Poglejte Ha Itevilke poleg naslova za dan, ko V&S* naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. glas Naroda Lisf slovenskih delavcev v Ameriki. 3 [Telephone: CHcltea 3-1242__ftccawred M 8eee«4 CImm Matter September Z5Ui. 1940 at the Port Office *» New lork. N. 1„ under Act of Cong«« ef Mr ch 3rd, 1879. —————^- f • — II ■!■!■ I I No. 41 — ŠTEV. 41 NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 27, 1942— PETEK. 27. FEBRUARJA, 1942 Volume L. — Letnik L. " ' . ■ -t— ... ■ — ■ , ^ — — .s—— nr "^gas —----- ■■■■ ' —"" ■ — — ==aa«5c , 96,000 NEMCEV V PASTI PRI STARAJI RUSI DR2LJO RUSI NEMCE V JEKLENIH KLEŠČAH. — RUSKI LETALCI PREPREČILI NEMCEM, DA ZALAGAJO ČETE S POTREBNIM VOJNIM MATERJALOM V okolici Starajo Ruse v polkrogu stiskajo Rusi klešče okoli nemške armade, ki .šteje 96,000 mož, ki napenjajo vse svoje sile, da bi prebili železni*obroč. Tudi dovaianje vojnih potrebščin tej armadi so ruski letalci popolnoma preprečili. Na tem kraju je med Nemci tudi mnogo Fincev, katere so Nemci poslali v boj, ko so Ru>i pričeli s svojimi napadi. Več sto konj, katere so Nemci porabljali mesto tankov, je poginilo zaradi pomanjkanja krme. Ruski napad pod |»oveljstvom generala P. A. Kuročkina je bil tako nenaden, da Nemci niso imeli časa, da bi se vstavili v že pripravljeni črti in se sedaj zadržujejo samo v posameznih utrjenih vaseh. Po poročilih, ki prihajajo s front«1, je razvidno, da> so Nem-<•; tako zbegani, kot so bili, ko so se morali pričeti umikati iz Rostova in Klina. Posebno se ta zbeganost pokaže, kadar jim pridejo Rusi v ibok in nimajo več pomoči od oklopnih divizij. Rusi se poslužujejo vsakovrstne propagnde in. skušajo dopovedati Nemcem, da je boljše, da se predajo, ker boucr sicer uničeni in če se predajo, da bodo ž njimi dobro j>ostopali. Pre-dno >o Rusi pričeli napadati 16. nemško armado, so v nemške vrste z aeroplani vrgli več tisoč letakov, v katerih so jim ob-! ljubili dobro hrano, gorka stanovanja in da se bodo slednjič tudi mogli vrniti v svojo domovino. V IG.armadi so nemški vojaki, ki so 22. junija pričeli korakati v Rusijo. Ta armada je sestavljena iz ostankov divizij, ki • hO se borile na Poljskem, v Belgiji, v Franciji in ki so zasedle Pariz leta TV40. Med njimi je celo ena španska "modra" divizija. Ta divizija je imela že jeseni vdariti med jezerom Umen irt r>eliger v smeri proti Vologdi ter proti Kalininu, Ivanovn in 1 io t^k j toda je bita vstavljena v Vaklajsfeem pogorju ter je bila od septembra v defenzivi in se je samo branila proti ruskim napadom, vsled česar je imela velike, izgube. nek; .; dneh bojev so Rusi na tem kraju osvobodili 147 krajev. Na \ eli poglavitnih točkah fronte so v teku vroči boji. Nemške boj. ladje poškodovane Angleški poizvedovalni letalci so sporočili, da nemške oklopnice so bile težko poškodovane- Kot je sporočil angleški poslanski zbornici , prvi lord angleške admiral i tete A. V. Alexander, ste oklOpnici Oneise-nau in iSeharcnh-orst ter velika, križarka Prinz Eugen tako poškodovane, tla še dolgo ne bodo porabne za boj. Ladje so bile poškodovane, k c so l.I. februarja od plule iz Bresta ter so skozi polje pomorskih min in pod strahovitem ognjem angleških topov z Dov erja in pod dežjom'bom.b angleških ac-roplanov prevozile Rokavski preliv ter prispele v svoje zavetje na Hclgola.ndskein otoku. Ena teh lauij se nahaja v popravilu v ladjcn^eliirci v Kielu, druga pa v AVilLreisbavemi. To so dognali angleški poizvedovalni aeroplani. Križarka Prinz Eugen, ali pa kaka druga križarka njeue vrste, je bila 23. februarja torpedirana ob norveški obali in .en torpedo jo je zadel. Pozneje je nek letalec videl, kako je :ieka ladja vlekla, neko nemško kri žarko v norveško pristanišče Trondheim. j ARGENTINA NOČE OSI5KIH DIPLOMATOV Argentinska vlada je izdala stroge odredbe, s katerimi hoče preprečiti, da ne pridejo v Buenos Aires nemški, laški in japonski diplomati, katere so izgnale po konferenci v Rio de Janeiro razne latinske republike. Tem diplomatom Argentina ne bo dovolila vstopa, ali . pa samo prehoda, dokler nimajo na svojih potnih listih vizejev Združenih držav, Anglije in Brazilije, in samo, če j >o na poti v svojo domovino, ! toda se morajo zavezati, da no j bodo ostali v deželi dalje kot j dva meseca. To odredbo je argentinska vlada izdala, ker se boji, da bi i prišlo v Argentino kaj več osi-! ških diplomatov in bi vstano-. vili peto kolono. Vlada je tudi obvestila ita-ljanskega poslanika, da Argentina. ne more zastopati Italije v E1 Salvadorju, ker je salva-: dors-ku vlada sporočila, da ni ; Argentina 11 dobrodošla'da zastopa Italijo. Isto je bilo nekaj dni prej glede Mehike. i Argentina pa še dalje zastopa italjanske nadeve v Guaje-mali, Hondurasu, Nika-ragH, Costa Rici, Panami, Kanadi in Colomlbiji. Italjansko zastopstvo v El , Salvador ju in Mehiki bo naj-hr&a provsel HfmnfjkL pogkmik. Dekle vstrelil, ker jo je ljubil Na.balkonu nekega gledališča v Chicagu je 17 let stari Okrtuce MwiDoiwld Izbili ^^ h vojo h let staro i/.voijc-nko . ., DoroU>v Broz, nato pa jo jJvanm s^m^imgMi«« v trom" j parniku, d a pelje pšenico \'a policijski stražnici je v!