker so prihajali ob tej priliki z Dunaja glasovi, da je novemu deželnemu predsedniku od centralne vlade poverjena naloga, da ublaži narodnostni boj na Koroškem in doseže sporazum med Nemci in Slovenci. Toda hudo smo se motili ! Bolj nego kdaj prej je zavladal na Koroškem nemškonacionalni terorizem, in človeku se dozdeva, kakor bi hoteli v naglici završiti svoje delo in vreči 100.000 koroških Slovencev v nenasitno germansko žrelo in tako postaviti mostu do Adrije mogočen steber. Da jim pri tem prizadevanju najbolj služi šolstvo, o tem smo popolnoma prepričani, kakor se tudi ne sramujejo zlih dejanj, ki je ravno s pomočjo šolstva vršijo nad nami.
Na to pot zatiralcev koroških Slovencev, posebno še slovenskega učiteljstva, se je podal tudi deželni šolski svet, ki daleko ni več, kar bi moral biti vpričo svoje vzvišene naloge, temveč je postal — kar jasno kažejo njega zadnji ukrepi — izvrševal na institucija nemškega „Volksrata", tako da v koroškem deželnem šolskem svetu ni možno več govoriti o kakih normalnih razmerah, temveč je v njem zavladala popolna anarhija. Vsi ukrepi, posebno imenovanja in premeščanja učiteljstva stoje pod kontrolo in se vrše po iniciativah »Volksrata", tako da je danes nemožno vsako imenovanje, proti kateremu je vložil „Volksrat" svoj — veto. Ne bomo tu na dolgo in široko razpravljali o neznanskih krivicah, ki se nam gode s te strani, temveč puščamo, naj govore dejstva!
Za razpisana nadučiteljska mesta v Glo-basnici, v St. Lenartu pri Sedmih Studencih in Grabštajnu, razpisana v mesecu januarju, se je priglasilo več prosilcev, in sicer za Globasnico trije: dva Slovenca in en nem-škutar, ki v vsakem oziru daleko zaostaja za slovenskimi prosilci. Od štirih kompe-tentov za Št. Lenart je imel samo en, in sicer Slovenec, potrebnih izpitov iz slovenščine, katere znanje se je zahteval^ pri razpisu prostih dveh mest. Dasi je biio pričakovati in bi odgovarjalo pravici, da bi imenoval deželni šolski svet Slovenca, ker sta bila edina kvalificirana prosilca za razpisana mesta, in to tembolj, ker sta se občina in krajni šolski svet v Giobasnici ter oni v Št. Lenartu odločno zavzeli za imenovanje slovenskih prosilcev in se jim je tudi na merodajnem mestu obljubilo, da bo ustreženo njih željam — se je vendar zgodilo drugače.
„Volksrat" je za vsako ceno hotel spraviti na omenjeni mesti nemškutarja; dasi nobeden njiju ni imel potrebnegu izpita iz slovenščine, je imel dež. šolski nadzornik Benda, kot zvest izvrševalec „Volksratovih" želj, pripravljene že tozadevne predloge. Ker se mu pa tako očividno kršenje zakona vendar ni posrečilo, si je pomagal na ta način, da je dež. šol. svet po petmesečnem cincanju in zavajanju prizadetih slovenskih krogov — čujte in strmite! — v Gobasnico imenoval službenim potom (aus Dienstesriicksichten), glede Št. Lenarta pa odredil, da se ima mesto v treh mesecih ponovno razpisati. Medtem časom pa so dobili nemškutarski učitelji od „Volksrata" obvestilo, da se naj v jeseni zglasijo k izpitu iz slovenščine in da z njega pomočjo in na njegov pritisk tudi gotovo prav dobro napravijo ta izpit, da bodo mogli biti imenovani pri ponovni kompetenci. Toda zgodilo se je še več: „Volksrat" je — da za vse slučaje zasigura imenovanje nemškutarja za Št. Lenart — ponudil to mesto nemškutarskemu naduči-telju Samesu v Bilčovsu, ki ima tudi potrebni izpit. Ker pa se je ta protivil, češ, da ima na sedanjem mestu bolj udobno in bi bil tudi materialno oškodovan (ker je sedaj občinski tajnik), mu je „Volksrat" obljubil za to žrtev primerno nagrado ^
Za nadučitelja v Grabštajnu pa je bil imenovan Nemec ter so tudi tu prezrli slovenskega kompetenta, nadučitelja Horvata v Pontablju, ki ima celih 11 službenih let več nego imenovanec. Omenjena šola se sicer danes že prišteva k nemškim in tudi v razpisu niso zahtevali znanja slovenščine, dasi je med šoloobiskujočimi otroci 234 trdih Slovencev in le 10 Nemcev (od priseljenih staršev.) Slovenec ne sme dobiti tega mesta zato, ker bi utegnil tuintam iz-pregovoriti še kako slovensko besedo in bi tako oviral germanizatorični proces!
Pri tej priliki tudi ne smemo zamolčati šikan in preganjanja slovenskega učiteljstva
| od strani deželnega šolskega sveta in šol-| skih oblasti sploh. Nadučitelja Horvata, ki je vzoren mož v vsakem oziru in ima že 30 službenih let, je deželni šol. svet pred I dvema letoma premestil iz službenih ozirov iz Čajne v Ziljski dolini v nemški Pontabelj samo zaradi tega, ker ni trobil v nemškonacionalni rog in je tuintam pokazal tudi svoje slovensko mišljenje. V teku dveh let je bilo to mesto trikrat razpisano (Horvat je vselej prosil zanje), a imenovanje še danes ni izvršeno! Tako visi nad ubogim, vestnim možem vedno Damoklejev meč in je celo nemški krajni šolski svet v Pontablju, uvidevši krivice, ki se mu provzročajo, energično protestiral proti takemu postopanju, s čimer je dal preganjanemu učitelju najlepše izpričevalo.
Ravno pred nedavnim časom sta bila tudi „iz službenih ozirov" premeščena nad-učitelj iz Lipe v Zilsko dolino in nadučitelj Maršnig od Drave vkljub slovenskemu izpitu z dvojezične šole na nemško šolo v Mali Št. Vid. „Volksrat" se je hotel v tem primeru iznebiti dveh nadučiteljev, ki se nista hotela pokoriti nemškonacionalni komandi, in ju je nadomestil z agilnimi, nem-škonacionalnimi agitatorji. „Volksrat" pač prav dobro ve, da sta občini Lipa in Vern-berg v slovenskih rokah in zato potrebuje zanesljivih in živahnih agitatorjev, ki bi pripravljali tla za bodoče volitve, da prideta doslej še slovenski občini na skrajni jezikovni meji v nemške roke! To je bil dež. šol. svetu povod za premestitev — iz službenih ozirov. Lahko bi navedli še več takih slučajev, a za danes naj zadošča! Tudi ne bomo dalje komentirali .stvari, temveč prepuščamo slovenski javnosti sodbo o tem postopanju koroškega deželnega šolskega sveta. Slovensko državnozborsko delegacijo pa nujno prosimo, da naj vbodoče tem razmeram posveča več paznosti, nego je bilo to — žal — doslej! Ali res ni mogoče nikjer dobiti sredstva in poti, da bi se napravil konec takim razmeram?! Ali je pa za koroške Slovence pravica res umrla?!
Pripominjamo, da je enak članek priobčila tudi tržaška »Edinost«, ki pa ni bila: konfiscirana.
