p Leio VIII. t štev. *0. Celje, četrtek 28. Januarja 1926. Poštnlna platans v gotovloi. Vs. / -m^^^. '^//-' ^^^^h ^^^^^^^^^^^^L ^^^^A ^^^^K ^^^^^^^^^^L ^^^^^r^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^T^^^^H^^b ^^^^^^^^^^L «Ü^^^^ ^r--, ^^ ^^K ^^^A ^^^A ^^^m ^^^^^^^A ^^H ^^^^^ J^^V ^^^b ^^H >^^H AHP^^Hi Naročitic a Za Jugoslavljo: mesefno 7 Din, letno 84 Din. Za inozerustvo: Ipfno 240 Din. Fosamexna 6tevilka I Din. *zh&J& v forek, «etrlete In «oboto. Redakcija in upravaa Strossmayerfeva ulica 1, priti Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. OglasE po stalnem ceniku. Položaj jo ucvzdržeu. Na nedeljski seji finančnega od- fcora se je lazpravljalo o proracunu prosvetnega ministra. Za debato je vladalo veliko zanimanje. Seji so pri- sostvovali poleg ministrov tudi biv5i prosvetni minister in vodja samo&tojnih demokraiov Sv. Pribičevič, vodja srb- skih demokratov Li. Davidovič in dr. Spaho. Ta seja se je začela šele ob 4. uri popoldne in je trajala do pol 4. ure y.jutraj. B la je zclo bnrna in je prišlo do ponovnih prerekanj med Ra- dičem in Pribičevičem. Prosvetni minister je govoril dve in pol uri o temeljih svoje šolske po- Htike. Govoril je o ljudskih Solan in povdarjai, da so stroSki za ljuclske Sole ravno toliki kakor za orožništvo. Olede srednjih sol je povdarjai potre- •o upeljave obveznega pouka ruSčine, kar je ena redkih zdravih Radičevih misli. 0 kniverzah je govoril jako malo. Za univerzo v Beouradu je do- locenih 23 milijonov, za zagrebško 12 muijonov, a za Ijubijansko le 2 in pol milijona. Povaaril je, da je treba na- praviti zakon, ki diiakom prepove stavkati. Po njegovem govoru se je oglasil k bes«di Sv. Pribičevič, ki je v eno urnem rovoiu kritiziral šolsko politiko Prosvetnega ministra. Prišio je do «strih nasprotstev, ker je Rad'c go- vornika često prekinil. Ob koncu go- voiÄ je prižlo do burnih seen in kriki so onemogočili nadaljevanje. Radič je zahteval, da se Prib.čeviču odvzame be.seda. Pnbičevič je namreč izjavil, da je Skandal, da s«? upokoji profesor- i<\ ki so se borili za ujedinjenje dr- žave, dočim je Radič, ki je ruvaril proti kralju in kraljevini, sedaj pro- fivetr.i minister. Z ozirom na upoko- jitev profesorjev Poliča in Bazale ;e Piibičevič izjavil, da je siedila na ukaz minisirskega predsednika Ptišiča. Nato je še govonl samostojnl de- mekrat Juraj Dtmetrovič. Seja se je yrsila zelo burno. Tudi demokrat A^atonovic je govorii, a Radič ga je proglasil za nerazumljivega. Agatonovic je z.a to z dvignjeno pestjo planil proti Radiču: »Gospod minister, torej bomo govorili drugače.« Po teh be- sedah je Radič prebledel in zahteval, da predsednik odvzame Agaionoviču SHOD Samostojne demokrafske stranke v soboto, dno 30. januarja I926 ob 8. uri zvečer v Celjskem domu v Celju. Ha shodci govori minisfep n. r. Svetozar Pribicevid Demokrat! in somišljeniki, pridite polnošteviliio poslušat svojega voditelja in velikega borca za edinstvenost In napredek naroda! Železniške zveze za prihod in odhod so ugodne, v Savinjsko dolino pa vozi po shodu poseben vlak. besedo, sicer zapusti dvorano. Proračnn je bil končno vendar po viharni debati sprejet s 16 proti 7 glasovom, Predmet splošnega rszgovora v političn-h beograiskih krogih je nevz- držriost danasüjega polužaja. Vse čaka na Pašiča, o katerega povratku pa še ni neposrednih vesti. Živahno se ko- mentirajo glasovi beograjskih listov. »Politika« piše( da r.'idikaü p;f(xakujejo, da Pasič sicer odloži važnejše poiitič- ne poteze na dobo po sprejetju drža.v- nega proračuria, vendar pa takoj prič- ne razčiščevr.ti odnošaje z radičevci, posebno z ozirom na R.diča samega. Radikali smatrajo, da je Radič, ki je zakrivil toliko izpadov, da bi zado- stovali za padec vsakega drugfg^ mi- nistra, postal nemogoč po svojem