™ Gr*ko- Italjanska vlada na svoj zagovor rekel: - Ljubil, Prošnjo za varnost plovbo se - - • , .,-„r{i. trt ! m odgovorila, sem jo m sem jo \strelu; to je => Vfso. Vstrelil sem jo, ko sem jo j A ko se izkaže, tla bo pšenica jK>ljubil. Y notranjem žepu v resnici razdeljena samo med sem imel revolver; samo ljubil^Grke ii* ne bo poslana v Nem-sem jo in sem jo vstrelil. ti o-j tedaj 1k> poslanih še več tov sem hotel biti, da je nikdo. pamikov z žitom na Grško drugi ne bo dobil." '--- MacDonald je mirno odšel) iz gledališča na svoj dom, kjer | ga je policija prijela 1- ur po izvršenem (zločinu Pšenica za Grško Poročila z vzhodna fronte MacArthur je nagnal Japonce Vojni department v Washingtonu naznanja, da je armada generala MacArthurja nenadoma napadla Japonce na Bataan pofotoku in jih je pognala več milj nazaj. Poročilo dajje pravi, da se boji še nadaljujejo in da Amerika nei napredujejo. S tem napadom so Amerikanci in Fili-pinci prvič pridobili nekaj ozemlja, odkar so "bli pred dvema mesecema prisiljeni umakniti se na ozki polotok. • * • , Japonci doživljajo izgube na morju Zadnja dva dneva so ameriške podmornice torpedirale dva japonska transportna pa mika, *eno ponSožno ladjo in en tovorni parnik ter je mogoče torpedo zadel tudi eno bojno ladjo. Tlolauds-ko vrhovno poveljstvo v svojem poročilu, ki je bilo poslano po časnikarski agent uri "Aneta", pravi, da se je podmornica po toq:>ediranju potopila in da ni mogla opazovati, koliko jo dosegla s svojim napadom. * # • Japonska bo napadla Rusijo Ameriški, angleški in kitajski vojaški opazovalci so prepričani, da bo Japonska v dveh mesecih napadla Rusijo v Sibiriji. Tudi ruski krogi domnevajo, da bo napad kmalu prišel. Splošno se domneva, da bodo Japonci vpadli v Sibirijo, ka-korhitro bodo osvojili Holandsko Vzhodno Indijo in še prej, predno se »bodo skušali polastiti Indije ali Avstralije. JUGOSLOVANSKI ČETNIKI JEZE NACIJE Da četniki dosegajo vedno večje uspehe proti Nemcem, je razvidno iz izbrvrha nacijskega časopisja v Beogradu, ki je zagrozilo, da* bodo Jugoslovani izstrebljeni, ako se ne pokorijo nemški nadvladi* List '"Novo Vreme", ki je pod popolno nemško oblastjo, pravi: 4'Sedaj ni več vprašanje, ako se bo s Srbijo postopalo kot s Poljsko, temveč vprašanje, ali bo ali ne bo." Druga poročila naznanjajo, da je v teku velika bitka okoli Dubrave in da so pričeli četniki veliko gibanje v bližini Gline, 30 milj južno od Zagreba. V četniški vojski generala Draže Mihajloviča so Srbi, Slo-vejici in Hrvatje ter neprestano nadlegujejo Nemce in Lahe. -i——t—*- Ameriški poslanik na potu iz Londona Ameriški pohlanik John G. Winant je odpotoval iz Londona in je na potu v Washington, da predsedniku Rooseveltu poroča o položaju v Evropi. Poslaništvo je poslanikovo potovanje naznanilo, ko je Winant že odpotoval ter pravi, da je to običajno potovanje poslanika, da predsedniku poroča o političnem položa|ju. Nazadnje je bil Winant v Ameriki lansko, leto v maju in je ostal tri tedne. Rjuhe za soodnio obleko <'ehi so pričeli iz posteljnih ruh naglo šivati spodnjo obleko, ker se boje, da jih bodo Nemci zaplenili Ln jih poslali vojakom na fronto. ^ KUPUJTE DEFENSE BONDS In DEFENSE SAVINGS STAMPS Ostra kazen za pijance na Havaju Vojno sodišče je obsodilo na občutno kazen prve 'pijaiieke', odkar je bila odpravljena' postava proti prodaji opojuili pi-ja<*. Obsojenih je bilo pet žensk in 17 moških na globo od $100 do $.">00 in na zaporno kazen od enega do šest mesecev. kaj dni prej glede Mehike. i Argentina pa še dalje zastopa italjanske zadeve v Guaje-mali, Hondurasu, Nika-ragH, Costa Rici, Panami, Kanadi in Colomlbiji. Italjansko zastopstvo v El . . .. ^ , . . .... - ", Salvadorju in Mehiki bo naj- je bilo nekaj osefo u!btih m vec * - V blraini katedrale je bilo tudi porušenih več hiš, ko je na nje padel zvonik. zrušila ladja velike katedrale v Gioio del Colle na Siciliji in Nemško skladišče uničeno Katedrala se porušila Kot pravi poročilo iz Rima, se je v nedeljo nenadoma Parnik z žitom v P ire ju Turški tovorni parnik Dum-$el v Pirej na Grškem ter prišel v i Prej na -Grškem ter »pripeljal živež za grške bolnišnice in javne kuhinje. S av a v je arm Hudi peščeni vharji ovii-ajo vojne operacije na suhem in v V Labolle napravah, ki so zraku v Libiji. Predno pa so se v pondeljek pričeli viharji, so las-t Crucible Steel Co., v Pitts- ' Angleži ponoči uničili sovražnikovo poizvedovalno stražo, b;urghu, Pji., so zastavkali de- j aeroplani pa so napadli močno osiško postojanko zapadno od lavci, ki pripadajo k CIO. To- T'ripoli^-%arna izdeluje obrambni mate rjal. Na stavki ie 1700 del a v- Nemški in italjanski aeroplani so včeraj zopet'bombardira-j;1 ''."V . ... , v . .„.,. , ... cev. Nek uradnik druibe je iz- .i Malto. Zadetih je bilo nekaj vojaških, pa tudi privatnih ilamlci m"akmh' so Pov?od m umtilh vse P<>trolejske javil, da mu ni znano, zakaj so 1 poslopij, toda škoda ni velika. Tudi nekaj ljudi je 'bilo ubi zastavkali. , %tib. Izstreljen je bil en Messerselimidt. TUDI LIBIJSKA FRONTA OŽIVELA Laško vrhovno poveljstvo naznanja, da je prišlo do več spopadov med stražami v Libiji in da so angleški aeroplani j bombardirali Bengazi in Tripolis. Osiški aeroplani pa so napadli angleške postojanke med' Tobrukom v Libiji in Sidi Barranijem v Egiptu. Poročilo dodaja, da so bili nad Demo izstreljeni trije angleški bombniki. Celi mesec na morju Mornariški department je sporočil, da so na nek otok v južnem Pacifiku prišli trije le-Radio Moskva naznanja, da so ! talci nekega bombnika, ki so Norvežani uničili dve vojaški bili na colnn iz gumija na mor-.