Podpisanci se usojaio gospoda deželnega predsednika vprašati:
1.	Je li mu znana ta konfiskacija?
2.	Kaj more in hoče storiti, da se v bodoče ne bodo več konfiscirali članki, ki popolnoma objektivno poročajo o koroških razmerah?
Ljubljana, 24. septembra 1913.
E. Gangl, dr. K. Triller, dr. Ivan Tavčar. A. Ribnika^ dr. Fran Novak, Josip Turk, Reisner, Ciril Pire, Fr. Višnikar, Jos. Lenarčič, F. Supančič.
Slovenska Šolska Matica.
Nekateri poverjeniki Slov. Šolske Matice še niso pobrali, oziroma vposlali naročnine za tekoče društveno leto. Ker letos izidejo kniiige prej nego druga! leta, prosi odbor cenjene gospode poverjenike, da v pošljejo naročnino čimprej.
Bežkovo »Občno vzgojeslovje«. Med
društvenimi knjigami, ki jih izda letos Slovenska Šolska Matica, bo zavzemalo posebno važno mesto »Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom iz peresa znanega pedagoga Viktorja Bežka. Omenjena knjiga je prva slovenska, poljudno pisana psihologija in bo brezdvomno vsem vzgojiteljem dobrodošla. Udje Slovenske Šolske Matice dobe Bežkovo »Občno vzgojeslovje« poleg treh drugih zanimivih knjig kot dar (članarina letno 4 K), neudje pa si lahko kupijo to knjigo za 2 K. Dijaki-naroč-niki dobe vse štiri knjige za 2 K. Ker brez-znanja dušeslovja ni misliti na uspešen pouk, je pričakovati, da pristopi -k Slovenski Šolski Matici letos že zaradi Bež-kovega »Vzgojeslovja« mnogo novih članov, oziroma da si nabavijo to knjigo kupnim potom.
Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri.
Po letnih izvestjih.
(Konec.)
Sprejemni izpiti.
Novomeško izvestje celo citira ministrski odredbi z dne 14. marca 1870., štev. 2370. in 27. maja 1884.. štev. 8019. ki tudi govorita samo o enem učnem jeziku kot predmetu sprejemne izkušnje. Idrijska realka v izvestju sploh ne pove. kai se zahteva pri sprejemnem izpitu, le v izpričevala ljudske šole mora biti red iz učnega jezika (»slovenskega in nemškega«). Na slovensko-nemških razredih v Celju in Mariboru je sprejemni izpit iz obeh jezikoVl
in izvestji to tudi jasno povesta1. Kakšni so sprejemni izpiti v Št. Vidu. se iz izvestja ne pozna.
Na gimnaziji v Gorici se za sprejem v prvi razred s slovenskim učnim jezikom zahteva izpit samo iz enega učnega jezika, in sicer je v oklepaju dodan slovenski. Ako je to mogoče v Gorici, zakaj pa ne na Kranjskem?
Deklice na srednjih šolah.
Razveseljiva činjenica je ukaželjnost slovenskega ženskega naraščaja in skrb staršev za Izobrazbo deklet. Sicer je tudi ženski študij pri nas preveč humanističen in premalo urejen za' praktične ženske potrebe, Ženske strokovne šole za šivanje perila in obleke, za risanje in prirezovanje krojev, za kuhanje in gospodinjstvo sploh so pri nas še premalo znane. Ženski študij nosi nekako znak znanstv. diletantizma. Diletantke so potem dostikrat tudi v gospodinjstvu mlade žene, bivše »višje deklice«. ki s svojo nepraktičnostjo in gospodinjsko neizkušenostjo provzročijo marsikatero skrb mlademu možu. Toda to so menda le nekake otroške bolezni naše ženske vzgoje, ki bodo polagoma prenehale. Gotovo je. da bo izobražena
žena ob strani pametnega moža v kratkem spoznala in popravila pomanjkljivosti in enostranost svoje izobrazbe. Zato moramo pozdravljati dober obisk ljubljanskega dekliškega liceja. ki ima več učenk kakor nemški liceji v Celovcu, Gradcu in drugod. Mnogim deklicam pa licejski študij niti ne zadostuje ter se vpišejo v gimnazije in realke. Zadnja tri leta imamo toliko deklic v prvih treh razredih gimnazij, da bi z njimi že napolnili po en I.. II. in III. razred. Tudi Hrvatic je nekaj (24), kakor kaže tablica1.
Ustanov je na liceju bilo 16 s skupnim zneskom 5803 K. Podpornega društva na liceju ni. ker odločilni krogi mislijo. da je licei samo za bogata dekleta. Tu ravno tiči glavna napaka naše dekliške vzgoje. Bogatih deklet, ki bi1 lahko študirale zaradi izobrazbe same. Slovenci nimamo znabiti niti 20. Zato je V liceju in je bilo v nekdanji višji dekliški šoli večina uradniških in drugih hčer srednjega stanu, ki bi jim trebalo strokovne izobrazbe za praktične poklice iti ža gospodinjstvo, pa se vzgajajo kakor bogatinke iti se tudi navzamejo bogataških potreb in manir ter se pozneje dostikrat ne morejo vživeti v skromnejše razmere.
Statistika prebivalstva.
Po štetju leta 1910.

Dežela	Vsi prebivalci	Slovenci		Hrvati		Nemci		Italjani	
		ab sol.	f/o	absol.	°/o	absol.	°/o	absol.	0/o
Kranjsko......	525.995	490.978	93-34	?	—	27.915	5-31	?	—
Spodnje Štajersko. . .	476.822	400.005	83-89	?■	—	67.825	1422	?	—
Koroško ......	396.200	82.212	20-75	?	—	304 287	76-80	?	—
Goriško in Gradiščansko Istra....... Trst.......	260.721 403.566 229510	154.564 55.134 56.916	—	186 168.184 2.403		4.486 12.735 11.856	—	90.1.19 147.417 118.959	—'
Primorsko skupaj . . .	893.797	266.614	29-83	170.773	1911	29077	325	356.495	39-89
Te dežele skupaj . . .	2,292.814	1,239.809 J —		- |, -		429.104	. —	— |. —	
Gimnazije in realne gimnazije.
O,-
a.a
Mesto in zavod
Kočevje . . , Kranj . . . Ljubljana I. Ljubljana II. Ljubljana nem. Novo Mesto Št. Vid . . .
Skupaj
Celje A. Celje B. Maribor Ptuj_.
Učni jezik
nem. slov.-nem.
nem. slov.-nem. slov.
nem. slov.-nem. nem.-slov. nem.
Skupaj
Beljak Celovec , Št. Pavel
Skupaj
Gorica
Koper Pazin . . Pulj nem. Pulj i tal. . Trst nem.
Trst i tal. . . . Volosko-Opatija
Skupaj . .
Gimnazije sknpaj
nem. slov. itai. ital. hrv. nem, itaL nem.
ital.
hrv.
Učiteljev
14 14 20 17 12 14 10
4 8 14 6 1 4 4
101
41
14 6 20 13
53
14
15 19
10
44
22
12 13 15 10 22
30
5
12
17
3
4 3 1
10
6 2
129 I 46
327 113
Razredov
i J3
_0J g
J£ N to
I.-VIII.
I.-VII.
12 18
13 8 10 8
77
I.-VIII. I.-IV. I.-VIII.
9 5 16
38
I.-VIII.
I.-VIII.
I.-V. I.-VIII.
I.-III.
