Številka 32
111. leto
Pettnina plažaaa v giotovlne.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1921.
Glasilo Osrednje Zveže javnih nameščencev in upokojencev — za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne Štev. 2 K 50 vin.
sNAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100‘—
Polletna naročnina........K 501—
Četrtletna naročnina .... K 25*—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi p0 ceniku, rzzz—z—
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta Štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Poziv.
Vse »uredbe, ki se tičejo javnih nameščencev in vpokojencev. so že predložene finančnemu odboru zakonodajne skupščine v revizijo.
Po-zivliem in prosim vse organizacije in posamezne tovariše in tovarišice, da pošljejo naši Osrednji Zvezi do konca avgusta pismene predloge k poedinim določbam znanih naredb.Jtako naj se izpre-menijo (dopolnijo ali ukinejo). Gradivo k reviziji naredb bom potreboval že začetkom septembra.
Prav kmalu pride v zakonodajni skupščini tudi vprašanje službene pragmatike na vrsto. Zaraditega prosim obenem nasvetov in predlogov k poedinim §§ Načrta službene pragmatike, ki ga je objavil sNaš Glas«.
V Ljubljani. It), avgusta 1921.
Profesor Jožef Reisner, narodni poslanec.
Kaj delate?
V prejšnjih številkah »N. G.« smo ' nobčili doslovni prevod predloga nove •službene pragmatike. Gotovo je nova i raguiatika javnih nameščencev najvažnejše vprašanje. Od pravilne rešitve je -'avisna bodoča naša usoda. Zato je pričakovati, da so se za predlog nove pragmatike živo zanimali vsi naši tovariši, vse naše organizacije. — Pozvali smo ’dn naj predlog temeljito prouče in spo-roče.s\'oie pripombe in pomisleke Osrednji zvezi Želeli smo tudi, da sporočajo v obliki člankov svojo kritiko našemu glasilu. Odziva ni bilo. Vsaj »Naš Glas* doslej ni dobil omenljivega materijala glede pragmatike. Edini g. V-a le poslal Larkrat svoje pripombe, ki smo jih pci-1 »čili v »Vestniku«. Ali je prejela Osred-ma zveza kai več tozadevnih dopisov. ne vemo. Upajmo!
Hrvatje vsekakor delajo. Zagrebški ^Naš Glas« poroča v svoji 30. številki:
^redjog zakona o državnim činovnicima, tc'dčinovnicima i služiteUlma gradjan-skog reda.
S. J. N. bio je još ranije pozvao sve činovničke kategorije, da svaka za sebe l/,r;tdi one specijalne ustanove, .koje bi po ''težinom mišljenju trebale da udju u či-J’mvničku pragmatiku. Ovako izradjene micrte neka bi onda te skupine dostavile ' a vezu. da mu posluže kao gradivo za Sastav cjelokupne i jedinstvene pragma-
kako ju Savez namjerava predložiti.
Neke su se skupine tome Saveznome ; 'živu odazvale, fiksirale svoje specl-mne želje i nazore, za koje bi htjele da ldiu odraza u Pragmatici i dostavile ih savezu.
U jednom od posljednjih naših bro- ! ieva- pozivali smo ponovo sve ove sku- j pinc. koje još nijesu poslale nikakovih | podataka za pragmatiku, da to što prije umne. Tom smo zgodom ujedno naglasili, neka bi one skupine, koje nijesu izradile svojih posebnih nacrta, fiksirale barem svoje primjedbe ovoj osnovi, što je doiiijesmo u posljednjim brojevima našega iista. Sve je to vrlo važno za pojedine skupine, a vrlo je važno i za Savez, jer se na taj način povećava i pročišćava čitava gicadja. od koje imode da se sastavi pragmatika, a na taj način bit će i sama pragmatika savršenija. Osim toga pomaže se na taj način i savezov odbor za sastav cjelokupne činovničke pragmatike.
Savez je ovaj predlog zakona o drž. činovnicima, kako ga ie sastavio naročiti odbor Saveza državnih činovnika i službenika u Beogradu i kako smo ga mi priopćili. povjerio posebnom odboru, da ga proučii i da donese svoje primjedbe ovom predlogu. Tai posao je več obavljen 1 Savez je već primio te primjedbe. Sva je ta gradja: čitave osnovp činovničke pragmatike. specijalne ustanove za pojedine struke, zasebna načela, što bi po mišljenju nekih posebno interesiranib skupina imala ući u pragmatiku, a onda i primjedbe ovomu »predlogu; sve ie to kažemo predmet posebnoga proučavanja, koje će se. kako izgleda, za koji dan završiti.
Hrvatje so torej svoie delo že.opravili. A naše organizacije? Ali kaj delate?
1. J. St.:
Poziv na vse civilne in vojaške upokojence.