-kladfšči blizu Trondheinia ter j ju Qd 16. januarja. Poslani so s ozažgali veliko nalogo muni- jfoaj takoj v bolnišnico, ker so cije m petroleja. Zažgano je'bili zelo fačni, drugače pa so bilo tiitji veliko skladišče v zdravi. Namsosu. | Ye<č podrobnosti o njih ni. Nemčija bo vdarila na Turčijo Washingtonski diplomatski krogu govorijo, da namerava Hitler vpasti v Iran in Irak. NEM. POMLADANSKI NAČRT PREKRIŽAN List "Rdeča- zvezda" poro- * " ča, da ruska armada prodira proti hetski meji, da so Rusi vzeli Nemcem premoč in prekrižali vse nemške načrte za veliko pomladnsko ofenzivo. Poročilo dodaja, da se ruske prve čete bližajo letski meji zlasti na severu. '4Rdeča zvezda" dalje pravi, da bo^nemški odpor sčasom popolnoma zlomljen in da so Rusi zavzeli že mnogo zelo važnih postojank, ki so jih hoteli Nemci vporabljati kot oporišča za svojo pomladansko o-fenzivo. , r *4Sovjetska armada je vedno močnejša," nadaljuje "Rdeča zvezda", medtem ko je nemška armada vedno slabša. Rusi imajo sedaj močnejšo armado, kot pa so jo imeli Nemci lansko poml-adL S sovjetskim napre- dovanjem so bili nemški načrti večinoma ovrženi in ruska armada bo sedaj razbila vse nemške poglavitne obrambne črte in tudi poglavitno nemško armado." "Rdeča zvezda'' našteva naslednje nemške izgube v prvih petih mesecih vojne: Nemci so izgubili 6,000,000 vojakov; 13,000 acroplanov, nad 15,000 tankov in 18,000 topov. 44 Teli izgub na moštvu in vojnem meterjalu ne bodo mogli Nemci pred pomladjo nikdar nadomestiti," pravi list. 4 4 Najboljše nemške čete so bile pobite, sedanje nemške čete pa so mnogo slabše tako po žilavosti kot po opremi. Zato nobena bodoča nemška ofenziva ne bo dosegla otie sile, ki jo je kazala v početku." Gospodarski in diplomatski krogi v Washington^ ki so natančno poučeni o nemških zalogah surovin, so prepričani, da bodo nemške armade spomladi vdarile skozi Turčijo in Iran in Irak, tla pridejo v posest tamošnjih petrolejskili vrelcev. Medtem ko ima Nemčija za eno leto dovolj kovin, kot so tungsten, cink, baker in nikel, ji zelo primanjkuje petroleja. Kot zatrjujejo nekateri diplomati, se je "Hitler popolnoma. [ zanašal, d,a bo mogel dobiti dovolj petroleja, kadar se Japonci polaste Holandske Vzhodne Indije, toda, kjerkoli so se Ho- RUSKI BOMBNIK V ZIMSKI ODEJI Slika nam kaže ruski bombnik, ki je posebno izdelan za zimske operacije. naprave, tako da Japonci najmanj eno leto ne bodo mogli dobiti nobenega, petroleja. Notranji department je natančno proučil nemški gospodarski položaj ter je prišel do naslednjih zaključkov: Ako vzamemo v poštev letni pridelek rud, kovin in kuriva v Nemčiji od leta 1932 in k temu dodamo pridelek dežel, ki si jih je od tedaj Nemčija polastila, tedaj vidimo, da je Nemčija «elo dobro preskrbljena s kovinami za največje vojaške po- ; trobščine. i Sedanji pridelek bauksita, aluminija in magnezija je večji kot skupni pridelek Združenih držav, Anglije in Kanade. Toda ; Nemčiji primanjkuje tako važnih rudnin kot so tungsten, kositer, baker, azbest, posebno pa petrolej. Ker pa se je Nemčija pripravljala na vojno že od leta 1933, sije v svojih skladiščih nakopičila mnogo teh rudnin. Zatorej pridelovala kar največ rudnin doma, obenem pa jih jo tudi kupovala, kjerkoli jih je mogla dobiti. Obratovala je celo take rudnike, ki ne dajejo dovolj rude, da bi se obratovanje izplačalo, samo da je ddbila kar največ kovin. 7j J ugoslaviijo je imela pogodbo že od leta 1933 za dobavo raznih rudnin. Marsikaj je tudi uvažala iz Združenih držav in iz Južne Amerike. Največ različne rude pa sedaj dobiva iz Francije, Poljske, Norveške, ČebosloTvaške, Jugoslavije in Ukrajine. V zasedenih deželah si Nemčija prizadeva, da dobi največ mogoče potrebnih rud. V ta namen je bilo v Nemčijo vpeljano delo po 60 nr na teden. Kdor se je temu i rotlv'l, jo bil poslan v koncentracijsko taborišče. A i M i»u wmO mat , l *A DA9 DOBIflVl , f \w9 C"GLAS NAROD AT f SIZ^PO POfiTI RIBATMOn XI i ^ f 1 SVOJ DOM :s Čitaite. kar Vas unnfll n , i mL AB NARODA" — New T«ct Friday, February 27, 1942 " GL ASN ARGD A" J __tvoicp W T— froPM) ;_ I 0wm4 ud PnbilaM by Mwwk PiMl^tii Coapaay, (A Corporatl«a). j Fra»k Stkaor, PnAMt; f; L«p*t>», fee. — *Uc 0f boiiUN of tts MrporatloB ud Xlrtra—i «| abov« officers: 81« WM8T 18tfc 8TBJUT, "^JIEW YORK, M. X. 49«^ Year ■ .. ; "•lat Naroda" Is imašA arary day except Batnrdaja, Buadaji nd Holiday*. Bobacrlptloa Yearly . Advartl—mat on igiMiai ---:-*-:-t___i_„ Be eato lata valja Uat aa t»«ri>n la I«miI^t i ■i iatrt leto flJO. w Za New York m celo leto fl>-j aa pol leto $8.8». Ste tnoaaautro ea celo leto 87.— ; n poi leta 88.60. "Mas Naroda" labaja thU dan lsvaeadH aobot, nedelj la praaolkor. "«LAN NAHODA." 