10 14
8
32
23
8 8 8 7, 17
21
3
95
242'
Učencev
157 309 654 397 149 272 290
2 19 23
25 7
2 228 I 76
303 165 557 180
6 4 13 10
1.205 &3
303 481 223
18 3 14
1.007 i 35
875
200 160 167 194 582
696
82 —
36
5 12 24 1
38
36
2.956 152
7.398 296
Javnih učencev povprečno na
MJS o
C 3
8-7
14-0 19-2 17-3 11-5
15-1 207
19-6 258 36-3 30 5 186 27-2 36-3
18-9	33-7	300
20-6	33	187
19-9	34-8	596
12	225	201
178 20'0 14 9
303 344 279
22-4
133 94 93 17-6 18 2
193
38'0
25
20
20-9
27-7
34.2
331
11 7 27-3
16-8 I 30-6
>2
O)---
160 327 683 449 156 277 345
2.397
1.284
309 540 227
1.076
1.072
231 173 171 219 644 /436 >348 111
3.405
8.162
1 Od teh je 30 realno-gimnazijskih razredov s 1051 dijaki.
Realke in ljubljanski licej.
! Dežela	Mesto in zavod	Učni jezik	Učiteljev		Razredov		Učencev		Javnih učencev povprečno na		Učencev letos 1912./1913.
			defin. in proviz.	supl. in asist.	sistemi-ziranih	J: o» </> >	javnih	priv.	enega učit.	en razred	
1 Kranjsko	Idrija...... Ljubljana ....	slov.-nem. nem.	12 20	3 9	I.-VII. y>	7 17	174 534	12 7	116 18-4	24-9 31-4	158 607
	Skupaj . .	—	32	12	—	24	708	19	—	—	765
4> gw>		nem.	14	2	I.-VII.	9	276	4	17-2	307	308
|Koroško	Celovec.....	nem.	19	6	I.-VII.	12	393	1	15-7	32-8	382
Primorsko	Pulj...... Trst ital. I..... Trst ital. II. ...	nem. ital. nem.^ Ital. »	16 12 14 19 19 9	10 1 3 8 10 12	I.-VII. » » rt » I.-VI.	12 7' 8 12 17 11	376 159 177 460 590 310	5 13 4 3	14-5 12-2 10-4 17-0 203 14-8	31-3 22-7 221 38-3 34-7 28-2	415 171 191 482 649 455
	Skupaj . .	—	89 | 44		—	67	2072	25	—	—	2363
Realke skupaj . .		—	154	64	—	1121	3449	49	15-8	30-8	3818
	Ljubljana, mestni dekliški licej . . .	slov.	10	4	I.-V.	8	292	3	20-9	365	347
Slovenke in Hrvatice na srednjih šolah.
1 Od teh so 4 realno-gimnazijski razredi s 109 dijaki.
										
	Mesto in zavod	I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	TO O.	o C •o
									en	«
										C
		—	1	—	_	—	—	—	1	
		6	4	8	—	—	1	—	19	
		6	5	4	3	4	1	—	23	
a>		1	2	3	—	1	—	—	7	
N		2	1	1	—	—	—	—	4	
a B		—	1						1	<u
B		2	—	2	—	—	—	—	4	
M		8	3	—	—	—	—	—	11	v
	Pulj nem. g........	—	—	—	1	—	—	1	2	>
		3	2	.3	—	—	—	1	9	
	gimn. skupaj . .	28	19	21	4	5	2	2	81	C/3
V		1	3	2	1	3	—	—	10	
3	Pulj...........	—	—	1	—	1	—	—	2	
	realke skupaj . .	1	3	3	1	4	—	—	12	
Ljubljana, dekl. licej.......		33	48	70	73	58	—	—	282	
v		»T- ,	1	—	—	—	■ —	—	1	
^ ca		5	i	4	2	—	—	—	12	O u
B		2	—		—	. —	—	—	2	
			1	1	— •■	—	—	—	2	ca > 'i
Pulj		—	1	—	—	—	—	—	1	trt E
Ljubljana, dekl. licej .......		1	1	3	—	1	—	—	6	
Iz naše organizacije.
SKUPNE ZADEVE.
Za Zavezin jubilej so vplačala do zdaj sledeča učiteljska društva: Belokranjsko 10 K. Kočevsko 10 K. Kranjsko 30 K. Krško 10 K. Logaško 10 K. Novomeško 10 K. Postojnsko 10 K. Breško-sevniško 10 K. Celjsko 10 K. Konjiško 10 K. Korjan-sko 10 K. Laško 15+5 = 20 K. Ljutomersko 10 K. Slovenjegraško 10 K. Šentle-nartsko 10 K. Sežansko 10 K. Prosimo vsa druga društva, naj blagovole čim prej vposlati svoje prispevke, da moremo poravnati ogromne stroške.
Vodstvo Zaveze.
Književnost in umetnost.
Nove umetniške razglednice. V zalogi tvrdke Ig. pl. Klenmayr & Fed1. Bam-berg v Ljubljani je izšla serija 6 umetniških razglednic po slovenskih narodnih pesmih (1—6). Razglednice, ki jih je naslikal znani umetnik H. Smrekar, izbor no predstavljajo veselje in trpljenje slovenskega ljudstva po naših narodnih pesmih. Slikarju se je posrečilo, da je s pravim umetniškim razumevanjem v podobi podal vse mišljenje, ki veje iz narodnih pesmi. Umetniku moremo k delu le čestitati in upamo, da se bodo te krasne razglednice kar najbolj razširile med slovenskim ljudstvom.
Popotnik ima v 8. in 9. (skupni) številki to-le vsebino: 1. I. Soukal: Državljanska vzgoja. 2. Val. Pulko: Ustavo-znanstvo v ljudski šoli. 3. Pav. Flere: Pri-rodoslovje v šoli z učnim principom dela. (Konec prih.) 4. Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri. (Dalje prih.) 5. Ev-gen Sajovic: Učna osnova in inštrukcija za pouk telovadbe in odredba o prirejanju mladinskih iger (vseh tipov) in na1 srednjih šolah. (Dalje.) 6. Književno poročilo. 7. Razgled: Časopisni vpogled. — Pedagoški paberki. — Šolske in učiteljske vesti. — Srednje in višješolski vestnik. — Šolstvo na slovanskem jugu. — Inostransko šolstvo. — Razne vesti. — Mala poročila1.
Zvonček objavlja v 10. številki to lepo vsebino: 1. Fran Zgur: Kraljevič Marko. 2. Rado Mejovšek: Alenka in Darko. Pravljica. 3. Tone Rakovčan: Jesenska. Pesem. 4. Oh, poln težav je 'in bridkosti že sam začetek učenosti! Podoba. 5. Josip Stare: Verstvo starih Slovanov. 6. Tone Rakovčan: Večerna. Pesem. 7. Tone Rakovčan: Kralj Matjaž. Pesem. 8. Ali se posreči? Podoba. 9. Cvetomirski: S Šmarne gore. 10. Davorinov: Sonet. 11. Tone Rakovčan: Povest o vijolici. 12. Ivo Trošt: Jutranja in večerna zarja«. Pravljica. 13. Jan Reginov: Jesen. Pesem. 14. Davorinov: Poslednja pesem. 15. Prva umetnost. Podoba. 16. Pouk in zabava: Solnce za goro gre. (Pesem.) — Slikarica brez rok. — Edison in glasba. — Besedna uganka. — Rešitev in rešilci. — Kotiček gospoda Doropoljskega-
Politiški pregled
* Državni zbor se bo pečal v glavnem z rešitvijo finančnega načrta, z dovolitvijo rekrutov in kreditov. Na izpremembo ministrstva ni sedaj misliti, ker cesar hoče ohraniti uradniško ministrstvo in se krona za parlamentarno ministrstvo ne ogreva.