»Brez smisla za organizacijo!« se glasi apel. ki je bil objavljen v stanovskem glasilu »Učiteljskem Tovarišu« št. 30 z dne 21. julija 1921. Pisec pravi:
»Če sedaj vzamemo, da ie v vsakem okraiu povprečno 10 nezavednežev (ki še niso včlanjeni pri U.IU). okrajnih društev pa je 31. tedaj imamo v Sloveniji nad 300 oseb učiteljstva, ki drže roke križem ter od strani gledalo delo svojih tovarišev in uživajo sadove njihovega truda! To je črn madež na naši celokupnosti ki ga moramo čimpreie odpraviti pri vsakem društvu, pa naj stane kolikor hoče!« Dalje: »Vsi smo tu. da vsak do svoji moči in zmožnosti prispevamo za skupno dobro svoicaa stanovskega udruženja, da smo zidarji — svoie in narodove boljše bodočnosti!«
Isto bi se lahko reklo o naših civilnih in vojaških upokojencih, kj se še ne
zavedajo svojih stanovskih dolžnosti, pristopati kot člani obstoječim društvom upokoininskega staleža.
Tako ie n., pr. v Sloveniji sami upo-kejenih državnih uradnikov, kolikor nam ie znano, okoli 650. Odbor »Društva upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani« ie razposlal po pošti približno polovici gori omenjenega števila že pred meseci- na ime se glaseča pisme-! na povabila, katerim so bila Priložena j »Pravila* in ček. Položnice, da sp jim na ! (a način olajša po možnosti pristop k te-: mu društvu.
Kakšen ie bil rezultat tega trudapol-nega in napornega dela. pol^g denarnih stroškov za tiskana »Pravila« in ček. »Položnice« in drugih )>oštnih izdatkov? Nai se blagovoli soditi iz dejstva, da šteje gori omenjeno društvo do sedat 120 članov. To nam služi v dokaz, da cele štiri 1 petine vseh civil. drž. upok. v Sloveniji j »drže roke križem« ter se prav prisrčno | vesele že doifti lepih uspehov, ki jih je do sedaj dosegel marljivo delujoči odbor i omenjenega društva.
T a v naših težavnih razmerah upra-I vičeni »Poziv« na sveto stanovsko dolž-i nest naj služi vsem našim upokojenim i tovarišem za spodbudno bodrilo, da se j z* vedo svojili dolžnosti skupnega dela in j čim krepkejšega nastopa za koristi in j dobrobit upokojenega stanu vsaj s tem, 1 da se v velikem številu prijavijo za člane gori omenjenega društva.
članarina mesečnih 2 K — reci! dveh kron je v današnjih razmerah tako neznatna. da te malenkostne žrtve za svoje koristi vendar lehko utrpi vsakršni upo-| kojenec brez posebne škode sebi in svoj-; cem.
Op. ured.: Prinašamo ja poziv, dasi > c stane brez uspeha. Zanikanji nezaved-I ueži našega glasila itak ne čitaio in bi ga i ne čitali, čc bi jim ga tudi pošiljali brezplačno. Mrtveca oe zbudiš z ničimer! Vendar objavljamo ta poziv kot dokument duševnega uboštva in toposti, ki grasira žalibog med najrazličnejšimi vrstami javnih nameščencev Anno Domini 1921.
F. U. (Ljubljana):
Povišanje najemnine in javni nameščenci.
Aktivitetne doklade so bile določene za stanarino, Z zadnjo preuredbo naših prejemkov nam je država te doklade
ukinila.
Državna oblast je sama javno priznala, da so prejemki njenih uslužbencev nezadostni. V uredbi o splošnem povišanju stanarine ie vlada določila, da je ra-
čuniti tudi najvišje uradnike — med ekonomsko slabotnejše. Celo pri teh se sme pomnožiti osnovna najemnina torej samo s številom tri. Ako bi se bila člena 4 in 5 uredbe nekoliko drugače stilizirala, bi se bil dosegel lehko isti efekt, ne da bi se bil ugled uradništva na tak način uničil.
Nekemu uradniku je hišni lastnik povešal najemnino štirikratno. Na njegov ugovor mu je dejal hišni lastnik ironično in poniževalno: »Med berače Vas vendar ne bom štel.« Kako pride sivolasi uradnik. ki služi državi že kakih 30 do 40 let zvesto in marljivo, do tega. da doživi na svoja stara leta tako ponižanje?! Tudi mi. državni uradniki, bi plačali radi višjo na.iemnino. Samo prejemke nam dajte tolike. da bomo mogli živeti enako rokodelcem !
Glede povišanja najemnin je omeniti, kar se tiče javnih nameščencev, sledeče :
Za vse one. ki žive pretežno ob stalni plači ali pokojnini, se sme osnovna najemnina iz leta 1914 zvišati samo v toliko. da znaša sedanja najemnina največ trikrat toliko.
Kot osnovno najemnino iz 1. 1914 je vzeti ono vseletno najemnino, ki se je plačevala dne 1. 7. 1914. Od te najemnine pa je poprej odbiti takratno gostaščino in vodarino in takratne stroške za razsvetljavo stopnic. Ostanek, ki se dobi. je osnovna najemnina. Ako bi kdo teh podatkov ne vedel, jih poizve lahko pri davčni administraciji (na deželi pri davčnih okrajnih oblastvih). Vpogled v hišne napovedi je namreč že po zakonu vsaketmi dovoljen.
To osnovno najemnino je pomnožit! največ s številom tri. Prišteti ie pa še sedanje doklade na najemnine (to je »gostaščino«. kjer je uvedena, kakor na pa-, v Ljubljani) (člen 5 odst. 2). Doklade na davek (okrajne, občinske, sanitetne in bivše deželne doklade) morajo plačevati prej ko slej hišni lastniki sami: teh torej ni prišteti k najemnini. — Razen gostaš-čine je prišteti k najemnini še vodarino in eventualno pristojbino za kanalizacijo.