Z8d- njern nastopu na seji finančnega od- bora oh priliki razpravo o proracunu prosvetnega ministrstva. Radikali sma- traio, da je Radič napravil posebno slab vtis s svoio skrajno neresnostjo, ko je v nedeljski sei f nančnega od- bora najprvo poslauce napade!, potem pa istim ljudem delal poklone. Radi- čevci so tudi pokazali tdiko Čisto ple- menskega malenkostnega partizanstva, da to ne daje nobenega jamstva, da bodo v bodoce vodiü računa tudi o celi državi. Spričo vsega tega žele radikali, da se položaj popolnoma razčisti. »Po- litika« beleži tudi verziio, po kateri radtčevci občutijo, da jsm radikali ne bodo več dovoiili, da bi deiali, kakor doslej, radi česar hočejo svoje odno- šaie napram radikalom urediti pred sprejetjem državne^a prora^una. Zakaj po sprejetju prora*una bi položaj po- stal mnogo ugodnejši za SirSa mane- vriranja. česar se radieevei boje. Z ozirom na vse to niso izključena iz- nenadenja v razvoju političnih razmer. Politika^ p Reduvclja državnega urad- niŠtva. Pinančno ministrstvo je izdalo uradni pregled o zmanjSanju proračuna za Jeto 1926/27. V finančnem odboru so btle pö tej objavi izvedene naslednje krajšave : V vrhovni državni upravi je reduciranih 14 oseb, v denarju 3 milij. 774.360 Din» v pravosodnem ministrstvu 191 oseb in v denarju 3,342.568, v prosvetnem ministrstvu 88 oseb aü 8,409.192 Din, v verskem ministrstvu 46 oseb in 2,483.466 Din, v ministrstvu notranjih del 551 oseb in 33,600.035 Din, v ministrstvu za narodno zdravje 661 oseb in 13,396 218 Dir», v mini- strstvu zunanjih del 52 oseb in 8 852.499 Din, v finančnem ministrstvu 2021 oseb in 259,122.901 Din, v vojnem mini- strstvu 1 oseba in 33 mihjonov, v mi- nistrstvu javnih del 203 osebe in 5 milij. 574 236 Din v prometnem ministrstvu 361 oseb in 131 010.061 Din, v mini- strstvu pošte 282 oseb in 50,714.109, v poljedelskem ministrstvu nobena oseba, v denarju pa 4,190000. v mi- nisttstvu za Surne in rudnike 167 oseb in 49ilO5.146 Dm, v ministrstvu trgo- vine in industrije 33 oseb in 2 958.564 Din, v ministrstvu za socijalno politiko 276 oseb in 8,916 859 Din v minists- stvu za agrarno reformo 1 oseba in 1 milijon, v ministrstvu za izenačenje zakonov 2 osebi in 111.256 Din. Ce'o- kupno je reduciranih 5058 oseb in v denarju 620,100.368 Din. p Ozadje zapiranja komunfstov v Beogradu. Kakor smo že poročall je bilo v Beogrödn zadnje dni aretira- nih več sto pristaSev komunistične stranke. O vzrokih tako nenavadnega in obsežnega nastopa proti komunistom krožijo razne verzije. Nekateri pravijo, da je polieija razkrila tajne priprave za komuiiističen puč in da je bila nevarnost večja nego 1. 1920. Drugl so mnenja, da so hoteli neki krogi ustaviti dosedanje priprave za vzposta- vitev diplomatskih zvez s sovjetsko Rusijo, pri čemer so imeli izvesten upliv ruski emigrantje. Pravijo tudi, da so ameriški in angleški finančni krogi namignili naši finančni delegaciji, ki jo vodi dr. Stojadinovič, da naj Jugoslavija ne išče zvez s sovjetsko Rusijo, če hoče dobiti tako posojilo. Ta verzija zveni na prvi pogled ne- verjetno, ko vendar vemo, da je zlasti Anglija v veltko ožjih stikih z Rusijo nego Jugoslavija. Vendar pa moramo imeti pred očmi, da na§i prijatelji tarn na zapadu sicer sami gojijo z Rusijo politične in gospodarske stike, karjim nosi korist, nam pa take stike branijo, ker vedo da bi mi postali od zapada bolj neodvisni. p Vest! o atentatu na kralja Aleksandra. V inozemskem tisku so razSirjene različne senzacijonalne vesti o vzrokih aretaeije komunističnih vo- diteljev. Znano je, da beogradska poli- eija noče dajati javnosti nikakih toč- nejših obvestH in porocü. V amerikan- skem tisku pa so se raz5frile najsen- zacijonalnejSe vesti o aretaeiji komu- nistov. Amerikanski listi navajajo, da so aretaeije komunistov v zvezi