+ Nove vojaške zahteve. Od avstrijske in ogrske oficiozne strani se poroča, da do sedaj konference vojnega ministra Krobatina z grofom Stiirgkhom in grofom Tiszo še niso dovedle do kake definitivne
principialne odločitve. Konference so bile zgoli informativnega značaja. Krobatin je informiral šefa obeh vlad o novem vojaškem programu vojne uprave, a Tisza in Stiirgkh sta ga obvestila, da sta obe državni polovici pripravljeni sprejeti le taki program, ki bi se gibal v najskromnejših zahtevkih in ki bi bil fiksiran kot minimum za celo vrsto let. Vojna1 uprava zahteva zvišanje rekrutnega kontingenta za 40.000 mož ter obsežno reorganizacijo ar-tiljerije. zlasti pa trdnjavske artiljerije. Vprašanje finančnega kritja nai se po nazorih vojaških krogov reši tako, da se vzamejo potrebne tozadevne vsote brez kreditnih operacij iz blagajniških preostankov. — Glede vojaškega proračuna, ki bo predložen delegacijam, se zatrjuje, da bo obsegal1 za prvo polletje 1914 prilično 250 miljonov stroškov za armado, torej 25 milijonov več nego lani in 38 do 40 milijonov za mornarico; poleg tega Pa pridejo še nove izredne zahteve za zgradbo ladij, ker je dosedanji tozadevni izredni kredit v znesku 312 milijonov že izčrpan. Delegacijam bodo predloženi tudi1 mobili-začni računi, ki znašajo okolo 600 milijonov kron. Debata o teh potroških bo1 j ako interesantna. kakor ie pričakovati, ker je vlada potrošila ves denar brez parlamentarnega dovoljenja.
*	Za splošno deželnozborsko volilno pravico na Češkem. Češki socialni demokrati so priredili več shodov po raznih čeških mestih, v katerih so zahtevali splošno, enako in direktno deželnozborsko volilno pravico.
*	Proti komisiji na Češkem. Socialni ^mokrati. narodni socialisti1, naprednjaki in državnopravna stranka so imeli javen shod za splošno in enako volilno pravico! ter so protestirali proti upravni komisiji na Češkem.
*	Drugo češko vseučilišče. V sto čeških, moravskih in šlezkih mestih so se vršila javna manifestacijska zborovanja, ki so jih priredili češki in drugi slovanski dijaki za drugo češko vseučilišče, in sicer v Brnu. Na vseh shodih so sprejeli zborovala enako se glaseče resolucije.
*	Hrvaško vprašanje se je. kakor je videti, osredotočilo na eno samo važno dejstvo, kakor to poroča glasilo hrvaško-srbske koalicije, ki pride gotovo najbolj v po-štev. V krogih koalicije se zatrjuje, da je edina pot, ki drži do rešitve tega vozla, razpis novih volitev. Šele po izvršenih volitvah se da govoriti o nadaljnih korakih, brez volitev pa ne.
Srednješolski vestnik.
Iz srednješolske službe. Na novo
slovensko gimnazijo v Gorici so imenovani: pravi učitelj dr. Edvard Dolinšek, prof. Andrej Ipavec in prof. Ivan Tabaj z bivše državne gimnazije; dalje sedanji prov. glavni učitelj moškega učiteljišča Vi Gorici. Rudolf Lavrenčič, suplenta bivše drž. gimnazije, Fran Povšič in Karel Prijatelj, ki sta obenem imenovana za prava učitelja, pravi učitelj telovadbe na bivši drž. gimnaziji, Rudolf Cvetko, in prov. učitelj bivše drž. gimnazije, dr. Karel Pir~ jevec. — Za profesorje na italijanski reainii gimnaziji so imenovani: Emil Turus, ki je obenem začasni vodja, Josip Motz, dr« Evgen Simzig, Alojzij Comel, ki je bil do-sedai na realki v Roveretu in Peter Bon-ne, ki je bil dosedaj na koprski gimnaziji. Nadalje so imenovani za profesorje su-plenti Josip Zanei., dr. Rudolf Pellis im dr. Josip Bresca. — Za nemško realno gimnazijo so imenovani: dr. Leon Hor--, nung, dr. Kreisel, Karel Loitsberger, dr* Josip Muller, Josip Peschek, Alojzij Pfei-
auf, dr. Rudolf vitez Zahony, dr. Rih. Schubert vit. Scholdern, Alojzij Stock-mayr, dr. Lovrenc Tretter, Franc Ksa-verij Zimmermann, dr. Jurij Pitacco, dr. Kare! Osvald in Alojzij Fogar. Suplent na žeinskji • gimnaziji v Inomostu Herman. Kahr je premeščen na nemško realno gimnazijo v Gorici. — Za suplente se imenujejo: Za I. državno gimnazijo v Ljubljani: Bradač. Dolenec, Gnjezda, Grošelj R., Kobal Fr., Osana J., Prebil A., Sodnik R., Volavšek M.. Zidar Fr.; za H. državno gimnazijo v Ljubljani: Pavlic. Skerij. Va-gaja. Mazovec. Bajuk, Sovre; za Kranj: Dolžan, dr. Mischitz in ostane prideljen profesor dr. Mencej; za Novo mesto: Prosen. Stopar, dr. Rožman; za državno realko ¡v Ljubfjani: dosedanjli suplenti, razen teh: Fuchs, Lipp, Švara. — Gimnazijski profesor in vodja učiteljišča v Sarajevu. Viktor Pogačnik je imenovan za ravnatelja tega zavoda.
♦♦ Na c. kr. realki v Gorici je vseh vpisanih dijakov 384, torej 34 manj kakor ob pričetku lanskega leta. Po narodnosti je dijakov največ Slovencev. Nemci in Italijani so pa skoraj enako močni.
kipr malo razvedrijo v prosti prirodi in I želnem šolskem svetu in tudi pri nauc---t- Tržaški občinski svet V zadnji
odpočjje^ od napornih šolskih ur Ve> I nem ministrstvu boje za te protizakonite | seji so bdi po dolgi debati, sprejeti pred
Kranjske vesti.
—r— Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta dne 22. pret. m. Dr. F. Novak na realki v Idriji se stalno namesti in dobi naslov profesor. Na srednjih šolah se imenujejo suplenti. Prosta so še suplentska mesta: 1 v Kranju, 1 v Idriji in 1 v Kočevju. Na višji realki v Ljubljani se I. razred deli v pet oddelkov (2 za Nemce in 3 za Slovence). — Na ljudskih šolah se imenujejo: Anton Lomšek za nadučitelja ,y Dolskem; Karel Hlebec za nadučitelja y Ubelskem; Štefanija Šubertova za učiteljico v Zgornjem Tuhinju. — Učiteljica Julijana Laknerjeva za začasno vpokoji.