Vse te tri pristojbine (gostaščino, vodarino in kanalizacijsko 'pristojbino) trpe najemniki, to je. morajo iih povrnit! hišnemu lastniku. Povrniti jih je v onem znesku, v katerem jih bodo v 1. 1921 ali na pozneje sami plačali. Magistrat jih bo računi! v Ljubljani za 1. 1921 in 1922 od one čiste najemnine, ki se je plačevala za dotično stanovanje v času od 1. nov. 1919 do 31. oktobra 1920.
T&kratna najemnina ie bila precej manjša, nego je bila ta v prvi polovici letošnjega leta. In vrhutega je računiti te tri pristojbine samo od takratne čiste najemnine, to je. od nje je odbiti poprej tudi takratno gostaščino. vodarino jn ka- i nalizacijsko pristojbino, in ravno tako tud5 takratne stroške za razsvetljavo stopnic (prav v vseh slučajih v Ljubljani natmani 10%. v nekaterih slučajih tudi 12 ali 14%.)
Od tako dobljene čiste najemnine je računiti v Ljubljani 15% vodarino, in 2% kanalizacijsko pristojbino. Gostaščina znaša v Ljubljani pa sledeče:
Pri čisti najemnini
nad	200 K do	400	K	3%
nad	400 K do	600	K	4%
nad	600 K do	700	K	5%
nad	700 K do	800	K	6%
nad	800 K do	900	K	7%
nad	900 K do	1000	K	8%
nad	1000 K do	1200	K	9%
nad	1200 K do	1400	K	10%
nad	1400 K do	!fno	K	11%
nad 1600	K	do	1800	K	12%
nad 1800	K	do	2000	K	13%
nad 2000	K	do	4000	K	14%
nad 4000	K	15%
___________	(Konec prihod.)
Tovarišu Rešite poslane Vam položnice pozabljenosh in obnovite ž njimi ------------naročnino:-----------------
Hrvatski uradnik o tovariših.
PosmatramD li dobro pisanje jednog dijela hrvatske štampe, vidjet čemo, da ona dnevno iznosi jadikovke o tom. da Srbi hoće nad Hrvatima neku hegemoniju. koja se tobože najbolje očituje u tom. jer da se Srbi nalaze na svim istaknutijim 'položajima. Za mene. kao uvjerenog Jugoslavena, sve da je i tako. to ne bi značilo hegemoniju, jer u jednom narodu. u narodu jedne te iste krvi i jezika ne može da bude hegemonije. On može tek da u tom slučaju bude pitanje ličnog povjerenja. I ako možda danas vlada u tom slučaju postupa obzirno, to je samo njezina dužnost. Svaka vlada hoće da ima na istaknutim položajima povjerljive ljude, pa ako takvih nije našla u jednom dijelu naše inteligencije, morala ih je potražiti u drugom. Ja kao Hrvat i činovnik moram i sam konstatovati. da se u dobar dio našega činovništva ne može imati povjerenja To ie žalostna činjenica. koja se ne može zanijekati. Vlada bi naprosto počinjala grijeh, kad to ne bi imala u vidu. Jer kad bi, recimo, vlada dala u Hrvatskoj vlast u ruke onima, koji još i danas uzdišu za habsburškim vremenima. koji ne priznavaju. da su Srbi i Hrvati jedan narod, kad bi se dala vlast u ruke »zajedničarima«, čiji pristaša, bivši kr. ministar na zborovima poziva narod na štrafkovanje neplaćanjem poteza i neodazivanjem u vojsku, to bi značilo. da pomaže rušiti našu državu, to bi značilo, da ta vlada nema državničke posobnosti. Dok jedan Radić danas viče: »proč od Beograda!«, dok frankovci oko »Hrv. Misli* tako vatreno brane jednu poznatu madžarončinu Sufflava, dok za- ■ jedničari bjesomučno raspiruju plemen- ; sku mržnju, ta vlada mora da bude vrlo ! oprezna i mora da vrlo dobro razmisli, koga će da postavi na jedno istaknuto mjesto. Tražioe. svakako, za takovo mjesto ljude, koji uživaju njezino povjerenje, ne gledeć pri tom. da li su to po imenu Srbi. ili Hrvati. Ako dakle vlada danas možda i zapostavlja onaj dio naše činovničke inteligencije, koja osjeća s onima, koji rade na svakom koraku na našem razjedinjenju. to mora da je svakom razumnom čovjeku, koji hoće i voli ovu našu državu, posve razumljivo.
Zato. eto. velim da su ove jadikovke jednog dijela naše štamj>e neosnovane i glupe, a kako bi se moglo suditi o vladi, koja sa svim tim ne bi vodila računa, to će takodjer lako da shvati svaki nepristran čovjek.
Dok se naša država ne riješi separatista. dok bude u našoj državi njoj ne- ! iskrenih ljudi i dok će se htjeti iz Hrvatske stvarati Irska, dotle će možda biti i takovog »zapostavljanja«, koje naši plemenski šoveni i separatisti hoće da pripisu nekoj želji za hegemonijom.