118 WE$T 1§tk BTBKBT, NSW IORK, *. TelepAeae: CHeleea 8—1848 Vesti iz nepokorlji ve Jugoslavije mmofuiM L mi J JERRY KOPRIVŠEK In njecov orkester na plohah Terezlnka Polka Na planincah—valček Štv. M 575 In DUQCESNE UNIVERSITY TAMBURICA — it*. M 571 Za toz. cenik In cene ploSC se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 488 West 4 2nd Street, New York HITLER NE MORE PODJARMITI RUSUE Maurice Gecelion Hindus, ki jo živel dolgo let v Rusiji, je napisal s posebnim o žirom na sedanjo rusko-nemško vojno debelo knjigo pod naslovom "Hitler cannot conquer Russia" ter navaja za to mnogo dokazov. Da podpre svojo trditev, da si Hitler ne more osvojiti Rusije, pisatelj taikoj spočetka navaja izjave dveh največjih vojskovodij — Napoleona in Hindenburga. ".Mogel bi zavzeti Moskvo, iti bi mogel celo še dalje . . toda Rusija jo tako ogromna, da bi požrla tudi največjo armado. Rusija nima srca, v katero (bi kdo mogel suniti."—Feld-maršal Paul von Hmdenburg. # "To je nehvaležno delo. Ruse sem vsakikrat potolkel,' pa nisem prišel nikamor."—Napoleon. V naslednjem pa navajamo nekatere izvlečke iz Jmjige: — Nemci bodo mogoče porazili rdečo armado v Evropi; mogoče jo bodo vrgli čez Ural, toda to ne ibo šlo, kot bi z nožem rezal presno maslo. Nemška armada bo korakala skozi poroke krvi in čez gore mrličev — Nemcev in Rusov . . . — Zrak nad Rusijo bo ravno tako rdeč vsled gorečih mest, trgov in vasi, kot 'bo rdeoa ruska zemlja od človeške krvi—ruske in nemške . . . '—' -Nevtralni opazovalci in celo vojaški izvedenci so rekli,.da bo nemški vojaški stroj prodiral v Rusijo, kot bi rezal presno maslo. Vsi ti preroki pa niso poznali Rusa kot človeka in niso poznali njegove sile. Hitler nima tako velikih škornjev, da bi mogel ž njimi pregaziti celo evropsko Rusijo, prekoračiti Ural in korakati, dalje po brezmejnih sibirskih planjavah in stepali tja do Pacifika ... In če bi korakal daJje in dalje, ruskemu narodu he 3>L imel nuditi ničesar, s čim ur l*i ga mogel zadovoljiti, (temveč bi samo še tembolj podžgal 3\iegovo jezo, da bi se boril še bolj srdito — do konca. — Rusija je nekoč premagala Turčijo, toda. Bismarck ji je s pomočjo Anglije pobral njene sadove, ker ni hotel, da bi 'ženska dežela', kakor je imenoval Rusijo, korakala predaleč na zapad in bi s tem ovirala nemški Drang nah Osten (prodiranje proti vzhodu.) In cesar Viljem H. je po ruskih mornariških manevrih, katerih se je vdeležil, brzojavil carju Nikolaju: "Admiral Atlantika pozdravlja admirala Pacifika." S tem je Jiotel reči: "Daj mi prosto roko na zapadn; jaz pa ti dam-prosto roko na vzhodu," — Noben nemški vladar pa ni hotel vreči Rusijo tako daleč proti vzhodu, in c-e mogoče, celo v Azijo, kot Hitler. — Hitler si je več let prizadeval, da. ifztrga Rusiji bogato ln lepo Ukrajino in v svojem govoru v Nuerenšbergu je jasno povedal, da 1)i Nemčija plavala v izobilju* ako bi imela 1 "krajino in Ural. • * . ' • ' — Ko je admiral Raeder, vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice, izvedel, da je .Rusija & pogodbo z dne 23. avgusta, 1939 dolbila pravico zasesti baltske države in jih je tudi takoj pričela* utrjevati — seveda proti Nemčiji — je v svoji divji jezi vnanjemu ministru yon Ribbentropu zabrusil, v obraz, da njegova pogodba z Rusijo meji na izdajstvo in ji' bil celo pripravljen odpovedati se poveljstvu nad vojno mornarico. In admiral R-aeder je imel prav. Rusija je pričela graditi utrdbe, ne proti majhnim državam, temveč proti veliki d rž a v i—Nemčiji ... — Tako je Hitler preobrnil nemški Drang nach Osten v Drang nach Westen. — Prijateljska pogodba med Nemčijo in Rusijo takoj spočetka ni 'bila odkritosrčna, temveč pravi povod za sedanjo vojno. Že tedaj je hilo jasno, da Rusija in Nemčija ne boste počivali na Ribentropovih in Molotovih obljubah. temveč, da se l»oste še tem bolj oklenili topov. — Navzlic prijateljski pogodbi je ostala Nemčija žvepla" svojim nacijskim načelom in je Hitler se dialje ostal Fuehrer. Rusia pa je ostala zvesta Marxovim naukom in Stalin je še dalje ostal "vo-žd", kar pomeni isto kot Fuehrer, ali duce— voditelj. "i ] > ►— Največja razlika med Hitlerjem in Stalinom pa je ta: — Hitler trdi, da so narodi postali veliki samo po vojni in da v miru samo gnijejo. Stalin pa ne veruje v orožje in je odločen sovraržnik vsake vojne. — Poleg vsega pa je Hitler v vseh svojih dejanjih pokazal svoje fanatično, zagrizeno sovraštvo do vseh slovanskih narodov in vsled tega se more sedanja vojna imenovati —•l>oj na življenje in smrt med Slovani in Germani. katerih tako težko hrepene in jih tudi po vsem zalsužljo. Nadalje je Mrs. Roosevell omenila, da kar se tiče zasledovanj sumiljivih elementov ki so posejani anted nami, naj to stvar popolnoma prepustimo oblastem od nosno oddelkom, ki so za to službo pooblaščeni. Nadalje je d«*jala, kadar posebno če se nahajamo v raznih druž-brth, bodimo previdno vedno, kaj govorimo, ker nikdar se ne ve, kdo nas lahko posluša ml strani naših sovražnikov. K zaključku svojega govora je Mrs. Roosevelt apelirala, da naj se z vso vnemo zedinimo za skupno delo v civilni obranibi. Za svoj govor jo bila deležna velikega' aplavza od strani občinstva. IMns. Win