—r— iz ljudskošolske službe. Namesto obolele učiteljice Marije Gržine je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Harijah prov. učit. Ivana Zwölf, za sup-lenta na meščanski šoli v Postojni pa je imenovan izprašan učiteljski kandidat Pavel Medič. Namesto obolele učiteljice Ane Fink-Šuflajeve je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Velikih Laščah absolvirana učitelj, kandidatki ja Marija Tiegloya. Za prov. učitelja in vodjo eno-razrednice v Selu v novomeškem šolskem okraju je imenovan učitelj Ivan Škufca, namesto obolele učiteljice Viktorije Za-gorjanove pa je imenovana za suplentinjo v Gaberjah izprašana učiteljska kandida-tinja Antonija Hribarjeva. — Za provi-zoričnega učitelja in voditelja enorazred-nice v Češnovcu je imenovan Stan. Bre-zec, za suplentko v Mirni peči je imenovana namesto obolele učiteljice Milene Kavčičove učiteljica Ivana Drakslerjeva, za suplentko v Zuženberku namesto obolele Frančiške Mikčeve Ljudmila P ris t o v in za provizorično učiteljico v Doberničan Mar. Kotnik-Franketova. Za suplenta v Zagorju je imenovan namesto Franca Goloba, ki je dobil dopust, Viktor Kregar.
Štajerske vesti.
—š— Nesreča na železnici. Tovariš Milan Vršič, meščanski učitelj v Krškem, je padel dne 24. septembra opoldne tik pred železniško postajo Radgona z vlaka. Kolesa so mu tekla čez prsi in je obležal na mestu mrtev. Bolehal je že dlje časa in se je pravkar peljal domov v Ljutomer na ozdravljenje. Stal je med vožnjo na hodniku pri vozu; pri tem mu je postalo slabo in padel je pod kolesa, kjer ga je dohitela strašna smrt. Blag mu spomin!
—š— Na vinorejski šoli v Mariboru
se je pričel 21. pret. m. redni .pouk. V I. letnik je vstopilo nanovo 10 učencev, v II. jih je 22 in v III. 14.
Goriške vesti.
—g— Razno. Zopet se ie začel pouk na naših šolah. Tudi v Istri, kjer se začenja šola šele po črvi polovici septembra, so že odšle učne osebe v svoje rezidence nad ukaželjno mladino. Vsakdo si pri začetku novega šolskega' leta še enkrat obudi spomin na pretekle počitnice, kako jih je prebil, kaj je ukrenil, kal ie zamudil in že dela načrte za prihodnje počitnice, ki so še daleč, daleč na obzorju. Minil je prosti čas, in vpraša se, kako si ga porabil. Eden potuje, kolikor mu dopuščajo sredstva, da spozna nekoliko druga mesta in sosedna ljudstva. Seveda ni potreba pri tem na grozne daljave misliti. Nekaj stotin km mora navadno zadostovati. Nekateri ostanejo doma, ker jih v to sili družina in druge materialne skrbi, lakoravno bi radi kam poleteli'. Oni uporabijo počitnice, da se časih zaglobijo v kako knjigo ali odidejo v bližnjo okolico.
kat jim je dana tudi prilika, da obiskujejo kakšen tečaj v izpopolnjenje svoje izobrazbe. — Mlajšemu učiteljstvu pa ogrenl kupo veselja bližajočih se počitnic grenka kaplja v obliki pozivnice. Vojaška služba pobere večino prostega časa. in ko je je konec, treba si je zopet nekoliko odpo-čiti in potem — je zopet šola, a človek ne pride do počitka. Posebno od letos naprej, ko morajo služiti namesto dosedanjih štirih, pet tednov, a čez nekaj let bo potreba tičati v vojaški suknji vse leto. — A vrag je posejal med držaye prepir, tako da noče biti oboroževanju konca. Zato je pač treba potrpeti in vdati se v usodo. — V toliko je pa vendar dobro, da se pri vojakih snidejo nedkanji sošolci in znanci z učiteljišča, zakaj drugače bi se po razhodu z učiteljišča nikdar več ne našli v tolikem1 številu, ker so večinoma vsi vrli fantje, kakor jih ima cesar rad. In če pride človek slednjič pod kake pametne oficirje, ki spoznajo, da so to vendar izobraženi ljudje, se prav lahko izhaja, ako ie človek malce potrpežljiv, kar mora biti itak učiteljska lastnost. A prepogosto se naletijo takšni gospodje, ki jim je v posebno veselje mučit in sekijrati vofiake-učitelje. Ker že mora človek biti pri vojakih, bi se mislilo, da je pač vseeno, kje se odsluži določena doba. Lahko bi se namreč menjala mesta, in učiteljstvo bi se ob te] priliki lahko ogledalo eno. drugikrat zopet drugo mesto m deželo in to, mislim, bi mu prav nič ne škodilo, pač pa povečalo zemljepisno znanje. Tako delajo češki učitelji. Hoteč enako napraviti, zaprosil sem dovoljenja napraviti vojaško vajo v Pragi s pristavkom, da trpim sam vozne stroške. Prošnja ie bila odbita, ker se ji ne more ugoditi. Ko pridem pa zopet v prejšnjo vojašnico, najdem tem sedem Čehov-učiteljev. Takoj sem bil prepričan, da vlada v vojaških stvareh tam gori drugo mnenje in da ni vseeno, ali se tu ali tam v širni Avstriji komis je! Ako mi zna kdo to pojasniti, naj se oglasi!
—g— Poročil se ie v soboto, dne 27. pret. m. tov. naduč. Josip Berce z gdč. Franico Šinigojevo, veleposestniko-vo hčerko iz Dornberga. Bilo srečno!
—g— Razpis štipendija. Razpisuje se deželni štipendij 600 K, ustanovljen od deželnega zbora s sklepom z dne 10. septembra 1888 v spomin 401etnega vladar-stva Nj. V. csarja Franca Jožefa I. De ležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta, rojenega, stanujočega in pristojne ga v tei grofiji, slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višem poljedelskem zavodu, skozi vsa leta visokošolskih študij, držeč se obstoječih postavnih predpisov. Prosilci naj podajo svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru do 31. oktobra t. 1. in naiiim priložijo dokazila ot rodu, pristojnosti, o premoženj skih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in dosedanjem napredovanju. De želni odbor.
—g— Žensko učiteljišče zaprejo? Od zanesljive strani smo zvedeli, da mislijo žensko učiteljišče zapreti. Vsa ženska mesta na ljudskih šolah so že polna; sicer pa je tudi bolje, da učijo na moških šolah možje in ne ženske. Ženske naj bi učile samo na dekliških šolah, tako pravijo. Prihodnje šolsko leto zaprejo prvi tečaj, potem pa zaporedoma vse druge. Repetentinje prvega tečaja bodo torej izključene.
—g— Dva nova napisa se zdaj. blestita na poslopju stare gimnazije v Šolski ulici: Nad prvim vhodom: C. kr. Slovenka državna gimnazija, nad drugim: I. R. ginnasio reale ¡taliano. Oba zavoda sta po prostoru docela ločena. Slovenska gimnazija ima tudi prvo večje dvorišče. — Kar se torej tiče te šole, goriški Slovenci prednjačimo vsem drugim. V Gorici imamo docela čisto slovensko gimnazijo, kakor smo imeli že povsem slovensko moško učiteljišče. — Žensko učiteljišče je še neka mešanica, ki pa bo morala izginiti! — Predvsem pa mora izginiti tak nemški nestvor, kakršen je c. kr. vad-nica ! — Taka šola nima pravice do obstanka v Gorici!
institucije in jih čuvajo, gojijo in negujejo j logi občinskega odbora glede nakupa die-kakor največji zaklad, kakor iznajdbo, na
I cesanskega konyikta, in sicer za umetno-
Koroške vesti.