z od- kritjem zarote proti kralju Aleksandru in da so komunisti pripravljati atentat na kralja. Teh vesti ni potreba poseb- no demantirati. p Vojna med Kitajsko in Rusijo? »Newyork Harald« poroča iz Pekinga, Triglavanski ples se vröj die 6. febmarja 1926 v Celjskem domu v Celju. Vasilij Vereščagin. — E Š.: Fedor Viktorovic Nemirov, rokodeiec. Jaz, Fedor Viktorovic Nemirov, s«m rojen v tukajSnji guberniji Vo- 'öKCii, v glavnern mestu iste. Po roj- slvu Pr|padarn mesčanskemu stanu, in sern celo starejš.na bratovščine. Razun JCeta in matere nas U bilo pet: štirje br*ti in ena sestra. Z-veli smo — ker je izdeloval moj oče, ki je bil inizar, ^a cerkve s svetimi podobami okra- ne stene pred najsvetejSim in s tem Preživliai d.užino. Moj starejši brat je bil izučen mizar; Sei je v Petrograd, se tarn za- P»l m ni podpiral staršev. Ker pa so potrebovali podpore, so me vxeli iz nka učil sem se pri nekem slikarju — in sem moral doma staršem po- mtgati. Ko smo bili Se majhni — smo vfčkrat kradli stročje. Na polju büzu so bile opekarne in tarn so ležale niive nasajene z grahom. Kakih deset paglavcev se nas je zbralo in kradli smo.. Mene je spoznala gospodarica kmalu po laseh — bil sem plavolas. PriSla je k mojemu očetu in rekla: »Zakaj pustite vaSim otrokom stikati Po tuiih njivah?« Oüe se je ujezil in roe neusmiljeno pretep 1, rekoč: »Vi- ditt, kako mu dovo!|ujem.« Udarci P»lice so me malo brigali, paf pa sem se zelo bal, da se zadušim med oče- tovimi nogami, tako močno je stisnil glavo med kolena, da sem začel kr- vaveti iz nosu in ust. Gospodarica me je skušala opro- stiti, on pa jo je sunil r.tran in rekel: »Poglejte, kako dajem potuho otro- kom, ako so neolikani. In Se clancs, ako vidim grah, se spomnim na oni prizor. Drugače sem bil priden dečko, ljudje pa so se često pritož^vali nad menoj, kajti kjer je nastal kak pretep, sem bil gotovo zraven. Seveda sem bil večkrat tepen. Zlasti sem sovražil seminariste, ki smo jih nazivali kutejnike.*) St-minaristi so bili grozen zbor. Nobeden jih ni maral in vedno so nas grdo pretepli. Ztasti ob sejmu je iz- gledalo ob reki, kakor po bitki. Kajti tarn smo se tepli tako dol^o, da je bila premagana ena stranka. Prepir se je začel med nami otroki, največkrat na praznike, odrasli so se priklopili in od čina do čina so se množile st ranke. Da, gospod, tarn so se godile bu- dalosti. Navadno smo zmagali mi. ka- terim so se pndiužili rokoddei in pro- dajalci nb in zapodili smo seminariste v seminar. *} Kutejniki je bü zanÜMjiv izrsz za one. ki so nosili jedi (kutja) pii pogrebSčini. Marsikako neumnost sem nanravil v svoji rnladosti: Tako mi je dal oče nekoč tri kopejke in mi dejal: »Fe- do;ček, pojdi na polje, daj pastirjem denar, in potegni iz konjskega repa par žtm«. Oie je namreč rabil žimo za vijolinske loke, katcre so mu no sili liudje v popravilo. Novec, ki mi ga je da!, je bil nov — všeč mi je bil, mislil sem si, z'rno lahko skrivaj izpulim, denar pa obdržim. Na poliu sem videl mladega žrebca in ga jel vleči za rep, žrebec pa je udaril s ko- pitom — in zletel sem v stran, ven- dar pa sem obdržal v roki nekaj žime, konj me je k sreči zadcl s?tmo v levo koleno, ako bi bil stal nekohko bolj proč, bi me gotovo ubil. Še danes me boli vsa leva stran — veliko sem trpel takrat, a očetu nisem hotel ničesar omeniti — pretepel bi me bil. Pri Borisu Jegoroviču Monahovu sem se učil slikati, sedem mesecev sem slikal abecedo, t. j. očesa; potem sem slikal cele postave s "svinčnikom, na barve se tedaj še nisem razumel, dovršiti bi imel 5e zadnjo vajo, zadnjo stran človeka — a do tega nisem več prišel, Bogu ne bi mogel prikriti, vam bi pa lahko, zakaj ni bilo Yiic s sli- karstvorn; vendar vam hočem odkrito priznati, zakaj sem postal mizar. Moj mojster je naskobljal šest lesenih