Ovo valja, da se dobro zapamti. Dovoljno ie razloga da se u jedan dio naše inteligencije nema povjerenja. Toga, dakako. plemenski šoveni ne mogtt da priznaju i ttvide. Iskrenost je najbolja 1 najljepša vrlina. I ta kao Hrvat i činovnik rekoh otvoreno kako o lom mislim.
M. ».lug« Osijek. !
PAVEL D. - k.
Begunci v državni službi.
Ko sem bil 1. 1914 še doma. sem ču! večkrat besedo »begunec«, a šele ko sem prišel na fronto, sem spoznal te reveže. Izgubili so vse imetje, so bili potiskani enkrat sem in spet tja. Smilili so se mi. a kai sem jim mogel laz pomagati! Videl sem begunce iz Galicije. Ruirainije. Srbije'in naše prel.iubljene Primorce:	neka-
teri že 7. leto živijo v tem »poklicu« in so. odkar obstoji naša država, skoraj vsi državni uslužbenci, bodisi v uradniškem ali poduradniškem činu.
Jugoslavija ima pa še druge begunce: to so ruska Vranglova armada. Tudi te mora preživljati, kar stane državo lepe milijone. Živijo večinoma v Sremu. Banatu in Bački. Govorilo in pisalo se je nekaj, da bodo sprejeti k orožnikom, a do zdaj ni še nič pozitivnega.
H beguncem pa prištevam tudi Korošce. Že leta 1919 v maju jih ie zbežalo nekaj pred divjimi Volkswelwovci; zanje ie prišla spet rešitev že v enem mesecu. Tako srno delovali s tistimi skupno za časa plebiscita v nadi. da bomo postali svobodni državljani. Trudili smo se in žrtvovali dosti za uspeh plebiscita. A kai nam ie pomagal ves naš trud. ko ie podkupljivost pri antantni misiji dobila »re-moč. Videli smo Italijana, ki je kar javno kazal, da nam ie nasproten: nič dosti boljši ni bil Anglež. Samo Francozi so nam bili nekoliko naklonjeni. Z žalostjo smo gledali, kako je naš delegat popuščal tečko za točko: odprla se je meja, odpuščali so se uradniki z veleposestev i. t. d. Silno nas je to bolelo, a navduševali so nas naši voditelji: ne obupavati! Glave kvišku! In spet smo dplali naprej: gotovi zmage smo popustili celo delo na polju hi se pridružili plebiscitnemu delu. Koliko mladih fantov je pristopilo k pomožnim orožnikom in finančni straži! Pravili so. ako nas ne pojde dovolj k pomožnim orožnikom, bodo rekli pri plebiscitni komisiji: »Saj vidite, da nihče noče pristopiti. Pustite nemške orožnike!« Spominjam se. kakšna navodila smo dobivali od orožniške komande, kako naj postopamo: »Le mirno in pustiti ljudi!« Vide! sem več slučajev, ki so bili proti predpisu. Ko sem jih iavil, se je reklo: »Danes nai le delajo! Saj je njih zadnji dan: jutri bo pa drugače!« JKo so morali drugi orožniki zapustiti zono. smo bili mesec dni sami Korošci. Tako ie napočil 13. oktober. ta dvakrat nesrečni dan. V upanju smo živeli do zadnjega dneva, 5. novembra. Tedaj nas ie zadela druga, a §* hujša usoda: povsod za nami vpitje »H«' ruk itber die Karavvanken!« i. t. d. Razlegalo se ie od vasi do vasi. Bande s palicami in koli. z revolverji so kar v trumah drle skupaj, da bi stolkle kar je še slovenskega. Večina je odšla že do konca novembra. Na vsaki občinski tabli si lahko bral debelo tiskano ali pisano: »Der Fluchtlingszug nach Jugoslavien...
4 rasno ie bilo
Toliko beguncev, mislim. 1,!,na obena država, razam Avstrije, kot jih m1/5, tigoslaviia. Skrbela je. da smo donm lužbe in ie kolikor mogoče vse zadovolta. Mislim, da je tudi vsak. zadovoljen i zato je dolžan državi, da io i dela za nje povzdigo. se kaže vre^.Z a. da je državni uradnik ali podu/rad i ne mogoče, kar se večkrat dogaja P irimoirskih beguncih, govori kar D talijansko. Tako je (udi pri K(>r0:,c, 1 e le koHčkai mogoče, k) lomilo po ^ ; fo mora prenehati. Zdaj smo ar*.: Sveta nam mora biti beseda
rineta jezika. Vem, da je hudo, če sc ^aomnimo na ljubi dom. posebno Korošcem. ki smo skoraj vsi kmetski sinovi. Moral: smo pustiti staršem toliko dela, ■ti sta imajo zdaj poleti: ljubo nam je bilo življenje, zato smo zapustili svojo rodno strudo in si šli iskat kruha v .lunoslavijo. .Sprejela nas je z odprtimi rokami v fi-nančno kontrolo in v orožniško četo, da nam za zimo m bilo treba iskati drugače dfcla in da imamo zdaj enako plačilo. Koroško vprašanje še ni rešeno in kakor Poročilo pravi, bo Drava meja. Kolegi, ki •de v tej zoni. za vas je upanje da boste še lahko za božič doma.
Zato. dragi kolegi, delajmo nato. da se bo država povzdigovala, a ne podirala. da bo. ko pride tista ura odločitve, nastopila in lahko rekla:	naša država
hna v službi ljudi, ki to zahtevajo in za Plačilo za svoj trud jim hočemo priboriti oziroma dati le tisto, kar jim gre. namreč n'ih lastno grudo. Ko bomo prepričani, da bo država to zahtevala, bomo lahko rekli: Imamo dobro mamico, ki nam je dala v sili kruha in ko smo dorasli, vsa-kemu dedščino. Tako bomo pozdravili svoje sorodnike in ljubice in lahko .bomo stopali po enoletni preizkušnji, ki jo Ima-!1,o v činu poduradnika. ponosno po svoji jemlji. Če sc kateri izmed nas zdaj. ko ' namo med službo tudi prosti čas, česa 'ci. ua.i si naioči potrebnih knjig o poljedelstvu. živinoreji in naj opazuije raiz^ mere tamošnjih ljudi. Tako bo stopil pred svobodni narod.
Izobražujmo se. da naši domačini, ko se vrnemo mednje, ne porečejo, da smo šli v Jugoslavijo le čas tratit in plače Prejemat! Begunci, učite se. čitajte, ker naša ožja domovina potrebuje inte-ugentnili ljudi1 Pa še nekaj: beguncem sc očita, rja so najbolj zanikarni, najbolj ‘inipni, sirovi, odurni in revolucionarni "udie. Žalostno je. da se smatra primorske begunce za nezaslišano umazane in ene rojake. Marsikje se jih naravnost koje. Dekle iz Goriške in iz Primorja niso 2ra rabo. Baje imajo^isto laške lastnosti.
• o 1» sramotno za vse begunce. Še sra-dmtnejše pa ic begunsko 'rogoviljenje, j'u bavila nje in hujskamo. Baje ie največ ''iviskačev med begunci, a tudi največ postopačev in verižnikov. Vsi ti očitki so s,'veda pretirani, ker generalizirati se ne vme. Tudi mnogi begunci so prav dobri, marljivi, rodoljubni in čedni ljudje. Naša '■krt) bodi. da se sodrga izmed beguncev a i izžene iz Jugoslavije ali oa poboljša.
olaio nam sramoto in škodo, zato ne 'mekno pardona ž njimi! Begunci naj bo-, * hvaležni, da so našli kruha in strehe v 1 goslaviji. Zato bi morali biti begunci vsem JugosJovenom vzor pridnosti in do-‘“oijubia. Begunci v državni službi imajo tmlžnost vplivati z najlepšim vzgledom Č'1 vse ostale begunce.
k M-c (Ljubljana):
Popravkar.
Po sprejeti vidovdanski ustavi za ušo ujedinjeno državo je razprava o dr-
'•'vnetn jeziku v splošnem nekako utih-n Ja.
. Pri tel priliki pa mislim opozoriti na .'kc okolnosti, kako rabiti ravno naš
. in ijj, vedno boli približevati tako-a,1i srbohrvaščini.
.]• Pišete naš pismeni jezik s ciri-' ° m ga daste prečitati priprostemu •imotneinu srbskemu seljaku, vam bo ski -1 p.nznah da ie^to istinito pristni srb-In narobe: pišite čisto srbohr-jezili v latinici — in naš čitanja
vešči kmet bo gotovo razumel vsebt-. n<) prečitangga. Ali nekai je pripomniti: j srbohrvatski književniki, časnikarji in dir-) žavni pisarji naj polagoma opuščajo v li-I :eratmri se nahajajoče turcizme: izginejo I nai vse ade. čuprije. odžaki. vsi pendžeri.
kazani. vsi adeti itd. še sto in sto drugih i :n naj jih nadomestijo iz stare — sloven-; šč:ne ali ruščine s pravimi slovenskimi ! izrazi in izreki. Če bi teh turških, alban-| sKih. grških in vrag vedi, še kakšnih tujk ne bilo. bi Slovenci srbščino ali hrvaščino ■ • kar je isto — • izlahka razumeli. Ali i nekateri Hrvatje (celo zagrebški »Naš i Glas«) in Srbi pišejo neko balkansko je-! zTovno godlio. ki je ni kar tako uživati..
Nadalje bi bilo priporočilno z ozi-| rom na Slovence, da se v srbohrvatskih • knjigah in posebno v dnevnih listih ne j ./pušča rodilnikovega» a«, torej nai se : niše konsekventno: našega, dobroga, pri-; prostoga par(xla: ne pa: našeg, dobrog, j čilog — itd. S polnim rodilnikom pišejo že nekatere znanstvene knjige, kar je ! vsega priporočila vredno.
VIŠNJAN:
Razmerje med predstojniki in podložniki.
Stvar je precej delikatna, gospod urednik, zato se menda o tej zadevi sc ni razpravljalo v »Našem Glasu«. Vendar je potrebno, vočigled obetajoči sc nam novi službeni pragmatiki tudi o tem izprego-voriti. V načrtu pragmatike je pač o dolžnostih podložnih do predstojnikov govor, da bi imeli pa ti do orvih kake dolžnosti ali bi vsaj morali imeti kake obzirnosti, se ne omenja nikjer. V tem oziru smo torej na slabšem, kakor smo bili v starejših službenih predpisih.