—k— Koroški deženli šolski svet in pravica. »Edinost« prinaša pod naslovom »Koroške posebnosti« med drugim tudi sledeče: Gospodje v koroškem deželnem šolskem svetu dobro vedo, da je državno sodišče z odlokom z dne 5. julija 1910, št. 264, in z odlokom z dne 5. aprila 1911, št. 110, in pozneje upravno sodišče z odlokom od 16. februarja 1911, št. 1667. in od 11. oktobra 1911 razsodilo in jasno odločilo. da so inštitucije, kakršne so utra-kvistične šole, prepovedane^ ker so protizakonite. — Vendar se gospodje pri de-
katero treba paziti z vsemi močmi, da ne izvedo kaj o njej širom sveta in da ne bi se morda kak drug narod polastil njenega patenta. 84 utrakvističnih šol imamo koroški Slovenci. — Vkljub naporom, dal bi jih deželni šolski svet odpravil, kar bi sicer moral storiti sam od sebe, ker so, kakor že omenjeno, protizakonite, se koroškim Slovencem dosedaj še ni posrečilo, odpraviti ta nestvor pedagoških institutov, akoravno pripoznavajo najvišje pravosodne instance v diržavi, kakor državno in upravno sodišče, da je pravica na strani koroških Slovencev!
—k— Referent pri koroškem deželnem šolskem svetu dr. Avgust vit. pl. Ba-rfiza je prevzel svojo službo. Prejšnji referent. dvorni svetnik Barcsay, je stopil v pokoj. Novi referent ie služboval v napačnem ministrstvu in svoje dni tudi v Kočevju na Kranjskem:
k— Tečaj za izobrazbo deklet. Društvo »Gorotan« je priredilo 17. in 18. pret. m. pri Volšperku v Podravljah tečaj za izobrazbo deklet v kuharstvu s posebnim oziromi na konserviranie posameznih prikuh. Udeleženk je bilo 14. Učitelj vodja Zdravko Kovač je v domači besedi predaval dopoldne in nato v kuhinji demonstriral posameznosti. Slovenska dekleta so z velikim zanimanjem prisostvovala pouku in se veselo vrtela okolo štedilnika. Vesela dobrih uspehov so po končanem delu zapela.
—k— »Gorotan«. društvo slov. koroških visokošolcev in učiteljev, je imelo Vi nedeljo, dne 14. pret. m., letošnji1 redni občni zbor. katerega se je udeležilo precej šnje število članov iz raznih krajev dežele. Predsednik tov. Z. Janežič ie pozdravil v imenu odbora zbrane društvenike, kon-štatiral sklepčnost občnega zbora ter hitel k dnevnemu redu. Iz poročil predsednika, odbornikov in odsekov je bilo razvidno, da je društvo neumorno na delu za narod in njega probuio in prosveto. da izvršuje svojo nalogo gotovo in uspešno, premo-stujoč razne zapreke in neprilike. približa-joč se korak za korakom začrtanim smotrom. Na vseh poljih narodne probuje je zastavilo društvo svoje moči, da resi, oziroma brani vse, kar si hoče osvojiti1 zakleti sovrag. ki namenoma in zistematično oku-žuje in raznaroduje slov. živeli na Koroškem s sredstvi in po načelih, ki bijejo vsej pravici, vsem zakonom narodne enakopravnosti v obraz. V očigled našim neznosnim koroškim razmeram ne preostaja nič drugega, nego da da slovenska Koroška na vsa prizadevanja nemških in nern-škutarskih činiteljev odgovor, poln moči in odločnosti. Treba je braniti z vsemi primernimi sredstvi, z vso močjo, z vso previdnostjo, s pošteno vestjo in vročo ljubeznijo pravice slov. naroda, edinost in nedotakljivost naše domovine, enakopravnost slovenskega jezika na Koroškem; treba je uporabiti vsako primerno sredstvo. da se prepreči v nebovpijoče nasilno nemško nadvladje nad slovensko manjšino. skrbeti za kulturno in gospodarsko povzdigo naroda, bojevati se tako dolgo, dokler ne bo ta boi venčan s popolno zmago! Počasi, previdno, a gotovo korak za korakom naprej! Mnogo podrobnega posla, obilo narodnega dela še čaka novi odbor, katerega do sedaj' zaradi nepovoljnih gmotnih razmer draštva ni bilo možno dovršiti. Naroča se torej novoizvoljenemu odboru, nai se zapetno obrne na vso širno slovensko javnost, naj naše res podpiranja vredno obrambno društvo podpira po zasluženju. bodi z denarnimi prispevki, bodi s knjigami, ali kakimi drugimi primernimi darili. Izkušnje učijo, da je treba tudi za narodno bojevanje ogromnih žrtev — po besedah znanega vojskovodje — denarja, denarja in zopet denarja! Ko bo društvo gmotno zadosti podprto, bo šele moglo dovršiti razne dosedaj samo na papirju izvedene načrte, stopiti zadostno v bran proti ponižanju in oškodovanju koroških Slovencev, zediniti ves koroški živeli v svojem taboru! To bo glavna dobrota za naše ljudstvo, ki se gotovo z obema rokama oprime društva. S tem bo ugled »Gorotana« rastel in se po izvrstnem vodstvu postavi na trdna tla ter tako postane v pravi blagor našemu zatiranemu koroškemu narodu. Rodoljubi, ne pozabite in ne prezirajte nas! Tudi onstran Karavank živijo Slovenci, zatirani, obupani trpini pred nenasitnim žrelom nemškega moloha, ki vas prosijo nujne pomoči in rešitve!
historični muzej. Cena znaša 520.000 K.
Splošni vestnik.
Slovenske naselbine v Ameriki. Slovenske naselbine v Ameriki vedno naraščajo in se množijo: V nekaterih mestih je število slovenskih družin tako veliko, da imajo po več sto za šolo godnih otrok. V Clevelandu so otvorili dne 31. avgusta veliko. lepo. novo šolsko palačo. Pouk se je pričel dne 8. septembra. Poučuje vsega skupaj 11 učiteljic v 11 šolskih sobah. Otrok je nad 800. — Tudi v Jolietu so že napravili načrte za novo slovensko šolsko stavbo, ki je jako potrebna. Letos so namreč vpisali šolskih otrok: 288 dečkov in 263 deklic; skupaj 551 otrok. — Posebno lepo napredujejo slovenske farme v Willar-du in Gormanu. Tam. kjer so bili pred nekaj leti pravi ameriški pragozdi, se razprostiralo sedaj krasne, obsežne ameriške farme. Nekateri' imajo naravnost vzorne kmetije. V Willardu ie slovenska naselbina precej velika, tako da ima lastnega župana, ki je Ivan Cesnik,
Balkansko razstavo nameravajo V nekaj letih prirediti v Belgradu. Srbski listi v Belgradu' živahno razpravljajo tem vprašanju in prihajajo do zaključka, da bi bila taka razstava v Belgradu jako umestna. Razstave bi se udeležili tudi; Grki in Romuni.
Tržaške vesti.
—I— Draginjsko doklado je te dni
izplačal mestni magistrat svojemu učiteljstvu. Pri tem so bili merodajni tisti pogoji, kakor pri odmerjenju lanske dra-ginjske doklade.
Razgled po šolskem svetu.