tli rop W. Aklrich, predsednica tega zborovanja je Nemci divjajo Poročilo iz Berlina pravi, da' so bili asm r cen i štirje Holand-ci, ker go ljudi ^nagovarjali k uporu proti Nomcem. Ravno tako so bili v Prani vstreljeni štirje Oehi, ker so se pregrešili proti 'krušnim nakaznicam'. i Tp fn f | . Ono j Ameriški list v hrvacSeini 'Hrvatski Svijet" ki izhaja 7 New Yorku, priobeuje v štori 1 ki z dne 19. febr. kratko k'est iz Ghicaga, sestavljeno na podlagi pisana, ki ga je nekido iobil iz ffrvatasdetiga Primorja v katerem med drugun piše: "Po 'v:u-^o \-se £re. — Večina hrvatske mladine je ušla v hribe in mnogi so prišli v vrste generala Draža Mihajloviča. Rodibine takih beguncev Italijani navadno kaznujejo z deportacijo v Italijo, premoženje jim pa zaplenijo. Tiste, ki ostanejo, na>birajo za italijansko vojsdko. "Takih pa je malo, kajti vsak rajši pade v borbi za svobodo, kot pa v italijanski vo>ki proti svofbodi našega naroda. V Primorju ni več hrva^k Lh imen, zamenjali so jih z italijanskimi . . Več podobnih pisem smo pre-prejeli. tudi mi m Dalmacije in iz Hrvatskega Primorja, v katerih .se jasno omenja prehajanje primorske in dalmatinske mladine k jugoslovanski vojski genc-rafc. Miliajlofviča. in "n-stanavljanje posebnih četni-fikiii oddd^kov, ki jim dajeijo rme po sensj^kili in omdških Uskokih., pod vodstvom mladega rodoljuba, ki ga narod v o-kolici Splita, Omiša in Knina imenuje Vuik Hreljanovič." • List ^Zajedničar" v PittB-burghu sporoča v svoji številki z dne 18. febr. da je Robert Zurchauer. sin hrvatskih stari-še^, padel na Wake Island, ko je dobil priznanje vseh častnikov in pohvalo od samega pre-zidenta Roosevelt a-. e Štefani agencija iz Splita poroča, da so Dahuatinci "zelo hvaležni" Mussolini ju, ki se zanje zelo zanima, zlasti v socialnih pogledih. Tako pravi ta poroČevalna družiba- da bo doslej razdelili med lju v katerem se dotika delili 300,000 kosil, bi to po- a^orovanja, je bilR zlasti sredozemskega vprasan- rnenilo, da so vsak dan raade- Franklin . Po ^^J11 hst* pridobiva menilo, da so vsok dan razdelili 1000 kosil. Če pa se spet vzame v obzir, da ima samo Split trideset krat tisoč prebivalcev, se ta velika skrb cLu-čeja zibel ozmjmjša. Ob misli pa, da je v Dalmaciji tisoč Ita-lijanasev, postane jasno, kdo je Mussdlmijii .hvaležen in kdo govori tam v imenu Našega naroda. _ • V?: fcC / Ob svečanosti - -devetnajste obletnice ustanovitve fašističnega vtšja^tva je bQa v' Zagrebu slavnoeti ^ci ^e je udeležili vsi Čl&ni Pkvelioe^e '1vlade. " PtfCHič se je navezal, da So slavil "svečane aneve majke ' Italije*11 ker tako stoji v pogodbi, s katero so mm izročili oblast v Hrvatski. ★ •pounoiskega vpliva v Sredozemlju." List nato nadaljuje: '"Španija gotovo zatluži, da je z nami vred udeležena na go- j -fipodnistvu v Sredozemlju. V dokaz služijo njeni še neporav-' na ni računi, ki čakajo na končno likv-dacijo iai ki jih je ona odprla že pred leti, računi z židovsko Anglijo, bodisi glede dobav, podpor in prostovoljcev, ki jih je Anglija dajala Ne-grinu, bodisi glede Gibraltarja. To predstavlja problem, ki ni rešljiv samo z besedami, ki pa žali ponos in vsako pravico Španije. Nasprotje med obnovljeno Španijo in demokracijami, ki so tekmovale v tem. kako bi jo ubile, je tako očitno, kakor je očitna in gotova trd-r-WM---^ je razlogov, nepo- med drugim omenila, da je bili™11"1 !lltere*ov in daljnih te--1-'1 * ki Španijo zbližujejo in vežejo z osjo." PaveliČ je sprejel italijan-ikega in nemškega poslanika v iagrebu, ki sta ga obvestila o podpisu vojaškega sporazuma med Italijo, Nemčijo in Japonsko dne 10! januarja. Nato o italijanski poslanik Ca«erta-i no, nemtški poslanik Katsohe in Lorkovič sprejeli 30. januarja predstavnike trska. Casertano je govoril o važnosti tega sporazuma z oziram na Sredozemlje. Katsche je govoril o važ-iic-sti sporaagrruf za ostala boji-^"a. Lorkovič pa je dejal, da "hrvatski narod in hrvatska državft" iskreno sod;!ujeta v naporih osi^ga za ustvaritev "novega reda" in da je "neodvisna HVvatskak" janr*stvo za varnost v balkanskem delu Evrope. . . * Pavelič je ustanovil nov »propagandni oddeKek, ki je njenim osebno podložen. Na čelo jo postavil dr. Riegerja. Nadziral bo pisanje časopisov, vršil cenzuro, nadziral radio in kino. Neitiska porooevatna družba sporoča, da madžarski "Nemlzet Uyazag" prinaša vesti o -številnih prestopih Srbov v "(neodvisni" v katoličarartvo/ Tako, poroča, »o prebivalci vasi Popovo Brdo, Vukmanič in Vojnič pri Karlovem, vsi prestopili h katoličanstvu. Koliko je pri tem postopanju svobode in dobre volje, ei či talec lahko masli. J.Č.O. VELIKANSKI SHOD V NEW YORKU Sinoči se je vršil v veliki dvorani, takoevani "The New York Times Hall' na 240 W. '44th St., veliki shod. Na tem shodu je bilo reprezentiranih nič manj nego 35 različnih narodov, kaikor tudi zastopniki in je ru&ki poveljnik zahteval, da se Nemci vdajo. Nemški poveljnik je odgovoril, da ne. Bitka se je pričela, zgodaj zjutraj in podleglo je preko 12,000 mož 292 divizije drugega armadnega zbora., 30 divizije 10. armadnega zbora in tudi vojaki Elitne gardne divizije. IKvizija ponavadi šteje 15,000 mož. Polog tega so Rusi zajeli 4150 avtomatičnih pušk; J25 železniških voz in osem lokomotiv. Iy300,000 nabojev; 29 tankov; 320 motornih koles; 14,000 artilerijskih nabojev; Velifco zalogo hrane. In to je samo del plena. Vsi smo pričakovali, da bodo poročali o veliki zmagi na Dan Bdeče armade, pa so mogli sploh ruski vojaki priti do zmage so morali isto noč korakati trideset milj. Staraya Bnsa so Rusi že šest tednov prej prešli, kosov o-fenzi prodrli 62 milj na .70 milj dolgi fronti. Šele v torek so pa stisnili klešče in zajeli Nemce v pasti. ■QfcAB N ABOD Talee blišči v naše Pod rav jo na vzhod do Mure in PrekmuT-ja, na jn do Haloz, do zaflTob-skeera Htome-na. Ako jo hočeš pregledali p ropi cd H O z on«11 siuno to&ke. ne 8tra4l se visokega, železnega stolpa in njegovih, polževo avi-ti-h stopnic, ki t e vrh Cifgtam* skoro nredi poti med vzhodno-pohor^kim (S»v. Bolfonkom Ln ni/ d Pohorskim domom ter raed Mariborsko kočo hitro dvijmcjo tako visok«, da tvoj pogled" (neovirano švigne cVr kd*ate. zasnežene krošnje tudi najvišjih smrek, jelk in bukev. Z vrhu tega znamenitega, tudi nekoliko vrtoglavim ialfin voiit> njene duše. K hj riz dragocenega marmorja izklesana, m mrtva, tem več \>a iva, zdrava in lopa, stoji pred teboj, da se je ne moreš nagfrdati, četodi te pe-stropUani žlmtiti svet sredi katerega &e ona dvtapi kot nje-•gov a kraljica, odvrača od nV in te vabi, da obctoduješ tu-1 dr njega. Pa četudi se z do-pa de njem oziraš na edinstveni' bakreni relief vinorodnih Ha-' laz in Slovenskih goric, četudi z zadovoljstvom gledal na na« Maribor. kii. ■se v žarkih večernega ponea kakor svetla zvezda ob Dravi iy-ztii na vse strani, vendar se ti vedno zopet povrne tvoj pogled k njej, pohorski zimi, ki daleč proti zapa-du iz skoro neskončnih šum, snežnih planot in snežnih žametov dostojanstveno in vendar dekllSko lahkotno gleda v širni pohorski svet. Tam z Reškim in Peitkovim vrhom, pa pied Žigartovim, do prostrane, s «ne£nhnu fantastičnimi jarki prepadi in labirinti prepre-žene plivnjo, Sedovec zvane, in se potem na prisojni strani zasneženi tmnozeleni Ln svetlobeli gozdni komfpleksi pričenjajo zopet dvigati, oibrnjeni proti Velikemu vrhu. proti cerkvi sv. Trdh kraljev in cerkvici sv. ITTiiše, stoji* v snegu in ledu, ožarjena in raagreta od zimskega sonca, cerkev svc Areha in "Busfca." (%rt dalji.! se oziraš na to krasno zimsko sliko, na cerkev v gamoti zasneženih velikanskih gozdov na visokem, gorskem hrbtu, tem bolj uvi-dWaš, kako zdrava, kako naravna je domišljija našega domačega pohorskega ljudstva. Na poti k spokorjen.ru blodi sv. Areh, kralj in cesar Henrik, v hudi zimi sani, brez tovariša ki brez brašnja, v strašnih zimskih burjah in ž? silnejŠih snežnih vrtincih po zledenelih pohorskih gozdovih. Bliža se temna noč — voLkovi glixlifi in preniraženL tulijo t bližini in s'r i Niče jo plena. Tedaj se za-! obljubi mogočni vladar, ako bo! srečno prestal noč, da pozida! na tem mestu cerkev; to je ctr-kev sv. Areha v zimi okoli! "Bu£ke." Več. stoletij pozneje\ je storil oncko pohorski kmet Vi sočni k; samo da pri svojih J fckrorrtnrh sredstvih ni postavil, cerkve, ampak samo granitni, kib Matere božje z Je.zuščkpm v naTočju; pristno pohorsko madono, ki sedaj s pa^eolanom, .snežink in ledenih okrrskov, | ovita, sameva v smrekovem I gaju blizu pod raaglednikom. . Sedaj zima okoli "Ruške", .pohorska ama, ni več zapušče-ina, prazna in samotna. -Med I ved je, rud in volkovi so s'cer izginili, da se jih izgladovanih in izstradanih tudi v ijajhujs« zimi ni t roba bati. A izletii'ki in smučarji naj prihajajo dru#b^h ali posamič, tudi v na Ttenroie\s'h nočeh in v n.ijsi.1-nejSem .snežnem n>etežu. nc fw,-do zgrešili smeri in poti, pa naj v> na poti k pokori in v posvečeni hram sv. A".ehn. al" T a uamen.ieni samo v topli kotiček zakurjen" peo v "Ruški." V njeni zimi je življenja in veselja tem več, čim več je snega in čim hujši* je mraz. Drvarjev a sekira- poje padajočim gorskim velikanom brezsrčno, hladno, ziirtsko pesem: "žlaj-iV', domače sani, z velikanskimi brani in hlodi, drče bliskovi-j to po strnjenem snegu nizdot v . Ruše, v Draveko dolino skozi j ves teden; ko pride nedelja, I pridejo smučarji in še števil-j nejl^J sanikači. kajti takšnega , sankaližča- kakor je ono ed Ruške po savemem poho.skem I pobočju v Ruše, vsa Slov<*tiija i ne zmore, niti Karavanke z i Ljubeljem, niti Triglavsko kraljestvo z Gori mšami in s Ifo-Pi'?-vnikom. Čez ",Trate" skoti > "S.H-mieo" z razgledom nr. [Gradec in Maribor, preko "Ovčje ravne*' na "Apnico" mimo "Gladovnega studenca'* mimo ".Mihovih korit*' na "Oandra" jn ".Rppoluika" gre tako hitro, da triurno pot prevesti« v dvajsetih mnrntab doli do Ru.Š. Ko ho lepo zasnovan1 sen onih, ki so leta J9G6 zgradili "Saško", da je sedaj kras in •ponos pohorske zime, ko bo projekt Rušanov z graditvijo' ceste od ^Mariborske** in iz Ruš do "Rniike" uresničen, tedaj bo na t'soee in tl-scČe več ranili ljudi moglo uživati vse lepote in krasote, blagcdati veselja in radosti zime okoli "Rnške." iSn>odaj podpisaiii se pripo-orčaan in proeim vse tiste za-V ved ne Slovence širom Aanerike j' ki imajo kaj srca do svojih ro-! jakov v takem poiožaju, kakor! sem jaz, a^o bi bilo mogoče katerem a od vas nneni kaj "poma-j ^ati z naj^ifbodi kako veliko ali majhno finarteno podporo,' ker bo meni veliko ponikgalo, de pridfm spet do tistega, kar si vsak člorvek najbolj Želi, do vida na «vo^e lastne oču da b! si potem spet mogoče še enkrat ' shtžil svoj lastni Icrnh, katerega ' *' j i - ' F 11 si sedaj ne morem, ker sem izgubil eno oko že Jlfr septembra I! 1^99. tfrngo pa mi je bilo ja-)' ko pomečkano pri ravno isti I [ eksploE^i v tunelu v Ohica^u,^ Tako me sedaj že muči nesreča za nesrečo od začetka leta , 1939. Meseca januarja i 939 1 sem izgubil Vidinega sina, ki sva,! ga imela z mojo ženo. Komaj ' sesm malo pozah.il ta težki uida-rec, pa me doleti druga nesreča, da md je raztrgalo eno oko ■ Čisto ven, drugo pa jako po-skodorvalo na katerega vidrin , samo le 10 ocJstcitkov. čeravno sem bil operiran že drakrat nawnjem in novo mrenico imel gori pribito, pa še ni tako. da bi lahko sam hodil ali pa zaslužil za vsakdanje potrebe za preživeti sobe in svoje žene, katere. pa je bolna na skoraj ne-o®dravljivi sladkorni bolezni. Sedaj mogoče lahko previdite. draiiri rojaki, da sem v resnici rerveiž- da ni treba večjega. Zato se obračam « prošnjo do vas. kateri imate kaj občntkov v sra*, ako bi vam kateremu bilo mogoče priti meni na pomoč s "kakim dafcrarn, da.' .bi patetn lab-ko s^ku^al g© iti v rneato Ne v, York, kakar so mi svetovali najiboljgi adinvniki v Ohieagu. da tam je edini adravndk, ki rili pravi, da bom dobil drugo in tako prišel vsaj do 50 odstotnega vida. ' To bi mi pomagalo ,d& bom doUil icako delo, ker denar, kar sera ga dflfcl za Avoje poškodbe, .sem potrošil večinoma na zdravnike in tudi za vsakdanje potrebe in zdravila za ženo, katera jii potresu je vsak dam. S«daj vidita ie'edino pot p-T5:.ti do zaželenega vickv na «vojo ostalo oko, pa setn finančno iaJČrpaai in ne morem nikamor drtsgnm, kakor čakati doma. Mogoče se vam bo ogrelo vaiše nrcei dragi rojaki Virom. Amerike in mi pomagaAi po svojih močeh kolikor vam mogoče, da bi še enkrat videl tvoje ■ domače prijatelje in znance in mogoče tudi precei-'Snje število vas. ki bi mi pomagali da bi bila se enkrat moja prošnja in želja usli«ana-še enkrat gledati na skorjo oko in se sam preživljati. Zato bi vse ti»»te, ki bi hoteli meni poslati kako pomoč, prosD jn se, vam že vnaprej zahvaljujem za vsako najmanjšo darilo, pošljite na naslov: John English, 2222 So, Drake Aye. Chicago, 111. ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG SE DNEVNO ZMANJŠUJE. ČE 2ELITE KAKŠNO KNJIGO NAROČITE JO ZDAJ SLOVENSKE KNJIGE —i^Ja LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo --^^^Mffi: trn g ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . ——^■Bf^l^^^O^ P^S § spisal r. st OMtaievski radi brali to zimo/na—' —-- ^Bf^^SlSil^^ S TRI KNJIGE—NAO 690 Ur. , - _ BSfiliHBM^^^ ^V^nfl Krasen Xanan enega najbolj- rOCIte Se danes! __, . , . KSbSDHIv^ ^ » Bih ru*klU pisateljev. — Opis __________fc^j^B^P^* _ mladeniča, ki Je imel že v naj- ^Z-O^B^^S?«* bolj rani ^dostl namenja k MALENKOSTI ----- nenormalnostim. Opta Je ilva- ^S,^ hen in ne ntraja kot nekate- Spisal Ivan AlknM. —————— BKV X. /V^^1 ^^ d ruti ramasi Dostojemke- (120 struni.) ————— Spisal Kaarar Mrtfc« OTROCI S0LNQA —— "rTr, , Spisal IVAN PREGELJ ______■ (144 strani.) • ——————■^ .... . . . . P6inani slovenski pisatelj popi- -..... - ^ Cena 70c »Uje A>rU svet med iarkostjo ■■ ;__• _ , - - MABKO SENJAHIK _ " gNJ IG A A BB ■ li.i » i > SLOVENSKI ROBINSON Cenami.--• rrjr ^ , H1LIJ0KAB Sto*®?!« P»I»H«W«»8 COmPOI^ i "i I .lil J UflAlt UJKJ5 it s~ \V7 n t O X T t denarja spi«ai josip stritar 2i6 West loth street fMew Yotk City , Spisal Phillip« Oppeobelm. Starosta na an pisatelje* in ' (9° strani) prartaprar oCe pravilne slo- — w - - • — - --------— j »enSGlne » tem svojm roma- WriammmmMKS*SfX ••• sasaiawv rst!a!iiro»pr|T TPTVT QPTQT M - n n /\ v\ s • » r>o skrajnosti napet roman Iz nd H»o in mOlmlro popUoJe — ^ .rUtUM DriM RAZPRODAJA modernega Življenja. Oppen- t! vi jen je na deželi. I U J t ANGLEŠKO SLOVENSKO tI/1\rClUCVtU beim je znani angleški roma- *J j C — _ _ ^ BERILO * ^^" OlAJ Y UldUTl r-™--VB0BBTjna tl75 KNJIGA njFT^ Cena 75 c V ROBBTTO *f * Vff^^ ^^ ^ IN J 1 MOŽJE Spisal Uwn HmOUL katero boste bnjiiico - # # _________________(255 strani.) • r J , r ''HOW TO BECOME A CITIZEN ma 9n)Apn| |*Ani * ^^ re nato vršila od 5 ure naprej v dvorani istotako filovetos^e cct4v» gv. Cirila. iAfladi ženin prihaja iz ugledne «toHeijo. Izogibati n.. bo ver zgodila, zadnjič sem 1*1 nekoliko neroden, ker se3u preje preveč napil žganja." Medtem sta WolkensUin in Toni prišla po s t opni call v pi vo nadstrepje. V prvom nadstropju je bilo na hodniku več vrut, nad katerimi so bile pnLtrjeua napisne tablice. Xa eni iziiMil teh tablic je bilo ime Luigi Coletti. "WolkenNte'.n .je pritisnil na kljuko in vstopil. Signor Coletti je stanoval v skromni, ne posebno cisti sobi. Postelj jt bila n poHana. Xa pisalni mizi so bili oNtanki jedil. Ko Ma \>ti ]»ila, j<> Ooletti vstal in jima- šel naproti. "Pričakoval >em vas, gospod grof Woikewstein.^' Mrkel grozeč grofov obraz ga m: cista nič vznemirjal. "(Sospa !