Po načrtu službene pragmatike bi predstoinik imel le ukazovati, ocenjevati | in kaznovati, podložnik pa tibogati in bi j se smel kvečjemu pritožiti, zoper ukaze ; seveda le takrat, kadar so zoper ustavo ‘in zakone.
Sedaj si pa mislite slugo, ki stanuje s predstojnikom v istem nadstropju. Kaj mu ta ali njegova gospa — kar ie včasih ; vseeno — lahko ukazal Mogoče, da se , i pri bratih preko Save in Drine ni.bati ta- | I ke zlorabe pri nas pa vemo. da so bili j domačini vedno najnatančnejši, semintja tudi kruti predstojniki, in da štajersko učiteljstvo svoj čas ni maralo priti pod ; slovenski — seveda klerikalni —- oddelek deželnega šolskega sveta.
Nedavno mi ie tovariš tožil, da se mu je predstoinik -.na srce vsedeJ« ter mu odslej ni več živeti. Vsak. kdor razume. kai to pomeni, bo vedel tudi. kako težko stališče ima moi tovariš. Slučaji, da ie kak predstojnik s šikanaml spravil podložnega v obup. niso ravno zelo red-k[. — Je li pa sedaj pričakovati, da bo ta predstoinik. ki podložnemu »na srcu sedi«. tega pravilno ocenil ali mu kake pogreške — vsak človek ima svoie — milostno pregledal? -- Mogoče, a potem ta predstojnik ni več bitje tega sveta ali vsai človeškim slabostim pi podvržen.
Znan mi ie slučaj, da sta se dva pri enem sodišču nastavljena sodnika vedno prepirala ter si pismeno pošiljala različne podčrtane opazke, ki so služile drugim uslužbencem v posmeh in bi bilo zelo zanimivo videti, kako ie tukaj predstojnik poTložnega ocenil.
Pa ko bi šlo vedno le za uradne zadeve. bi se dalo še potrpeti: a koliko Mudi ie, ki ne znajo svoje zadege od uradnih razločevati? - Znani so slučaji, da sta predstoinik in podložnik zahajala k
eni ljubici, se v ljubosumnosti smrtno sovražila in se uradno na vse mogoče na-: čine preganjala. — gotovo ne v prid služ-bi. Zadnji čas se je dogodilo, da se je so-: proga nekega uradnega predstojnika ; vštela pri steklenicah vina v kleti in brž : svoje sostanovalce obdolžila, da so ii vino ! ukradli. Ti so seveda po ugotovitvi, »da se je le zgodila pomota«, zahtevali zado-, ščenja. a s tem so se zamerili samemu ; predstojniku, ki ie dejal, da njegova soproga ne bo slugi dajala zadoščenja. In i brž ie uradno odredil, da morajo biti vse | kokoši zaprte, ker so baje oziri hodnik ! ponesnažile. akoravno bi lahko vedel, da so to ravno njegove kokoši storile in da se morajo s hodnika umakniti reči, ki so bile radi pomanjkanja drugih prostorov že več let tam. Od tistega časa se tudi vsaka napaka pri podložnih podčrta debelo in torej ti lahko vedo. kai naj pričakujejo od predstojnika. — Ali je tukaj prav, da bo la predstojnik svoje podložne ocenjeval in, če dobimo novo pragmatik©, za »nered« kaznoval?
Iz vsega tega sledi, da ie nemogoče pustiti, da bi s podložniki v istem kraju | živeči predstojniki prve brez vsakih ome-i iitev ocenjevali ali za nered kaznovaU.
: kajti to bi lahko slednje zavedlo, da bi 1 bili sodniki v lastni zadevi in tako delali krivico. Pa ne samo to, temveč se ie tud:
! bari. da bo kak sicer nezmožen mož pri-! šel hitro naprej le radi tega. ker zna go-j spodlu predstojniku ali njegovi soprogi de-| lati ponižne poklone, nasprotno bo pa i njegov zmožnejši tovariš zaostal le radi i tega. ker ima tršo hrbtenico.
Ocenjuje in kaznuje naj tedaj le tak ! predstoinik, ki ne prihaja s podložnimi v družabne. stike in ie tedaj lahko popolnoma nepristranski.
BRAČUN (Maribor)'
Nesporazum enje ali —?
Skraja siploj) nisem imel namena odgovoriti na »Glasno premišljevanje« g. Iz Podravja, prvič raditega ne. ker se ne spuščam rad v debato z neznanimi dopisniki. drugič pa. ker se mi zdi g. član-kar preobčutljiv za kritiko. Čemu torej razburjati slabe živce neznancem? Na konec pa so me prisilile k odgovoru razmere.
Pričakoval sem stvarne kritike, z dejstvi podprtih protidokazov, a našel — ginliivo nerazumevanje svojih izvaianj. Že »morto« sam - citat iz mojega dopisa »Kam plovemo?« št. 29.: »Vsako izboljšanje olač .državnim uradnikom pomeni poslabšanje njih materijelnega položaja« s čudnim zaključkom: »nič doklad in položni uradništva se vsaj ne poslabša«, je tako otročje naiven, da človek ne ve. se mu li nai smeje ali se naj jezi. Gosp. Iz Podravja! A Ro nam zviša vlada osebno doklado za 10%, ko so od zadnjega izboljšanja plač Doskočile z malenkostnimi izjemami vso življenske potrebščine najmanj za 15% in več. ne pomeni li tako naknadno izboljšanje poslabšanja materialnega stališča t ozirom na prvotni Položaj?