— Dr. P. Munch o ljudskih visokih šolah na Danskem. V lanskih »Dokumentih napredka« poroča dr. P. Munch, bivši notranji minister na Danskem, o ljudskih visokih šolah nastopno : Na Danskem imajo poleg nadaljevalnih šol tudi privatne takozvane visoke šole (Folkehoyskoler), v katerih žive učenci po 5—6 mesecev v, letu kakor v pensionu, tako da lahko posvečajo ves svoj prosti čas študiju. Po-največ obiskuje te šole mladina v letih od 18.—25. Večino tvorijo kmetiški otro^-ci, po zimi mladi fantje, poleti mlade deklice. — Prve take visoke šole so bile uvedene leta 1844., v letu 1911. jih je bilo 80, število učencev je naraslo do 6700 v istem letu. Od teh odpade na mlade fante 3600» 3100 pa na mlade deklice. To je, da obiskuje te šole skoro četrtina vse danske mladine. Oče tega šolskega gibanja je bil veliki pisatelj in pridigar N. F. S. Grundt-wig (1783.—1872.) Po njegovem mnenju je najugodnejša doba za učenje in pouk okolo 20. leta. Otroku je lahko, da se nauči vseh stvari, ki so praktične vrednosti, kakor je čitanje, pisanje in računanje. Toda pouk, ki pretvarja dušo učenčevo, je» ki ga pozneje v letih dobiš med 18. in 20. Šola, ki zasleduje le pripravo učenčevo na izkušnje, ima kvečjemu le sekundarno vrednost, bistveno je, da vplivamo na osebnost mladih ljudi, da jim okrepimo religiozno čuvstvo in rajih domovinsko ljubezen. Ni, da bi zahtevali množice dejstev na pamet, glavno sredstvo pouka je in ostane »živa beseda«. Učitelj zbujaj potom predavanj o velikih vprašanjih življenja duha učencev in izkušai oblikovalno vplivatli na dušo mladih ljudi. — Taka šola je bila ustanovljena leta 1844. na Šlezviškem, kjer se je ravno začel nacionalni boj med Danci in Nemci, toda važnost je dobilo gibanje šele po velikih dogodkih leta 1848. Šlezviška vojna v letu 1848.—1850. je provzročila živahen razmah nacionalnega čuvstva in uvedba splošne in enake volilne pravice je zbudila splošno, prav močno intelektualno gibanje. Po 2. šlezviškem boju leta 1864. je iz-nova napredovalo gibanje. Povsod so ustanovtjali nove ljudske visoke šole, pred vsem privatniki, pastorji in tudi autodii-dlakti Tudi so ustanavljali kmetje zadruge da so si preskrbeli potrebni denar. To je bila doba, ko je zavladal med danskimi kmeti liberalizem in so zavzele visoke šole docela politiški značaj. Mnogi vodje so biili tudi pridni politiki in! poleg domovinske ljubezni so učili tudi liberalizem.
—	Na Danskem obiskujejo skoro vsi kmetiški otroci javne ljudske šole, ki jih vodijo občinski svetovalci pod državnim nadziranjem. Ko zapuščajo te šole v starosti 14. let, znajo pisati, citati in računati in posedujejo nekaj znanja tudi iz domovinske zgodovine. V naslednjih letih je večina vposlena ob kmetiškem delu, toda v. starosti med 18. — 20. letom veliko obiskuje 5—6 mesecev ljudske visoke šole.
—	Program teh šol je bil izprva jako omejen. Toda sedaj poučujejo tudi v kmetiških skoro vse, kakor v višjih šolah. — V eni teh šol, imenovani Grundtwig, je bil učni red skozi leta: Ob 8. zjutraj začnejo z narodno pesmijo ali psalmom, nato pre
dava diirektor bodisi o kakšnem predmetu nacionalne zgodovine, o veliki historični osebnosti, o franc. revoluciji ali o temi iz bibl. zgodovine. Od 9.—10. ure čitajo norveške in dan. pisatelje; temu pride polurna okrepčevalna pavza; pol 11.—11. vaje v Štiliziranju; 11.—12. domovinska zgodovina; 12.—2. je pavza; 2.— 3. svetovna zgodovina; 3.—4. pouk v danskem jeziku in gramatiki; 4.—5. okrepčevalna pavza, 5J-6. zemljepisje in fizika; 6.—7. mate-niatika; 7.-8. pavza; 8.-9. ure danski pouk in danska lektira. — Obilen je pouk ročnih del. Razentega1 pridno slikajo. Nadalje so kurzi za domovinoznanje in splošno v vseh šolah pridno telovadijo. Neredko prihajajo učenci naslednje leto zopet, da bi se pglobili. To je posebno v veliki ljudski visoki šoli v Askovu. vodja je Že zavzemat mesto naučnega ministra. Veliko učencev, ki so že bili 5.—6. mesecev v kaki drugi šoli. dohajajo v Askov, da bi nadaljevali svoje študije. To je velik zavod s 300 učenci in mnogimi učitelji, in prirodho je tu pouk globokejši kakor v drugih šolah. Tudi v teh šolah je glavno vzgojno sredstvo predavanje. Vsekakor pa igrajo učne knjige veliko večjo' vlogo kakor prej. Med učenci se sedaj nahaja tudi precej meščanov, toda so še vedno v veliki manjšini. Ostale šole so v glalvnem kmetiške. Kmetje, ki so obiskovali te šole. so postali najvplivnejši možje v občini. Oni so organizatorji velikih produktivnih in konzumnih zadrug, ki so tako izredno okrepile gospodarsko moč danskega kmetijstva in ki jako vplivajo na njega politi-ški položaj. Ta organizacija je pripomogla 1. 1901. do politiške zmage ministrstvu pod vodstvom kmeta. Duh narodnih visokih šol se je po tej zmagi nekoliko iz-premenil. Idealizem ie nekoliko opešat. Prej so bile šole v bojni opoziciji, sedaj spadajo v vladajočo stranko. Prer se je večina šol bojevala z gmotnimi težkoča-mi, sedaj so deloma jako imovite. Medtem ko ie prej državna podpora znašala malenkost 40.000 mark. dosega sedanja subvencija 500.000. Toda brez drugega so si ohranile kmetiške visoke šole veliko živ-ljensko silo. in večina šol so še vedno semenišča vseh misli, ki služijo povzdigi danskega kmetiškega sltanui.
—	V prospeh hrvaško-madjarskega prijateljstva je madjarski bogataš Bayer Krucsay daroval 20.000 K. od teh 10.000 kron zagrebškemu reševalnemu društvu, 10.000 K pa — Julijanskim (pomadjarje-valnim) šolam na Hrvaškem.
—	Ženske na peštanski univerzi. Za pripustitev ženskih slušateljic na pravno fakulteto v Budimpešti se je zavzel profesor pt. Schwarz; fakulteta je predlogu pritrdila in ga v končno rešitev predložila ministrstvu.
—	Obisk ljudskih šol v Zagrebu. Na vseh zagrebških ljudskih šolah se ie letos vpisalo 4193 otrok, za 160 več nego lani.
—	Obsojen pripravnik. Učiteljski pripravnik, Rusin Dziegalo. ki je ustrelil profesorja Butkovskega. je obsojen na 14 let leče.
—	Nemci proti italijanski pravni fakulteti. Na letošnji skupščini »Südmarke« je bil sprejet tak-le predlog: »Zopetna nevarnost. da se ustanovi italijanska pravna fakultta, ki bi pomenila za nemško ljud-svo v Avstriji oškodovanje kulturno, gospodarsko in narodno, sili »Südmarko«, da Pozove vse nemške može in žene vsakega Poklica in stanu, upreti se po svojih mo-črh tej ustanovitvi.« — Tako stališče zavzemajo Nemci proti italijanski pravni fakulteti. Če so jim jo podrli v Inomostu, potem se umevno v Inomostu. kjer se je vršila skupščina, postavljajo zopet proti italijanski pravni fakulteti. Postavili pa so
se Nemci proti temu »svetemu postulatu« Italijanov prav v istem času. ko je hvalil brezglavi goriški »Corriere« na vse pre-tege Nemce, kako da so kulturni, »gente civile« itd. Ravno prav je prišel mrzel curek iz Inomosta. ali da bi osvežil pamet onim voditeljem italijanske liberalne klike, ki vodijo italijanstvo Gorice v pogubo, na to ni misliti. In seveda mi nimamo nič proti temu. Ali zdramili bi se lahko mlajši in naredili konec Gorici škodujoči italijan-sko-nemški ljubezni!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Uradni razpis! učiteljskih služb.