ta- bel, da bi naslikal nanje podobe; te table sem držal nad ognjem, da bl se hitreje posusile, zaradi tega so razpo- kale ob straneh. Devetdeset vrst od Vologde je le- žala vas Šuiskaja, tarn je stanoval moj mojster. Vedel sem, da born strogo kaznovan za ta pregreštk. Nikomur nisem ničesar ornenil in ko sem slišal od znancev, da se hočejo peljati v Vologdo, sem prosil svojega gospoda, naj bi me pustil za en teden k star- šem — padel sem predenj na kolena — in dovolil mi je. Table sem skril, da jih nj mogel nihče naiti in se od- peljal domov. Doma so me starši sprejeli z ve- likim veseljem in jokali, saj me niso videli celih sedem mesecev. Rajna rr.ati je rekla očetu: »Viktor je redil do danes druž no! En sin se nama je iz- pridil in vendar je še vedno pošteno delal za naju, pusti tega doma, naj tukaj dela.« Oče je privolii in trudil sem se, da bi mu pomagal in bil reden. Prav za prav bi me morali pretepsti, mesto da so me pustili doma pri ma- teri. Moj gospod je bil izboren človek, table so bile pa vseeno uničene. Pri svojem mojstru sem se naučil mešati barve, večkrat sem moral mUti klei, cinober, berlinsko lazuro, krista- lizovanega zelenega volka, slonovo kost, florentinsko loščilo, raznovrstne barve in razumel sem svoje delo. Le ultramarina nisem imel nikdar v ro~ kah in ga še do danes ne poznam. Stran 2 »NUVADOBAi Sttv 10 da so- vojaki Čang Čo Lina zaprli ruskega konzula in nekatere Clane strokovne zveze v Harbinu. Kakor se doznava, namerava Čang Čo Lin pre- kiniti zvezo med Mukdenom in Sibirijo. Rusl nameravajo zbrati na meji 10 tisoč mož. Kitajski poslanik je C'cerina obvestil, da je bi! ravnatelj vzhodno kitajske železnice ivanov, ki so ga Kitajci zaprli, izpuščen na prosto. Ki- tajski poslanik je izra?ii Željo, da bi se konflikt mirno rešil. KomunistiČna stranka |e poslala proti Lan-Čevu 5te- vilna ojačenja. Čang Čo Lin je dobil povelje, da ustavi sovražnosti, dokler se ne rasčistijo nesogiasja med Kino in Rusijo. p FaSlsli proti naSim. Sedaj je izšel nov zakon o ljudskem šolstvu v novih pokrajinah, ki pravi, da se v ljudskih solan novih pokrajin doseže prestop v višji razred samo na pod- lagi posebnega izpita iz italijanščine. V to svrho se bo italijanski jezik po- učeval po pet ur na teden v vsakem razredu. To se pravi, da bodo sloven- ski učenci. ki posečajo letos še ostale slovenske razrede, od Četrtega razreda dalje, rnorali koncem leta polagati po- seben izpit iz italijanSčine, sicer bodo morali ponavljati razred. Število te- denskih ur za italijanSčino se bo po- večalo na račun ostalih predmetov, tako da slovenska deca ostane popol- noma analfabetska. Pouk v italijanšči- ni je bi! doslej poverjen učiteljem- Specijalistom. Nova odredba je naj- )ep§i dokaz, da vsa dosedanja fašistovska šolska politika ni prine- sla zaželienih uspehov med na§e ljud- stvo v Julijski Krajini. Zato se sedaj trudi fašistovska vlada, da bi z uvedbo posebnih izpitov iz italijanščine na ljud- skih šolah čim prej poitalijančila našo deco. Iz Rima javljajo nadalje, da je italijanska vlada izdala poseben ukaz. ki se na naSa na trgovino !n obrt v obmejnih krajih. Po tern ukazu ne sme izvrševati noben inozemec kake trgo- vine in obrti v ozemlju do 30 km od meje. Ta naredba je v prvi vrsti na- perjena proti naSemu obmejnemu pre- bivalstvu oni inozemci, ki imajo zadevne koncesije, izgube pravico izvrševanja trgovine in obrti po poteku treh mesecev. Celjska kronika, Članom samostojne demokratske stranke! V sredo, dne 27. t. m. točno ob 8. zvečer, bo v klubovi sobs Celjskega doma i/redno važen se- stanek, ki je obvezen ^a vse člane organizadje, zlastl pa še za funkcijo- narje. c Svetozar Prlblčevič na shodu v Celju. Javiti smo že, da pride dne 30. t. m- na shod samostojne demo kratske stranke v Celju narodni