>>•; a vam je pa«" sporočila; da želim z vami govoriti." "tiopa l>>ra mi je i|roročila nekaj drugega. Obvestila me je o vaši lopovtsk: nesramnosti." * 'Mir, gospod grof! 8 psovkauui oa pridemo daleč. Tudi no vhto,, od kod imaAo pravico, da bi mi kaj očitali?" Hladnokrvna nesramnost je učinikovaln na Wolkeusteina. Postal je previden in se - silo pomiril. "Prevarili in oklepa rili ste me, o3>rek ovali ste me in sedaj m še zasledujete. l>ami v mojem spreonstvu ste napravili nečuvane ponudbe. To imenujem jaz lopovščino!" " Dobro,'da ne trd j te, da je ta dama vaša žena. Do go-jore nimate nič ve«* pravice, kakor jaz. Ona ~*e vaša| ljubica in jaz hočoBn, em sedaj spoznal vase anarhistično t oži t je " « o ie vaše um .nje?" Coletti -se je Liho a rtzko zasmejal. \f. t--ga smeha je avenclir radost hudobne/a ob uničevalnem delu. ^'Hcceni nekaj pokazati, hočem izpolniti svojo ob-jubo. *' ■Coletti je odprl preda! pisalne mize in vz>l iz njega sveženj papirjev. ' Morda bo vas zanimalo, gospod g/ef. To je imenik vo-ujieljev srbskega tajnega društva "Črna roka." Težnja te organizacije je. da se ujedinijo vsi balkanski Slovani in da se; rijoki Slovani o-vobodc habsburškega gospodstva. Ta orgmizacija se razteza preko vseh balkan k?n drža Odstavitev nemškega kiieza tiattenberškega v Bolgariji je prav t=i-:o njeno dilo, kakor abdikacija kralja Milana v Srbiji. Tu luate pisma ruskih ministrov, ki s carjevo vednostjo obljubljajo teanu narodnemoi pOkretu podporo Rusija Tu so poroeih ruskih nihilističnih /vez c napredovanju njihovega gibanja. - ■■ (Nadaljevanje.) . Poleg poučnih knjig, muzikaUj, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski moUtveniki: (Kor * nam je ^o dobm " molitvenike po telo nizki ceni, Jih KVIŠKU SRCE—štv. 415 tu,J' moremo i,rodajatI •«» o- ni/ _ n^j . j, znaienl ceni. Zalo«a pa nI opsebno 2% x 3% IaCev - 224 .tranl velIka, ato jlh MMHte ^^ ; Cena 75 centov Vam bomo mogli t njimi po- ! at reči. RAJSKI GLASOVI — (6t. 408) _ 2V4 X 4 i n?ev — 255 atrail ---* »stevfti Sv. Križer Tot CtoM si^o ApgIežki molitvenikl: RAJSKI GLASOVI - (SL 41«) (ZA MLADINO) 2Vz x 4 in Cev ~ 255 strani »atevSl Sf. Krttcv Pot Krr m, Bmnm Cena $1.59 fino veicano .............. j| NEBESA NAS DOM - (št. 415) ' ^ ......... *W 2% x 4% Infer — 384 InCev CATHOLIC POCKliT MANUAL Cona 75e t fino usnje rezano......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Po malem gre. Odkar je naš urad v New Yorku, in po zadnjih priobe.mih člankih, se je eglasilo spet nekaj dobrotni-ko\% Obenem z darovi je prišlo tudi nt-kaj pisem, ki so vrezemlliiu. V Ameriko je pr lžla pred 30 leti. Zapušča moža, brata in sestro, v starem kraju dva brata in tri sestre in enega brata v Franciji. t V Benild- 111., ko se je 12. febr. vračal z dela rojak Tone Solžek, ga je podrl neki avtomobil in ttku zadal težke poškodbe. Povožen je bil nekaj korakov od svojega doma in se nahaja v važnem atanjn v bolnišnici v Litchfield, 111. t V Jacksonville, Kams., jr v botnilšnici umrla Ana Terlor>. SJtara 79 let in doma od Miinr ADVERTISE in "GLAS NARODA" SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PASSAGE PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2.50 tPri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... >.i Moje ime -—------------- St., ulica ali Box št............ Mesto in država _:___________ Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK peči a a Dolenjskem. Podlegla je ' opei aciji. ko so ji odrezali drugo nogo — prva noga ji je "bila odrezana pred 11 leti iz istega vzroka — zaradi zastrupitve. V Ameriki ja bila 61 let in zapušča tri sinove, sestro in več drugih sorodnikov. t V Milwaukee, Wis., je dne 10 febr. umrl Math J. Malemšek, star 42 let. brat zdravnika dr. Martina Malenška. Zapušča ženo, tri hč:-ike, ovdovelo mater sestro in omenjenega brata. t V Peoria, 111., je pred dnevi umrla Marv Žabukovec, stara 56 let. F»kopana je bila na svoj rojstni dan it?, februarja. t V Benild, IU., je bila 15. febr do fftnrti povožena od avtomo-' bila Roza BoBiljevae. Doa je' h la iz Carovega sela pri Ba-| rilovičih na Hrvatskem, staia 52 let in tukaj zapušča moža, sina in brata, v Chicagn pa1 dnrirotra brata. + V Ca more. Alta. Can., je r>red par dme\-i umrl Anton Polut-nik, star 63 let. in rojen v Senovem pri Rajhenbermi. TTmrl je med delom v rudniku, ko ga' je zadela srčna kap. + fV tem času BUY prodne «ti-sYv.l" ^ke potrebuje «OSDS r naša domovi-' na vašo pomoč. Kupujte redno Defense Stamps in bonde. 1 % V Duluth. Mnn. rojak Anton Brula, gredoč na delo, padel na ledenem, potu tako nesrečno, da si je zlomil več reber. Nahaja se v bolnBici St. Marvs. t V Denver, Colo., je bil dne 1. febr. do smrti pobit v avtomobilski nesreči rojak Anton j Mohar, v starosti 62 let. S svojim zetom Leo S'nkus in hČer-Ijo .se je peljal v Lafavetto. Ko ,so se peljali nazaj, je avto tako nosrpčno zadel v brzojavni drog. da je bil omenjeni Anton Mohar na mestu ubit, njegov zet pa hudo pobit in se Mrav>i v M]ercy bolnišnici. Hčerka ponesrečenega Antona Mohar ja, Mrs. Mary Sinkus. ki (je v blagoslovljenem stanju, je po čudnem naključju ostala ne-! po%odovana.