Naša vlada stori res vse. kar more. da izboljša doklade svojemu uradni Št vu; a to ie premalo, ker državna blagajna ne vzdrži takega obremenila, da bi dosegli uradniki samo s tem. tecimo, le predvojni gmotni položai. Ako torei n^vetuiem v članku — o kakih grožnjah niti govora ni — naj se zavzame uradniška organizacija za dobre sociiajoe zakone, ki bodo s časom sami ob sebi uravnali razmere tn ublažili draginjo, sem li radi tega »kričač in demagog, ki se rine v ospredje?«
Res je, da mora vlada upoštevati Uu1i drujre stanove: ali pa se ii ie treba ozirati, k. iz Podravja, tudi na oderuhe, verižnikc in koruptne uradnike?
Popolnoma napačna in krivična pa je irditev: »Naše razmere so take. kakršne smo si ustvarili«. Naših razmer si nismo sami ustvarili, temveč so produkt vojske in — žaJibog — povojnega strankarstva. Uradniki dosedai niso imeli prilike voditi države, temveč so bili kakor konj na va-;etih te ali one stranke. Tudi odločno za-viačam trditev, »da smo tudi mi med tistimi. ki so zastrupljali.« Peščica fantastov in teoretičnih komunistov med uradniki ne prihaja v poštev, ker se niso nik-ikt' posluževali »Našega Glasa«. Kdor pa se odaša tukaj, ne zastruplja, ker z dejstvi podprta kritika nezdravih socijalnih razmer ni zabavljanje, še mani pa zastrupljanje.
Še dosti bi mogel pripomniti, toda: saoienti sad«!
Vestnik.
/ Strokovno glasilo »Finančna kontrola«. Društvo fin. kontr. za Slovenijo sporoča, da je prejel predsednik Saveza, g. Peter Držaj, obvestilo, da izide prve dni meseca avgusta t. J. 1. in 2. številka strokovnega glasila »Finančna kontrola« m sicer v Sarajevu.
Ker je bilo nujno potrebno, zavzeti stališče k temu poročilu, ai bi sklicanje odborove šele stvar zavleklo, če že ne onemogočilo, so skleni':! ljubljanski član; odbora na svojem sestanku dne 30. julija 1921, naročiti 250 izvodov tega lista, katere naj pošlje odbor za izdajanje glasila društvenomu vodstvu v Ljubljano in sicer na naslov blagajnika, ki bode list razdelil. Teh 250 izvodov se razpošlje na vse okr. uprave, oddelke in obmejne ekspoziture. Okrajne uprave in mali oddelki dobe po en izvod, večji oddelki po več izvodov. Ti izvodi so plačljivi in jih lahko naročniki obdrže. Za nadalljne naročnike ie v Sarajevu atserviranih še 250 izvodov lista. Zaupniki oddelkov in gosp. okr. upravniki se naprošajo, da takoj u go tove naročnike in jih s seznamom v duplo sporoče društvenemu blagajniku. V tem seznamu naj tudi označijo one naročnike, ki so rrve številke obdržali. Za slučaj pa, da< ne bi bilo nobenega naročnika, se okr. upravniki in zaupniki oddelkov naprošajo, da doposlanc liste ne-imidctma vrnejo. Naročilue liste je vposlati vsaj v nokat 10 dni po prejetju prvega lista; v istem času naj se tudi vrnejo listi, za katere ne bi bilo naročnikov. Cena listu doslej društvu še ni znana.
Ker už/itninskim ekspozituram ne bodo do-,poslane prve .številke na ogled, naprošajo se zaupniki tem ekspozituram nadrejenih oddelkov, da puste liste cirkulirati.
Urednik lista, preglednik !oso Konečiny v Dobaju, je pa predsedniku Saveza sporočil, da je •‘dbor za izdajati je lista akceptiral večino smernic, katere je predlagalo društvo za Slovenijo. Ker bode služilo glasilo v prvi vrsti strokovni Izobrazbi in bode tedaj prinašalo mnogo strokovno-Informativnih člankov, se članom naročanje Msia topio priporoča. Pri tej priliki se pa člani-dopisnikl vnovič pozovejo k sodelovanju in naprosijo, da pošljejo svoje prispevke za glasilo društvenemu vodstvu.
Skrbimo za to, da si priborimo tudi pri našem glasilu, prvo mesto, kakor ga že imamo v organizatoričmem oziru napram drugim društvom y Savezi*.	,	s' ^'
Ljubljana, 31. julija 1921.
Franc Gaberičik, t. č. tajnik.
Pogranična frnra. Finančna oblast ie začeja nredpripfave za ustanovitev no-v.!V oddelkov in ie v to svrho pozvala podrejene organe finančne kontrole, ki žele biti 'preriieščeni (seveda na lastne stroške), nar vlože tozadevne nrošnje z
navedbo kraja, kamor žele priti. Ker je ! ! pogranična četa jela prevzemati tudi žc | • v Sloveniji obmejne oddelke (ena četa ie I pretekli teden že zasedla neki odsek v i okolici Logatca, nadaljnje čete stlede baje v kratkem), se tovariši opozarjajo tudi na to okolnost z nasvetom, da ne-vlagajo nrošenj za premestitev k takim oddelkom. ker bi bil uspeh iluzoren.
Še enkrat o uradnih urah! O razgla-! slivi svoječasno napovedane uredbe o I enotnem nepretrganem uradnem času ni 1 ne duha ne sluha. Opravičeno domneva-j mo. da je tudi ta uredba našla svoj cilj in konec v miznih predalih naših birokratov. ki se še vedno ne morejo uživetl v to. da ie tudi uradnik potreben oddiha in ne le gg. šefi — katerih uradne ure ne vežejo. Ali res nismo vredni življenja, ali vsaj ne vsi v enaki meri? Zakai imajo lahko eni uradi nepretrgano uradovanje, a dingi (istega resorta) ne? Kje ie tu doslednost? Zakai se to lahko dovoli enim sodiščem na deželi, a drugim ne? Pa naj bo še čudno, da veselje do dela gineva, ko pa merodajni faktorji, počenši od gg. predstojnikov pa tja do poverjenikov, za to nimajo ne smisla in ne zanimanja. Akc i pa se hočete tega očitka ubraniti, po-i tem i-okužite gg. na vodilnih mestih, da | imate smisel tudi za nas. ter nam že i vendar enkrat dajte nepretrgani uradni čas in to tudi na deželi! Ne mučite nas, i ki smo /c tako na koncu svojih moči!
Gradniki z dežele.
Književnost.
— Vrh razglednika. Prejeli smo prvo številko lepo ilustrovanega, poljudno znanstvenega in leposlovnega mesečnika - Vrh razglednika«. List izhaja v Preva-; Ijah, upravniŠtvo je v Mariboru. Sloven-i ska ulica 15 (oglasni zavod 1. Sušnik) ter | stane letno 300 K, posamezna številka 25 K. O listu smo čitali dosedaj daljšo oceno \» »Sl Narodu« in »Učiteljskem Tovarišu«, a krajše notice v »Slovencu« in »Taboru«. Prvi kritik se izraža o njem zelo pohvalno; vidi v njem novo veliko pridobitev na poti k napredku našega naroda ter ga »riporoča razen učiteljstvu, zlasti še rudarjem, gozdarjem in tovarniškim delavcem, kaknr tudi uradništvu. Oprema je lepa, ilustrativni del prav bo-I gat. Pri slikah naj se vbodoče vedno na-, vedo avtorji! Soneti so odveč.. Poučni i članki pa so zelo zanimivi. »Vrh razgled-: nika« je potreben list in si ie že s prvo j številko pridobil zaupanje. Boriti se ])a j ima seveda z velikimi težkočami. ki jih ! gotovo v najkrajšem času premaga. Pre-‘ pričani smo da doseže kmalu svoj veliki I namen. Zato ga naitoi>le.ie priporočamo : vsem onim. ki se zanimalo za prirodo-
pisno in prirodoslovno znanost, za razvoj tehnike i. t. d. Uredništvo naj neomajno vztraja na začrtani poti k svojemu velikemu cilju in naj ga ne plašijo velike gmotne skrbi. Nedvomno je. da si v najkrajšem času odpre duri v najmanjšo delavsko kočo. ker bo uredništvo upoštevalo zlasti aktualnosti, za katere doslej nismo imeli lista. Tovariše opozarjamo na ta mesečnik, ki nnu je urednik in izda-latelj drž. uradnik.	I. K.
Samopomoč
gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, r. z. z omej. zavezo, se je razdražila in je prešla
= v likvidacijo. ==
Upniki se poživljajo, naj se zglasijo pri zadrugi.
Načelstvo.
)■ MM »»vMM
A. Mihelič, Ljubljana
• Šelenburgova ulica 1. ■
: .........  “”■*""”5-3	*
S Trgovina s ščetinastimi iz- j ; delki. Galanterija in par- ■ funterija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor
tarok, .	g
; marijaš, vvhist,, primorka*, s
Davčni sluga
želi svojo službeno mesto zamenjati-Prednost imajo oni tovariši, ki so nastavljeni na Dolenjskem ali Gorenjskem V slučaju sporazuma se plačajo polovični event. tudi popolni selitveni stroški-Ponudbe na upravnistvo „NAS GLAS*4
Davčni praktikant
v prijaznem trgu na Dolenjskem — oh železnici, ždi XHfR®njHtf svojo služben mesto s kolegom na Štajerskem. Ponudbe na upravnistvo „NAŠ GLAS“, predal ITT

REG. IRH 2 D. n LlUl
dovoljije javnim usluttenctm posojili im osebni kredit proti poroihiD, zaznambi na sioibece prejemke in zastari iivljenskiti polic na daljšo dobo m proti malim meielnim odplatilom :: 7%. obresti.
HRIUIE VLOGE SE 01RESTHJE10 PD
4%
Prošnje st rešujejo zeb hitro. Zabtnajtt prospekt!
Maja Osrednja Z vesa javnih nameSi-encev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Daebs. — Tlaka Učiteljska tiskarna v Ljubljani.