po- slanec in minister n. r. g. Svetozar Pribičevič. Shod se bo vršil v veliki dvorani Celjskega doma in bo imel mänifestacijski značaj. Začne se ob 8. uri zvečer. Za shod vlada v mer.tu ter v bližnji in daljnji okolici veliko za- Pravijo, da je ta barva dražja od zlata. Tudi kosti — konjske kosti — sva žgala sama, vrgla sva jih v ogenj, kjer so zgorele, zgornjo belino sva opraskala z nožem, spodaj pa so bile Lrne kakor saje. Kosti se meljejo naj- teije. Mojster je rekel večkrat: »Slono va kost in kosti so za nas vse eno, oboje pride od živali; le pogosto nas goljufajo: kajti kje naj bi se vzeli vsi sloni, kolikor kosti porabijo v Rusiji?!« Danes poznam razloček, kajti slo- nova kost je prozorna. Nečesa sem se domislil: ko sem se učil pri svojem gospodu, je naslikal zgodbo o egip- tovskem Jožefu, kako pride v spalni- CO Putifarjeve žene in ga hoče zape- Jjati. Slike so bile 20 palcev visoke — Putifarjeva žena in Jožef. Kjer se je lomila svetloba, se je moralo tušati s slonovo kostjo. Putifarjeva žena je le- lala v postelji z razgaljenimi prsi in bila oblečena v belo srajco. Slonova kost ne pokrije barvo — je zelo pro- zorna — navadne kosti zamažejo vsako barvo. Še danes se spomnim, kako sva naslikala sveto družino, Janeza Krstnika in Mater Božjo za samostan Duhov. Janez drŽi golobčka v roki in Odrešenik mu ga jemlje, oba sta na- slikana kot otroka. (Dalje pride.) Razširjajte „Novo Dobo"! nimanje. Vse ka?.e, da bo udeležba ogromna. Za povratek v Savinjsko dolino je naročen celo poseben vlak, ki bo vozil iz Celja ob 23 30 uri. Tudi drugs vlaki vozijo zelo ugodno, Vlak v smeri proti Mariboru odhaja ob 1.26 ur', proti Trbovljam ob 0.49 po noči. Za udobnost zborovalcev je vestno po- skrbljeno. Posetniki zborovanja dobe vozne listke za povratek v Savinjsko dolino v Celju na lieu mesta pred zborovanjem in restavracija Celjskega doma bo odprta čez uro, da bo mogel vsakdo mirno čakati na svoj vlak. Občinstvo, ki namerava posetiti veliki shod, opozarjamo, da je spretna or~ ganizacija ukrenüa vse, da se bodo množice gibale neovirano in hitro. Po- vratni vozni listki (returke) v Savinjsko dolino pa za posebni vlak ne veliajo. Ta vlak bo vozil samo do Velenja. c Sestanek Članov organ zadje SDS v Celju okoltei bo ta četrtek pri Neradu v Gaberju. V soboto 30. i in. ob osmih zvečer greirio na shod STetozara Pribičeviča v Celjskem domu (Celje)! c Pomanjkanje obzirnosti. Neki naš čitatelj nam piše: Neko druStvo v Celju vabi te dni celisko meščanstvo na svojo plesno prireditev z vabili v cirilski pisavi. Jaz sem zadnji, ki bi se spodtikal nad pisavo, v kateri še piše večina Slovanov. V naših razmerah pa ima forsiranje cirilice na žalost ne- prijetno politično tendenco. In za to gre, zdi se ml, pri celi tej prireditvi ravno tako kakor pri takem načinu vabljenja. Jaz mislim, da bi smatrali v Jagodini celo za grobo insinuacijo, ako bi kako druStvo tamkaj živečih Slovencev ali Hrvatov vabilo srbske meščane z latinsko pisanimi vabili na svoio prireditev. Istotako se bode v Celju kakor jaz, Se marsikdo drug na omenjenem vabilu spodtaknil. Zakaj je to dobro in potrebno in komu to ko- risti? c Ljudsko vseučll« istotako zapleten v dinrasko falzifika- torsko afero. V glavnem so »edaj yal clani ponarejevaiske tolpe z vzjeizu» Jurčevida pod kljufem. tv 10 »NOVA DOBA« Stran 3 & PONARE.JANJE TAKSN1H MARK. Policijski šef Žika Lazio, ki je odpotoval v Nemčijo, da i/.sledi prave ponarejevalce tivsocdinarskih bankov- cev. >e ugotovi-1, da so ponarejalci po- > iiaredill tudi razne taksne znamke. J Ugotovtf je, da je bilo ponarejenih za 'OO-milijonov dinarjev kolkov, ki pa s sreči se uLso prisli v prouiot. h VO.TA&KI NABORT NA PRl- MURSKEM. V Kanfanaru v Istri se je predstavito naborni koinisiji 55 mla- denicev. Potrdili so jih za vojasko slu- žbo 29. Drugi pridejo še na pregled in «lova na nabor. Italijanski listi z iz- idom nabora ni«o zadovoljni:. Pravijo, da ee n.ikdar ni bilo tako malo potrje- nih. Menijo, da je kriva malarija, ki uhija ljudi po raznih sefih. Naborne koraisije, po.slu.joce med jugosloven- skim prebivalstvom, imajo nalogo, po- trditi vsakega, kdor je količkaj spo- iobon. h NAFTA V VODNJAKU. V oko- Iici Skoplja se je pojavila epidomija legarja. Oblasti so vsled tega ukazale, fla se preiwejö vodnjaki in studend. V lekpm vudnjaku so nasli nafto. Izčr- i»ah ho ga ter dobili približno 300 li- trov nafto. Po izpraznitvi so vodnjak pokrili m zapeeatili. Ko .so naslednje- *a dne dvignili pokrov so naali v vod- njakii zopet nafto. Sedaj so strokov- Jijaki progledali studenec nafte ter ga oodo začeli izrabljati, * POSTN1 URAUI IN PONARE- '{ENI TISOC-DINARSK] BANKOV- U. Poatna ravnateljstva so dobiln ukaz, da opozoi-e svoje blagajne na po- nai-ejone tisoč-dimarske bankovco, Pri »prejemu teb bankovcev imajo postne Wagajjie dolžnost, du točno zabeležijo ^tovilko m serijo dotič.nega bankovca. 8 IZROČJTEV VOJKA MTKOLJA. >ojko Mikofja, ki je, kakor znano, iz- vml v Zagrebu milijonske prcvare, se 'lahaja v hamburških zaporih. Kakor favljajo zagrobski ILsti bo Vojko Miko- & pocetkom febrnarja izroeen našim •mlastun. s TlilOTAPSKA AFEHA. Na »•Plitaki obali so zaplenili te dni finanč- ai OTgani 32.000 cigaret in 37.000 za- rojt-kov cigarotnega papirja. Bl'ago jo "Ho vtihotapljeno iz inozemstva. Vrši *e obsežna preiskava. Nekoliko oseb je *e aretiranih, ladja »Marija«, ki je pri- Peljala to blago, je pridržana na raz- f>olago carinski oblasti. « NAŠI VO.TAfcKl GROBOVI. V uovem državnem proračunu je določe- no 1,500.000 dinarjev za ureditev na- $ih vojaških grobov doma in v tujini. Veeji def te svote so porabi za gradnjo yrobni.ce na otoku-Krfu ter grobniee ˇ Solunu. Za grobnico v Dobrudži so je že izplačalo 200.000, za grobuico v "Beogradu pa 100.000 dinarjev. .. e DVA FINANČNA STRAŽNIKA /MRZN1LA. Mod Kačjo vasjo in Bi- ^trico na Priniorskem so patruljirali Lije finančni stražniki Mlartinelli, fortora in Laj, Bifo je slabo vremo, ^rja, sneg, mraz. Na koti 020 jih je 7valo tendenco zniževanja cen. Industrij'Ski produkti so najinanj pa- dli. Doehn je v teku leta 1925. celoletui indeks nazaduval za 25%, je indeks in- dustrijskih produktov padel samo za 15%. Gene indvistrijskih izdelkov so so skozi celo leto dobro držale. g SPREMEMBA PREDPlöOV 0 ŽELEZNIS.KI LEŽARINI. Kakor po- ročajo iz Beograda, je prometni mini- ster podpisal rešenje, s katerim se svo- bodni rok ležanja podaljša od 6 na 24 ur. Obenem so sprenienjeni predpisi o plačevanju vozovne dangubiaie. Drugi dan so plača 5 Din v zfatu (dasedaj 2 dinarja) za uro in vagon, tretji dan 20 dinarjev in cetrti in vsnk nadaljni dan 50 Din vzlatu /a uro in vagon. Zniža- na je tudi relacija za obracimavanje zlatcga dinarja, tako da se narnesto 12 dinarjev v papirju za železniško ležu- rinoračuna za 1 zlati dinar tt dinarjev v papirju. g SPREMEMBA NAöLOVA BIV- ÖE DOBROVOLJACKE BANKE. Ta banka, ki je afilijadja Banke ceško- sl'ovaskih legij v Pragi, je spreinenila svoj naslov v Komercijalno banko d. d. Zavod naiucrava v Sloveniji pol eg že obstoječo podružnice v Ljubljani otvo- riti natlaljjio podružnico v Uornžalah. g TRŽAOKI LLOYD IN ])ALMA- C1JA. Dofga desetletja je opravljal Tr- žaški Lloyd obrežno službo ined Tr- stoin in Dalmaoijo. S svojo službo je zdruzevai gojitev irredentizma ob dol- gi obali, sedaj pa jo dobil plačiln za svoječasno »patrijotično delo*, obiež- na služba mil je odvzeta in od novega leta dalje jo vrši benečanska plovna družba sv. Marka. Benetke širijo svojo rnoč po Jadranu v škodo Trsta, radi cesar narast'a vedno veeja nevolja med prizadetinii tržaškimi krogi. Ljudska prc^sveta. 1 ALKOHOLIZEM IN POLJSKO PROSVETNÜ MINISTRSTVO. Nc- davno so koncali poljski strokovnjaki statiwticna dela o kvariiern uplivu ai- kohola na poljski šolski naraščaj. Sta- tistika je izdelana po nalogu prosvet- nega ministra in nudi jako žalostno sliko. Na deželi pije potovica solarjev alkoholne pijače, četrtina mnogo, a 8 odstotkov redno. Statistika je ugotovi- la, da prihajajo otroci cesto pijani v šolo. V Varšavi in veejih industrijskih krajiii je alkohofi.zem še bolj razsirjen. Nad 70 odstotkov solar jev je alkoholi- kov. Na podlagi te strašne statistiko, je prosvetno mini.strstvo zahtevalo od administrativnih oblasti, da se prepo- ve prodaja alkoholnih pijač mladini. Kazni za vsak najmanji prestopek bo- do jako visoke. 1 ZVEZDA DORADUS. Ravnatelj liarvardovega observatorija v Ameri- ki, H. Shapley je odkril najsvetlejšo zvezdo, kar so jih doslej dobifi. Je pa to Doradus, nakopicenje niegel in zvezdnih kupov na južnem tečajnem nebu. Zvezda je oddaljena od nas 100 tisoc svetlobnih let! — Solnce je odda- ljeno od nas 150 miljonov kilometrov ali 8 svetsobnih minut. — Prerez zve- zde je večji nego prerez poti zemlje okoli solnea. Svetlobe ima Doradus za 000.000 nasiJi solnc. Ker svetlobo traj- no izžariva zgubi na leto okoli 20 trir- lijonov ton. 1 KOLIKO UČEN.TAKOV ŽIVI V PETROGRADÜ IN V MOSKVI. Ruska naucna akademija je prirwlila anketo v Petrogradu in v Moskvi o števihi ru- skili učenjakov in jjri tern dognala, da je v Petrogradu 4205, v Moskvi pa 2740 ueenih mož. Vecina teh učenja- kov so matematiki in speciatiwti eksakt- nih ved. Agronomi tvorijo v obeh me- stih od vsega števila samo 4 odstotke. Na ženski svet pripade v Moskvi 22, v Petrogradu pa 14 odstotkov. 1 NA.JVEČJI, NAJMANJŠI IN NAJSTAREJÖI CASNIK. Mnogo se pise o znamenitiih knjigah, slikah in poštnih znamkah. Ali tudi Ksti imajo svoje posebnosti. K temu inoramo vso- kako pristevati največji časniSki for- mat, ki je seveda izšel v Ameriki, in sicer že 1. 1859. z napisom »Illumina- ted Quadrupel Gonsteflation« v razme- ri biljardne mize. Da čitanje takega li- sta ni bilo lahko, je pač jasno. Prva številka je izšla v spomin obletnice amoriske samostahmsti in je prmesla na štirih straneh, od katerih je imela slednja 104 kolone, celo vrsto popisov važnih dogodkov iz ameriÜke zgodovi- no iai iz življenja predsednika. S ste- vilko je imelo posla 40 aseb skozi osem tednov. Natisnjena je bila na močnem, trpežnem papirju in dolpceno je bilo, da bo ta časopLsni vetikan izhajal sa- mo enkrat vsakih — 100 let. — V naj- veejem nasprotju glede formata s tern velikanskim forma torn je bil »El Tele- gramraa«, ki je imel velikost mašne knjižice in je izhajal v Juini Ameriki. — NajvStarej.ši list na svetu, ki še danes izhaja, je kitaj«ki casopis i>Sin Pao«, ki se tiska na finem papirju in ima krasne itustracije. Prva številka tega li.sta jo izsla v prvi polovici 14 sto- letja. tOTW«R0(Kft rudeča iwbine po/na. womaticna. čista Undo-Ceylon čajna mešanica najsinejSik tzbir, pri (ahkern poparku brez. pritmočnem z smetano pnporo- člfioa ' Razgled po svetu. r Kardinal JMkrcler umrl. V Brus- Iju je v soboto ob 3. uri popoldne ie umrl kardinal Mercier. Belgijski kar- dinal Mercier je bil rojen 21. novem- bra I. 1851. v Braine 1' AHeudu in je postal letu 1882, profesor filozofije v Louvainu 1. 1906. nadSkof v Malinesu in leta 1907. kardinal. Süisal je več znanstvenih razprav med drugim tudi knjigo o psihologiji ter je bil pospe- Sevatelj nove sholastike. Kardinal Mercier je zaslovel zlasti med vojno, ko je ponovno protestiral proti nem- 2ki okupaciji Belgije, zlasti pa oroti nasilstvom, ki so jih Nemci izvrševali v Belgiji. Takrat si je pridobil zaradi svoje neustrafionosti simpatije vsega kultumega sveta, ki je zlasti obsojal zavzemanje katoliških cerkvenih kro- gov v Nemčiji in Avstriji za njih bar- fa a rstva. r PREMOŽENJE PRINCA WIN- D1SGHGRÄTZA. »Az Ujsag« poroča o premoženjskih razmerah princa Windischgrätza. Princ je lastnik po- sestva 8arospatak, ki meri 8200 johov. Od tega odpade 2200 johov na češko- slovaško ozemlje. Princ bo dedič veli- kih dornen rodbine Windischgrätz r Čoskoslovaški, kjer je sedanji fideiko- misni lastnik 84-fetni Alfred Windisch- grätz. Tc domene merijo 84.000 johov. Iz teh posestev ima princ 30 miljard rednih letnih dohodkov. Skupni njego- vf dolgovi pa znaisajo 21 miljard. Go- vorioe, da bi se princ iz gmotnih ozi- rov zatekel k ponarejevanju, so torej brez podlage. r Kitajski Hst v MosUvl. Dne 28 decernbra je izšla v Moskvi prva 5te~ vilka lista »Cjanj Diunj Bao« (»N* prej«), glasila »Kitajskega preporoda«, zveze kitajskih državljanov SSSR. r Preikop med Dcnavo in Buka reSto. Prcfrsor tehniSke visoke Sole v Bukarešti, genernlni inSpektor inž. Aie- ksander Davidescu gtudira že od leta 1923. načrt, po katerem bi se v bli- žini Bukarešte izpeljalo več kanalov, En kanal je projektinjn naravn&st med Bukarešto in Donavo. Sedaj je trtba blago, ki dospe po Donavi za Büka re§to, v pristaniSfii v Giurgiu prekla- dflti. C 0 F TO to c o II v. O pj I ^ 0 " 9 ¦f, I < I ?- r Popolnoma varno nalcžite denarne piihratike pri zaUrugi LASTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z 01a. zavezo v Gaberju pri Celjn Obrestuje hraniine v!og? po 6'Vo. VeČje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Prl naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel^u, Prešernova uliea št. 15. Č.iS je denar! Tedenslai izleaz mestne klavnice 0 klanju in uvozu od 18. I. do 24. I. 1926. Zaklana živina UvüZeiil) lüBSU V Kfl { I m e - §! Ö 5 -|. „ v | 1 1 f u „ | Opornba i Dečman Ferdinand - 2------------3------------«35 63 — — - 1 - | Esih Matija ....-¦— 1-------51— —---------- — _„ j Friedrich Ivan ...---------------11-------— - — — 42 — — — üorenjak Josip ..------—2-11———— — — — — — J Holmjec Victor ..-----------11—3----------------44 ______ ; Janžek Marija ...-----------------------1- —--------59 ______ j Junger Ludvik ..-----------1-------------------_________ j Kroflič Alojz ....------1 1 — 1 7 -------------152 — - — — | Lapornik Ivan ...------1 — 1 21 — — — — — — — — — j Leskošek Ivan . . .-----------------------1 —-------— 40 — — — — Potekal Ludvik . -------------------2-------------- — ~ - — — Rebeuschegc: Franc-------4 4------------------------170 316 132 - - — Reicher Anton ..-------1---------------~ — ..... — 89 - — — I Senica Karl ....-------1---------------—- — — ____ ; Urbančic Adolf ..-------2--------1—---------151 63 — — — ! Vo sk Rozalija ... — 1------------— -, _______ Zany Viktor ....----------1 - ~ - "~ — — — 318— — — Zavodnik Alojzija------1------11— —--------___ — _ Lebič Fani.....------------------------------_---------90 — — — i Plešivčnik Ana . .-------------------—j~ - ~ - — 203 9.1 —--------- Perc Karl..... ---------------—.-------—------------- 67 — — — Reberšak Anton . . —----------; - ~ j— — —-—¦— — — — — Robek Anton ...-------------------—(1—— __— — — — Skoberne Fric . •.------—-------— 1----------------— — — ~ — Žumer Jjsip ...---------------------------------------------------28---------- Stegu Franc . . . — — —-------~--------------— — 245 — -- — Krkoč Ivan . . . - ------------44--------------------—---------— - 44 telet izvoz Tomec Hrvoje ...----------------------j—-----------— — 122 — — -Zasebne stracke ,-------------------21----------------— — - — -Skupno . . . |--|12 13 3J57 43-----------[|3U5|10.8(J_9U| — | — - | "Tiska in izdaja Zwe-n« ti»k,r_-- - Udgovurni so: za izüajalelja P.wol Z»b»kožefc | za tiska.no Milaa Č«tin«, za redakcijo Wink« tf. Gahero. - Vsi v Cel)«,