Št. 3195.	Kranjsko.
Na dvorazredni utrakvistični ljudski šoli v Travi se razpisuje drugo učno mesto z zakonitimi prejemki v stalno nameščen je.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 28. oktobra 1913.
C. kr okrajni šolski svet Kočevje, dne 28. septembra 1913.
Zahvala.
Povodom pretresljive izgube našega iskreno ljubljenega sina ozir. brata, svaka in strica, gospoda
Milana Vršiča,
strokovnega učitelja na mešč. šoli v Krškem
nam je došlo mnogo ganljivih dokazov sočutja. Za to, kakor za častno spremstvo na zadnji poti izrekamo vsem iskreno zahvalo.
Zahvaljujemo se osobito slav. ljutomerskemu učiteljskemu društvu in uči-teljem-tovarišem iz sosednih okrajev, gg. pevcem, govorniku g. nadučitelju Cvetku ter zastopnikom mariborskega učiteljišča.
Posebej se zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom, blag. g. okr. glavarju in drugim odličnim udeležencem, sploh vsem plemenitim spremljevalcem in zlasti vsem darovalcem prelepih vencev.
V Ljutomeru, 30. sept. 1913.
Obitelj Vršičeva in Čehova.
Ozirajte se na tvTdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovariša
)	(ge) (ffš
^(a^jcil

Najizvrstnejše in najboljše tamburice izdeluje in razpošilja
Prva sisečka sočna izdelovalnica tamburic
J. Stjepušin Sisek.
Odlikovana na pariški izložbi 1.1900 In na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom .Tamburica*, ki prinaša razun pouka tudi krasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K.
Veletrgovina z železnino MERKUR PETER MAJDIČ v Celju, Graška ulica 12
priporoča p. n. gospodom učiteljem, šolskim vodstvom in šolskim svetom svojo bogato zalogo raznovrstnega železninarskega blaga, kakor: peči za šole, železne hišne oprave in kuhinjske posode, vrtnih ograj, čebelarskega orodja in sploh vseh v železninarsko stroko spadajočih sredstev najboljše kakovosti, po najnižjih
cenah. Postrežba točna.	:
CnDDDaonnnnn □□□□□□□□DDDDaaDDaDDDnaaQDDQODDDaon	□□□□aaaana
FAFF šivalni stro
je najboljši šivalni stroj sedanjosti, ^ps^ , 10 letna garancija.	' = Pouk v vezenju brezplačen.
.Vok
Cenilci zastonj laa. pcštnine prosto.
Specialna trgovina šivalnih strojev in koles zzz Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. =
Ali ste že pridobili našemu listu novega
naročnika?
• • • • • •
• •• • ••
Na vse prijatelje
dobre kave!
Ste pokusiii kavo z kavinim pridatkom :Franck:? Dobite na mizo čvr-stejši ter barvovitejši zvretek.— :Franck: iz zagrebške tovarne je le pravi z kavinim mlinčkom.
emp 166/25.643
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega
konvikta',
r. z. z o_ 3-
v Ljubljani.
Celco-v-zii zač-vaja. šte-v. SS'312.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o.
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5°/o. Obrestovanje se pričenja-dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsakih 100 K posojila se vrača po načinu:
mesečnih rokih	rokov					rok	
A v 12 in sicer	11	ä	9 K	—	h,	12.	4 K 73 h
B , 18	17	»	6 .	—	*	18.	3 „ 56 „
C . 24	23	JI	4 .	50	/ ■	24.	4 „ - „
D „ 38	37	a	3 ,	—	i*.	38.	- . 66 .
E , 46	45	n	2 ji	50	v	46.	1. 81,
F „ 60	59	»	2 .	—	m	60.	- . 70 „
G „• 70 ,	69	Ti	1 ,	75	m	70.	1 . 42 .
H , 85	84	n	1 ,	50	■ v	85.	1,26,
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek od x\i 2. do '/2 3. ure popoldne In vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer.
P. n. učiteljstvu in slavnemu občinstvu se priporoča
Kavarna „EVROPA"
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
lia razpolago Je „Učiteljski Tovariš" tn vsi drugi slovenski ter velika izbira tujih časopisov. — Za točno poitrežbo in dobro pijačo je vedno kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc, kavarnar.
S

„Učiteljska tiskarna"
= v Ljublj
lani
r. z. z o. z.
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d. vv
:: Litografija ::
Telefon štev. 118.
V zalogi ima šolske,
antenske in različne
■ /
ii uge tiskovine, učna ¡/pričevala za obrtne vajence, delavni red. diplome i. t. d. L t. d.
ooo
Najokusnejša izvršba in najnižje cene. vv
:: Stereotipija ::
Cek. račun štev. 76.307.
BH
m
III		i » lil
1	i i i • i liri	
		
		

Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč4?
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K Ietnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine.
Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smtti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti.
Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHMEIDEK, učitelj v Krtini, p. Dob.

FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
mm- Izprašani optik. -w
Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t d.
Očala |n'ščipalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Bnsch, Ooerz, Zeiss i.t.d.
Fotografični aparati itd.
Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdkal!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej
V
v
s
«s 8
•e
S
Ik
Ferdinand Palovec
konces. zobotehnik
naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 5 (poleg Kmetske posojilnice)
«s®* zobotehniški atelje ^^
in se priporoča v obilen poset. Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe na kavčukove plošče in izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.

a
Edino domače podjetje!
Poskusite zboljšano „TOLSTOVRŠKO",
ki je najcenejša in zdaj, odkar je vrelec spopolnjen, najboljša
kisla zdravilna in namizna voda.
t
Vse vrste steklenic se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško.
GRIČflR & MEJflČ
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9'
CDODDDDDODDDDDDBnnDDDODDO □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
O	5
Največja zaloga zgotovljenih | oblek za gospode, dečke in S otroke. Konfekcija za dame. f I
a
a □
a □□□□
i S 3
D □
D D
O □
□
□□□□ca
D □
aoan a
□	a □ a a o
□	a a □
□	a a a
n □ p a
° Točna postrežba.
Solidne cene. gnQQQg
Naročajte in širite „Učiteljskega Tovariša"!
]0E
Slovenska Šolska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih „ Letopisov L, II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v »Pedagoškem Letopisu*.
Posebej je izdala in založila Slovenska šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k /. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnrna za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
t— S
0
Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta
v
r?
ima v zalogi naslednje knjige:
1. A. Rapé: Mladini. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1"50, s pošto 16 h več.
A. J-	Spisi Mišjakovega Julčka. I., II., HI., IV.,
V., VI., VIL, VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'50 s pošto 16 h več.
3.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani je K 1-50, s pošto 16 h več.
4.	Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 1-50, s pošto 16 h več.	5
5.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino.
I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez poštnine je 20 h.
6.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2 —.
7.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h.
8.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva!
Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici.