Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ptuj  Zadnje tri hiše v mestu dobile vodovod  Stran 2 Podravje Videm  Rešili prostorsko stisko v vrtcu  Stran 4 Izobraževanje Juršinci  V šoli nezadovoljstvo zaradi parkiranja in mask  Stran 5 Politika Ptuj  V domu upokojencev nova sestava sveta zavoda  Stran 7 Kronika Turnišče  Požar v Perutninini tovarni  Stran 2 Šport Rokomet  Pomembna uvodna zmaga Ormoža  Stran 14 Ptuj, torek, 8. septembra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 71  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Foto: Karmen Grnjak Aktualno Podlehnik  Tri desetletja nesoglasij zaradi ribnika  Stran 2 V središču Ptuj  Ali politika narekuje tudi posle s karnevalsko dvorano  Strani 6 in 7 Ormož, Podravje  Razkol v Slovenski vardi, Šiško o paravojaški enoti Eni trgajo grozdje, drugi segajo po orožju ... Po besedah Andreja Šiška je v Slovenski vardi prišlo do razkola. Kakšna tretjina vardistov naj bi šla svojo pot, oblikovati želijo paravojaško enoto. Dezertiralo naj bi 400 dosedanjih Šiškovih podpornikov. Preostali, ki mu ostajajo zvesti, so se minuli konec tedna zbrali na taboru na ormoškem koncu, med drugim so se mudili na trgatvi ... Več na strani 3. Kidričevo  Saubermacher z ministrom Vizjakom o sežigalnici  Stran 5 Odpadki  Odnašanje smeti je kaznivo dejanje  Strani 10 in 11 Kmetijstvo  Govedorejci bijejo plat zvona  Stran 9 Ambrozija  Marsikateri obdelovalec njiv se dela Francoza  Stran 12 Podravje  Kaj vse ob poplavah (pri)plava po Dravi  Stran 8 Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 2 kadra, zato obstaja bojazen, da bo jeseni „zmanjkalo“ izvajalcev. Predvsem zdravstveno osebje, ki ima majhne otroke, bo najbrž več koristilo bolniški dopust: „To bo najverjetneje v naslednjem obdobju naš največji problem.“ Direktorico ptujskega ZD seveda skrbi, trenutno pa izpostavlja pozi- tivno ugotovitev zadnjih mesecev, ki je po njenem mnenju posledica nošenja mask: v poletnih mesecih se je pri njih število bolniških do- pustov med zdravstvenim kadrom zmanjšalo. Delno je to gotovo tudi posledica tega, da je manj fi zičnih obiskov pacientov pri zdravnikih in spremenjenega načina dela. Kakšno je trenutno stanje; kaj nam prinaša jesen? V času od 18. marca, odkar v ptujskem Zdravstvenem domu izvajajo testiranje na koronavirus, pa do 1. septembra 2020 so vzeli 1.970 brisov. V tem času je bilo 25 pozitivnih. Skrb vzbujajoče je pred- vsem stanje v Podravju v zadnjih dneh. Čeprav smo se Ptujčani, pa tudi generalno gledano celotno Spodnje Podravje, v prvem valu epidemije koronavirusa dobro ubranili pred tem, Petek Uhanova opozarja, da bo tudi v prihodnje potrebna velika previdnost: „Na našem področju smo zadnje dni priča precejšnjemu porastu števila okuženih. Tako smo denimo 1. sep- tembra imeli kar tri pozitivne brise. Gre sicer za okoliške prebivalce, ki pa se testirajo na Ptuju. Pa vseeno je to podatek, ki ga moramo jemati resno.“ V ptujskem ZD so sicer brise za- čeli jemati 18. marca letos, 920 so jih opravili do junija, v zadnjih treh mesecih pa dodatnih 1.050; skupaj 1.970. Petek Uhanova ugotavlja, da predvsem v zadnjih dneh inten- zivno narašča tako število testiranj kot okuženih. „To je očitno virus, s katerim se bomo vsaj za zdaj mo- rali navaditi živeti. Jesen najbrž ne prinaša nič spodbudnega, saj se bodo temu pridružili še drugi re- spiratorni virusi. Verjetno bomo na primarnem nivoju imeli zelo veliko dela, predvidevamo, da bo treba ojačati ambulanto covida. Imamo zunanji ambulanti in najbrž bo tre- ba še zadeve razširiti in podaljšati njun čas delovanja.“ torek  8. septembra 20202 Aktualno V mandatu Sebastiana Toplaka je občina začela postopke ure- janja zemljiške situacije ribnika Podlehnik. »Aktivnosti potekajo že vsaj leto dni. En del zemljišč, kjer poteka pot okoli ribnika, je namreč v lasti zasebnika, en del za- sebnikovega pa je na občinskem,« je pojasnil Toplak. In vse dokler lastništvo ne bo razrešeno, občina ne bo vlagala v ureditev poti okoli jezera, ki v dolžino meri nekaj manj kot dva kilometra. »Niti nimamo pravne podlage za vlaganje v za- sebno lastnino,« je pojasnil župan, ki je prepričan, da bodo nepremič- ninsko zagato kmalu rešili. »Ko za- devo tudi formalno rešimo, potem bomo pristopili k faznemu urejanju območja, saj gre resnično za turi- stični potencial.« Na drugi strani je Stanislav Skle- dar, ki si turistični obisk in razvoj območja želi tudi sam. Gostišče namreč sprejme do 130 oseb, ob tem pa razpolaga še s 55 ležišči. Kje je torej težava, da lokacija ne zaživi v obsegu, kot je bilo načrto- vano. Medtem ko občina meni, da je razlog v lastniku, je ta prepričan, da je ravno nasprotno. »Skoraj 30 let sem že tukaj in ničesar drugega ne prejmem od občine kot le pole- na. Ko smo bili pod občino Videm, je še bil neki interes, od takrat da- lje pa so samo velike besede. Sam urejam okolico, sam sem asfalti- ral dovoz. Kaj je storila občina? V neposredni bližini ima deponijo gradbenega materiala, tako da se mi vznemirjeni gostje pritožujejo, da zjutraj zaradi hrupa ne morejo spati.« Na besede, da občina ne more vlagati v zasebno lastnino in da ima tudi on, sklicujoč se na besede župana, del nepremičnine na tu- jem, pa se je odzval, da je vsaj sled- nje laž. »Za vsak objekt sem prido- bil dovoljenje.« Morda je Skledar pridobil dovoljenja za gradnjo, dej- stvo pa je, vsaj tako je razvidno iz zemljiške knjige in portala Piso, da je terasa gostišča postavljena na občinskem zemljišču. Sicer pa je Skledar dodal, da sam gostišča ne bo več preurejal in da če se v enem letu situacija na po- dročju turizma ne bo izboljšala, bo gostišče preoblikoval v stanovanj- ski objekt. Podlehnik  Občina in Skledar vsak na svojem bregu 30 let nesoglasij zaradi ribnika Ribnik Podlehnik, ki je le lučaj od regionalne ceste proti Rogatcu in avtoceste proti Gruškovju, je v očeh občine turistični potencial, ki bi ga bilo treba unovčiti. A tudi zaradi nesoglasij lastnika gostišča in občine glede la- stništva in posledično zadolženosti za urejanje okolice se trume avtomobilov ter turistov v poletni sezoni zgolj zapeljejo mimo. Foto: Mojca Vtič „Da zadeve vsaj delno umirimo, bomo jemali tudi več brisov na koronavirus. Že zdaj opažamo, da so tisti, ki so v okolici zbolevali v zadnjih dneh, imeli ogromno kon- taktov. Vsi ti zdaj kličejo, mnogi se slabo počutijo in potrebujejo bol- niški dopust. Tudi tisti, ki še nimajo potrjenega covida. To so dejstva. Prav je, da gredo otroci v vrtec ali šolo le zdravi, enako delavci v služ- bo, je pa res, da bo posledično več problemov tudi za delodajalce,“ pravi Petek Uhanova in priznava, da tudi v Zdravstvenem domu Ptuj, ustanovi, ki jo vodi, kar malce z bo- jaznijo zrejo v prihajajoče mesece. Zaposlenega imajo veliko mladega Podravje  Kaj za jesen napoveduje zdravstvena stroka Bomo morali za vsak prehlad na bolniški dopust? Čeprav je vsakoletno navodilo vrtcev in šol, da naj prihajajo le zdravi otroci, so letošnji ukrepi, navodila in smernice še strožji. Prehlajeni otroci, ki imajo izcedek iz nosu, kihajo ali kažejo kakršnekoli druge prehladne znake, naj ne bi hodili med vrstnike. Številni starši se že zdaj sprašujejo, kaj nam prinaša jesen, bomo morali za vsak otroški prehlad na bolniški dopust? Da bo v naslednjih tednih in mesecih število bolniških odsotnosti naraščalo, je prepričana tudi direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Foto: ČG Jesen prinaša več bolniških odsotnosti in več problemov tako za starše kot za delodajalce. Saj ni res, pa je: Vodovod do zadnjih treh hiš V 21. stoletju je že tako, da bi moralo biti na javni vodo- vod in javno kanalizacijo priključeno vsako gospodinjstvo oz. objekt. Če je kanalizacija še vedno trd oreh, črnih lis je še veliko, tudi strokovnih pogledov, kako jo rešiti na območju razpršene gradnje, pa je naravnost nerazumljivo, celo sramotno, da se bodo na Ptuju šele letos lahko na javni vodovod priključile zadnje tri hiše, Pot v toplice 6, 7 in 7a. V eni izmed njih živi že četrta generacija, ki se oskrbuje s studenčno vodo. Njihov boj za javni vodovod pa traja že od leta 1954. V tem času se je zamenjalo več lokalnih oblasti, dočakali smo celo samostojno državo, v kateri pa je moralo preteči še skoraj tri desetletja, da se bodo v teh domovih letos končno le priključili na javni vodovod. Pri vsem tem ne gre za veliko investicijo, gre za okrog 150 metrov vodovoda in enako dolžino kanalizacije. Investicija bo mestno oblast stala le okrog 12.000 evrov ali polovico manj, kot so stala pločevinasta korita za rože v Prešernovi ulici. Skromen znesek proti vsem razsipnim investicijam, ki smo jim bili priče v zadnjih letih na Ptuju. Za mačehovski (ignorantski) odnos do ljudi, ki v neposredni bližini najve- čjega ptujskega turističnega kompleksa čakajo tako dolgo na vodo iz javnega vodovoda, ni nobenega opravičila. Kot da oblastniki niso za to na magistratu (Mestni trg 1), da bi reševali probleme ljudi, ki so jim zaupali vodenje lokalne skupnosti, si prizadevali za človeka vredno življenje. V 21. stoletju mora biti javni vodovod standardna dobrina, ne pa nekaj, za kar bi morali posamezniki prosjačiti, tudi za to ne, ker ni brezplačna (plačilo priključnine), ker lokalna oblast niti država ničesar ne podarjata. Od leta 2014 je na položnici tudi posebna postavka omrežnina, kar pomeni, da bo plačnik v življenjski dobi v bistvu v celoti povrnil znesek investicije. V ČS Breg-Turnišče so zadovoljni, da bo še zadnja lisa na vodovodnem zemljevidu MO Ptuj izbrisana, je povedal predsednik sveta Vlado Koritnik, ki si je že v svojem prvem mandatu prizadeval za javni vodovod do teh hiš, a je bil preslišan tako kot ljudje, ki tam živijo, celo z izmišljotina- mi. Hvaležni so ptujski županji Nuški Gajšek, da je razu- mela, da je treba narediti konec tej več desetletni agoniji. Tako ima lopata, ki so jo zasadili 7. septembra na območju gradnje, prav poseben pomen; končalo se je obdobje neke agonije, začenja se nov dan, dan, ki so ga čakale generacije celih 66 let. Magistrat je bil v tem primeru sicer zelo blizu, a hkrati zelo daleč. K o m e n ti ra m o Foto: Črtomir Goznik Fotografi ja je simbolična. Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  8. septembra 2020 3Aktualno Med vardisti naj bi prišlo do od- cepa po dogajanju, ki se je odvijalo preteklo sredo, ko prvemu med njimi niso dovolili vstopa v sloven- ski hram demokracije. Šiško je na- mreč želel prisostvovati razpravi poslancev pri obravnavi zakonov o nadzoru državne meje ter javnega reda in miru. Ko je slekel uniformo varde, je le smel prestopiti prag parlamenta. Vse to dogajanje naj bi po Šiškovih besedah med vardi- sti sprožilo ogorčenje in prevesilo jeziček na tehnici v nepredvidljivo smer. »Že ves čas se nam pripisu- je, da smo paravojska, vendar to nismo. Po dogajanju v državnem zboru so nekateri naši pripadniki sklenili, da postanejo paravojska in bodo delovali v ilegali, kot je mo- del na Irskem z organizacijo IRA,« je povedal Šiško. Šiško: »Nasilje ni prava pot« Šiško ni želel napovedovati, kakšnih praks se bodo sedaj že nekdanji vardisti v prihodnje poslu- ževali, vendar pa je med vrsticami šlo razbrati, da se ne obeta nič kaj dobrega, saj je poudaril: »Dvomim, da je to prava pot (pot nekdanjih vardistov – op. a. ). Zaostrovanja odnosov s komerkoli ne zagovar- jam in trdim, da nasilje ni prava pot!« Z novo organizacijo, ki naj bi se po Šiškovih navedbah oblikova- la kot ‚prava paravojaška organiza- cija‘, varda naj ne bi imela opravka, tako ali drugače. Tako so na tabo- ru, ki je v začetku septembra po- tekal na ormoškem koncu, zatrdili: »Mi želimo vzpostaviti institucio- nalizirano obliko varde v skladu z obstoječimi zakoni. 35. in 37. člen Zakona o delu v policiji govorita o varnostnem samoorganiziranju civilne družbe – to smo mi! Na pod- lagi tega zakona smo se tudi us- tanovili. Doseči pa moramo neke sporazume na podlagi razuma in logike. Za to si mi prizadevamo.« Tri dni taborjenja na Ormoškem Štajerska varda je za minuli ko- nec tedna predvidela izvedbo ta- bora na ormoškem koncu, ki naj bi zaradi velikega zanimanja potekal na treh lokacijah. Zaradi odhoda tretjine pripadnikov iz organizacije tik pred zdajci se je njegova izved- ba znašla pod vprašajem. Napove- dali so, da se bodo zadrževali na Kogu, Cerovcu in v Mihovcih vse do nedelje, kar jim je naposled us- Ormož  Tabor in razkol v Slovenski vardi Andrej Šiško o paravojaški enoti 400 pripadnikov je Slovenski vardi v minulih dneh obrnilo hrbet. Pod okriljem Zedinjene slovenske varde po besedah Andreja Šiška trenutno ostaja okoli 800 vardistov. Vendar to nasprotnikom organizacije ne bo prineslo mirnejšega spanca, saj naj bi sedaj že nekdanji vardisti dezertirali z namenom, da uberejo skrajnejše stališče in metode. Šiško za takšen razplet krivi poslance. Foto: KG »Ta tabor je postavljen na zasebnem zemljišču in je v lasti človeka, ki ni naš pripadnik. To, kar počnemo, pa absolutno podpira. Enako je na drugih lokacijah,« je povedal Šiško. »Nisem več njihov poveljnik« »Nad tem, kako bodo nekdanji člani varde ravnali, nimam več nadzora, nisem več njihov poveljnik in ne vem, kaj bodo počeli. Usmerjati jih ne morem. Z njimi naj se ukvarjajo v državnem zboru in naj se sami z njimi dogovorijo, kako bo to izgledalo. Šli so po svoje. Naj imajo paravojsko poslanci in poslanke!« je dejal Šiško, ki prav poslansko klop obtožuje, da je povzročila plaz nepredvidljivih razsežnosti. Pri tem je zatrdil, da si v vardi prizadevajo za sodelovanje z vsemi državnimi institucijami, kakor tudi z državljani samimi in celo s politiko. »Če nas bodo prepovedali, se lahko še več naših pripadnikov odcepi od nas in se pridruži paravojski,« je pomenljivo dodal Šiško. Foto: KG Andrej Šiško Ptuj  Požar v Perutnininem obratu Vzrok tehnična napaka V minulem tednu, v noči s srede na četrtek, nekaj po pol- noči, so gasilci že drugič v tem letu odhiteli na intervencijo v proizvodne objekte Perutnine Ptuj. Gorelo je v obratu na Turniščah. Sredi februarja so gasilci v Perutnini posredovali zaradi uhajanja amoniaka. Do požara na obratu v Turnišču, kjer proizvajajo produkte za hit- ro pripravo hrane, kot so ocvrti piščančji medaljoni, zrezki, paličice, krilca in krače, naj bi prišlo zaradi tehnične napake. Tako ugotavljajo v podjetju, pa tudi preiskovalci. Možje v modrem so dan po požaru sporočili, da je preiskava še v teku, po njihovih ugotovitvah je požar terjal škodo, ocenjeno na od pol milijona do milijon evrov. Poškodo- vanih v požaru ni bilo. V Perutnini Ptuj so za Štajerski tednik pojasnili, da je požar izbruh- nil v kotlovnici, kjer poteka priprava termalnega olja. »Vzrok požara je bila tehnična okvara na obtočnem sistemu termalnega olja, ki ga uporabljamo za ogrevanje peči in friteze. V požaru so bili poškodovani kotlovnica, oprema in delno tudi objekt.« Zaradi posledic požara bo v obratu vsaj za teden dni okrnjen delovni proces, ki bo potekal z bistve- no zmanjšano kapaciteto. 85 delavcev, ki prihajajo na delo v Tovarno pripravljenih jedi, so začasno premestili na druga delovna mesta. »Na- črtujemo, da bomo v tednu dni odpravili napake in sanirali posledice požara, tudi prostore,« so še dodali v podjetju. Foto: ČG Požar je proizvodni proces v Tovarni pripravljenih jedi okrnil za prib- ližno teden dni. Kidričevo  Sanacija Brenclove jame Pingpong - kdo bo nosil stroške Stečajna upraviteljica podjetja Albin Promotion Vida Ga- berc z državo še vedno bije bitko glede sanacije gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju, kamor je propadlo podjetje pred leti nalagalo odpadne gume. Ptujsko sodišče ji je zdaj naložilo, da najame sodnega cenilca, ki bo ocenil stroške sanacije in ugotovil, ali je v stečajni masi dovolj denarja. Gaberčeva je že napovedala pritožbo. Ptujsko sodišče je sicer v začetku leta odločilo, da je skoraj 28.000 m³ razrezanih ali zmletih gum, tisoč m³ odpadnih gum in 600 m³ dru- gih odpadkov dolžna prevzeti država, sodišče pa bo o morebitnem plačilu sanacije iz stečajne mase odločilo šele po poplačilu upnikov. Okoljsko ministrstvo se je na takšno odločitev pritožilo, saj meni, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja tudi v primeru stečaja. Ljubljansko višje sodišče je argumentom ministrstva pritrdilo, mnenju višjih sodnikov pa je v ponovnem odločanju sledilo tudi ptu- jsko sodišče. Tako naj bi zdaj cenilec ugotavljal, ali stečajna masa za- došča za kritje stroškov sanacije gramoznice. Šele če ta ne bo zadoš- čala, naj bi bili izpolnjeni pogoji, da stroške sanacije krije država. Zoper odločitev sodišča je Gaberčeva vložila pritožbo, saj meni, da bi takšna odločitev pomenila, da bi morali stroške ekološke sanacije gramozni- ce nositi upniki stečajne mase, česar pa ne določa noben predpis. Okoljski inšpektorat je sicer podjetniku Albinu Brenclu že pred leti naložil sanacijo gramozne jame, ker ta obveznosti ni izpolnil, pa se je država zaradi groženj s kaznijo Evropske komisije leta 2013 sanacije lotila sama. Do letos so na razpisih izbrani izvajalci odstranili že dob- rih 38.000 ton odpadnih gum. Skupaj je država doslej za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, ki jih je nameravala izterjati od podjetja. Vendar pri tem ni bila uspešna, saj ji je od družbe, ki je že od leta 2016 v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do lani uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov. Foto: ČG pelo uresničiti. »Na operativnem seznamu je bilo okoli 160 ljudi. Spali so na lokacijah taborov, sicer so se pa premikali. Na terenu, ki se razprostira na obmejnem območju proti Središču ob Dravi, so izvajali naloge maskiranja, delovali so pri- tajeno in opazovali. Če bi opazili karkoli v smislu nezakonitega preč- kanja meje, bi to sporočili policiji,« je zagotovil Šiško. Poleg tega so se vardisti ponu- dili, da pomagajo domačinom, ki jih je pred tednom dni prizadelo neurje. Točnega števila, koliko do- mačinov jih je prosilo za pomoč, Šiško ni navedel. Do sobotnega popoldneva naj bi pomagali ene- mu domačinu. »Prosil nas je za pomoč pri trgatvi, ki je bila nujna zaradi posledic nedavnega neurja. Mi smo človekoljubna organizaci- ja, in če ljudje potrebujejo pomoč, smo jim pripravljeni pomagati,« je še povedal Šiško. Foto: KG Nekateri vardisti so bili oboroženi, vendar je Šiško zagotovil, da ne gre za pravo orožje. »Z repliko lahko streljaš, pri tem lahko koga tudi poškoduješ. Lahko prebiješ kožo, zlomiš zob, oslepiš ga lahko, a to ni orožje, s katerim bi lahko koga ubil. Dovoljenje za orožje pri uporabi replik ni potrebno, a jih ne nosimo po terenu, saj ne želimo vznemirjati ljudi.« O (ne-)odgovornosti Šiško trdi, da varda deluje v okviru legalnih možnosti, ob tem pa je namignil, da bodo dezerterji Slovenske varde ravnali ilegalno, pri čemer je omenil tudi nasilje. Dal je jasno vedeti, da nobene odgovornosti za ravnanje teh ljudi ne prevzema in neposredno se ga morebiti res ne bo dotika- la. Četudi verjamemo sleherni njegovi besedi, pa ga dotika vsaj moralna odgovornost, saj so se dezerterji kot somišlje- niki začeli zbirati in spoznavati pod njegovim vplivom in so pod Slovensko vardo svoje skrajne težnje tudi okrepili vse do te mere, da se sedaj napoveduje nova organizacija, ki jo celo Šiško sam imenuje za paravojsko. Sicer pa je veliko ljudi tudi prepričanih, da bi lahko razhod v vardi nastal tudi namerno. Da so stvari prišle tako daleč, je močno prispevalo mlačno odzivanje slovenske politike, ki še vedno ni podala jasnih navodil in zakonske podlage za postopanje državnih varnostnih organov. Dokler ni prepovedano, je pač dovo- ljeno.K o m e n ti ra m o Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  8. septembra 20204 Podravje Zavrč  Ureditev dvorca že v teku Občani zavihali rokave Kako radi imajo domačini dvorec v Zavrču, priča napredek pri urejanju parka oziroma vrta. Še pred pomladjo so vrt preraščali grmičevje, visoke trate in drevesa, ki tja sploh niso spadala. Še ne pol leta pozneje pa je podoba povsem drugačna. Pred slabim letom dni so se na vodstvu občine podali nasproti ureditvi parka okoli dvorca. Sprva so uredili vse formalnosti, saj je park pod spomeniškim varstvom, spomladi pa so se začela dela na terenu. V aprilu so gozdarji posekali drevesa, ki v park sploh niso spadala, so povzročala škodo na samem dvorcu ali celo grozila, da bodo padla. Eno drevo je bilo že močno nagnjeno nad hišo pod gradom. Foto:KG November 2019 »Nekdaj so že bila v nadstropju urejena stanovanja, ki pa so po več letih neuporabe v zelo slabem sta- nju in seveda nikakor ne dosegajo standardov bivanja, ki jih ljudje se- daj zahtevajo,« je začel. Tako se je podjetnik lotil obno- ve, menjal je okna in poskrbel za izolacijo. Kdaj bi lahko bila stano- vanja zrela za na trg, Žolger še ne upa napovedati, saj si naprej želi odkupiti prostor pred barom, ki je v lasti občine, in zadaj za objek- tom, ki pa se prodaja v okviru stečajne mase podjetja Albin Pro- motion. »Trenutno prostora za stavbo še ni možno kupiti, tako da čakamo na odločitev stečajne upraviteljice, da posamezne ne- premičnine proda ločeno,« je še dodal avtoprevoznik, gradbinec in lastnik dveh gostinskih lokalov v občini. Majšperk  Nekoč izrazito industrijski Breg danes priljubljena stanovanjska točka Na robu industrijske cone nova stanovanja Na Bregu v industrijski coni izstopa objekt s polkrožno strukturo, kjer je bil nekoč kino. Zadnja leta je spodnji del objekta, v lasti Jožefa Žolgerja, namenjen gostinski dejavnosti, v nadstropju pa majšperški gradbinec ureja stanovanja. Foto: Mojca Vtič Foto_arhiv občine Utrinek z delovne akcije, v kateri so nesebično sodelovali vodstvo obči- ne, društva in drugi posamezniki. Julij 2020 Foto: KG „Dela smo doslej opravili z zelo nizkimi stroški, kar je bilo možno pred- vsem zaradi sodelovanja z društvi in posamezniki, prav tako pa smo so- delovali člani občinske uprave,“ je povedala direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik. Avgust 2020 Spomladi je dvorec po dolgem času dobesedno zadihal, nato pa se je začelo čakanje, da strokovnjaki iz Zavoda za kulturno dediščino in krajinska oblikovalka podajo navodila v zvezi z zasaditvijo grmovnic. „Še vedno čakamo na navodila, vendar smo se odločili, da v vmesnem času poravnamo in pripravimo površino ter posejemo travo,“ je dejala direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik. Po njenih besedah je za napredek v veliki meri zaslužen podžupan Dušan Rojko, ki naj bi se osebno zavzel in spodbujal posameznike, da so sodelovali. „Pomagali so člani bolj kot ne vseh društev. Ker smo delali sami, posebni stroški pri tem niso nastali, pa še zabavali smo se ob delu. Vzdrževanje sedaj ni tako zahtevno, poleg tega pa je na tem mestu že mogoče organizirati tudi kak dogodek,“ je namignila Makoter Jabločnikova. Nevarni omet so odstranili Kljub lepi travnati površini pa nobenega dogodka ne bi mogli organizirati, če bi še zmeraj pretila nevarnost odpadajočega ometa. V aprilu je ta še v velikih kosih odstopal od zunanjih sten, vendar so to tveganje odpravili. Sedaj si sprehajalec lahko ogleda dvorec, ne da bi ga pri tem moralo skrbeti, ali mu bo kaj padlo na glavo. Sicer je skoraj v vsakem vrtcu tako, da zmanjka kakšno mes- to, dve ali tri in so nekateri starši primorani iskati druge rešitve. V občini Videm je bila letos situacija takšna, da je zmanjkalo prostora za cel oddelek otrok, do konca šolskega leta bi pred vrati vrtca ostalo več kot 30 otrok. Najizra- ziteje je problem eskaliral v Le- skovcu. Tamkajšnji svetnik Peter Jagarinec je glasno opozarjal, da je nujna hitra rešitev. „Haloze se praznijo. Sedaj, ko je nam uspelo družine obdržati tukaj, in ko ima- mo mlade v kraju, pa za otroke v vrtcu nimamo prostora. Jasno je, da bodo starši morali poiskati reši- tev in jo bodo seveda iskali drugje, če jim doma ne bomo nudili pros- tora,“ je poudarjal svetnik, ki je za rešitev prostorske stiske pred- lagal postavitev modularnega vrtca, sestavljenega iz bivalnikov (kontejnerjev). Dve učilnici preuredili v igralnici O širitvi vrtčevskih kapacitet so svetniki občine Videm razpravlja- Videm  V vrtcih dovolj prostora za vse otroke Vrtec v Leskovcu razširili v šolske učilnice, prostora za štiri oddelke Začetek letošnjega poletja je bil na videmskem koncu zelo vroč. Srečali so se s pomanjkanjem prostora v vrtcih, da bi lahko sprejeli vse otroke, za katere so starši podali vlogo za vpis. Foto: OŠ Videm V prostorih osnovne šole Leskovec sta predšolske otroke s 1. septembrom pričakali dve novi igralnici. Po novem imajo prostora za štiri oddelke otrok, trenutno delujejo trije polni oddelki, četrti bo do novembra polovični, nato bo predvidoma začel delovati kot celotni. Vrtec v Vidmu že dolgo pretesen Župan občine Videm Branko Marinič pravi, da imajo največji problem na področju predšolske vzgoje v Vidmu, kjer so v poslopju vrtca štirje oddelki, medtem ko dva oddelka „začasno“ gostujeta v prostorih tamkajšnjega športnega društva. Poudaril je, da je treba vrtec v Vidmu organizirati pod eno streho. Zato intenzivno iščejo poti in možnosti za zagotovitev zadostnih kapacitet. „Trenutno proučujemo in analiziramo vse možne lokacije in izvedbo gradnje,“ je pojasnil prvi mož videmske občine. Foto: MZ Mirkom Šimenkom na čelu so se zavezali, da bo razširjeni vrtec v Leskovcu do začetka novega šol- skega leta nared. Besedo so drža- li, v šoli Leskovec so dve učilnici preuredili v vrtčevski igralnici, in- vesticija pa je veljala blizu 50.000 evrov. V Leskovcu so sedaj na vo- ljo štirje oddelki vrtca. Glede na število vpisanih otrok delujejo trije oddelki in pol. V novembru bo po podatkih vodje vrtca Vide Rižner četrti oddelek, ki je sedaj polovič- ni, začel delovati kot celotni. 12 oddelkov vrtca in 198 otrok Predšolska vzgoja na območju občine Videm je organizirana v okviru osnovne šole. Enako kot šole so tudi vrtci na treh lokacijah: Videm, Sela in Leskovec. V leto- šnjem šolskem letu so oblikovali 12 oddelkov predšolske vzgoje; šest jih je v Vidmu, štirje oziroma zaenkrat trije in pol v Leskovcu ter dva na Selih. Na Vidmu vrtec obiskuje 112 kratkohlačnikov, v Le- skovcu 50 in na Selih 36, skupaj je to 198 otrok. Do konca leta jih bo vrtec predvidoma obiskovalo še deset več, saj imajo zagotovljenih 208 vpisov. Na vseh treh lokaci- jah imajo po besedah ravnatelja Roberta Murka še kakšno mes- to ali dve prosti. S povečanjem števila oddelkov so razširili tudi kadrovsko sestavo. Odprli so tri delovna mesta, zaposlili so vzgoji- telja in vzgojiteljico ter pomočnico vzgojiteljice. V Leskovcu trije kombinirani oddelki šole, na Selih dva Poglejmo na kratko še podatke o številu otrok v treh videmskih osnovnih šolah. Ravnatelj Murko je povedal, da imajo skupno vpisa- nih 447 otrok. V Vidmu je 18 oddel- kov in 334 učencev. Na podružnici Leskovec je v šestih oddelkih 74 učencev, od tega so trije oddel- ki kombinirani. V en oddelek so združeni učenci prvega in drugega razreda, šestega in sedmega ter osmega in devetega. Na podru- žnici Sela imajo tri oddelke in 39 učencev, kombinirani pouk imajo učenci prvega in drugega ter tret- jega in četrtega razreda. li na julijski seji, ko so Jagarinčev predlog ovrgli in sprejeli odločitev, da se dve igralnici za potrebe vrtca uredita v prostorih osnovne šole Leskovec. Župan Branko Marinič in občinska uprava z direktorjem Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 5 »Vodstvo podjetja nas je sezna- nilo z načrti oziroma projekti. Če bi se odločili za začetek postopka za sežigalnico nevarnih odpadkov, bodo za to morali podati ustrezno vlogo. Ta trenutek ne teče noben postopek,« je dejal minister in se o vprašanju termične obdelave odpadkov, s katerim se na mini- strstvu že nekaj časa intenzivno ukvarjajo, kar precej razgovoril. »Pripravili smo osnutek novele uredbe, s katero smo oblikovali pravila igre za objavo javnega raz- pisa za regijske obrate za termič- no obdelavo odpadkov. Slovenija mora na tem področju postati sa- mozadostna. Za gorljive frakcije, ki niso primerne za reciklažo in po- novno uporabo, je treba poskrbe- ti. Pripravljamo razpis in po mojem vedenju je tudi občina Kidričevo interesent za gradnjo tovrstnega obrata,« je povedal minister Vizjak in s tem razkril, da se petim slo- venskim občinam (Ptuj, Maribor, Ljubljana, Jesenice in Kočevje), ki so že izkazale interes za gradnjo sežigalnice, pridružuje še šesta – Kidričevo. Vprašanja odpadkov bi reševali po regijskem principu Minister je poudaril, da je vzpo- stavitev objekta (objektov) za termično obdelavo odpadkov v Sloveniji nujna. »Odpadki nastaja- jo vsakodnevno in zanje moramo poskrbeti. Ne želimo, da se nam ponovi zaprtje državnih mej, saj bi to pomenilo dodatno kopičenje odpadkov na deponijah zbirnih centrov in odlagališč. Menim, da mora sistem ravnanja z odpad- ki delovati učinkovito in tekoče. Osnutek uredbe, ki bo pravna podlaga za podelitev koncesije za gospodarsko javno službo termič- ne obdelave odpadkov (sežigal- nico), dopušča možnost, se kon- cesija podeli več izvajalcem. Sam zagovarjam regionalni pristop, kar pomeni, da se vprašanje ravnanja z odpadki v celoti rešuje v okviru regij, ki bi se vzpostavile glede na interes izvajalcev gospodarskih javnih služb. Tako bi oblikovali regijske centre za termično obde- lavo. Na primer za podravski del, gorenjski del, Ljubljana z okolico, Kočevsko in del Notranjske, tudi v Posavju je interes … Govorim o lokalno-regionalnem pristopu in ne o nekih vnaprej določenih me- jah. Podjetja, ki se bodo prijavila kot potencialni nosilci koncesij, se bodo med drugim opredeljevala do območja, ki ga bodo pokrivala. To bo za njih tudi obveza, da bodo iz tega terena prevzemala vse od- padke.« Mamljiva ponudba: sežigalnica bi znižala zneske na položnicah Župan Kidričevega Anton Le- skovar je potrdil, da ima Sau- bermacher interes za gradnjo sežigalnice. »To je sicer še zelo, zelo daleč. Če ne bodo spoštovali okoljskih standardov in če bodo ljudje projektu nasprotovali, po- tem sežigalnice tukaj ne bo. Če bomo projekt znali predstaviti kot pomemben, da prinaša pozitivne sinergijske učinke, potem bi bila gradnja sežigalnice možna. Siner- gijski učinki so nezanemarljivi. Za primer lahko navedem, da smo vse občine v minulem obdobju po- višale zneske na položnicah za ka- nalizacijo. Če bi imeli lastno rešitev za odpadno blato, bi ta strošek v naši občini pristal na nuli,« je dejal prvi mož kidričevske občine. torek  8. septembra 2020 5Podravje V juršinskem vrtcu so tako v novem šolskem letu oblikovali šest oddelkov, in sicer po dva za prvo in drugo starostno obdobje ter dva kombinirana oddelka. »Da smo lahko sprejeli vse otroke, smo zaprosili za fl eksibilni normativ, po katerem sta lahko v vsakem oddelku dva otroka več. Tako je zdaj v vsakem oddelku prve staro- stne skupine prostora za 24, druge starostne skupine za 14, v vsakem kombiniranem oddelku pa za 19 otrok,« je pojasnila ravnateljica Jelka Svenšek, ki je od občinskih svetnikov potrebovala soglasje k sistemizaciji delovnih mest v vrtcu uporabi omenjenega fl eksibilnega normativa. Ker šola in vrtec potrebujeta več prostora, je občina že pristopil k pripravi dokumentacije za širi- tev. Na šolskem podstrešju bodo uredili tri učilnice z ustreznimi sanitarijami in tja preselili učence višjih razredov, nekaj spodnjega šolskega prostora pa bi lahko že prihodnjo jesen odstopili potre- bam vrtca. Grožnje staršev zaradi mask Ravnateljica je občinski svet hkrati seznanila tudi z grožnjami, ki jih je v zvezi z nošnjo zaščitnih mask deležna od samega začetka šolskega leta. »Vem, da nisem edi- na, saj se s podobnimi težavami srečujejo v šolah po vseh Slove- niji. Starši mi napovedujejo tožbe zaradi mask, saj ne dovolijo, da bi jih njihovi otroci nosili v šoli ali v šolskem avtobusu na poti v šolo in iz nje. Težko je verjeti, kaj se doga- ja, a oblikovala se je skupina ljudi, ki po družbenih omrežjih poziva starše k ukrepanju zoper nošnjo mask. A je res tak problem nositi masko tistih pet minut?« Prometni kaos zaradi parkiranja pred šolo Ker je bilo na dnevnem redu zadnje seje juršinskega občinske- ga sveta tudi poročilo o delu me- dobčinskega redarstva Spodnjega Podravja v letu 2019, ki ga je podal vodja redarjev Robert Brkič, je svetnik Robert Horvat predlagal, da bi redarji nekoliko več pozor- nosti posvetili parkiranju na cesti pri šoli. »Dvakrat na dan je namreč tam pravi prometni kaos, in sicer zjutraj, ko starši otroke pripeljejo v šolo, in sredi dneva, ko pridejo po- nje. Imamo dve varianti, ali bomo ukrepali s pomočjo redarjev ali pa bomo na cesti označili parkirišča. Tako kot je trenutno, gotovo ni vzdržno. Niso pa krivi samo starši, ob nedeljah je tam vse zaparkira- no s tistimi, ki pridejo k maši.« Svenškova je povedala, da star- še na pravilno parkiranje, zadaj za šolo so namreč na voljo parkirna mesta, opozarjajo prav vsako leto, a nič ne zaleže, kvečjemu kakšno sočno na svoj račun sliši. Podžu- panja Vesna Krampelj je dodala, da na žalost svoje avtomobile napačno parkirajo tudi nekateri zaposleni v šoli. »Na seji sveta za preventivo sem govoril z novim vodjo našega policijskega okoliša, ki je že zaznal te nepravilnosti gle- de parkiranja pri šoli,« je povedal Donald Rus in dodal, da si takšne- ga kršenja cestnoprometnih pravil ne smejo privoščiti, zato morajo ukrepati; najprej s preventivo, če ta ne zaleže, pa s sankcijami. Brkič je zato obljubil, da bodo redarji v Juršincih spremljali parkiranje pri šoli in ustrezno ukrepali. Juršinci  Osnovno šolo in vrtec skupaj obiskuje 354 otrok Dodatni prostori že prihodnjo jesen V šolske klopi je v Juršincih letos sedlo 244 šolarjev, v vrtcu je 110 otrok, kar pomeni, da je v njem prostora samo še za štiri malčke. Spodnje Podravje  V igri za sežigalnico tudi Kidričevo Odpadke bi sežigali v Saubermacherju Minister za okolje Andrej Vizjak je ob petkovem delovnem srečanju v Spodnjem Podravju obelodanil interes podjetja Saubermacher, ki bi v Kidričevem gradilo sežigalnico. Minister in njegova ekipa so se v Saubermacherjevem zbirnem centru za nevarne odpadke, ki je v Talumovi industrijski coni, oglasili tudi na delov- nem obisku. Foto: MZ Saubermacher ima v Kidričevem zbirni center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Vse izraziteje se je v javnosti za- čelo govoriti tudi o njihovi ideji za gradnjo sežigalnice. Termično bi obdelovali komunalne in tudi nevarne odpadke, so ob obisku zaupali okoljskemu ministru Andreju Vizjaku. Foto: SD Juršinski svetniki so se strinjali, da je treba narediti konec prometnemu kaosu s parkiranjem pred šolo. Foto: SD Ravnateljica šole Jelka Svenšek je deležna groženj staršev, ki ne do- volijo, da bi njihovi otroci nosili maske. Kje vse so se mudili minister za okolje in ekipa Gostiteljica petkovega delovnega srečanja z ministrom za okolje Andrejem Vizjakom in državno sekretarko Metko Gorišek je bila državnozborska poslanka Suzana Lep Šimenko. Vladna delegacija je obiskala občine Videm, Cirkulane in Kidričevo. V Kidričevem je bilo organizirano srečanje z župani vseh haloških občin ter dveh z Dravskega polja (Hajdina in Kidričevo). V Vidmu so si gostje ogledali deponijo odpadkov, ki nastajajo pri pridelavi hmelja, in strugo Polskave, ki čaka na regulacijo. Govorili so tudi o umeščanju ptujske obvoznice v prostor. V občini Cirkulane je bil delovni sestanek na terenu namenjen obravnavi problematike haloških cest in plazov ter ukrepom protipoplavne zaščite na Dravi. »Na sklepnem sestanku v občini Kidričevo, na katerem je bilo prisotnih osem županov, je bila priložnost, da se ministru in državni sekretarki predstavi lokalno problematiko, izzive in pričakovanja občin. Obisk ocenjujem kot uspešen in se gostom zahvaljujem, da so prišli v naše konce,« je povedala gostiteljica srečanja poslanka Lep Šimenkova. Foto: MZ Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 6 Kot je v uvodu spomnil Pukšič, so načrti, da bi na Destrniku odpr- li dom za starejše, stari že 14 let, vendar iz najrazličnejših razlogov niso bili nikdar realizirani. Mini- strstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ju- nija objavilo razpis za podelitev koncesij za opravljanje instituci- onalnega varstva v domovih za starejše. »Ena izmed ključnih zahtev javnega razpisa za podelitev kon- cesije je, da kandidat razpolaga s primerno lokacijo ter da je njen lastnik oziroma je zanjo pridobil stavbno pravico. Občina ima v Za- sadih primerno zemljišče za tako dejavnost, s postopkom podelitve stavbne pravice pa hitimo, da bo lahko morebitni investitor kandi- diral na javnem razpisu ministr- stva. Časa namreč ni veliko, saj se bo razpis zaprl že 5. oktobra.« 98.000 evrov za stavbno pravico Zemljišče v Zasadih je veliko dobrih 6.000 kvadratnih metrov, njegova tržna vrednost je ocenje- na na 125.000 evrov. Če se bo na- šel investitor, ki bo kandidiral na razpisu za pridobitev koncesije, bo moral dom zgraditi do konca leta 2022. Vlogi bo poleg stavbne pra- vice moral priložiti idejno zasnovo, terminski načrt, bančno garancijo v višini 65.000 evrov. Glede na velikost zemljišča se predvideva gradnja doma, ki bi lahko spre- jel 150 starostnikov, investicija bi stala približno 10,5 milijona evrov. »Nadomestilo za stavbno pravi- co znaša 98.000 evrov, ki ga bo mogoče poravnati v enkratnem znesku ali pa obročno, in sicer po 9.000 evrov letno. Po dveh dese- tletjih, ko poteče koncesija, bo ob- čina postala tudi lastnica objekta, ne le zemljišča, investitorju pa bo morala v tem primeru plačati 1,9 milijona evrov, a o tem bo odločal takratni občinski svet. Lahko pa investitorju zemljišče tudi proda- mo.« So Zasadi primerna lokacija za starejše V razpravi je svetnike bolj kot ustanovitev stavbne pravice čudil sklic izredne seje tako rekoč čez noč, pa tudi sama lokacija poten- cialne gradnje doma starejših. »Vse je bilo nekam skrivnostno in na hitro, gradivo smo dobili tik pred sejo in ga nismo utegnili pre- učiti,« je pripomnil Branko Horvat. »Če bo investitor pridobil državna sredstva za sofi nanciranje projek- ta, nato pa bo dom, kot pravite, po 20 letih občina lahko odkupila, to pomeni, da ga bomo kot drža- vljani ali občani v bistvu dvakrat plačali.« Horvatu tudi ni všeč loka- cija, ki je precej oddaljena od sre- dišča dogajanja, s tem pa se strinja tudi Elizabeta Fras. Mudilo se je zaradi razpisa za potencialnega investitorja Pukšič je pojasnil, da so bili doslej vsi, ki so si ogledali lokacijo, nad njo navdušeni. »Tudi sam sem prepričan, da je idealna. Zdravni- ško in duševno oskrbo pa bodo stanovalci imeli v domu, zato ne potrebujejo neposredne bližine središča. Dolgujem še pojasnilo za gradivo, ki ste ga prejeli uro in pol pred sejo. Res je, zaradi takih izre- dnih priložnosti so izredne seje, vse se je zgodilo na hitro, mudilo se nam je s pripravo, da bo imel potencialni investitor vse priprav- ljeno z naše strani za prijavo na razpis, gradivo ste dobili takoj, ko je bilo dokončano.« Branka Goričana, ki se mu lo- kacija v Zasadih prav tako ne zdi primerna za dom starejših in sam tam ne bi hotel bivati, je zanimalo tudi, ali izjava, »da bo občina po svojih zmožnostih poskrbela za ra- zvoj potrebne infrastrukture«, po- meni, da bo zemljišče komunalno opremila, saj bi se mu potem cena dvignila, župan pa mu je odvrnil, da bodo o tem govorili, ko bo za- deva tako daleč. Na javni poziv za izbor izvajalca programa v Karnevalski dvorani sta do roka, 17. avgusta, pravo- časno prispeli dve vlogi, podjetij Arena Events in Songevents. Še isti dan, po izteku prijavnega roka, je vloge pregledala komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Zavoda za turizem Ptuj, sveta zavoda in Mestne občine Ptuj. Oba ponu- dnika so pozvali k dopolnitvi vlog, kar sta tudi storila. Minuli teden, v sredo, si je komisija ogledala obe ponujeni varianti. Podjetje Son- gevents je nameravalo dogodke organizirati v šotoru na parkirišču pred trgovskim centrom Qcenter, Arena Events pa v dvorani Cam- pus. Izbrana je bila slednja varian- ta. »Drugi ponudniki je bil izločen iz ocenjevanja, saj ni izpolnjeval po- gojev iz javnega poziva. Zahtevano je bilo, da pred prijavo na razpis ne sme biti odprtih zapadlih obvezno- sti do zavoda iz preteklih štirih let ter vseh preostalih ptujskih javnih zavodov in podjetij. V prihodnjih letih morajo biti vse obveznosti poravnane v največ 60 dneh od zaključka Kurentovanja. Komisija je iz priložene dokumentacije ugo- tovila, da je imel ponudnik na dan oddaje ponudbe zapadle obvezno- sti do Javnega zavoda za turizem Ptuj (rok za poravnavo mesečnih obveznosti je 15. v mesecu) in Jav- nih služb Ptuj (kjer se je pogodba za poravnavo preteklih obveznosti sklepala 26. 8. 2020),“ je pojasnila Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Simonič Zavodu očita pristranskost: »Izkoristili so me!« Da zadeve še zdaleč niso tako enoznačne in enostavne, kaže od- ziv Simoniča, lastnika podjetja, ki je organiziralo letošnje Kurentova- nje. Izpostavlja več spornih zadev, ki naj bi spremljale celoten posto- pek izbire. Eden izmed pogojev, da je sploh lahko organiziral letošnje Kurentovanje, je bil, da pokrije sta- re dolgove, ki jih je pridelalo podje- tje Prireditve. To je Simonič v celoti izpolnil. Pravočasno je za nazaj, za lansko leto, ko ni imel prav nič z or- ganizacijo dogodkov, pristal pokri- ti okrog 26.000 evrov. S tem si je »priboril« pravico do izvedbe letoš- njega programa. In očitno nakopal velike težave. Za Kurentovanje, ki ga je dejansko izvedel, bi namreč moral Zavodu za turizem skupaj nakazati okrog 26.000 evrov. Od tega 15.000 evrov za uporabo bla- govne znamke, preostanek pred- stavlja dobiček od prodaje pijač. Kmalu po zaključku Kurentovanja je bila razglašena epidemija, ki je podjetje Songevents – to se ukvar- ja le z organizacijo dogodkov – spravila na kolena. »Dejstvo je, da v tem času nismo imeli nikakršnih prihodkov. Letošnje Kurentova- torek  8. septembra 20206 V središču Ptuj  Nezadovoljstvo neizbranega ponudnika organizacije dogodkov v karnevalski dvorani Simonič: »Izbrali so 'študentsko' podjetje brez ref Za izvedbo komercialnega dela Kurentovanja v naslednjih treh letih je izbrano podjetje Arena Events. Na poziv se je sicer prijavilo tudi celjs Songevents, ki je organiziralo letošnji glasbeni program v karnevalski dvorani. Izločili naj bi ga, ker ni poravnal zapadlih obveznosti do Zavoda službe Ptuj. Kurentovanje zdaj prevzema pred manj kot letom dni ustanovljeno dornavsko podjetje. Celoten postopek izbire je po Simoničevem m je, da so ga izkoristili in razpis oblikovali tako, da letos ni imel možnosti biti izbran – kljub bojda drugačnim neuradnim obljubam, ki naj bi jih im izbrano podjetje, jim je razpis res bil pisan na kožo in kaj ima s tem Študentska organizacija? Destrnik  Izredna seja z eno točko dnevnega reda Stavbna pravica za dom starejših Presenetljivo brez večjih pripomb, ki s strani opozicije običajno padajo na predloge župana Franca Pukšiča, so svetniki potrdili ustanovitev stavbne pravice za dom starejših občanov, ki naj bi za 10,5 milijona evrov zrasel na zemljišču v Zasadih. Foto: SD Branko Horvat: »Sklic te seje je bil nekam skrivnosten in na hitro, gradivo smo dobili tik pred sejo in ga nismo utegnili preučiti.« Foto: SD Elizabeta Fras: »Lokacija za gradnjo doma starejših v Zasadih mi ni všeč, boljša bi bila pod gasilskim domom, kjer bi imeli starostniki vse bolj pri roki.« Reference so ljudje, ne podjetja Na očitke, da je izbrano podjetje, ki nima referenc, Sarki- čevič odgovarja, da so veliko bolj kot to pomembne izkušnje posameznikov, ki vodijo določeno zadevo: »Reference so ljudje, ki bodo vodili projekt, pravna oblika pa je le formalnost. To je izjemno velik projekt. Podjetje ni bilo ustanovljeno zaradi Kurentovanja, v tem se želimo obdržati. Lani smo delali v Cam- pusu Siddharto in stand up Tadeja Toša, letos skupaj s KPŠ še Kurentanc. Z Matjažem Šeškom imava ogromno izkušenj, on je v tem še dlje kot jaz. Prirejali smo velike dogodke, zdaj sva se podala na skupno poslovno pot.« Sarkičevič je bil leta 2016, ko je Kurentovanje organizirala ptujska občina, strokovni sodela- vec na tem projektu. Leto pred tem je bil v ekipi, ki je priprav- ljala martinovanje. »Naši nameni so resni, želimo se dokazati in narediti nekaj dobrega za lokalno okolje,« je povedal. Neizbrani ponudnik Ervin Simonič iz podjetja Songevents se bo pritožil, tako da izbirni Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  8. septembra 2020 7V središču nje smo zaključili z izgubo okrog 70.000 evrov, a smo se marsikaj naučili. Zato smo bili pripravljeni prevzeti organizacijo tudi v prihod- njih letih. Letošnjega programa nismo niti mogli izpeljati, kot bi želeli, saj je bil izbor izvajalca lani opravljen pozno, pa smo vseeno bili korekten partner. Izpolnjevali smo vse zahteve Zavoda za turi- zem. Kljub temu da so nam dobe- sedno prodali blagovno znamko Kurentovanje, pa so skupaj z obči- no omogočili izvedbo Kurentanca na isti dan, kot je bila pustna so- bota. To nam je povzročilo veliko poslovno škodo. A smo vseeno želeli dobro sodelovati in stvari v prihodnje izpeljati na najboljši mo- žen način. Očitno ne vedoč, kakšne kupčije se v ozadju že sklepajo z drugimi,« vztraja Simonič. Klasinc kot direktor ŠOU Slovenije dal posel »svojim«? Simonič vztraja, da četudi je ura- dno izbrano podjetje Arena Events iz Dornave, so po njegovem po- vezave očitne. Kot je razvidno iz Ajpesa, sta lastnika omenjenega podjetja Miroslav Sarkičevič in Matjaž Šeško. Sarkičevič je obe- nem tudi direktor Zavoda ŠTUK. Ta deluje v sklopu Študentske or- ganizacije Maribor. Da je na čelu Študentske organizacije Univerze v Ljubljani direktor Andrej Klasinc, ki je obenem tudi predsednik sve- ta Zavoda za turizem Ptuj, je po Simoničevem mnenju konfl ikt in- teresov. Kot pravi, bi se Klasinc za- radi navedenih povezav moral vsaj izločiti iz postopka izbire. Na te očitke Klasinc odgovarja z besedami, da gre za dva popolno- ma ločena pravna subjekta, ki ni- mata ničesar skupnega: »Iz tega se zdaj dela cirkus. Vedno je kdo ne- zadovoljen, ker ni izbran. V podje- tju Arena Events smo videli boljšo ponudbo in smo jo izbrali, to je vse. Imajo dvorano, nimajo dolgov do zavoda ali občinskih podjetij. Če bi Simonič poravnal svoje obvezno- sti, ne bi bilo zapletov.« Izpostavlja še tveganje, ki bi ga Zavod prevzel, če bi izbral podjetje, ki se ne drži rokov. »Že tako so pridelali izgubo. V prihodnjih letih pa bi morali sami poskrbeti še za dvorano, izbrani ponudnik jo že ima.« Ob prevzemu dvorane Campus je njen novi lastnik, podjetje Nano- mont iz Maribora, prireditveni del v dvorani zaupal prav Miroslavu Sarkičeviču, solastniku podjetja Arena Events. Čeprav podjetje, ki ga je ustanovil, ne deluje dolgo, ima Sarkičevič z organizacijo do- godkov veliko izkušenj, saj je na čelu Štuka že več kot deset let. Tudi to naj bi, tako vztrajata Kla- sinc kot Srečkovič Bolšečeva, po- membno vplivalo na izbiro. V Markovcih in Lancovi vasi dvorani večji kot na Ptuju Simonič sicer vztraja, da je bil že sam razpis prirejen oziroma spisan na način, da sam ni imel možnos- ti, ker naj bi bil cilj, da se izbere omenjeno podjetje: »Vedno je bilo treba zagotoviti dvorano za 4.000 ljudi, zdaj je pogoj 2.600, le zato, da se je lahko Campus prijavil.« Kar se tiče dolga, pravi, da je vse plačeval v dogovorjenem roku, da pa je jasno, da ga je Zavod želel izločiti, saj da so le po dvodnevni zamudi s plačilom iskali razloge, da se ga diskreditira. »Vsi doslej so delali izgubo s Kurentovanjem, tudi mi. Nas so izkoristili, preden so našli 'svoje'. Me zanima, kam in kako bo šel denar mladinskih organizacij. Večje dvorane bodo imeli v Markovcih in v Lancovi vasi kot na Ptuju, kar je sramota. Pristal bi na to, če bi bilo vse korektno. Obljubljali so, da bomo skupaj de- lali naprej. Ni fer, upali smo vsaj, da si bomo povrnili vložek. Glede na okoliščine smo veseli, da nam je letos sploh uspelo organizirati tak program. Nikoli ni bilo 36 izva- jalcev na Kurentovanju. Upali smo, da se bo vložek povrnil v prihod- njih letih, pa se je spet pokazalo, kako prodane so duše politike.« Si- monič obupati ne namerava. Prito- žil se bo, Zavod in občino pa bo to- žil ter zahteval povračilo poslovne škode zaradi dejstva, da so, kljub temu da so njemu prodali znamko, na pustno soboto dovolili izvedbo Kurentanca. ferenc!« sko podjetje Ervina Simoniča za turizem in podjetja Javne mnenju zelo sporen. Prepričan mel. Kakšne kompetence ima Foto: ČG Kurentovanje bo naslednja leta v dvorani Campus. »Politika očitno vse dirigira« Tako vodstvo Zavoda kot ptujske občine naj bi ves čas zatrjevalo, da želijo dolgoročnega partnerja, s katerim bodo dobro sodelovali: »Klicali so nas na Ptuj, da rešimo letošnje Kurentovanje, ker niso imeli izhoda. Dobesedno izkoristili so naše podjetje. V takem okolju ne moreš delati. Povsod po Sloveniji prirejamo dogodke, tega, kar se dogaja na Ptuju, v vseh teh letih nisem doživel. Pokazali so, kako prodane duše so. Politika očitno vse dirigira,« poudarja organizator letošnjega komercialnega dela Kurentovanja Ervin Simonič iz podjetja Songevents. Foto: ČG Kako in v kakšnem vzdušju bo potekala prva seja v novi sestavi sveta DU Ptuj, je bilo nemogoče napovedati. Potem ko je ustano- vitelj, država, zamenjala štiri od petih predstavnikov, so se raz- merja moči povsem spremenila. Katja Svenšek in Simona Lacko (SDS), Boris Kmetec (Nsi) in Milan Klemenc (DeSUS) so tisti, ki so posredno dobili v roke škarje in platno drugega največjega doma v državi. Igor Kopše (SMC) je edini predstavnik države, ki ni bil zame- njan. Očitno z razlogom. Prvo sejo v novi sestavi je nadaljeval v dose- danjem duhu, z očitki, uperjenimi proti sedanjemu vodstvu. „Prejšnji svet sem opozarjal na deviantne pojave pri vodenju doma, a ne- uspešno. Tudi ustanovitelje sem obvestil o tem, kaj se dogaja, oči- tno so temu prisluhnili in zamenjali svoje predstavnike,“ je prepriča- nje v to, da je prav sam vplival na zamenjave, izrazil Kopše. Vztrajal je, da se mora novo vodstvo sez- naniti s perečimi problemi, ki jih izpostavlja. Predsednica stano- valcev Šuligojeva pa je, kot že na prejšnji seji, Kopšetove obtožbe označila za natolcevanja in oseb- ne zamere. „Ni naključje, da sem nove člane sveta že ob začetku seje prosila, naj bodo razumeva- joči in naj nam prisluhnejo. To, da poslušamo natolcevanja in oseb- nostno nasprotovanje, ki ima izvor v preteklosti, ne vodi nikamor. Nas stanovalce ne zanimajo politične opcije, pač pa, kako nam lahko omogočite kakovostno bivanje in mir. Dom je razklan, prepričana sem, da bi se brez tega, kar ste vi počeli zadnje mesece, nova eno- ta že gradila. Naj svoje oddelajo organi pregona, ne pa vi. Smo še sploh ljudje ali ne?“ Lackova: »Osredotočili se bomo na prihodnost« Nova predsednica sveta zavoda Simona Lacko je dejala, da se bodo novi člani sicer seznanili z očitki, a da bo temelj delovanja usmerjen v prihodnost in ne preteklost. „Če bo obstajal sum nepravilnos- ti, bomo na to seveda opozorili. Gospa Šuligoj, to je vaš dom, dom stanovalcev in res je, ključno je, da se vi počutite dobro.“ Lackova bo svet zavoda vodila le kratek čas, saj se aktualni mandat izteče že pomladi 2021, novi člani so ime- novani le do izteka mandata. Kot kaže, se tega vsi dobro zavedajo, saj so že na prvo sejo prišli obo- roženi z vprašanji, namenjenimi vodstvu. Čeprav je že dalj časa v svetu, pa je z vprašanji v svo- jem stilu nadaljevala tudi Rozalija Ojsteršek. Že na prejšnji seji je do- bila odgovore, a je tokrat izposta- vila enake dileme. Zanimala jo je vrednost investicije, ki je trenutno v teku pred ptujsko enoto. Kmalu imenovanje novega direktorja Nič, kar se je zgodilo na tokra- tni seji, ni preveč nepričakovano. Dogajanje v domu namreč zadnje čase dosega vrelišče predvsem za- radi dejstva, da je v teku postopek izbire novega direktorja. Rok za pri- javo se je iztekel v soboto, 5. sep- tembra, do 21. septembra pa mora biti nov direktor izbran. V vmes- nem času se bo sestala petčlanska komisija, ki bo pregledala prispele vloge. Ko bo najprimernejši kan- didat izbran, mora soglasje k ime- novanju podati še resorni minister. Konec meseca bo torej znano, kdo bo na čelu drugega največjega slo- venskega doma naslednjih pet let. Na zadnjem razpisu je bil interes zelo velik, prispelo je 12 vlog. Tudi zdaj se v javnosti omenjajo številni potencialni kandidati. Koliko jih bo in kdo vse se bo prijavil, bo znano že čez nekaj dni. Ptuj  Prva seja sveta zavoda DU v novi sestavi Konec ali poglabljanje politikantstva? Čeprav je država po hitrem postopku zamenjala štiri svoje predstavnike v Domu upokojencev (DU) Ptuj, je bilo tudi na prvi seji v novi sestavi možno zaznati, da se bodo trenja med posamezniki nadaljevala. „Dom je razklan, nas ne zanimajo osebne in politične spletke, namigovanja in natolcevanja, pač pa želimo, da dobro poskrbite za kakovost življenja v domu,“ je bila jasna in neposredna predstavnica stanovalcev Ljubica Šuligoj. Razjezilo jo je namigovanje enega izmed članov, ki je nove kolege že na prvi seji skušal prepričati v to, da pri vodstvu doma obstajajo „deviantna“ odstopanja pri določenih investicijah. Foto: ČG Katja Svenšek, Simona Lacko, Rozalija Ojsteršek in Boris Kmetec Foto: ČG Milan Klemenc Foto: ČG Kakšna je pri izbiri ponudnika vlo- ga Andreja Klasinca? Je mar res v konfl iktu interesov? Foto: ČG i postopek še ni pravnomočen. Srečkovič Bolšečeva očitke Si- moniča v celoti zavrača. »Razpisni pogoji so bili jasni in komisija je od- ločala na podlagi določenih kriteri- jev. Razumemo, da neizbrani kan- didat ni zadovoljen, a argumenti za izbiro stojijo.« Ob tem dodaja, da si Zavod s tako velikim dogodkom ne sme in ne more privoščiti negoto- vosti. Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  8. septembra 20208 Podravje Za Dravske elektrarne Maribor (DEM) so naplavine v vodi precej velika nadloga. Z njihovim čišče- njem se delavci DEM ukvarjajo vsakodnevno. DEM sicer skrbijo samo za vodno infrastrukturo, ki služi energetski izrabi (kanali, jeze- ro, jezovi …). Stara struga Drave od jezu Melje do Ptuja in od jezu Markovci do Hrvaške je v domeni države, enako tudi naplavine, ki so v njej. »Plavje v reki Dravi je posledica prinašanja odmrlih oziroma odpa- dlih delov dreves in ostalega rastli- nja v področjih ožje in širše okolice reke Drave, ki jih predvsem rečni pritoki prinesejo v strugo. To je naraven in kontinuiran proces, ki je bolj izrazit ob obilnejših pa- davinah ter še posebej ob večjih vetrolomih, snegolomih in po- dobnih vremenskih dogodkih v okolici,« so pojasnili v DEM in do- dali: »Plavje se iz reke, kolikor je mogoče, pobira sproti, torej tam, kjer se nabere – to pa je pred vsa- ko zajezitvijo, torej pred vsako hi- droelektrarno. Ob vsakem objek- tu so deponije, kamor se odlaga plavje, ki se zaradi obratovanja agregatov nalaga na vtočne rešet- ke le-teh, od tod pa ga s čistilnimi stroji odstranimo. Večina plavja na objektih zgornje in srednje Drave se v primeru, da so ob vetrolomu tudi tako imenovane visoke vode (kot se je dogodilo tudi sedaj), prelije preko pretočnih polj. Plavje tako »konča« na hidroelektrarni Zlatoličje, kjer se izvleče in odloži na deponijo, od koder ga odstrani pogodbeni izvajalec, specializiran za tovrstni odvoz. Letni strošek odvoza plavja z naših deponij je v povprečju približno 40.000 evrov. Seveda se plavje pojavlja tudi dol- vodno od elektrarne Zlatoličje. Nekaj se ga nabere ob potopni steni jezu Markovci in ga je možno odstraniti iz reke, večji del pa se preko odprtih zapornic zaradi pot- rebnega prelivanja vode usmeri v strugo reke Drave. Za ravnanje s plavjem, ki se posledično odloži na brežinah struge nizvodno od Ma- ribora in Markovcev, DEM nimajo ne obvez in nepristojnosti.« Zaradi plavja in odpadkov tudi manjša proizvodnja elektrike Seveda pa debla in veje dreves ter odpadki, ki priplavajo po vodi, Dravskim elektrarnam povzroča- jo tudi nevšečnosti. »Zagozdeno plavje vsekakor povzroča nevšeč- nosti, čeprav večinoma sila vode naredi svoje in dogodki, da bi se Spodnje Podravje  Kaj vse (pri)plava po Dravi Podrta drevesa, vejevje, odpadki … Drava je pred tednom dni zaradi obilice padavin znova dosegla višje pretoke in se razlivala izven svoje struge. Ker je padavine spremljal močan veter, je voda s seboj prinašala polomljena ali izruvana drevesa, veje in druge naplavine. V OŠ Majšperk, kamor sodi vrtec Majšperk, so pojasnili, da je cena programa v vrtcu odvisna od struk- ture in števila vključenih otrok v predšolsko vzgojo, še najbolj pa od mase plač za zaposlene. Kot je znano, se je šolski sektor uspešno pogodil za višje plače, višji regres in nadomestilo za malico, sprostile so se možnosti napredovanja in s tem napredovanja v plačne razre- de … In ob izračunu, da kar 80 % stroškov programa predstavljajo plače, je bila podražitev pričako- vana. Svetnik Kristijan Lovrenčič pa je o obrazložitvi šole podvomil: »Prihaja mlad kader, ki ima nižje plačilne razrede, tudi otrok v posa- meznih skupinah je več, predvsem na račun kombiniranih oddelkov. Menim, da bi morali bolj temeljito raziskati, zakaj prihaja do poviša- nja cen. Imamo morda tudi preveč takih staršev, ki plačujejo nič ali zelo malo, vozijo pa se z zelo dob- rimi avtomobili?« Županja Darinka Fakin je na ko- mentar svetnika odgovorila, da bodo zaradi mlajšega kadra v pri- hodnje lažje zadrževali ceno, a da je občina primorana kriti stroške zavoda. Lani je namreč vrtec leto zaključil z izgubo, saj da so bile cene prenizko postavljene. Tako so bili v preteklem letu odhodki za nekaj manj kot 6.800 evrov višji od prihodkov. Iz letnega poročila o poslovanju je še razvidno, da je občina za plačilo razlike med eko- nomsko ceno in ceno, ki jo plača- jo starši, lani prispevala 370.800 evrov, starši pa 173.800 oziroma nekaj več kot tretjino. Majšperk  Zvišanje cene vrtca za 6 in 4,5 odstotka Kljub pomlajenemu kadru višja cena Občinski svet je na zadnji avgustovski seji potrdil zvišanje cen vrtčevskih programov prvega starostnega obdobja za 5,9 odstotka ter 4,5 % povišanje drugega starostnega ob- dobja. Foto: Mojca Vtič Dober teden pred začetkom pouka so dilemo rešili v Žetalah, kjer sta za mizo sedla ravnateljica Silvestra Klemenčič in župan An- ton Butolen ter prečesala linije in sorodstvene povezave vozačev. V skladu s priporočili Nacional- nega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je namreč veljalo, da lah- ko sorodniki sedijo skupaj, brez potrebne razdalje. Posledično sta ugotovila, da lahko šolske prevo- ze izvajajo enako kot v minulem šolskem letu. V Majšperku konkretnih odgo- vorov niso podali. Ivan Štrafela, ravnatelj OŠ Markovci, pa je dejal, da so prevozniku Arrivi le sporoči- li, katere šolske linije in kakšen vo- zni red velja letos, ter da je sama organizacija v domeni izvajalca prevozov in posledično občine. Z vrsto vprašanj smo se zato obrnili na Arrivo, ki je pogodbenik več občin v Podravju. Ko je NIJZ obelodanil svoje sta- lišče, so si izvajalci šolskih prevo- zov in občine lahko oddahnili. Ker ob začetku pouka velja model B, to pomeni, da razdalja 1,5 metra med potniki ni potrebna, temveč je obvezna maska ter razkuževa- nje rok. Tovrstno odločitev glede izvajanja prevozov, ki se je izkaza- la za pravo, so že v drugi polovi- ci avgusta sprejeli v Središču ob Dravi. Jasna Munda, ravnateljica OŠ Središče ob Dravi, je dejala, da bodo šolski prevozi potekali ena- ko kot lani, z enakimi kapaciteta- mi, vsi šolarji (ne glede na starost) pa bodo morali na avtobusu imeti masko. »Sicer pa se spodbuja traj- nostna mobilnost, torej prihod v šolo s kolesom ali peš.« Nekatere občine so tako do zadnjega dne čakale na informa- cije glede organizacije prevoza, pričakovano, saj so šolski prevozi veliko breme za občinske prora- čune. Na primer Občina Podleh- nik letno za šolske prevoze name- ni okrog 85.000 evrov. »Trenutno opravljamo vse prevoze z dvema avtobusoma, če bi objavljala zapovedana razdalja 1,5 metra, pomeni podvojitev števila avto- busov in seveda tudi stroškov,« je dejal župan Sebastian Toplak. Podravje  Na šolski avtobus le z masko Župani in avtobusni prevozniki čakali do zadnjega Zadnji dnevi šolskih počitnic so bili infarktni, še posebej za izvajalce šolskih prevo- zov. Vse do zadnjega ni bilo znano, katere omejitve v povezavi s covidom-19 bodo veljale za šolske prevoznike in posledično koliko avtobusov bo potrebnih za posame- zno linijo. V molk glede šolskih prevozov so se ovile tudi občine, ki so plačnice šolskih prevozov. Foto: Črtomir Goznik Foto: MZ Cene okoliških vrtcev Prvo starostno obdobje Drugo starostno obdobje Vrtec Majšperk 489,81 € (462,66 €) 378,99 € (362,69 €) Kidričevo (3. 10. 2019) 489,99 € 367,09 € Podlehnik 507,6 € 422,3 € Žetale 556,29 € 446,15 € Hajdina (29. 3. 2019) 457,70 € 360,65 € Vrtec Slovenska Bistrica (tudi Makole) 448,90 € 324,49 € Vrtec Ptuj 528 € (za občane MO Ptuj 475 €) 394,23 € Vir: Občina Majšperk, MIZŠ Najcenejši bistriški vrtec, najdražji je v Žetalah, Majšperk v zlati sredini Po vetrolomu 2018 v Zlatoličju 20.000 m³ plavja V DEM so povedali, da se je po vetrolomu, ki je pustošil konec leta 2018, na HE Zlatoličje nabralo okoli 20.000 kubičnih metrov oziroma 9.000 ton plavja. Šlo je za nadpovprečno količino, ki do tedaj ni bila običajna. »Vzrok je bil vetrolom na območju porečja Drave v Avstriji in Avstrijci plavja zaradi sočasnih visokih vod niso uspeli iz reke odstraniti sami. Zaposleni Dravskih elektrarn Maribor smo takrat več kot mesec dni 24 ur na dan iz kanala na hidroelektrarni Zlatoličje odstranjevali plavje, da smo počistili vse, kar je voda prinesla.« Foto: MZ debla zagozdila, niso pogosti. Vendar pa plavje maši turbinske vtoke, ki jih je treba neprestano čistiti. Zamašeni vtoki vplivajo na proizvodnjo električne energije, ki je lahko tudi do 10 odstotkov nižja, kot bi bila sicer. Plavje povzroča tudi izjemne dodatne obremenitve zaposlenih na hidroelektrarnah, saj je ponekod potrebna 24-urna aktivnost odstranjevanja. Kot omenjeno, pa nastajajo še dodatni stroški, povezani z nadaljnjo ob- delavo in odvozom. Poleg plavja iz vode letno izvlečemo ogrom- no odpadkov, ki v reko ne sodijo. Zato izkoriščamo to priložnost in ponovno apeliramo na ljudi, da ko- sovne in druge odpadke odlagajo na za to določena in urejena mesta in ne v ali ob reko.« Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 9 Veliko predolgo morajo namreč čakati, da pridejo na vrsto za od- kup, v tem času pa bliskovito na- raščajo stroški, kajti doma hranijo živali, ki bi morale že zdavnaj zapu- stiti hleve. Rejci tako ne zmorejo pokrivati niti rednih stroškov, saj prihodka praktično ni. Da je vse skupaj še bolj absurdno, pa so tr- govske police polne uvoženega mesa po akcijskih cenah. Na klice na pomoč rejcev goveda in društev govedorejcev so reagirali na Kme- tijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in pristojne pozvali k uredi- tvi razmer. Nujna shema pomoči V KGZS tako v imenu rejcev od Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije in Gospodarsko interes- nega združenja mesne industrije Slovenije zahtevajo, da takoj pris- topijo k pogajanjem s svojimi kupci za zagotovitev ustreznega razmer- ja cen v verigi in začnejo plačevati odkupne cene v višini lastne cene. Poleg tega od kmetijskega mi- nistrstva pričakujejo, da do konca letošnjega leta pripravi shemo pomoči za odkupljeno govedo od začetka razglasitve epidemije co- vida-19, ki bo pokrila razliko med odkupno ceno in stroški prireje. Med pogoji za pridobitev pomoči pri ukrepih kmetijske politike zah- tevajo tudi takojšnjo promocijo iz- brane kakovosti za goveje meso in poštene cenovne razmere v verigi preskrbe s hrano. Po njihovem bi bila zelo dobrodošla tudi zagoto- vitev sredstev za obnovo manjših klavničnih obratov, s katerimi bi lahko manjše klavnice znižale stro- ške obratovanja. torek  8. septembra 2020 9Kmetijstvo Za obnove manjših klavnic ne bo pomoči Sredstev za obnovo manjših klavničnih obratov, ki jih pri- poroča KGZS in s katerimi bi manjše klavnice znižale stro- ške obratovanja, na ministrstvu ne morejo zagotoviti, saj sofi nanciranje obnov oz. vzdrževanja obstoječih klavnic po evropski zakonodaji ni mogoče. »Smo pa prilagodili predpise in v javnem razpisu z nepovratnimi sredstvi podprli naložbe v gradnjo novih klavnic manjših kapacitet.« Slovenija, Podravje  Stanje v prireji govejega mesa vse bolj nevzdržno Govedorejci bijejo plat zvona Čeprav rejci goveda že od pomladi opozarjajo na popoln kaos na trgu govejega mesa, ko se je tako rekoč ustavila prodaja pitanega goveda, obenem pa pod prag kmetovega preživetja znižala tudi odkupne cene, se do danes ni še nič spremenilo. Mnogi zato v obupu razmišljajo, da bi od prireje dvignili roke. Foto: Agra V domači prireji govejega mesa letos vladajo nevzdržne razmere, rejci so na robu preživetja, saj so odkupne cene celo nižje kot na Poljskem. Promocija govedoreje v najboljšem primeru oktobra Da so prejeli poziv KGZS, so nam potrdili na kmetijskem ministrstvu, kjer načrtujejo sestanek z vsemi deležniki, na katerem bodo pretehtali možnosti za pomoč govedorejcem, med drugim naj bi govorili tudi o shemi pomoči za odkup goveda v času epidemije covida-19 do konca letošnjega leta. Kar se promocije izbrane kakovosti za goveje meso tiče, pojasnjujejo, se ta izvaja na podlagi zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov šele, ko so vzpostavljeni vsi potrebni mehanizmi, na podlagi katerih lahko nato ministrstvo izvede javno naročilo za začetek sektorske promocije mesa. »Letos smo na podlagi sklepa sektorja mesa sprejeli vse pravne podlage, kot tudi izvedli postopek priglasitve sheme državne pomoči za začetek zbiranja prispevka v sektorju mesa. Šele na podlagi pozitivne odločitve Evropske Komisije, ki smo jo prejeli 26. avgusta, lahko ministrstvo objavi naznanilo o pridobitvi sklepa EK o združljivosti sheme državne pomoči za promocijo v sektorju mesa. To pomeni, da bi se prispevek v sektorju mesa lahko začel plačevati z letošnjim 1. oktobrom. Ko bodo zbrana sredstva sektorja, bo ministrstvo šlo v postopek izbire izvajalca za sektorsko promocijo, torej se bo ta lahko zagnala, ko bo na namenski postavki zbran denar sektorja, h kateremu bo nato država dodala še svoj delež.« Foto: SD Podravje  Nadomestilo rejcem drobnice 142 podravskim rejcem 40.000 evrov Agencija za kmetijske trge je 1.685 rejcem plemenske drob- nice skupaj izplačala 578.000 evrov državne pomoči za 20-odstotni izpad dohodka zaradi epidemije. Spomnimo, da je do izpada dohodka pri reji drobnice prišlo zaradi zmanjšanega odkupa ovčjega in kozjega mesa ter motenj na trgu, povezanih s prekinitvijo odkupnih poti, še posebej v gostinstvu. Poleg tega so se rejci soočili z zmanjšanjem neposredne prodaje v času izrednih razmer, posledično pa s povečanjem stroškov reje. Največ upravičencev do nadomestila je iz jugovzhodnega dela Slovenije, kjer so rejci skupaj prejeli dobrih 123.000 evrov, najmanj pa iz Pomurja, kjer so med rejce drobnice, ki so seveda izpolnjevali predpisane pogoje, razdelili nekaj manj kot 8.000 evrov. V podravski regiji je pomoč prejelo 142 kmetov, ki so skupaj dobili 38.516 evrov, kar pomeni, da je država vsakemu od njih v povprečju na račun nakazala nekaj več kot 270 evrov. Foto: Arhiv ŠT Podravje  Sodelovanje sadjarjev je nujno Sadjarje je vse doletelo naenkrat Mariborska fakulteta za biosistemske vede v okviru evrop- skega partnerstva za inovacije izvaja projekt za vzpostavi- tev trdnejšega partnerstva v trikotniku raziskovalec-sveto- valec-pridelovalec. Samo trdno sodelovanje znotraj tega trikotnika bo okrepilo učinkovit prenos novih tehnologij in doprineslo k visoko produktivni trajnostni pridelavi jabolk, pravijo njegovi avtorji. Poleg povezovanja so med cilji projekta z naslovom Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk tudi zmanjševanje obremenitve okolja in tveganj pri pridelavi zaradi podnebnih sprememb ter hkrati doseganje najvišjih standardov kakovosti pri proizvodnji jabolk. »Na različnih lokacijah po Sloveniji smo vzpostavili osem demonstracijskih nasadov, kjer skušamo z novimi tehnologijami racionalizirati pridelavo, brez uporabe fi tofarmacevtskih sredstev pa pridelavo narediti še trajnostno,« pravi vodja projekta Stanislav Tojnko. Premalo konkurenčni Zunanji strokovnjak v projektu Peter Zadravec opozarja, da so se razmere v sadjarstvu v zadnjih letih močno spremenile. »Pritisk konkurence iz EU je velik, prav tako iz tretjih držav, priča smo podnebnim spremembam, ki jim je sadjarstvo zelo izpostavljeno, srečujemo se z velikim pomanjkanjem delovne sile, in to kljub siceršnji brezposelnosti. Sadjarji so pod velikim pritiskom, saj jih je marsikaj doletelo naenkrat, od uničujočih pozeb in toče do obilnih letin, ne najdejo delavcev, trg je negotov …, zato je nujno nekaj narediti. In delček rešitve ponuja ta projekt. Nova tehnologija namreč omogoča velike prihranke, optimizacijo in visoko produktivno pridelavo. Z boljšimi metodami porabimo manj FFS, saj z njimi bolje in natančneje spremljamo zemljo, škodljivce …« Nabor izkušenj iz projekta, ki se bo zaključil leta 2022, bodo spravili v enotno strategijo sadjarstva in pripravili navodila za slovenske sadjarje, da bodo s pridelavo in stroški dosegli nivo, s katerim bodo lažje konkurirali na tržišču. Foto: ČG Stop za kartelno dogovarjanje »V načrt okrevanja zaradi pos- ledic pandemije covida-19 je treba vključiti fi nančna sredstva za ob- novo hlevov in hkrati omogočiti 90-odstotno sofi nanciranje pri pripravi razpisov v skladu z zadnjo spremembo programa razvoja po- deželja. Zahtevamo pa tudi teme- ljito analizo strukture cene v verigi preskrbe s hrano v letošnjem letu ali vsaj za zadnjih sedem mesecev in analizo masnih tokov oz. masne bilance za letos. Ugotovijo naj se tudi količine in kakovost v Slovenijo pripeljanega govejega mesa po po- sameznih nosilcih dejavnosti znot- raj verige preskrbe s hrano ter o tem seznani javnost,« še navajajo, podobne apele pa so naslovili tudi upravi za varno hrano, veterinar- stvo in varstvo rastlin in na varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Obrnili so se še na Javno agencijo za varstvo konkurence (AVK), od katere pričakujejo, da bo preverila morebitno kartelno dogovarjanje med posameznimi klavno-prede- lovanimi obrati o višini odkupne cene govejega mesa in morebitno zlorabo moči nad najšibkejšim de- ležnikom, torej nad rejcem. Slovenska govedina cenejša od Poljske Na kmetiji Klemenčič v Novi vasi pri Ptuju, kjer redijo po 300 glav govejih pitancev, so zaradi nastale situacije zelo zaskrbljeni. »Nekaj družinskih članov pomalem že obupuje. Sam nisem nikoli tarnal, a moram priznati, da zdaj že tudi mene stiska. A kaj naj? Šli smo v ve- like investicije, zgradili nove hleve, nimamo druge, kot da potrpimo in verjamemo, da bo bolje,« pripove- duje Branko Klemenčič. »Za zdaj pa na to nič ne kaže, še slabše je, kot je bilo v času epidemije. Zdaj na primer čakamo že tri tedne, da si bodo kupci za prodajo godne živali sploh prišli pogledat, temu pa bo sledilo še nekaj časa, da jih bodo tudi odpeljali. Do takrat bodo pre- rasle primerno težo, v hlevu pa bo poleg njih že čakala tudi 'nova' sku- pina. Letos nam nič ne gre na roko, tako smo si zastavili, da imamo skoraj vsak mesec za en 'šlepar' goveda, prodaja pa tako zamuja. Da o cenah raje sploh ne izgubljam besed. Kolikor slišim, je slovensko goveje meso zdaj ocenjeno že niž- je od poljskega. Seveda so to takoj 'pogruntali' tudi tujci in že s pri- dom izkoriščajo našo stisko.« Da je odkupna cena govedine katastrofalno nizka, se strinja tudi Bojan Murko iz Janežovskega Vrha v občini Destrnik. »Čisti minus in groza, samo to lahko rečem. Trenu- tno imam kar nekaj živali za odvoz, a se še nisem odločil, ali naj jih pro- dam ali pustim v hlevu. Dvomim, da bo zbornici s temi pozivi uspelo kaj rešiti, pregloboko smo zabredli.« Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  8. septembra 202010 Ljudje in dogodki Vendar je opozorila na nesmisle, ki se dogajajo v praksi. »Zgodilo se je že, da je pes v igri po nesreči poškodoval otroka. Seveda so starši otroka peljali na pregled k zdravnici, ki pa žal ni razumela, da je šlo za nezgodo in je o dogodku obvestila antirabično ambulanto. Sistemski mlini so pripeljali tako daleč, da je bil kuža evidentiran kot nevaren pes, kar je med dru- gim pomenilo, da je moral na opa- zovanje k veterinarju. Druga psica, ki je prav tako imela super odnos do ljudi, je morala na prevzgo- jo, ker je bila kriva obrambnega ugriza človeka. Ampak človek je psico dobesedno izzival. Ker je bil to njen drugi napad, je morala na prevzgojo k inštruktorju, ki ima li- cenco za prevzgojo nevarnih psov. Prevzgoja pa ni imela takšnega efekta, kot bi pričakovali ali si že- leli,« je povedala Potočnikova in dodala: »Na območju Prekmurja, Prlekije in Podravja takega inštruk- torja ni – torej inštruktorja, ki bi lahko izvajal prevzgojo psov, ki so v sistemu že bili evidentirani kot nevarni psi.« Vsaka pot z avtom je dodaten stres Za pse je lahko že sama pot z avtomobilom zelo naporna, potem je tukaj še drugo okolje, na katerega kuža lahko reagira. Potočnikova je prepričana, da bi z vsemi pasjimi štirinožci, ki pot- rebujejo prevzgojo (pa ne nujno zaradi tega ,ker bi bili nevarni), le-ta vsaj v začetku morala poteka- ti v domačem okolju. »Inštruktor tako lažje spozna psa in njegove težave, prav tako pa lažje spozna tudi lastnika. Kar se pa tiče psov, ki so napadalni, pa bo inštruktor v domačem okolju dobil bistveno boljši vpogled v vedenjske težave psa,« je dejala Potočnikova. Temu sama v praksi vestno sledi in prvo srečanje s psom vedno opravi na domu psa. Za uspešno prevzgojo psa je nujna »prevzgoja« lastnika Težava je v tem, da lastniki brez slabih namenov s psom ravnajo tako, da spodbujajo napadalno ve- denje. »Pri psih se pogosto začne s strahom, in če ne prepoznamo znakov stiske pri psu, bo slej kot prej reagiral, kar pomeni, da bo v samoobrambi izvedel napad. Tako je po navadi treba ugotoviti, kje ga lastniki pri ravnanju s psom lomi- jo in to navado odpraviti, psu pa omogočiti dovolj časa, da ugoto- vi, da je nov način postal stalnica. Kuža se bo sprostil in bo opustil napadalno vedenje, saj se več ne bo počutil ogroženega,« je poja- snila Potočnikova. Pes bo napadel v skrajni sili Potočnikova se pri svojem delu ukvarja predvsem s psihologijo psa. Lastnikom psov pomaga pri tem, da psa spoznajo in se naučijo komunicirati z njim. »Psi načeloma z nami zelo dobro komunicirajo, le ljudje jih pogosto ne razumejo. Če je pes nemiren, prestrašen, potrebuje svoj prostor, nam bo to dal vedeti. Ko prestopimo nje- gove meje, nas bo na to opozoril. Odskočil bo, se umikal od nas, po- kazal veliko umiritvenih signalov. V naslednji fazi bo tudi zarenčal. Renčanje je opozorilni znak, da smo šli predaleč in da se počuti, da se mora obraniti. Tako pač kuža pove, da mu je grozno nelagodno. Nekateri lastniki tega ne razumejo in psa za renčanje tudi kaznujejo. To pa ni dobro, saj bo naslednjič kuža izpustil renčanje in prešel na opozorilni ugriz. Če bo lastnik še bolj silil v psa, pa bo le-ta slej kot prej tudi napadel z vso silo.« Dej- stvo pa je, da ko kuža enkrat pres- topi to mejo in napade, postane Po slovenski zakonodaji se od- našanje odpadkov iz zabojnikov šteje kot kraja, kar pomeni, da gre za kaznivo dejanje, ki naj bi ga obravnavala policija. Kljub temu po nekaterih slovenskih občinah lah- ko zasledimo, da občinski inšpek- torji opravijo nadzor tudi na tem področju. So pa občinski inšpek- torji nedvoumno pristojni za izvr- ševanje nadzora nad brskanjem po smeteh. Tako vsaj velja v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Murska Sobota, Slovenska Bi- strica in Ormož. Občinskim inšpek- torjem pa pri delu lahko pomagajo tudi mestni redarji, ki naj bi inšpek- torje obveščali o nepravilnostih, če jih zaznajo. Občinske inšpekcijske službe pri tem uveljavljajo lokalne predpise, zabeležene v odlokih o ravnanju z odpadki. Poleg tega lokalni odloki o ravnanju z odpadki natančno do- ločajo višino kazni, ki naj bi dole- tela prekrškarja. Višina kazni pa se med občinami razlikuje. Fizični osebi oziroma posamezniku naj bi v Murski Soboti za brskanje ali razmetavanje odpadkov grozila denarna kazen v višini 500 evrov, v Celju in Ormožu pa so pri tem mnogo bolj tolerantni. Denarna kazen, ki preti posamezniku, je v teh občinah visoka 100 evrov. „Obžalujemo, da se ljudje znaj- dejo v tako težki situaciji, da so primorani brskati po smeteh,“ so povedali na MO Celje. Toleranca do revnih S človekom, ki je zapadel v to- likšno osebno stisko, da je primo- ran iz odpadkov pobirati ostanke, s katerimi bi si v življenju lahko pomagal, ni težko sočustvovati. A vendar je stikanje po kontejnerjih za smeti sporno iz več vidikov, saj zavržemo odpadke, ki razkrivajo osebne podatke in pričajo o nači- nu življenja. Če govorimo o meša- nih komunalnih odpadkih, pa mo- ramo nujno omeniti še higienske zadržke, saj se v kontejnerjih zbi- rajo odpadki, kot so uporabljeni higienski vložki, plenice, prav tako se najdejo ostanki hrane, ki v vro- čih kontejnerjih po več dni dobe- sedno gnijejo. Sam neprijeten vonj bi slehernemu posamezniku moral dati vedeti, da vsebina zabojnika ni zdrava. Na drugi strani pa tisti, ki odna- ša odpadke, tudi povzroča škodo. Sistem za ravnanje z odpadki je namreč naravnan tako, da upo- rabniki javnih storitev ranvnanja z odpadki plačujejo stroške teh storitev izvajalcem javnih služb. S pomočjo vestnega ločevanja od- padkov uporabniki znižujejo stro- ške teh storitev, kar se odrazi tudi na mesečnih položnicah. Če so od- padki razmetani in pomešani, pa bo izvajalec javne službe imel pri svoji dejavnosti višje stroške, upo- rabnik pa višjo položnico. Slovenija, Podravje  Brskanje po smeteh kot odraz revščine in kriminala Slovenska zakonodaja: odnašanje smeti je kaznivo Na ulicah slovenskih mest in vasi smo lahko priča prizorom, ki pri očividcu vzbujajo mešane občutke. Od sočutja do človeka, ki ga je življenjska si nekdo drzne krasti sredi belega dne. Tovrstno ravnanje namreč ni le nezaželeno, pač je brskanje prepovedano, odtujevanje odpadkov pa je Foto: MZ Po premetavnju smeti odpadki pogosto niso več ločeni, ampak storilec razmeče. Slovenija, Podravje  Ljudje svoje ljubljence vse prepogosto izberejo na podlagi videza »Vsak pes je lahko neobvladljiv in nevaren, če z njim Kot nevarnega označijo tistega psa, ki je ugriznil človeka ali žival. Prav tako pa je kot nevaren pes obravnavan tisti, ki ogroža okolico zaradi inštruktorica za vzgojo in prevzgojo psov Tina Potočnik iz Radencev je potrdila, da so psi lahko nevarni in da težave z njihovim napadalnim ali Foto: KG Tina Potočnik je že od zgodnjega otroštva obkrožena z različnimi pasjimi prijatelji. Pred desetimi leti se je začela intenzivneje izobraže- vati na tem področju. Danes se kot pasja psihologinja ponaša s števil- nimi priznanji pasje psihologije. Izvajanje ukrepov po Zakonu o zaščiti žival »Policisti Policijske uprave Maribor so v letu 2019 izvedli skupaj 324 ukrepov po Zakonu o zaščiti živali. Od tega so v 150 primerih kršiteljem izrekli opozorilo, izdali 96 plačilnih nalogov, izdali 69 odločb o prekrških v hitrem postopku, podali tri obdolžilne predloge na sodišče, pristojno za prekrške, ter v šestih primerih podali predlog drugemu prekrškovnemu organu,« je povedala Anita Kovačič Čelofiga iz PU Maribor. Natančnega števila o izvedenih ukrepih in izdanih plačilnih nalogih, izključno zaradi ugriza psov, pa na policiji ne vodijo. Foto: Dreamstime/M24 Kazni kot lokalne posebnosti Kazen, ki lahko doleti fi zično osebo, če brska po odpadkih in jih razmetava, je v MO Murska Sobota kar petkrat višja kot v občini Ormož in MO Celje. Zakaj je pri določanju glob prišlo do takšnih razlik med posameznimi občinami, ni čis- to jasno. Je pa res, da kažejo na državno nesistematičnost tudi na tem področju, saj tako velike razlike ne morejo biti opravičljive z lokalnimi posebnostmi.K o m e n ti ra m o Foto: Sta/M24 »Papir iz zabojnikov po naših opažanjih odnašajo posamezniki, ki ga nato prodajo naprej. Pri tem praviloma ne gre za zmanjševanje socialne stiske posameznika, pač pa za organizirano pridobitno dejavnost,« opozarjajo v podjetju Voka Snaga. Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  8. septembra 2020 11Ljudje in dogodki odpravljanje težave mnogo bolj trdovratno. Bolj kot pasma na vedenje psa vpliva leglo Potočnikova se strinja s tem, da imajo lahko določene pasme naravni obrambni odziv. Nekateri psi so pri tem bolj glasni, drugi se poženejo v beg, tretji pa s telesno držo dajo vedeti, da jim ni lagod- no. »A to še zdaleč ni nevarnost. Bolj kot pasme, bi rekla, da na ve- denje psa vpliva leglo, karakter. Torej v kakšnem psihičnem stanju je psička in kako lastnik legla skrbi za leglo in za psico. Recimo, če mora lastnik legla odstraniti psico, da lahko pogledate mladičke, vam mora zasvetiti alarm,« je opozorila Potočnikova. Dalje pa naj bi na to, kakšen bo pes, bolj vplivala sama vzgoja psa, kjer pa močno odsve- tuje uporabo sile ali prisile. Vse zgodbe žal nimajo srečnega konca Potočnikova je prepričana, da se veliki večini psov da pomagati, tudi tistim, ki so napadalni. Psa je treba spoznati in ugotoviti, zakaj je do napadalnosti sploh prišlo. »V izjemno veliki večini primerov je težava rešljiva. Ali lastnik s psom ne ravna primerno, ali je kuža do- živel travmatično izkušnjo in mu je treba pomagati,« je navedla Po- točnikova. Če pa razloga ni moč odkriti, je reševanje na dolgi rok prevelika uganka in bi pomenila preveliko tveganje. »Eni psički žal nisem uspela pomagati. Lastnica se je name obrnila po tem, ko je že na Razlikovati je treba opozorilne in napadalne ugrize »Pri psih moramo razlikovati opozorilne ugrize od napa- dalnih ugrizov. Opozorilni ugriz bo za sabo pustil prasko, kuža pa bo z njim le opozoril, da ga je blazno strah ali da ga zelo boli. Pes je v tem trenutku v brezizhodnem položaju in se nima kam umakniti. Kuža na ta način izvede zadnji klic v sili in se trudi, da pri tem ne bi koga poškodoval. Povsem druga zgodba pa so psi, ki ugriznejo napadalno. Takrat pa kuža zagrize z vso močjo in zlepa ne izpusti, posledica pa so lahko zelo resne poškodbe. To je treba ločevati, žal pa se vse prepogosto dogaja, da so vsi ugrizi enako obravnavani, kuž- ki pa morajo po nepotrebnem opravljati prevzgojne tečaje v oddaljenih krajih,« je bila prepričana Potočnikova. Foto: M24 V večini primerov inšpektorji izdajajo opozorila V Mariboru v preteklih dveh letih niso zabeležili prekrškovnega postopka zaradi brskanja po smeteh, enako je bilo v Celju in Slovenski Bistrici. Ta pojav kaže tudi na potrebo po vključevanju občanov k reševanju problematike, saj lahko ti z obveščanjem inšpektorjev pomagajo, da se osebe, ki brskajo po odpadkih, ujame pri delu in se jih sankcionira. V večini primerov inšpektorji izdajajo opozorila. Tako so na območju MO Ptuj v letih 2018 in 2019 izrekli skupno 36 opozoril, ormoška inšpektorica pa je v teh dveh letih izdala skupno 18 ustnih opozoril. V Mestni občini Ljubljana so v letu 2018 obravnavali 13 prekrškov, v preteklem letu pa zgolj dva. »Število prekrškov je najbrž povezano tudi z nizko ceno rabljenega papirja, čemur smo priča v zadnjem obdobju,« so še povedali v podjetju Voka Snaga. Papir kot najmikavnejša surovina za prekrškarje Z zbiranjem odpadkov v kon- tejnerjih se ločeno zbirajo tudi su- rovine, ki jih izvajalci javnih služb prodajajo, izkupiček od prodaje pa bi potem morali obračunati pri izstavljanju položnic. To v praksi pomeni, da več surovine, kot je bo uporabnik zbral, več bo lahko izvajalec javne službe „iztržil“, po- sledično pa bi moral biti znesek na položnici nižji. Na območju mestnih občin Lju- bljana, Maribor, Murska Sobota zaznavajo nepravilnosti prav pri odtujevanju papirja. Pojav so ome- nili tudi na MO Ptuj. Poleg tega na območju Murske Sobote opažajo, da domnevni povzročitelji odtu- jujejo iz zbiralnikov tudi rabljena oblačila, drobno električno in ele- ktronsko opremo, delno pa tudi embalažo. Organizirano delovanje nepridipravov Prav pri primeru kraje papirja se je že marsikje izkazalo, so po- samezniki organizirano praznili kontejnerje in nato kupcem papir prodajali. „Po naših izkušnjah je namen tistih, ki brskajo po od- padkih najti in odnesti vrednejše surovine, pri čemer največjo te- žavo predstavlja prav odtujevanje papirja,« so pojasnili na JP Voka Snaga, ki izvaja javno službo na območju MO Ljubljana. S podobnim fenomenom so se pred leti srečevali tudi na območju Slovenske Bistrice, kjer pa se je odtujevanje papirja močno zmanj- šalo. »Da bi takšno početje prepre- čili, so ukinili ekološke otoke, kjer so se zbirali komunalni odpadki. Odkar se je uvedel sistem pobira- nja odpadkov od vrat do vrat, ne zaznavamo težav na tem podro- čju,« je povedal Robert Vrečko iz Medobčinskega inšpektorata in redarstvo občin Slovenska Bistri- ca, Poljčane in Makole. Različne prakse omejevanja brskanja in odtujevanja odpadkov Znano je, da so prekrškarjem bolj prikladni zabojniki ob večsta- novanjskih objektih, posledično je to odklonsko vedenje pogostejše v večjih središčih. Tukaj gre pred- vsem za praktični vidik, saj imajo kontejnerji pri večstanovanjskih objektih večjo prostornino, na drugi strani pa so tudi lažje dosto- pni. Pri omejevanju prekrškarjev se je kot uspešna izkazala strategi- ja ograjevanja zabojnikov. »S pos- tavljanjem ograjenih prostorov z nameščenimi ključavnicami in z zaklepanjem posameznih zabojni- kov se je število prekrškov zaradi brskanja po smeteh v zadnjem letu v primerjavi s preteklimi leti zmanjšalo,« so ocenili na MO Ptuj. dejanje situacija prisilila v iskanje nujnih potrebščin med odpadki, do jeze, da po slovenski zakonodaji kot kaznivo dejanje tudi preganjano. Foto: Dreamstime/M24 Po slovenski zakonodaji se odnašanje odpadkov iz zabojnikov šteje kot kra- ja, kar pomeni, da gre za kaznivo dejanje, ki naj bi ga obravnavala policija. Foto: Dreamstime/m24 »Psi načeloma z nami zelo dobro komunicirajo, le ljudje jih pogosto ne razumejo. Če je pes nemiren, prestrašen, potrebuje svoj prostor, nam bo to dal vedeti. Ko prestopimo njegove meje, nas bo na to opozoril,« pravi Potočni- kova. ne ravnamo prav« svoje neobvladljivosti oziroma kaže napadalno vedenje do človeka. Mlada neobvladljivim vedenjem ne bodo izginile same po sebi. drugih naslovih neuspešno iska- la pomoč. Poskušali smo, vendar ni šlo. Psička je bila napadalna, vendar na zelo neobičajen način. Prepričana sem, da je šlo za težave z njenim zdravjem, enakega mne- nja je bil tudi veterinar. Vendar veterinarska medicina še ni dovolj razvita, da bi težavo lahko diagno- sticirali in jo zdravili. Mislim, da so ravnali prav, ko so se odločili, da jo uspavajo,« je z veliko obžalovanja dejala Potočnikova, ki se še vedno spominja neprespanih noči, ko je bedela, da bi našla rešitev. Predvidene kazni za brskanje in razmetavanje odpadkov po občinah: Občina Višina kazni v evrih MO Ljubljana 400 MO Maribor 300 MO Celje 100 MO Murska Sobota 500 MO Ptuj 400 MO Slovenska Bistrica 400 Ormož 100 Vir: Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 12 Avgust je mesec kihanja za vse tiste, ki se soočajo z alergijo na am- brozijo. Zanje so kihanje, smrkanje, solzenje oči in srbenje le nekateri izmed simptomov, ki jih spremlja- jo sleherni dan na vsakem koraku. Obstaja kopica nasvetov o tem, kako se lahko zaščitimo pred tem cvetnim prahom. Kot prvo se tisti, ki trpijo za to alergijo, v poznem poletnem obdobju naj ne bi gibali v naravi. Stanovanje naj bi zračili v nočnih urah, ko je koncentracija cvetnega prahu nižja, prav tako perila ni dobro sušiti na prostem, saj se cvetni prah oprime tudi ob- lačil. Za ljudi, ki so zelo aktivni in so radi na prostem v naravi, bi to pomenilo popoln preobrat vsako- dnevnega življenja. Alergija je lahko zelo velika nadloga »V preteklosti sem si pomagala z različnimi zdravili, ki sem jih prav zaradi alergije dobila na recept, vendar zelo slabo vplivajo name. Postanem utrujena, kar pomeni, da v službi nisem tako produktiv- na, kot se od mene pričakuje, prav tako trpi družinsko življenje. Table- te še vedno uporabljam, ampak v trenutkih, ko simptomi postanejo nevzdržni,« je povedala naša bral- ka, ki živi na podeželju. Po zdra- vilih naj bi posegla res v skrajnih primerih, sicer pa je spiranje nosu s fi ziološko tekočino opravilo, ki se ga poslužuje večkrat na dan. Ker je stanje vsako leto nevzdržno, sedaj razmišlja o alternativnih zdravlje- njih, ki bi ji lahko pomagala pri so- očanju s to alergijo. »Raziskovala sem že o različnih pristopih, ki naj bi vsaj pomagali blažiti simptome. Zagotovila, da bi neka terapija traj- no zalegla, ni,« je dejala sogovorni- ca. Ob tem pa so vse te terapije, ki se ponujajo kot alternativne oblike zdravljenja, samoplačniške in mar- sikomu nedostopne. 500 evrov težka kazen ne prepriča vsakogar NIJZ vsako leto posebej obveš- ča javnost o vrhuncu sezone, ko so koncentracije cvetnega prahu ambrozije v zraku srednje visoke in visoke. Do tega pojava pravilo- ma pride v drugi polovici avgusta, zato se zdi neverjetno, da je v za- četku septembra še vedno moč najti strnišča, bankine ob cestah in obrežja rek ali jezer, ki so polna ambrozije v razcvetu. Vsem imetni- kom zemljišč, na katerih raste am- brozija, sicer grozi denarna kazen. Giblje se med 500 do 1.500 evri, kar gotovo ni malo za povprečno slo- vensko denarnico. Zakaj je torej ob koncu avgusta moč najti površine, na katerih se ambrozija bohoti, pa je vprašanje, ki se dotika dela In- špekcije za varno hrano, veterinar- stvo in varstvo rastlin. Prav to stanje pa je našo bralko spodbudilo, da se je obrnila na nas. »Meni osebno zagrožena kazen na papirju nič ne koristi. Ne vem, ali kmetom in vzdrževalcem jav- nih površin ni mar, ali celo komu privoščijo, da se mu življenje za mesec dni obrne na glavo?« se je vprašala bralka. »Prepričana sem, da če bi vsaj enkrat v življenju iz- kusili te simptome, da bi v prvem delu avgusta polja vsaj ‚zmulčali‘ in dosledneje kosili bankine, kjer je moč najti nadležno in alergeno ambrozijo.« Štiri merilne naprave za alergeni cvetni prah Alergenemu cvetnemu prahu v zraku sledi skupina za aeriobiolo- gijo Nacionalnega laboratorija za zdravje. Pri svojem delu si poma- gajo z meritvami, ki jim sledijo na štirih merilnih postajah. »Slovenija je z merilnimi postajami slabo po- krita,« je priznala Maja Kostanjšek iz Nacionalnega laboratorija za zdravje. Glede na izvedene meri- tve, naj bi obremenjenost zraka s tem cvetnim prahom izstopala na območju Lendave in Brežiške kotli- ne, na območju Izole, Ljubljane in Maribora pa so zabeležili tudi do desetkrat nižjo obremenitev. torek  8. septembra 2020Okolje12 Lahko se zgodi, da boste zaradi ambrozije kihali vse do oktobra »V letošnjem letu so bile najvišje obremenitve zraka v zadnjem tednu avgusta, prekinil jih je obilen dež. Trenutno smo v obdobju nadaljevanja sezone z visokimi obremenitvami, predvidevamo, da bodo obremenitve dovolj visoke, da poslabšajo alergijsko bolezen v lepem in toplem vremenu do sredine septembra, v močno obremenjenih predelih do oktobra,« je povedala Maja Kostanjšek iz Nacionalnega laboratorija za zdravje. Spodnje Podravje  Alergena in invazivna ambrozija se nezadržno širi Marsikateri obdelovalec njiv se dela Francoza »Takemu kmetu privoščim, da bi vsaj eno sezono sam imel alergijo,« je poudarila ogorčena bralka našega časopisa, ki se z alergijo na cvetni prah ambrozije srečuje že več kot 15 let. Naveličana je, da mora vsako leto vsaj mesec dni trpeti simptome alergije. Še posebej je razočarana nad dejstvom, da je v Sloveniji za- konodaja na tem področju jasna, v praksi pa pomeni bore malo. »Če so polja polna ambrozije, je jasno, da nekdo ne opravlja svojega dela tako, kot bi ga moral.« Foto: KG Na Ministrstvu za kmetijstvo ocenjujejo, da se stanje iz leta v leto izboljšuje. A fotografi ja priča o podobi, ki je ne gre prezreti. Celotno polje je preraščeno z ambrozijo. Polje je sredi vasi v eni izmed občin Spodnjega Podravja, in to ob glavni cesti. Žal ne gre za osamljeni primer. Podravski kmetje niti še niso prejeli odškodnine za izpad pridel- ka po lanskih neurjih, saj vladi še ni uspelo sprejeti odloka o fi nančni pomoči, ko jih je že udarila nova, še večja nesreča. Svoje pridelke namreč lahko zavarujejo proti toči, proti vetru pa ne. Po ocenah, ki jih je upoštevajoč povprečne pridelke in njihove prodajne cene iz kalkula- cij Kmetijskega inštituta Slovenije naredila komisija v sestavi pred- stavnikov ptujskega kmetijsko gozdarskega zavoda in kmetijske- ga ministrstva, je zadnje neurje na območju KGZS Zavod Ptuj, kot je razvidno tudi iz tabele, na skupaj 999 hektarjih povzročilo škodo v višini slabih 2,7 milijona evrov. Po besedah direktorja Andreja Reberniška gre za škodo velikih razsežnosti, zato pričakujejo po- moč države in predlagajo pripravo interventnega zakona za pomoč najbolj prizadetim. Na območju izpostave Ptuj se je rušilni nevihtni piš ali downburst v kombinaciji s kot jajce veliko točo najbolj znesel nad Halozami in delom Ptujskega polja, in sicer v občinah Žetale, Majšperk, Podleh- nik, Videm pri Ptuju, Gorišnica in Markovci. Pridelki na 212 hektarjih obdelovalnih površin so poško- dovani do 40 odstotkov, od tega koruza na 100 hektarjih, vrtnine na prostem na petih, vinogradi na 50, hmelj na sedmih, ostale krmne rastline pa na 50 hektarjih. Skupna ocenjena škoda znaša 400.000 evrov. Na Ormoškem oklestilo več kot 700 hektarjev Z izjemo občine Makole oziro- ma natančneje naselij Stari Grad in Dežno pri Makolah, je neurje obdelovalnim površinam z obmo- čne izpostave Slovenska Bistrica prizaneslo. Skupno je v Makolah prizadetih 69 hektarjev kmetijskih površin, na katerih so pridelki veči- noma do 40-odstotno poškodova- ni, in sicer največ koruza na kar 50 hektarjih, devet hektarjev vrtnin na prostem, vinogradov in sadov- njakov pa je tako rekoč povsem uničenih. Skupna škoda je ovred- notena na dobrih 102.000 evrov. Najhuje se je narava tokrat znesla na Ormoškem, tudi seznam najbolj prizadetih naselij je dolg: Podgorci, Cvetkovci, Trgovišče, Ve- lika Nedelja, Mihovci pri Ormožu, Strmec, Šardinje, Lešnica, Lešniški Vrh, Dobrava, Litmerk, Ivanjkovci, Mihalovci, Libanja, Strezetina, Tr- stenik, Veliki Brebrovnik, Pavlovski Vrh, Svetinje, Jeruzalem, Miklavž pri Ormožu, Vuzmetinci, Hermanci, Kog in Gomila pri Kogu. Posledice neurja s točo na kmetijskih površi- nah v skupni velikosti 718 hektarjev so tam povzročile ogromno škodo, in sicer od hude poškodovanosti rastlin do popolnega uničenja posevkov in nasadov. Poškodo- vanost poljščin in vrtnin na pros- tem je po prvih ocenah od 40- do 100-odstotna, najbolj prizadete so koruza, zelje, paprika, fi žol, sola- ta, korenček, rdeča pesa, hren in radič. Srednje ali povsem uničenih je tudi 550 hektarjev vinogradov in 30 hektarjev sadovnjakov. Ocenje- valci so celotno škodo na območju ormoške izpostave KGZS Zavod Ptuj ovrednotili na slabih 2,2 mili- jona evrov. Spodnje Podravje  Ocena posledic neurja s točo na kmetijskih pridelkih Kmetje oškodovani za 2,7 milijona evrov 30. avgust se bo zapisal kot črni dan za Spodnje Podravje. Kratkotrajnemu, a močnemu dežju so se pridružili orkanski sunki vetra in gosta toča; združeni so rušili vse pred seboj, saj so odkrivali strehe, podirali drevesa in ponekod v celoti uničili letošnji pridelek. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ Stopnja poškodovanosti v odstotkih po hektarju kmetijskih površin in ocenjena škoda po posameznih izpostavah KGZS Zavod Ptuj Izpostava Škoda do 40 %/ha Škoda od 40-100 %/ha Ha skupaj Ocenjena škoda (v evrih) Ptuj 212 / 212 400.000 Slov. Bistrica 60 9 69 102.065 Ormož 165 553 718 2.192.903 Skupaj 437 562 999 2.694.968 Vir: KGZS Zavod Ptuj Letos še niso bili uvedeni prekrškovni postopki Fitosanitarni inšpektorji, ki so pristojni za ugotavljanje, kje se ambrozija razrašča in za sankcioniranje vseh tistih, ki te rastline na svojih zemljiščih ne zatirajo, se pri vprašanju ambrozije zanašajo predvsem na prijave. „Zaradi številnih prijav inšpektorji predvsem obravnavajo prijave o sumu navzočnosti te rastline in prijave o neizvajanju ukrepov,“ so pojasnili na ministrstvu. Letos so zabeležili 84 takih prijav, v 67 primerih so am- brozijo tudi potrdili. „Inšpektorji so izrekli 59 opozoril. V nekaterih primerih so imetniki ambrozijo odstranili že v času inšpektorjevega pregleda,“ so povedali na pristojnem ministrstvu. Opomina ali kazni zaradi ambrozije letos še nihče ni pre- jel. Iz ministrstva so nam posredovali podatke, da so v pre- teklem letu izrekli le sedem sankcij, torej skupno sedem kaz- ni ali opominov. Foto: KG Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 13 Kristjan Čeh je na izjemno močnem atletskem mitingu v Chorzowu na Poljskem zasedel drugo mesto v metu diska z novim izvrstnim metom 66,16 m. Pred njim je bil le Šved Daniel Stahl, aktualni svetovni prvak (67,28 m), za njim pa tretji evropski prvak iz Litve Andrius Gudžius (64,45 m). Član Atletskega kluba Ptuj Kri- stjan Čeh, lanski evropski prvak do 23 let, je v prvi in drugi seriji ostal brez izida. V tretji se je s 66,16 m povzpel na drugo mesto. Pred njim je bil le Stahl, 66,54 m je vrgel v uvodni seriji, po neveljavnem dru- gem poskusu pa v tretjem 67,01 m. Gudžius je v peti seriji vrgel 64,45 m in se zelo približal Čehu, več tokrat ni zmogel. Stahl je prav v zadnjem poskusu dosegel daljavo tekme (67,28 m). V prid kakovosti mitinga govori dejstvo, da je v teku na 100 m zma- gala Nizozemka Dafne Schippers (11,29), dvakratna svetovna prvaki- nja in aktualna olimpijska podprva- kinja, ki je na evropskih prvenstvih osvojila osem odličij, od tega štiri zlata. Nemec Johannes Vetter je v metu kopja s 97,76 m dosegel dru- gi najboljši izid vseh časov, doslej je kopje dlje vrgel le Čeh Jan Železny (98,48 leta 1996). Na Poljskem so nastopile tudi tri Slovenke: Maja Mihalinec je bila peta v teku na 100 m (11,61), Lia Apostolovski šesta v skoku v viši- no (1,85 m), Anita Horvat pa sed- ma v teku na 400 m (52,94). STA Rokomet Pomembna uvodna zmaga Ormožanov Stran 14 Futsal Izjemen preobrat Ptuja, smola Tomaža Stran 14 Morokros Gajser razočaran, v sredo si želi več Stran 15 Nogomet Bistrica še naprej 100 %, hat-trick Vajde Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si »Morda Stahla premagam naslednje leto« »Po sredinem spodrsljaju na mitingu v Novem mestu tokrat na Poljskem nisem pričakoval kakšnega odmevnega izida. Vseeno mi je uspel zelo dober met, zato sem zelo zadovoljen. Oteževalna okoliščina je bila ta, da je bil krog za izmet moker in je drselo. Po dveh neveljavnih preizkusih sem se nato ujel in v tretje mi je uspelo doseči odlično daljavo,« je po tekmovanju dejal Čeh. O tekmecih je dejal: »Gudžiusa nisem videl kot kakšno grožnjo, saj zaradi nedavne manjše poškodbe ni metal na polno. Tudi sicer tekmujem sam s samo, ne toliko s tekmeci. V zaključku sem upal, da bi celo zmagal, a sem prehiteval mete, nisem jih pravilno zaključeval. Doslej sem premagal skoraj vse tekmece s svetovnega vrha, ostal je še Stahl, mogoče ga uženem naslednje leto.« Atletika  Miting na Poljskem Čeh pred evropskim prvakom, zaostal le za svetovnim Kristjan Čeh (AK Ptuj) je imel na Poljskem naslednjo serijo metov: prestop, prestop, 66,16, 60,98, 61,06 in 60,85 metra. Vitanest Bilje – Drava Ptuj 3:2 (2:2) STRELCI: 1:0 Štrukelj (8.), 1:1 Kahrimanović (9.), 1:2 Dodlek (16.), 2:2 Tavčar (36.), 3:2 Breganti (93.). VITANEST BILJE: Lipičar, Tavčar, Batič, Šturm (od 87. Koron), Štru- kelj (od 68. Basholli), Doplihar (od 65. Pušnar), Slavec, Marc, Žižmond (od 65. Humar), Breganti, Perko. Trener: Marin Mikac. DRAVA PTUJ: Milić, Kryeziu, Gassmann, Lukić-Grančić, Piras, Nelson, A. Rogina, Ninkovic Quin- tana (od 57. Martinčević), Kahri- manović (od 81. Turković), Marcius (od 57. Montie), Dodlek (od 72. S. Rogina). Trener: Viktor Trenevski. Nogometaši Drave tudi po petih odigranih tekmah v novi sezoni 2. lige ostajajo pri treh osvojenih točkah. Na Primorsko so se po dobro odigrani pokalni tekmi z Dravogradom odpravili s pozitivnimi pričakovanji, a so se jim ta podrla dobesedno v zadnji sekundi tekme, ko bi lahko bili na svoj račun vpisali vsaj točko – na koncu je niso … V ekipo Drave se je po odslu- ženi kazni vrnil Nelson, začel je v prvi postavi. Tekma se je začela na »turbo pogon«, tako da je že po 16 minutah na semaforju pi- salo 1:2. Domačine je po zmedi v kazenskem prostoru v vodstvo popeljal Jan Štrukelj (igral je tudi že za Gorico), a so gostje odgovo- rili z ekspresnim izenačenjem že v naslednjem napadu – v polno je po lepi akciji na desni strani in podaji v sredino zadel Amir Kahrimano- Drava bo v naslednjem krogu v soboto, 12. 9., na igrišču v Zavrču gostila Šmartno. JM vić – 1:1. Tudi na naslednji zadetek v Bilju ni bilo treba čakati dolgo, le sedem minut kasneje je namreč za vodstvo gostov 1:2 poskrbel Sven Dodlek – tokrat je akcija potekala na levi strani. 25-letni igralec zve- zne vrste je že na zadnjih tekmah kazal dobre predstave, tokrat je to kronal še z golom. V teh trenutkih so bili dravaši tudi blizu povišanja vodstva, a je domači vratar v nekaj primerih odlično reagiral in svojo ekipo obdržal v igri. Dravaši pa na odmor vseeno niso odšli z rezultatsko prednostjo, za to je v 36. minuti z izenačujočim zadetkom poskrbel mladi Aljaž Tavčar. Igralec iz Bilj je po podaji iz prostega strela izkoristil neodloč- nost obrambe Drave in žogo z gla- vo potisnil mimo Miliča v mrežo. Drugi del je bil glede priložnos- ti gostov siromašnejši, več so jih v statistiko vpisali domačini. Ti so si z zadnjimi zmagami pridobili samozavest, tudi igralska zased- ba deluje kompaktno, tako da so bili modri na težkih preizkušnjah. Kljub temu so predvsem zaradi obrambe vratarja Miliča zdržali na- lete domačinov vse do končnice, morda so bili po prekršku doma- činov v kazenskem prostoru v 75. minuti oškodovani tudi za najstrož- jo kazen. Prava drama pa se je v Biljah odvila v samem zaključku tekme, ko so se gledalci že počasi začeli odpravljati iz stadiona. Takrat je protinapad domače ekipe zaključil šele 18-letni Thomas Breganti, ki se je najbolje znašel med tremi igralci v modrih dresih in žogo s strelom po tleh poslal za hrbet vratarja Aneja Miliča – 3:2. Domačini so se zmage prešerno veselili v družbi najzvestejših navijačev, ki so jih glasno podpirali skozi celotno tekmo. Za Bilje je to bila že četrta zapo- redna zmaga v sezoni, čeprav so imeli na začetku izjemno težak raz- pored: po uvodnem porazu s Kal- cerjem so po vrsti premagali oba lanskoletna prvoligaša (Rudar in Triglav), nato pa še Brda in Dravo. To jim po petih krogih prinaša celo vodstvo na lestvici. Nogomet  2. SNL, 5. krog Odločil gol v zadnji sekundi tekme … Neporaženi ekipi Nafte in Krke zdrsnili z vrha Vrh lestvice 2. lige je skrojil derbi v Novem mestu, kjer sta se ekipi Krke in Nafte razšli z remijem. Obe ekipi sta tako ohranili status neporaženih, a sta vseeno morali zapustiti vrh. Za goste je znova zadel Nermin Haljeta, ki se je takoj izkazal za dober nakup Prekmurcev. Delitev točk na derbiju sta za skok na vrh izkoristili ekipi iz Rado- melj in Bilj. Primorci so dosegli če- trto, ekipa iz osrednje Slovenije pa tretjo zaporedno zmago. Kalcerju do popolnega izkupička manjkajo le tri točke iz domačega poraza s Šmartnim. Še naprej pa zmagovitega rit- ma ne uspe ujeti lanskima prvoli- gašema. Triglav je tokrat izgubil v Brežicah, veliko pa je k temu pripomogla zgodnja izključitev Hr- vata Petra Dodiga, ki je pred pres- topom k Triglavu igral prav za Bre- žice. Kljub temu so se varovanci Damjana Gajserja uspešno branili do zaključka tekme, ko je za prvo domačo zmago v sezoni poskrbel branilec Blaž Urh. Poraz Rudarja proti Dobu ne spada več v rubriko presenečenj … Fužinar je gostil Krško (trener Iztok Kapušin) in se hitro znašel v zaostanku. Za izenačenje je poskr- bel Filip Jauk (posoja iz Aluminija), a so v zaključku gostje znova uda- rili: zmagoviti gol je dosegel Hrvat Martin Vrdoljak, ki je v igro vstopil le minuto pred tem … Prve zmage v sezoni so se vese- lili pri ekipi Brd, ki je med tednom zamenjala trenerja: Vlada Badžima je zamenjal Amir Botonjić. Bel- tinčani so odpor Ajdovcev strli v drugem delu, ko so zabili vseh pet zadetkov. REZULTATI 5. KROGA: Vitanest Bilje – Drava Ptuj 3:2 (2:2); Krka – Nafta 1903 1:1 (0:0); strel- ca: 0:1 Haljeta (65.), 1:1 Vešner Tičić (79.); Fužinar Vzajemci – Krško 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Glavaš (8.), 1:1 Jauk (45.), 1:2 Vrdoljak (89.); Beltinci Klima Tratnjek – Pri- morje eMundia 5:1 (0:1); strelci: 0:1 Džuzdanović (18., z 11 m), 1:1 Mörec (48., z 11 m), 2:1 Verunica (56.), 3:1 Mauko (62.), 4:1 Mauko (71.), 5:1 Pihler (89.); Roltek Dob – Rudar Velenje 3:1 (3:1); strelci: 1:0 Petrovič (4.), 1:1 Jovanović (13.), 2:1 Šipek (24., z 11 m), 3:1 Račić (29.). Rdeči karton: Ovsenek (89., Rudar); Brežice Terme Čatež – Triglav Kranj 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Urh (88.). Rdeči karton: Dodig (22., Triglav); Jadran Dekani – Kalcer Ra- domlje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Pišek (80., z 11 m). Rdeči karton: Perha- vec (57., Jadran); Šmartno 1928 – Brda 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Radovanović (7.), 1:1 Frelih (24.), 1:2 Džumhur (79.). 1. KALCER RADOMLJE 5 4 0 1 11:3 12 2. VITANEST BILJE 5 4 0 1 9:7 12 3. KRKA 5 3 2 0 12:4 11 4. NAFTA 1903 5 3 2 0 10:3 11 5. ROLTEK DOB 5 3 0 2 14:9 9 6. FUŽINAR VZAJEMCI 5 2 2 1 12:6 8 7. PRIMORJE EMUNDIA 5 2 1 2 6:8 7 8. KRŠKO 5 2 1 2 5:7 7 9. BREŽICE ČATEŽ 5 2 1 2 4:7 7 10. BELTINCI TRATNJEK 5 2 0 3 10:9 6 11. TRIGLAV KRANJ 5 2 0 3 5:5 6 12. JADRAN DEKANI 5 1 2 2 6:5 5 13. RUDAR VELENJE 5 1 1 3 6:9 4 14. DRAVA PTUJ 5 1 0 4 7:12 3 15. ŠMARTNO 1928 5 1 0 4 3:12 3 16. BRDA 5 1 0 4 2:16 3 Foto: Črtomir Goznik Anej Milič (Drava) Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 14 Jeruzalem – Dobova 28:26 (15:14) JERUZALEM: Balent (3 obram- be), Zemljič (10 obramb); Bogadi 3, Šoštarič, Čudič 5, Žuran 1, T. Hebar 11 (4), Šulek, Kocbek 4, Mu- nda, Kosi 3, Krabonja 1, Mesarić, Krasnič, Ciglar, Škrinjar- Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 9/4: Dobova 2/2. IZKLJUČITVE: Je- ruzalem 14: Dobova 8 minut. IGRA- LEC TEKME: Tinček Hebar (Jeruza- lem Ormož). Ormožani so sezono 2020/21 odprli s pomembno zmago proti zmeraj neugodni ekipi Dobove. »Že iz preteklosti vemo, da nam igra Dobove ne ugaja. Tudi tokrat smo morali dati vse od sebe, da smo jih ugnali. Odlično smo odprli tekmo in mislim, da je to bil ključ do zmage,« je uvodoma povedal trener Saša Prapotnik. Jeruzalemčki so odlično pričeli tekmo in v 10. minuti povedli za štiri gole (5:1). Obramba je bila odlična in igralci Dobove so težko prihajali do zaključnih metov. V 13. minuti je prednost Ormožanov že narasla na +5 (7:2), a se je Dobova Ptuj – Krka 27:34 (15:16) PTUJ: Tripkovič, Krasnič 5, Man- dl, Orešek, Planinc, Cvetko, Varga, Zajšek, Bedrač 8, Puž 3, Rozman, Irgolič, Trunk, Kolenko 7, Kreft 3, Luknjar 1. Trener: Matej Bračič. SEDEMMEMTROVKE: Ptuj 4/5, Krka 4/6. IZKLJUČITVE: Ptuj 8 mi- nut, Krka 14 minut Mlada ptujska ženska vrsta je na otvoritveni tekmi nove sezone proti Krki nudila dober odpor. Go- stje iz Novega mesta so pred sezo- no pomladile svojo ekipo, a so bile pred tekmo vseeno v vlogi izrazitih favoritinj. Ta status so potrdile v drugem polčasu, ko so si priigrale odločilno prednost. Krka je uvodni obračun sezone začela sila resno, posledica je bila njihova prednost treh zadetkov (2:5, 3:6, 4:7). Ptujčanke so potre- bovale nekaj minut, da so se umi- rile, zbrale in so začele igrati po navodilih trenerja Mateja Bračiča. Bivši odličen igralec je ves čas tek- me spodbujaj svojo mlado ekipo, ki je imela v prvem polčasu slaba in odlična obdobja. Po zaostanku je do izenačenja prišla v 28. minu- ti (14:14), ko je iz sedemmetrovke Hiša daril Ptuj – Siliko 4:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Janež (11.), 0:2 Mu- ratagić (14.), 1:2 Bukovec (21.), 1:3 Končan (27.), 2:3 Gašparič (30.), 3:3 Pihler (32.), 4:3 Ručna (39.). HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf, Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan- čič, Klinc, Pihler, Fleten, Lah, Buko- vec, Gajser, Tkalčič, Pauko. Trener: Robert Grdović. RDEČI KARTON: Jandrič (38., Siliko). Uvodna tekma sezone je bila za ekipo Hiša daril Ptuj precejšnja neznanka, saj so precej spre- menili ekipo, nov je tudi trener. Podoba v prvem polčasu zato razumljivo še ni bila želena, v na- daljevanju pa je ptujska vrsta pri- kazala veliko več, dovolj celo za odmevno zmago! Gostje z Vrhnike so odigrali izje- mnih prvih 20 minut, ob doseženih golih Žana Janeža in Alana Murata- gića so imeli še kopico priložnosti. Domačine je v igri s svojimi obram- bami držal le Kevin Caf. »V prvem polčasu smo bili res dobri, nismo dopustili veliko domačinom,« je po tekmi dejal trener Silika Milivoje Si- meunović, ki je v svoji igralski kari- eri kar 60-krat oblekel dres sloven- ske reprezentance. »To je bilo mor- da celo najboljših 20 minut, ki smo jih kot ekipa odigrali, še posebej v obrambi,« je še dodaten superlativ predstavi svoje ekipe izrekel kape- tan gostov Aljaž Končan. Drugi polčas se je za domačo ekipo začel na najboljši možni na- čin: z golom v 13. sekundi je zaosta- nek znižal Jeremy Bukovec – 1:2. To je situacijo na igrišču v trenutku povsem spremenilo: domačini so takoj začutili priložnost za preo- brat, gostje pa so se znašli pod takojšnjim pritiskom. Aljaž Končan je sicer goste še enkrat popeljal v otipljivejše vodstvo (1:3), a tudi to ni ustavilo naleta domačinov. Mi- tja Gašparič in Thomas Pihler sta v razmiku dveh minut izid postavila na začetno izhodišče (3:3). V nadaljevanju se je tehtnica počasi nagibala na domačo stran, dokončno pa jo je v to smer pre- tehtal drugi rumeni karton Nikola Jandriča v 38. minuti. Domačini so imeli posledično dve minuti igralca več na igrišču, kar so s potrpežljivo igro pretvorili v zmagoviti zadetek, z natančnim strelom je v polno za- del Borut Ručna – 4:3. Gostje so poskušali z igro z igral- cem več v polju (to so sicer uspeš- no počeli velik del tekme), a so se Ptujčani s srčno igro uspešno ub- ranili. Izjemno vzpodbudna zmaga za ptujsko ekipo, sploh zaradi izja- ve trenerja Grdoviča, da so trenu- tno zaradi kratkih priprav šele na kakšnih 50 % pripravljenosti … Robert Grdović, trener FC Hiša daril Ptuj: »To je bila tekma preo- bratov. Začeli smo preveč previ- dno, nismo natančno poznali moči ekipe Siliko. Pri zaostanku ob pol- času nismo imeli več česa izgubiti, zato smo morali nujno povečati agresivnost na igralcu z žogo. To nam je uspelo, moji igralci so v dru- gem polčasu pokazali pravi karak- ter, na koncu pa tudi kvaliteto, da so se lahko enakovredno borili z ekipo s takšno tradicijo, kot jo ima Siliko.« Milivoje Simeunović, trener Sil- ka: »V drugem delu nas praktično ni bilo na igrišču. Začelo se je s pre- jetim golom v 13. sekundi in kljub borbi nam tega voza, ki je začel drveti nazaj, ni uspelo ustaviti. Na koncu smo ostali še brez igralca, kar so domačini izkoristili za zma- go. Ta je zaslužena, čestitam jim za osvojene tri točke.« Thomas Pihler, kapetan FC Ptuj: »Prvi polčas je bil za pozabo, nato pa smo se ob polčasu zbrali. Nada- ljevanje je bilo odlično, izkoriščali smo svoje priložnosti, kar nas je na koncu pripeljalo do zaslužene zmage. Bili smo že na dnu, pa smo se pobrali – to so najslajše zmage. Na koncu je bil za popoln preobrat odločilen rdeči karton gostujočega igralca.« Bronx Škofi je – Tomaž Šic bar 3:2 (0:0) STRELCI: 1:0 Cupin (26.), 2:0 Đu- rić (28.), 2:1 U. Senekovič (31.), 2:2 Klemenčič (33.), 3:2 Kolar (40.). TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Prijol; Klanjšek, Marot, U. Goričan, Pla- huta, M. Senekovič, Klemenčič, Vindiš, Miklašič, U. Senekovič. Tre- ner: Matej Gajser. Petelini iz Tomaža so uvodno tekmo sezone odigrali na Primor- skem, pri dolgoletnem prvoligašu iz Škofi j. Četa trenerja Mateja Gaj- serja se je pred zadnjo četrtino tek- me znašla v nezavidljivem položa- ju, saj je zaostajala za dva zadetka, kar pa je uspela izničiti z goloma Urbana Senekoviča in Bojana Kle- menčiča. V končnico sta ekipi tako vstopi- li poravnani, remi je bil na dosegu roke. S tem pa se domačini niso strinjali, z golom kapetana Boruta Kolarja so v zadnji minuti postavili končni izid tekme – 3:2. Jože Mohorič vrnila v igro in do odmora znižala zaostanek na -1 (15:14). »Tudi moje mnenje je, da je od- ločitev o zmagovalcu padla v 1. polčasu. Tega smo odigrali zares slabo in le vratarju Lebnu se lahko zahvalimo, da smo na odmor odšli z le golom zaostanka,« je povedal trener Dobove Benjamin Teraš. Takoj na začetku 2. polčasa je gostom uspelo izid izenačiti (15:15), nato pa so gostitelji znova prevzeli vajeti igre v svoje roke in povedli za štiri (24:20). »Kar nekaj priložnosti smo imeli, da nasprot- niku uidemo na varno razdaljo, a smo samo za 25. zadetek potrebo- vali kar pet napadov. Ko nam ga je uspelo doseči, nam je le steklo in zmaga je zasluženo ostala doma,« zadela Nika Bedrač. Slednja je bila z osmimi zadetki, ob Minei Kolen- ko s sedmimi in Alji Poloni Krasnič s petimi, najboljša strelka domače vrste, medtem ko sta pri gostjah izstopali Živa Čopi (10) in Ana Albi- na (9). Ob dogajanju na parketu špor- tne dvorane Ljudski vrt je gledalce »vznemiril« v sredini prvega pol- časa še en dogodek, saj sta prišli v kontrolo tekme in gledalcev inšpektorici, ki sta preverili, ali se tekma igra po pravilih NIJZ in ali gledalci nosijo zaščitne maske. Inšpektorici nista ugotovili nepra- vilnosti, tako da se je lahko tekma nemoteno nadaljevala. V drugem polčasu so gostje ak- tivneje zaigrale v obrambi, nekaj strelov je zaustavila njihova vra- tarka, temu pa so sledili številni je povedal igralec tekme Tinček Hebar, kateri je v 1. polčasu dose- gel štiri, v 2. polčasu pa kar sedem zadetkov! V golu Vinarjev je blestel 18-le- tni kadetski reprezentant Aleš Zemljič, ki je vstopil v igro v 23. minuti in do konca tekme zbral 10 obramb. Na drugi strani je vratar Tilen Leben prav tako briljiral in že do odmora zbral kar 8 obramb, na koncu 12. S serijo 0:3 se je Dobova Vinar- jem v končnici približala le na gol zaostanka (24:23), a je izkušenim Ormožanom le uspelo zadržati prednost do konca tekme. »Zelo smo zadovoljni, da smo sezono odprli z zmago. Kar veliko breme smo nosili na hrbtih, saj je prvo domačo tekmo pač bilo potreb- no dobiti. Čestitam soigralcem in predvsem Tinčeku Hebarju ter Alešu Zemljiču, ki sta kljub rosnim letom dokazala, da bi to lahko bila njuna sezona. Še vedno ver- jamem, da imamo ekipo za visoko uvrstitev,« je zaključil kapetan Bojan Čudič. V 2. krogu Jeruzalemčke čaka gostovanje v Trebnjem pri Trimu. Uroš Krstič zadetki iz protinapadov. Najbolj »kritično« obdobje za Ptujčanke je bilo okoli 36. minute, ko so imele igralko več na igrišču, a tega niso izkoristile, ampak je Krka doseg- la nekaj zaporednih zadetkov (19:23). Tu se je tekma odločila, Do- lenjke so ta nalet izkoristile za po- beg na +7 (21:28). Do konca tekme so se ptujske rokometašice borile »na polno«, a so izkušenejše gostje odbile vse njihove napade. Po koncu tekme sta obe ekipi za prikazano dobili aplavz gledalcev. Izpostaviti velja, da je bila tekma proti Krki za nekatere ptujske igral- ke prva članska tekma v prvi ligi. Test so dobro opravile … Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj: »Ker pred prvenstvom nismo odi- grali pravih težkih prijateljskih te- kem, je bil to za nas prvi resen test. Mislim, da smo ga opravili dobro, predvsem v prvem polčasu. Gostje so si v nadaljevanju hitro priigrale varno prednost, a ne glede na to so se moje igralke ves čas borile in so se poizkušale rezultatsko vrniti v igro. S startom sem ne glede na poraz lahko zadovoljen, saj smo na čase pokazali kakovostno igro.« David Breznik torek  8. septembra 2020Šport14 Rokomet  NLB liga (m), 1. krog Pomembna uvodna zmaga Rokomet  1. A SRL (ž), 1. krog Dober odpor proti močni Krki Futsal  1. SFL, 1. krog Izjemen preobrat Ptuja, smola Tomaža NLB liga REZULTATI 1. KROGA: Jeruzalem Ormož – Dobova 28:26 (15:14), Tri- mo Trebnje – Koper 25:24 (13:14), Celje Pivovarna Laško – Grosist Slovan 38:25 (23:11), Riko Ribnica – Urbanscape Loka 29:24 (14:12), Krka – Slovenj Gradec 2011 23:27 (16:15), Gorenje Velenje – Ljubljana 30:18 (14:11), Butan plin Izola – Ma- ribor Branik 25:31 (12:16). Foto: Črtomir Goznik Ormožani so strli odpor žilavih tekmecev iz Dobove. Tinček Hebar (z žogo) je dosegel kar 11 zadetkov. Foto: Črtomir Goznik Dekleta ŽRK Ptuj so držala stik z gostjami do 36. minute, ko je bil rezultat nazadnje izenačen (19:19). Foto: Črtomir Goznik Igralci FC Hiša daril Ptuj (v belih dresih) so v drugem polčasu tek- me uvodnega kroga izvedli izjemen preobrat. 1. A SRL (ž) REZULTATI 1. KROGA: Krim Mer- cator – Izola 43:20 (21:9), Ptuj – Krka 27:34 (15:16), Z'dežele – Litija 27:25 (12:11), Mlinotest Ajdovščina – Zagorje 37:26 (16:11). Tekma Ze- lene doline Žalec – Ž.U.R.D. Koper je bila odpovedana zaradi bolezni v koprski ekipi. 1. SFL REZULTATI 1. KROGA: Oplast Kobarid – Dobovec 1:5 (1:2), Liti- ja – Dobrepolje 6:1 (3:0), Sevnica – Mlinše 0:2 (0:2), Hiša daril Ptuj – Siliko 4:3 (0:2), Bronx Škofi je – To- maž 3:2 (0:0). Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 15 3. SNL – vzhod REZULTATI 3. KROGA: Dobrov- ce – Podvinci 0:7 (0:4), Kety Emmi Bistrica – Videm 1:3 (1:0), Rogaška – Cirkulane 1:0 (0:0), Šmarje – Ko- roška Dravograd 1:0 (0:0), Zreče – Šampion 1:0 (1:0), Korotan Prevalje – Dravinja 2:3 (2:1). 1. KETY E. BISTRICA 3 3 0 0 10:3 9 2. CIRKULANE 3 2 0 1 6:1 6 3. ROGAŠKA 3 2 0 1 6:3 6 4. KOR. DRAVOGRAD 3 2 0 1 5:2 6 5. DRAVINJA 3 2 0 1 7:7 6 6. ZREČE 3 2 0 1 5:6 6 7. PODVINCI 3 1 0 2 10:7 3 8. KOROTAN PREVALJE 3 1 0 2 4:5 3 9. ŠMARJE 3 1 0 2 7:9 3 10.. VIDEM 3 1 0 2 6:8 3 11. ŠAMPION 3 1 0 2 5:8 3 12. DOBROVCE 3 0 0 3 0:12 0 Dobrovce – Podvinci 0:7 (0:4) STRELCI: 0:1 Lah (15, z 11 m), 0:2 Bajraj (26.), 0:3 Ziko Zajko (33.), 0:4 Vajda (40.), 0:5 Vajda (48.), 0:6 Vaj- da (59.), 0:7 Šegula (76.). PODVINCI: Cajnko, Kuserbanj (0d 46. Šegula), Lah, Svenšek, Vaj- da, Svenšek, Gojkošek, Koren (od 76. Zamuda Horvat), Ziko Zajko (od 54. Marušič), Bajraj, Oman (od 46. Orovič). Trener: Aleš Čeh. RDEČI KARTON: Lubej (14., Do- brovce) Do prve zmage v sezoni so tokrat prišli Podvinčani, jezo po dveh uvodnih porazih so stresli v Dobrovcah. Tekmi je smer že v 14. minuti določil domači kapetan Rok Lubej, ki je z roko posredoval na golovi črti in prejel rdeči karton. Iz 11-metrovke je Branko Lah svojo ekipo popeljal v vodstvo. »Ta dogodek je nedvomno zaznamoval tekmo, a to je bila le posledica pravega pristopa naših igralcev že od uvodne minute nap- rej. Tokrat smo začeli odločno, z agresivnim in tesnim pokrivanjem igralcev nasprotnega moštva po celotnem igrišču, kar se je nato le prelilo v visoko zmago,« je dejal trener Podvincev Aleš Čeh. Najbolj izstopajoč posameznik je bil tokrat Jaka Vajda, ki je v raz- miku 20 minut – od 40. do 59. – za- bil kar tri zadetke. Kety Emmi Bistrica – Videm 1:3 (1:0) STRELCI: 1:0 Gojzdnik (18.), 1:1 Kapun (68.), 1:2 Kapun (70.), 1:3 Martinčič (91.). VIDEM: Banić, Plajnšek, Zdovc, Cafuta, Mesarič, Frank Ličina, Krajnc, Plajnšek, Gojzdnik, Vrbanić (od 73. Šlamberger), Tement (od 64. Ovčar). Trener: Robert Hojnik Videm je gostujočo tekmo odi- gral na svojem igrišču (igrišče v Slo- venski Bistrici prenavljajo), a mu to ni pomagalo do kakšne točke. Kazalo pa je odlično, saj so do- mačini prvi polčas znova odigrali izjemno, a vodili »le« z rezultatom 1:0, edini gol je zabil Jure Gojzdnik. »Ob zadetku smo imeli še prečko ter 100 % priložnost – 1 na 1 z vra- tarjem. Tudi drugi del smo začeli v podobnem ritmu, dobrih 20 minut prevladovali in nizali priložnosti, a žoga enostavno ni hotela v gol. Gostje so na drugi strani zadeli iz na videz nenevarne situacije, nato pa dve minuti kasneje izkoristili še naš šok ob prejetem zadetku, tako da smo se znašli v zaostanku. Proti koncu tekme smo vse stavili v napad, gostje pa so to izkoristili in samo še potrdili zmago,« je dejal trener Vidma Robert Hojnik. Dva zadetka za goste je dosegel rezervist Enej Kapun, ki je vstopil ob polčasu. Rogaška – Cirkulane 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Andjelić (67.) CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Li- pavšek, U. Cesar (od 52. Živič), Boj- nec, Krajnc (od 52. Belšak), Zazić, Cimerman, Kajzer (od 63. Travni- kar), Majcen (od 85. Orlač), Toplak. Trener: Damijan Vogrinec. Cirkulančani se na gostovanje k prvemu favoritu lige niso odpravili z belo zastavo, ampak so se hoteli predstaviti v kar najboljši luči ter obenem kar najdražje prodati svo- jo kožo. Vse to jim je uspelo, a so točke kljub vsemu osvojili domači- ni pod vodstvom trenerja Damija- na Romiha. Ta ima na voljo izredno kakovostno zasedbo, s številnimi igralci iz 2. lige, za nameček se jim je pridružil še nekdanji kapetan Drave Mitja Rešek. »Fantje so odigrali zelo dobro srečanje, tako v tehničnem kot taktičnem smislu in jim ne morem ničesar očitati. Skozi domala celot- no srečanje so odlično onemogo- čali napade domačinov, ki si iz igre niso priigrali praktično nobene res- ne priložnosti. V trdi tekmi je bilo jasno, da bo v veliki prednosti tisti, ki bo prvi zadel, na našo žalost so bili to domačini. Njihova zmaga je zaslužena, imeli so žogo več v svoji posesti, a smo tudi mi imeli svoje priložnosti – tik pred prejetim za- detkom so npr. na nasprotni stra- ni igrišča domačini žogo izbijali iz golove črte,« je po tekmi povedal trener Cirkulan Damjan Vogrinec. Edini zadetek na tekmi je iz pro- stega strela dosegel Stefan Andje- lić, nekdanji član Rudarja, Doba in nazadnje Kopra. Super liga: Zavrču sledijo tri ekipe iz občine Markovci Tudi 3. krog Super lige ni razoča- ral nogometnih navdušencev, saj so se štiri tekme končale s tesnim razpletom, le v Zavrču je bila razli- ka večja, a se je tudi tam ustvarila v zadnjih 20 minutah. Igralec kroga je Tomi Štumberger, ki je v dresu Zavrča dosegel hat-trick, po treh krogih je že pri šestih zadetkih, kar ga uvršča na vrh lestvice strelcev. Njegov Zavrč pa s 100 % učinkom na vrh lestvice ekip … Zavrčanom sledijo tri ekipe iz ob- čine Markovci – Stojnci, Markovci, Bukovci, vse imajo šest točk in so konec tedna zabeležile zmage. V Stojncih je zanjo v končnici tekme poskrbel Silvo Meznarič, zmago- viti gol na tekmi proti Apačam je dosegel tik pred iztekom igralne- ga časa. Za slavje Bukovčanov na Hajdini je oba gola prispeval njihov najboljši strelec Damjan Antolič. Posebej napeto je bilo v Markov- cih, kjer se je tisto najbolj zanimivo dogajalo v končnici tekme. Peter Vogrinec je vstopil v 58. minuti in 12 minut kasneje poskrbel za vodil- ni zadetek domače ekipe. Čeprav so gostje iz Poljčan pripotovali na tekmo z le 13 igralci, so v končnici pretili z izenačenjem, še posebej zaradi izključitve domačega vratar- ja Aleša Hercoga, ki je v 77. minuti izven kazenskega prostora posre- doval z roko. Dodatno težavo so imeli Markovčani zaradi tega, ker so že pred tem opravili vse menja- ve … Vogrinec je dvome o zma- govalcu vendarle razrešil tik pred zaključnim žvižgom sodnika Blaža Bezjaka. Derbi ekip iz občine Hajdina je pripadel gostom iz Gerečje vasi, ki so tako vpisali prve točke v sezoni. Varovanci trenerja-igralca Marka Drevenška so prvi gol iz igre v se- zoni dosegli po 258 minutah igre, to je uspelo Damjanu Hertišu. REZULTATI 3. KROGA: Stojnci – Apače 2:1 (1:0); strel- ci: 1:0 Vidovič (29.), 1:1 Sambolec (70.), 2:1 Meznarič (89.); Skorba – Gerečja vas 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Šimenko (3.), 1:1 Rozman (37., z 11 m), 1:2 Hertiš (78.); Zavrč – Gorišnica 4:0 (1:0); strel- ca: 1:0 Štumberger (8.), 2:0 Krajnc (71.), 3:0 Štumberger (80.), 4:0 Štumberger (89.); Markovci – Boč Poljčane 2:0 (0:0); strelec: 1:0 Vogrinec (70.), 2:0 Vogrinec (95.). Rdeči karton: Hercog, 77., Markovci); Hajdina – Bukovci 1:2 (0:1); strel- ca: 0:1 Antolič (34.), 0:2 Antolič (61.), 1:2 Kropec (84.). 1. ZAVRČ 3 3 0 0 12:0 9 2. STOJNCI 3 2 0 1 6:3 6 3. MARKOVCI 3 2 0 1 7:7 6 4. BUKOVCI 3 2 0 1 6:6 6 5. GORIŠNICA 3 1 1 1 3:6 4 6. APAČE 3 1 0 2 6:6 3 7. HAJDINA 3 1 0 2 8:9 3 8. BOČ POLJČANE 3 1 0 2 4:6 3 9. GEREČJA VAS 3 1 0 2 2:6 3 10. SKORBA 3 0 1 2 2:7 1 1. liga MNZ Ptuj: Tržec in Ormož do zmag z igralcem manj Tržec je do zmage proti vedno neugodni Rogoznici pripel z odlič- no igro v 1. polčasu (4:0, dva gola Jureta Kovačiča), kljub izključitvi Marka Pečnika pa so prednost uspešno ubranili. Podobno zgod- bo so spisali Ormožani, ki so po vodstvu 0:2 (dva gola Davida Jane- žiča) ostali na igrišču brez Kevina Cafa. Bivši in sedanji igralec futsala sta bila v ospredju tudi v Grajeni, saj sta Žan Krajnc in Thomas Pihler do- segla skupaj kar tri zadetke. Sam jih je toliko dosegel Rok Letonja za Majšperk, ki je v drugem polčasu dodobra napolnil mrežo Hajdoš. REZULTATI 1. KROGA: Tržec – Rogoznica Slofi n 4:2 (4:0); strelci: 1:0 Kovačič (4.), 2:0 Kovačič (28.), 3:0 Emeršič (36.), 4:0 Skrbinšek (39.), 4:1 Stanet (61.), 4:2 Keško (87.). Rdeči karton: M. Peč- nik (48., Tržec); Podlehnik – Ormož 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Janežič (19.), 0:2 Janežič (26.), 1:2 Vrečar (47., iz 11 m). Rdeči karton: Caf (46., Ormož); Majšperk picerija Špajza – Haj- doše 7:1 (1:0); strelci: 1:0 Grašič (17.), 2:0 Letonja (49.), 2:1 Tomič (50.), 3:1 Letonja (54.), 4:1 Grašič (58.), 5:1 Bratkovič (61., z 11 m), 6:1 Letonja (67.), 7:1 Pislak (90.); Grajena ANpro – Središče 4:2 (1:0); strelci: 1:0 Leben (2.), 2:0 Krajnc (55.), 2:1 Vočanec (57.), 3:1 Pihler (75.), 3:2 Laissani (80.), 4:2 Pihler (90.). 2. liga MNZ Ptuj: remi in tri visoke zmage (porazi) REZULTATI 1. KROGA: Leskovec – Oplotnica 9:0 (4:0); strelci: 1:0 Krajnc (17.), 2:0 M. Mlakar (20.), 3:0 M. Mlakar (37.), 4:0 G. Mla- kar (40.), 5:0 Krajnc (51.), 6:0 Milošič (59.), 7:0 G. Mlakar (60.), 8:0 Milošič (66.), 9:0 G. Mlakar (88.); Zgornja Polskava – Polskava avtop. Grobelnik 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Laura (38.), 1:1 Pišek (77.); Slovenja vas SMS sanacija – Pra- gersko 0:7 (0:2); strelci: 0:1 Bre- znik (38,.), 0:2 Breznik (43.), 0:3 Kovačič (65.), 0:4 Novak (69.), 0:5 Novak (84.), 0:6 Novak (86.), 0:7 Jeršič (88.). Mladinec Lovrenc – Makole Bar Miha 1:6 (1:3); strelci: 1:0 Pulko (1.), 1:1 Rojs (5.), 1:2 Drosk (13.), 1:3 Samastur (30.), 1:4 Sagadin (64.), 1:5 Smogavec (75.), 1:6 Peterkovič (86.). Jože Mohorič torek  8. septembra 2020 Šport, rekreacija 15 Pokal MNZ Ptuj, člani RAZPORED TEKEM 1. KRO- GA, V TOREK OB 16.30: Ro- goznica Slofi n – Oplotnica, Markovci – Hajdina, Bukovci – Slovenja vas SMS sanaci- ja, Boč Poljčane – Leskovec, Hajdoše – Zavrč; V SREDO ob 16.30: Gorišnica – Majšperk picerija Špajza, Podlehnik – Cirkulane, Polskava avtop. Grobelnik – Kety Emmi Bi- strica, Ormož – Pragersko, Makole Bar Miha – Apače, Videm – Središče, Stojnci – Zgornja Polskava, Grajena ANpro – Madinec Lovrenc, Gerečja vas – Skorba, Tržec – Podvinci. Pokal MNZ Ptuj, mladina 1. KROG, V TOREK OB 17.00: Tržec – Cirkulane-Oplo- tnica, Apače – Ormož, Korant Stojnci-Gorišnica – Podvinci. 1. mladinska liga 4. KROG: Drava – Bravo Mastercard, Triglav – Alumi- nij (obe v sredo ob 16.30). 1. kadetska liga 4. KROG: Drava – Bravo Mastercard, Triglav – Alumi- nij (obe v sredo ob 14.30). Nogomet  3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj Bistrica še naprej 100 %, hat-trick Vajde Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Bistrice so še tretjo zaporedno tekmo nove sezone kon- čali kot zmagovalci in vodijo na lestvici 3. lige – vzhod. Videm ostaja pri eni zmagi. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča (v rumenih dresih) so tudi po tekmi z Gorišnico ohranili 100 % učinek. Aktualni svetovni prvak Tim Gaj- ser iz Pečk pri Makolah je v nedeljo nastopil na dirki svetovnega pr- venstva za VN Italije v Faenzi. Tok- rat ni upravičil svojih pričakovanj, v razredu MXGP je z dvema povpreč- nima vožnjama osvojil 6. mesto. Gajser je v prvi vožnji ostal zaprt pred prvim ovinkom in je moral na- padati iz ozadja. Proti koncu dirke je ujel ritem in bi se lahko vključil celo v boj za mesta tik pod vrhom. Sledila je smola, padec ga je potis- nil na 8. mesto. V drugi vožnji mu je šlo nekoliko bolje, vseskozi se je vozil znotraj najboljših šestih. Povsem proti vrhu se mu ni uspelo prebiti, osvo- jil je peto mesto. Na vrhu se je v obeh vožnjah zvr- stila trojica Herlings-Seewer-Cairo- li, s čimer je vodilni v skupnem se- števku Jeff rey Herlings še povečal vodstvo v tekmovanju za svetovno prvenstvo. Tim je zdrsnil na tretje mesto, prehitel ga je Cairoli. »Na začetku sem se dobro poču- til, proga je bila dobra. A težko je bilo prehitevati, start je bil ključen, tokrat pa mi starta nista dobro uspela. Znašel sem se v ozadju in se prebijal naprej, tako da sem bil po padcih res razočaran. Druga vožnja je bila boljša, razlike so bile majhne, ni pa mi uspelo priti nap- rej. Me pa tu čakata še dve dirki, zato se bom zdaj osredotočil na naslednjo v sredo,« je za spletno stran svoje ekipe nastop ocenil Gajser. Naslednja dirka bo v sredo spet v Faenzi, ki zaradi koronskih sprememb v koledarju SP gosti tri zaporedne dirke. V razredu MX2 je bil Jan Pancar osmi, kar je najvišje doslej v SP. UR, sta Motokros  Dirka za VN Italije Gajser razočaran, v sredo si želi več Dirka za VN Italije, rezultati (MXGP): 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 25 50 2. Jeremy Seewer Švica Yamaha 22 22 44 3. Antonio Cairoli Italija KTM 20 20 40 4. Romain Febvre Francija Kawasaki 15 18 33 5. Jorge Prado Španija KTM 18 15 33 6. Tim Gajser Slovenija Honda 13 16 29 Vrstni red v SP: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 263 2. Antonio Cairoli Italija KTM 203 3. Tim Gajser Slovenija Honda 196 4. Arminas Jasikonis Litva Husqvarna 186 5. Jeremy Seewer Švica Yamaha 178 Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  8. septembra 2020Križemkražem16 Kot večina Ptujčanov je tudi sam ponosen na mesto, njegove ljudi in dosežke v preteklosti. Za kaj več v sedanjosti in prihodnosti pa ni prepričan, saj ni enotnega pogleda, da bi lahko dosegli stra- teški preboj. Za določene resta- vracije pomnikov iz preteklosti še nekako gre, se poenotimo. Za nove posege pa se vedno najdejo posamezniki ali skupine, ki imajo drugačne poglede. Najraje kritizi- rajo, nimajo pa lastnih predlogov o tem, kaj bi lahko naredili drugače. Vzbujajo vtis, kot da so neuslišani, računajoč, da bodo s tem pridobili naklonjenost občanov. „Manjka nam enotnosti za ne- katere večje posege. V preteklosti nam enotnosti ni manjkalo. Vsi Ptujčani smo bili enotni in podpira- li gradnjo toplic, srednješolskega centra, v bolnišnici gradnjo kirurgi- je, lekarne, transfuzije, porodnega oddelka, kliničnega laboratorija in nekaterih specialističnih ambu- lant. To so nekateri pomembnejši objekti in pridobitev za večjo ka- kovost življenja in počutja Ptu- jčanov,“ danes ugotavlja Cvetko Doplihar. Za oživitev mestnega jedra pa je narejenega premalo. Sedaj pla- čljivo parkirišče ob Potrčevi ulici, ki ga prerašča trava, je odlična lokacija za novogradnjo, ki bi bila pomembna tudi za oživitev Ptuja. Sedaj, ko tu ni brezplačnih parki- rišč, je tudi obisk mestnega jedra manjši. Že leta 1980 smo razmišlja- li o novogradnji na tem območju, ki bi obogatila Ptuj. Vendar jim tak- rat ni uspelo pridobiti zemljišča od lastnika, JLA. Doplihar je na Ptuj prišel aprila leta 1954. Mesto se mu je takoj priljubilo po svoji slikovitosti in prijaznih ljudeh. Takšno je zanj še danes. Takoj je začel strokovno delo v kombinatu, saj je po vojni ostalo kar nekaj kužnih bolezni, ki so ogrožale gospoda rno rejo v živinoreji. Na Ptuju je Cvetko Doplihar pre- živel vsa svoja aktivna leta. Bilo je res lepo in zanimivo. „Mislim, da sem naredil tudi kaj koristnega. Zaposlen sem bil v Obdravskem ži- vinorejsko-veterinarskem zavodu, Kmetijskem kombinatu in Skupšči- ni občine Ptuj. Opravljal sem tudi več pomembnih dejavnosti na področju kmetijstva in živinoreje v Republiki Sloveniji. Vendar je vselej najlepše, ko pristopi k meni kmet, po sestnik, to se mi je zgodi- lo že večkrat, in reče: „Se spomni- te, ko ste bili pri nas pred več leti, ko smo imeli bolno žival, pa ste nam jo uspešno pozdravili?“ Lojze Slak, Slavko Avsenik, Franc Mihelič, Modrijani, Gadi, Fantje iz vseh vetrov in mnogi drugi. Svoje pesmi bodo kmalu predsta- vili javnosti. Avtorja besedil sta Ma- tej Trstenjak in Vera Šolinc. Vsako besedilo pesmi je napisano po re- snični zgodbi naravnost iz srca in ni niti malo zlagano, da se bo usedlo v srce vsakega poslušalca, so povedali o svoji glasbi. Avtorja glasbe sta vodja ansambla Galama Miha Kropec in Rok Švab, aranžmajev Miha Orešar. Dobro napisano besedilo, dobra me- lodija ter vokalni aranžma so odlika njihovih skladb. „Narodno-zabavna glasba nam pomeni način življenja, brez nje ne bi mogli živeti. Nekaj najlepšega je, ko v roke vzameš har- moniko, zaigraš lepo pesem in ljudje zapojejo s teboj. To je neprecenljivo,“ so poudarili. Začetki ansambla Galama sega- jo v januar 2017. Najprej so sku- paj igrali Miha Kropec, Klemen Smogavec in Matic Hostnik, ki ga je kmalu zamenjal Filip Frešer. Kot četrti član se jim je pridružil Miha Mohorko. „Smo štirje preprosti mladi fan- tje, ki smo si v prostem času, ko ne igramo glasbe, zelo različni. Miha je najstarejši član, poje drugi bas, pri izvajanju zabavne glasbe zaigra na klaviature. V prostem času rad igra tudi harmoniko. Po napornih nasto- pih zjutraj najraje na sprehod odpelje psa, da prevetri možgane. Nobeno sezono pa ne zamudi Kurentovanja. Kitarist, drugi tenor Klemen Smo- gavec, obiskuje višjo strokovno šolo za strojništvo v Mariboru. Ob jutrih in večerih skrbi za živali na kmetiji, občasno se odpravi tudi na daljše po- hode v hribe. Njegov hobi je izdelo- vanje izdelkov iz lesa. Za rojstni dan smo mu preostali člani kupili uro, da ne bi več zamujal, a žal njegova ura še vedno kaže napačen čas. Zaslužen je tudi za ime ansambla. Harmonikar in prvi tenor Miha Kropec je vodja ansambla. Igranja na harmoniko uči mlajše in starejše harmonikarje. Stres odganja z igranjem na harmoniki in na bobnih. Najmlajši član ansambla Filip Frešer igra bariton in bas kitaro ter poje prvi bas. Je velik ljubitelj od- bojke in košarke. Njegova tretja lju- bica v prostem času pa je harmoni- ka,“ so se predstavili člani ansambla Galama, ki ima sedež v Poljčanah. Repertoar zelo skrbno izbirajo, igrajo skladbe, ki jim najbolj ležijo, in najlepše skladbe, ki so jih ustva- rili slovenski glasbeniki in ansambli: „Prvič se bomo javnosti predstavili z novo pesmijo sredi septembra. Za- tem pa bomo začeli redno nastopati, ko bo to mogoče. Prvi so nas spoznali naši najbližji. Odigrali pa smo tudi že nekaj presenečenj in manjših zabav. V tem obdobju vadimo vsak dan v tednu, razen ob vikendih, obiskuje- mo šolo petja, vsak posebej in skupaj, en dan v tednu pa preživimo na vajah v studiu, preigravanju pesmi, ki jih bomo izvajali na odru,“ so povedali člani ansambla Galama, ki ničesar ne prepuščajo naključju. Prepričani so, da je treba vsako pesem temeljito izpiliti od ritma do vokala, delovati maksimalno usklajeno, da vse lepo teče. Kot v vsakem drugem biznisu pa je tudi v glasbi potreben velik fi - nančni vložek, da lahko delaš na ta- kem nivoju in posledično tudi uspeš. Potrebno pa je tudi veliko sreče, da se vse izteče v pravo smer. „Življenja brez festivalov si sploh ne predstavljamo. Nastop na festivalu je poseben trenutek, ki ga nosiš v srcu skozi celo življenje. Festival je lahko dobra odskočna deska, da se predsta- viš širši javnosti, si pridobiš ime. Res pa je, da se je treba nanj maksimalno pripraviti, izbrati prave pesmi in na- stop izvesti brezhibno, na najvišjem možnem nivoju, ker samo tako lahko računaš na uspeh. Vedno radi stopi- mo na oder in zaigramo, zato bi z ve- seljem stopili tudi na oder ptujskega festivala ter razveselili množico ljudi pod odrom,“ je v skupnem imenu povedal vodja ansambla. Svojo prihodnost načrtujejo ambi- ciozno. Ljubitelje narodno-zabavne glasbe po celi Sloveniji želijo razve- seliti z veliko lastnimi kakovostnimi pesmimi, slovensko narodno-zabav- no glasbo želijo še bolj približati mla- dim. Veseli so tudi, da imajo okrog sebe same izkušene glasbenike, ki jim pomagajo z nasveti in jih vodijo na pravo pot; to je velik privilegij. Koro- na kriza jim je odnesla okrog mesec in pol vaj, videospoti, ki bi morali biti izdani v začetku poletja, bodo izdani v jeseni, ko načrtujejo tudi nekaj nastopov, so še povedali člani ansambla Galama. Foto: zasebni arhiv Ansambel Galama Ptuj  Pogovor z dr. Cvetkom Dopliharjem „Manjka nam enotnost za nekatere večje posege“ Pri svojih 93 letih je dr. Cvetko Doplihar še vedno zelo vitalen mož. V mestu ob Dravi je preživel vsa svoja aktivna leta. Bilo je res lepo in zanimivo, pravi. S svojim delom je pomembno zaznamoval razvoj Ptuja. Zagotovo je bila njegova odločitev o tem, da Kmetijski kombinat prevzame zahtevno investicijo gradnje toplic, ena tistih redkih na Ptuju, ki pa so bile vizionarske. Foto: Črtomir Goznik Dr. Cvetko Doplihar: „Ptuj je mesto, v katerem je prijetno živeti. Na Ptuju živim že 66 let.“ Odločitev za gradnjo toplic – odločitev za turistični razvoj Ptuja „Zamisel, da se ob vrtini termalne vode zgradijo toplice, je bila prisotna takoj po odkritju zelo kakovostne termalne vode. Treba je bilo določiti investitorja. Po dogovoru s strokovnim kolegijem sem se odločil, da Kmetijski kombinat prevzame to zahtevno investicijo. Zgradili smo 25-metrski pokriti in otro- ški bazen ter zunanji 50-metrski, rekreacijski in otroški bazen z garderobami. To je bila osnova za nadaljnji uspešni razvoj in dodatno gradnjo Term Ptuj. Da sem se odločil za olimpijske mere bazenov, se kaže pozitivno danes, ko imamo kar nekaj uspešnih tekmovalcev, plavalcev. Že prvo leto 1975 je takra- tni plavalni klub Toplice, katerega podpredsednik sem bil, organiziral republiško prvenstvo v 25-metrskih bazenih, na katerem sta nastopila tudi svetovno znana plavalca Petrič. Ob bazenih smo zgradili tudi prva tri teniška igrišča, ki so, kot je videti, postali osnova za razvoj tenisa in zelo uspešnega trenerskega kadra na Ptuju,“ se Cvetko Doplihar spominja nadvse pomembnega obdobja, ko se je bilo treba odločiti o investitorstvu za Terme Ptuj, ki so še vedno nosilke razvoja turizma na Ptuju. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Galama Z glasbo poustvarjajo resnično življenje Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  8. septembra 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 500 g mladih bučk, 4 žlice bele moke, 4 žlice drobn, 2 žlici sezamovih semen, 4 jajca, sol po okusu, paradižnik za dekoracijo, peteršilj po okusu, poper po okusu; olje za cvrtje. Bučko operemo, olupimo, če je olupek trd, in narežemo na rezine, debele približno pol cen- metra. V skledi jih posolimo in za 5 minut pokrijemo s prčkom, da spusjo vodo. Pripravimo moko, drobne in jajca. Jajca solimo in dobro stepemo. V pripravljene drobne dodamo sezamovo seme in dobro premešamo. Bučke povaljamo v moki, jajcih in drobnah s seza- mom. V kozico nalijemo olje 2 cm visoko, ga segrejemo in ocvremo bučke po obeh straneh do zlato rjave barve. Ocvrte polagamo na papirnate prčke, da popivnajo olje. Postrežemo takoj tople, saj so take najokusnejše, a tudi hladne so dobre. TOREK SREDA ČETRTEK goveji golaž, polenta, sadje fižolova kremna juha, slanina z žara, stročji fižol v omaki, pire krompir, jabolčna čežana milijonska juha, ocvrte sardele, limona, krompirjeva solata, jogurtova strjenka z malinami PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK porova kremna juha, ocvrte bučke s sezamom, francoska solata, zapečene skutne palačinke piščančja obara, ajdovi žganci, gibanica goveja juha, narav- ni zrezek iz pečice, kruhova klobasa, kumarična solata s krompirjem, jabolč- ni zavitek prežganka, kuhana govedina v solati, domači kruh, puding Ocvrte bučke s sezamom Naravni zrezki iz pečice Porova zavrtalka naredi veliko škode Največji škodljivec in edini sovraž- nik pora pa je prav gotovo porova zavrtalka jeseni. Nekje v začetku sep- tembra se začne njen jesenski nalet. Zato začnite natančno opazovati svoje posevke. Sama najraje opazujem kar drobnjak, saj običajno značilne znake opazimo najprej na njem. Muha se na- mreč najprej prehranjuje na listih. Tam sicer ne naredi škode, vendar nam tako izda, da se je pojavila. Na vrhovih listov, običajno tam, kjer so listi obrnjeni proti zahodu, opazimo niz drobnih belih pik. Takrat je zadnji čas za ukrepanje. Najbolj varno in enostavno je pose- vek pokriti. Najbolje je to narediti tako, da postavimo okoli rastlin oporo, lahko so to loki, lahko je lesena opora, nato pa preko tega prekrijemo agrokopreno ali še bolje, odslužene zavese. Muha je velika do 4 mm, torej luknje v zavezah ne smejo biti večje od tega. Drugi enostaven ukrep je tudi, da rastline ogrnete z zemljo vse do zelenih listov. S tem dosežete dvoje, lažno steblo bo lepše obeljeno, zato bo tudi bolj krhko in sočno. Jajčeca bo muha zalegla višje, če jih bo sploh, kjer ne naredi večje škode. Pripravki, s katerimi zmanjšamo število samic Od doma narejenih pripravkov bosta pomagala pripravek iz listov rabarbare ali čaj iz listov pelina. Vendar je treba oba pripravka uporabljati tedensko, vse do prvega mraza. Škropimo oziro- ma zalivamo vedno zvečer, ko je sonce vsaj pol ure že za obzorjem. Pripra- vek vedno nanašamo na zemljo okoli rastlin, saj želimo, da deluje tam. Na listih pa bo prav tako uporaben, saj so tam še vedno resarji. Poskrbite, da bo del pripravka po listih zdrsnil v sredico listov, del pa na tla okoli rastline. V trgovinah sta na razpolago dva ekološka pripravka. Prvi je izvleček oz. olje drevesa neem, aktivna snov je azadirahtin. Drugi pa je izloček poseb- ne bakterije, aktivno snov spinosad pa povsod v Evropi uporabljajo prav za zatiranje škodljivih muh in resarjev. Entomopatogene ogorčice (EO) – novejši biotični način varstva rastlin v Sloveniji Ogorčice so v Sloveniji po večini poznane kot škodljivi organizmi. Vendar v naravi obstajajo tudi nekatere take, s katerimi se lahko borimo proti škodljivim žuželkam. Zakonsko lahko v Sloveniji upo- rabljamo samo tiste vrste organizmov, ki jih tudi sicer najdemo v naravi. Tako mnogih koristnih, ki so v Evropi del standardnega varstva rastlin celo v klasičnem, konvencionalnem pridelovanju vrtnin, ne smemo uporabljati. No, vsaj nekatere koristne ogorčice iz rodu Steinernema in Heterohabdidis so danes v ponudbi tudi v Sloveniji. Na porovo zavrtalko (in tudi druge škodljive muhe) delujeta dve ogorčici, in sicer Steinernemacarpocapsae in Steinernemafel ae. Pomembno je, da pripravek uporabljamo pravilno, da bo deloval. Za razliko od kemičnih naravnih sredstev za varstvo rastlin, ki ji uporabljamo na suhih rastlinah, uporabljamo EO vedno, ko je vlažno. Gre za žive organizme, majhne, očem nevidne, črvičkom podobne živalce, ki živijo v zemlji. Zato jih sonce in suh zrak takoj izsušita in uničita. Najbolje jih je uporabiti takoj po močnejših padavinah ali celo, ko rahlo rosi. Ker pa si tako vreme težko izberemo, je treba površino, kjer smo posadili por, pred uporabo namočiti. Pripravek lahko nanesemo s sredstvi, ki jih uporabljamo za varstvo rastlin, le da jih moramo dobro umiti. Vedno ga nanašamo zvečer, skoraj v temi. Po nanašanju je dobro, če po- vršino ponovno zalijemo. Prav tako kakor ekološke insekticide ga uporabimo teden dni za tem, ko smo opazili prve znake dopolnilnega prehranjevanja. Takrat tretiramo prvič. Ne pozabiti, da je treba suho zemljo prej namočiti in po tretiranju namakanje ponoviti. Po dveh do štirih tednih je tretiranje smiselno ponoviti, saj je jesenski škodljivec veliko bolj agresiven in dela škodo vse do prvega mraza. Ogorčice prodrejo v škodljivca skozi njegove naravne odprtine. V škodljivcu se potem zadržujejo, prehranjujejo in razmnožujejo, pri tem škodljivec hitro propade. Nato truplo zapustijo v večjem šte- vilu in iščejo nov vir prehrane. Če so tla ves čas namočena, delujejo in uničujejo škodljivce štiri tedne. Varstvo pora z ogorčicami je naravi in koristnim organizmom povsem neškodljiv, na dolgi rok pa prav gotovo najučinkovitejši način varstva pora. Ker so to živi organizmi, jih ne boste našli v trgovinah. Treba jih je naročiti po telefonu. Najdete jih tudi na internetu, če vtipkate geslo entomopatogene ogorčice. Z insekticidi, seveda pa tudi z ogorčicami, je smiselno tretirati tudi drobnjak, stoletno čebulo in kitajski drobnjak (kitajski česen, šopasti česen), če so na dan prikukale tudi okrasne čebule, tudi njih. Na njih se namreč škodljivec lahko razmnoži za naslednjo pomlad. Zeleni nasveti Začela se je koledarska jesen Poletje je bilo naporno za vse vrtnine. Pa se delo na vrtu še ne končuje. Zagoto- vo je na prvem mestu zdaj spravilo pridelka, predvsem vlaganje in zamrzovanje. Poskrbeti pa moramo tudi za vrtnine, ki bodo na vrtu še zelo dolgo, pa tudi za okrasni del vrta. Sestavine (količine so poljubne): svinjski zrezki, debeli 1 cm, sol, poper, moka, pol stročka česna za vsak zrezek, majaron, jušna osnova (toliko, da pokrije zrezke), olje. Zrezke osušimo, nežno potolčemo, začinimo s soljo in poprom ter povaljamo v moki po obeh straneh. V ponvi segrejemo olje in na njem popražimo zrezke – po dve minu na vsaki strani, da rahlo porjavijo. Popečene zrezke preložimo v pekač tako, da se delno prekrivajo. V ponev, v kateri smo pekli zrezke, damo na lisče narezan česen in majaron. Ko česen zadiši, takoj prilijemo jušno osnovo in vse skupaj zavremo. Zavretek prelijemo po zrezkih v pekaču in pe- kač pokrijemo (če nimamo takega s pokrovom, ga prekrijemo z aluminijasto folijo). Pečemo pri 180 stopinjah Celzija približno eno uro. Foto: Miša Pušenjak Por lahko ogrenmo vse do zelenih delov. Foto: Miša Pušenjak Znaki prihoda porove zavrtalke Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  8. septembra 2020Ljudje in dogodki18 1. septembra preizkusila Marko in Nejc. „Mislim, da je v jadra Qcentra zaplapolal nek svež veter. Pred kratkim smo z mlado ekipo prev- zeli marketing Qcentra, ki svojo strategijo gradi na celoviti priso- tnosti skozi različne kanale. Tako ali drugače se pojavljamo na radiu, v časopisih, na malo bolj modernih platformah, Facebooku, Instagra- mu, tudi med mladimi zelo popu- larnem TikToku. Snemamo tudi različne videe ter glede na možnos- ti organiziramo tudi različne do- godke. Skratka, iz Qcentra prihaja vedno nekaj novega. Odziv je tako pri ljudeh, kupcih, kot pri partnerjih centra izjemno dober. Zadovoljni pa so tudi prodajalci v trgovinah, saj se promet povečuje, prihajajo novi kupci. Vse to pa prinaša zado- voljstvo tudi naši mladi ekipi,“ je v njenem imenu povedal Nejc. Torkove akcije so odlična prilož- nost, da v Qcenter pripeljejo še več kupcev, novih ljudi, ki tako lahko spoznajo, da je to center, v kate- rem najdejo vse na enem mestu. Z malo sreče pa lahko prejmejo še dodatno nagrado za svoj obisk oz. nakup. V tej uri bodo poslušalci Radia Ptuj oz. kupci lahko izvedeli vse o ponudbi posameznih trgovin v Qcentru, ugodnostih, ki jih prip- ravljajo za svoje kupce (popusti, nakupi na obroke, nagradne igre), ter drugem, kar jim bo olajšalo na- kup oz. izbiro tako prehrambnih artiklov, oblačil, obutve, pohištva, kozmetike, športnih oblačil, grad- benega materiala, očal, rezanega cvetja, lončnic, hišnega tekstila in še veliko drugega, kar potrebu- jemo za vsakodnevno življenje in delo, dobro počutje in zdravje ter reševanje denarnih zadev, saj je v Qcentru tudi banka. Vmesni čas med pogovori bo zapolnjevala iz- brana glasba oz. glasbeniki. Vsak torek pa bodo med izpolnjenimi kupončki iz Štajerskega tednika izžrebali štiri srečneže, ki bodo prejeli vrednostni bon v vrednosti 20 evrov Qcenta Ptuj. Prvi torek je bil izjema, saj so jih podelili osem. Marcel, Marko in Nejc iz tržne agencije Statera pa bodo tisti, ki bodo poskrbeli, da bodo informa- cije o ponudbi Qcentra čim bolj ce- lovite in takšne, da dvomov o tem, zakaj kupovati v Qcentru, več ne bo, ker se bo to v vsakem prime- ru izplačalo. Prvič sta se v tej vlogi Ptuj  Vsak torek v živo iz Qcentra na Radiu Ptuj Za več kupcev v centru, kjer je vse na enem mestu Prvega septembra je bila v Qcentru na Ptuju „otvoritvena“ oddaja v živo iz Qcentra na Radiu Ptuj. Ker je šlo za spoznavni dogodek, je potekala dve uri, sicer pa bodo torkova javljanja potekala med 17. in 18. uro. Družba Radio-Tednik Ptuj in Qcenter bosta skupaj vabila v svojo družbo več kot petdeset ur. Foto: Črtomir Goznik Za vesele ritme so poskrbeli člani Petovia kvinteta, hišnega ansambla Radia Ptuj. Radijci so delili tudi srečo, osem srečnežev, ki so sodelovali v nagradni igri s kupončkom iz Štajerskega tednika, si je prislužilo bon v vrednosti 20 evrov Qcentra Ptuj. Tudi zato so si pogosteje kot po navadi delili nasve- te o tem, kako sicer izboljšati slabo letino ali podaljšati rodnost paradižnika, paprike, buč ipd. Letos je na vrto- vih tudi manj solat, radiča, fi žola. Zato pa se vrtičkarji toliko bolj vedno razveselijo nevsakdanjih plodov, s katerimi jih obdaruje narava. Tako je na vrtu Ptujčanke Darinke Golob zrasel nadvse majhen paradižnik v obli- ki račka. To je bil njen prvi paradižnik v takšni obliki, ki bo zagotovo navdušil mnoge, kot je njo samo, ko ga je uzrla. Pred leti je Štajerski tednik že objavil fotografi jo njenih velikanskih paradižnikov. Ptuj  Igra narave Paradižnik v obliki račka Letošnja sezona vrtičkarjem vremensko ni bila naklonjena, ob obilici dežja so vrtove množično zavzeli tudi številni škodljivci, da raznih bolezni, ki so napadale rastline, niti ne omenjamo. Ko veš s kom delaš! POSLOVALNICA PTUJ TRSTENJAKOVA ULICA 5A 2250 PTUJ TEL.: 02/ GSM: 031/329 848 E MAIL: INFO.PTUJ@SSMB.SI Foto: Črtomir Goznik Prvi so se predstavili fi nalisti 6. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: Vito Maučič, Diana Dovečar, Nuša Arnuš in Kaja Kokol Zebec. Voditeljstvo sta si izmenjevala Domen Hren in Dalibor Bedenik. Prvi spremljevalec (drugo mes- to) je postal Ivan Lesjak z 8,56-ki- logramskim ribjim izplenom, drugi spremljevalec pa je (tretje mesto) Jože Tinko s 6,15-kilo- gramsko ribo. Novi car Boštjan Plajnšek je povedal, da je zmage na tekmi in seveda naslova zelo vesel: »V tekmah, kjer šteje le ena riba, je treba imeti ob sebi ribiško srečo in pri meni je bila prisotna, za kar ji hvala. Je pa bilo skoraj prevroče, vsaj za tiste tekmoval- ce, ki smo lovili na sončnem delu ribnika.« Novega ribiškega carja pa so ustoličili tudi v ŠRD Markovci, kjer se je za ribnikom v Prvencih za ta naziv podalo v ribiški boj 26 ribičev in ena ribičinja. Naziv si je priribaril David Veršič s 7,8 kg težko ribo, prvi spremljevalec je Branko Vajda s 6,3 kg težko ribo, drugi spremljevalec pa Andrej Za- ložnik s 6,18 kg težko ribo. Novega ribiškega carja pa si je izbirala tudi Ribiška sekcija Bo- rovci kot tretji ribolovno-ribiški aktiv v občini. Za naziv se je pote- govalo 22 ribičev in ena ribičinja. V neenak ribiški boj se je podal tudi komaj 10-letni Bor Pišek in s tem pridobil eno ribiško izkušnjo več. Prvo mesto in naziv ribiški car je pripadel Jožetu Tinku s kra- pom teže 9,65 kg, drugo mesto je zasedel Polde Perger s 6,4 kg težkim krapom, tretje mesto pa Jan Štefanec, ki je ulovil 6,1 kg težkega krapa. Markovci  Novi trije ribiški carji Najtežja riba se je ujela na trnek Boštjana Plajnška Ribiči in njihovi privrženci pri ribiški sekciji v Zabovcih so novega, 15. ribiškega carja izbrali konec avgusta. V boj za ta naslov se je podalo kar 19 interesentov, najuspešnejši pa je bil Boštjan Plajnšek, ki je ujel kar 11,32 kg težko ribo in bo carjeval eno leto, ozi- roma do izbora v naslednjem letu. Foto: Srđan Mohorič Od leve: Ivan Lesjak (drugo mesto), Boštjan Plajnšek (car) in Jože Tinko (tretje mesto) Foto: Črtomir Goznik Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  8. septembra 2020 Naše prireditve 19 - 18. septembra 2020, ob 19. uri FINALE 6. SEZONE Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 20. septembra 2020, ob 18.00 GENERALNI POKROVITELJ Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  8. septembra 2020Križemkražem20 KRAKOV - mesto ob zgornjem toku Visle na Poljskem, SILEKS - kos kremena, najden v arheološkem najdišču, TROTIL - za toploto in udarce neobčutljivo razstrelivo KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (70.) Ko so mi prvič postregli s suro- vo ribo, nisem bila prepričana, ali moj želodec to sploh zmore. Eno je jesti suši, drugo pa sa- mozavestno ugrizniti v hladen ribji vrat (še posebej, če te na kosilo povabijo domačini). Ni- sem se upala preveč zmrdovati, tako sem počasi jedla in prosila še za skledico belega riža. Sašimi je ena najveličastnejših japonskih jedi. Gre za povsem svežo, na tanko narezano ribo, običajno servirano z nastrganim hrenom in morskimi algami. Su- rovo, seveda. Jé se tako, da se po koščkih namaka v sojino omako in vasabi (tradicionalen dodatek k sušiju in sašmiju, izdelan iz ra- stline, podobne našemu hrenu). Druga verzija te jedi je vsem poz- nan suši (japonska jed na osnovi kuhanega kisanega riža, ki so mu dodane druge sestavine – morski sadeži, zelenjava in včasih tropsko sadje). Japonci so izjemno navdu- šeni tudi nad ramen juho (gosta juha z vlečenimi rezanci), ki jo za- dovoljno (in glasno) sreba doma- čin na drugi strani mize. Umetnost hranjenja vključuje vse prej kot neslišno srkanje ... In po japon- skem bontonu je to popolnoma sprejemljivo. Spretno mota dolge rezance, da sama še z vilicami ne bi bila tako natančna (ker še zme- raj nisem vešča uporabe palčk, se za zdaj raje držim svoje ribe). Nekdo, ki ga navdušujejo unika- tni okusi in ima občutljivo oko za kuharsko umetnost, bo Japonsko označil za gurmanski biser sveta (če mi naslednjič postrežejo s čim drugim, bom tako morda trdila tudi sama). Hrano hitro poplak- nem z riževim vinom (sake) in ko- sila je hvalabogu konec. Foto: M. Toplak Fushiki-Toyama, Japonska Slov. Bistrica  Strojni krožek Dravsko polje na obisku v Čebelarskem centru »Če bi koruza medila, bi bilo paše, da je veselje« Člani Strojnega krožka Dravsko polje so konec avgusta obiskali Čebelarski center Sloven- ska Bistrica. Oboji so se strinjali, da če ne bo sodelovanja med čebelarji, kmeti, lovci in ribiči, si ne gre obetati ničesar dobrega. Foto: Mojca Vtič Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica je pred dvema letoma le lučaj stran od Impola odprlo Čebelarski center. Učno pot medovitih rastlin, vzrejno postajo krajnske sivke ter druge čebelje vsebine si je mogoče ogledati vsako nedeljo popoldan od aprila do nedelje. Današnja sodobna kmetijska proizvodnja temelji na štirih ste- brih: uporabi umetnih gnojil, umetnem namakanju proizvodnih površin, intenzivni uporabi pesti- čebelarji približno 600 panjev na repici na Dravskem polju, da so si čebele vsaj malo opomogle. Če bi koruza medila, pa bi bilo paše, da bi bilo veselje.« Brodnjak: »Za lakoto čebel ni krivo kmetijstvo« Je torej za lakoto čebel kriva monokultura poljščin? Predsednik strojnega krožka in predsednik območne enote KGZS Ptuj Milan Unuk je odgovoril, da ima ključno vlogo pri tem politika. »Kmetje seveda sejejo rastline, ki so najdo- nosnejše oz. najugodneje, z more- bitnim sofinanciranjem ministrstva pa bi se še bolj množično odločali za medovite rastline na poljih.« Vodja ptujske izpostave kmetijske- ga zavoda Ivan Brodnjak pa na dru- gi strani pravi, da so letos posejane rekordne površine ajde, pa tudi drugih medovitih rastlin in zavrača razmišljanje, da čebele trpijo la- koto zaradi kmetijstva. »Morda je res manj paše na poljih v poletnem obdobju, sedaj pa ni tako. Spod- buja se setev medovitih rastlin na strniščne posevke in kmetje se za ta ukrep odločajo. Mnogi so se le- tos posejali ajdo, oljno ogrščico, manj je na poljih facelije, ki je izred- no medovita. Izbira rastline je na strani kmeta, pogosto pa je odvi- sna od cene.« cidov in uporabi žuželk za opraše- vanje rastlin. Spoznanje, da je od opraševanja čebel odvisno več kot 80 % kulturnih rastlin in da bi z od- mrtjem čebel v istem trenutku izgi- nilo z obličja Zemlje preko 20.000 rastlinskih vrst, predstavlja veliko obvezo za vse kmetijske pridelo- valce. Zato morajo kmetje skrbeti za ravnovesje med obvarovanjem svojih pridelkov s pesticidi in obva- rovanjem čebel. In to ravnovesje se v zadnjem obdobju zadovolji- vo ohranja, ocenjuje predsednik Čebelarskega društva Slovenska Bistrica Maksimiljan Praha. »Večjo nevarnost za pomor čebel pred- stavljajo manjši vrtičkarji oziroma imetniki nekaj sadnih dreves, ki niso tako osveščeni glede upora- be fitofarmacevtskih sredstev,« je opozoril. Ob tem je izpostavil drugo po- membno težavo s področja preži- vetja čebel – pomanjkanje hrane. »Lani smo čebelarji krmili čebele le maja, letos celo leto. Kdor letos ni krmil čebel, je ostal brez njih. Pred 30 leti so lahko same preživele v naravi, danes ne več. Milijarde evrov smo morali vložiti v zaščito narave, a čebela danes sama ne more preživeti. To je resnično po- membno področje za stroko.« Na- mreč letos medu hoje ni, prav tako so imele čebele zelo malo gozdne paše, tudi cvetlična bera je bila bolj skromno, cvetenja kostanja je zmotil dež. »Sedaj so imeli naši Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 7. do 13. septembra 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺ €€€  Bik  ☺☺☺ €  Dvojcka  ☺☺ €€€  Rak  ☺☺☺ €  Lev  ☺ €€€  Devica  ☺☺☺ €  Tehtnica  ☺☺ €€€  Škorpijon  ☺ €€  Strelec  ☺☺ €  Kozorog  ☺☺☺ €€  Vodnar  ☺☺ €  Ribi  ☺☺☺ €€  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 8. september 16:00 Vitomarci, Hvaletinci 2, sedež društva Sapientia, Ekološka kmetija Forstnerič, Delavnica izdelave hidrolata sladkega pelina 17:00 Sestrže 45a, odprtje stalne galerije Branka Gajšta 19:00 Vitomarci, Hvaletinci 2, sedež društva Sapientia, ekološka kmetija Forstnerič, Astronomska delavnica, opazovanje zvezd Sreda, 9. september 09:00 Ormož, grad, Parada učenja v Ormožu ob Tednu vseživljenjskega učenja, jutranja telovadba, odprtje s kulturnim programom, predstavitvene stojnice, delavnice, aktivnosti za otroke in odrasle 18:00 Majšperk, župnijski dom, fotonatečaj in fotodelavnica Četrtek, 10. september 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije, na ogled do 8. novembra Petek, 11. september 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 09:00 Ptujska Gora, kegljišče, društveno kegljanje s kroglo na vrvici 18:00 Središče ob Dravi, Sokolana, Lev Detela – Disident, v pogovoru s Heleno Srnec bo Lev Detela, ki je odraščal v Središču ob Dravi, zdaj pa živi in ustvarja na Dunaju, predstavil knjigo Disident Mestni kino Ptuj Sreda, 9. september: 20:00 Tenet. Četrtek, 10. september: 20: Mulan. Petek, 11. september: 17:00 Ostržek, 19:00 Osebna zgodovina Davida Copperfi elda; 21:00 Mulan. Prireditvenik Foto: ČG 8 9 4 6 8 5 1 4 2 2 8 3 4 8 7 6 4 7 6 3 9 6 4 1 8 7 torek  8. septembra 2020 Za kratek čas 21 Vem, da ta naslov mlajši generaciji ne pove nič. In bodo moje tokratno pisanje (»nakladanje«) preskočili. To pa je tudi moj namen! Naslov je šifra, ki vabi k branju starejšo generacijo, ne mladih. Iz zelo pomembnega razloga ... Nedavno so nam zdravstveni strokovnjaki namignili, da bo ob (morda pa res skorajšnjem) cepljenju proti koroni to usmerjeno predvsem v srednjo generacijo. Otrok ne bodo cepili, prav tako pa menijo, da ni primerno cepiti starejših, ki s(m) o zdravstveno obremenjeni še s kopico starostnih težav: malo sladkorne, malo holesterola, malo preveč teže ... In ker so nova cepiva preizkušali na zdravih ljudeh, bomo tisti s kako ‚pridruženo težavo‘, kot uvidevno rečejo strokovnjaki, zaenkrat pri cepljenju preskočeni. Na prvi pogled pametna odločitev. Zanka pa je v tem, da se mnogi izmed tistih zdravih državljanov srednjih let ne bodo dali cepiti. Ker njih pa res ne more nihče v to prisiliti. Če bodo dobili korono – tisti prehlad bodo že preživeli, pa še štirinajst dni ‚plačanega dopusta‘ – karantene – bodo deležni. Ker namreč ta srednja generacija je strašansko pametna, spozna se na vse – predvsem pa na zdravstvo. In na svetovne zarote. Ker – saj veste: v cepivo je vgrajen čip, njih pa ne bo nihče nadziral, kje so bili takrat, ko so se okužili (zlasti če niso bili tam, kjer naj bi bili ...). Korona je itak en velik nateg, pravijo. Celo véliki Marko P. je tako rekel. In če to reče Marko P., ki zna tako lepo govoriti na televiziji (kar mu drugi napišejo!) in ima tako lepo izklesano telo, potem je to zakon. NE BOMO SE CEPILI! To so naše državljanske pravice, zagotovljene v ustavi! In kaj preostane nam, dragi proletarci vseh dežel (s tem mislim na tisto ne več mlado generacijo, ki nas mučijo raznorazni betegi ...)? A, imamo tudi mi skrito orožje, s katerim bomo tiste necepljence udarili tam, kjer najbolj boli. Po žepu. Ker če kaj, na denar pa ti srednjeletni so občutljivi! Lepo pri notarju napišimo oporoko, da svoje premoženje po smrti zapuščamo svojim preljubim potomcem samo v primeru, če bodo ob branju oporoke lahko predložili pisni dokaz, da so se mesec dni pred našim odhodom v večna lovišča dali cepiti proti koroni. Drugače pa: adijo, prihranki! Adijo, premično in nepremično premoženje! Cel kup dobrodelnih organizacij je, ki bodo znale to, kar ste vi v svojem življenju ustvarili, uporabiti za koristen namen. Naj se vaši ne-cepci oziroma necepljenci obrišejo pod nosom! Če je njim vseeno, ali boste vi zdravi ali bolni, ker se oni ne bodo cepili, pa naj bo še vam vseeno za njih po vaši preselitvi v večnost. Velja? Se bomo združili, proletarci vseh dežel? Za šankom Proletarci vseh dežel ... Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 14. septembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Nika Felicijan, Pragersko. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  8. septembra 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Vabljeni na izlet v družbi Radia-Tednika Ptuj in Tur istične agencije ATP! AKCIJSKA CENA: 55,00 EUR po osebi(pri udeležbi 45–55 oseb) GORIŠKA BRDA Solkanski most z znamenitim razglednim stolpom in spomenikom Šmartno z lokalnim in z briškega okoliša (26. september 2020) Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  8. septembra 2020 Oglasi in objave 23 V 94. letu nas je zapustil Marjan Vincenc Podgoršek IZ BELŠAKOVE 7 K zadnjemu počitku smo ga pospremili 2. 9. 2020. Tvoji najdražji POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. Marjeta Kolarič, roj. Vrbnjak, Juršinci 4a, roj. 1965 – umrla 26. avgusta 2020; Vinko Plej, Kidričevo, Kajuhova ul. 7, roj. 1934 – umrl 25. avgusta 2020; Franc Maučič, Šardinje 25a, roj. 1936 – umrl 26. avgusta 2020; Milan Grivec, Ormož, Kolodvorska c. 13, roj. 1926 – umrl 28. avgusta 2020; Matilda Mihelač, roj. Selinšek, Jurovci 6, roj. 1927 – umrla 29. avgusta 2020; Frančišek Nadelsber- ger, Lovrenc na Dravskem polju 102a, roj. 1934 – umrl 29. avgusta 2020; Janez Dajčman, Ptuj, Na hribu 2, roj. 1939 – umrl 26. avgusta 2020; Srečko Klinc, Kicar 36, roj. 1975 – umrl 31. avgusta 2020; Andrej Krajnc, Sp. Gruškovje 1, roj. 1941 – umrl 1. septembra 2020; Franc Žnidarič, Rucmanci 15, roj. 1959 – umrl 1. septembra 2020; Rudolf Fridl, Ločki Vrh 27, roj. 1947 – umrl 2. septembra 2020; Milena Vičar, roj. Zadravec, Ormož, Ilirska ul. 9, roj. 1932 – umrla 3. septembra 2020; Jurij Kokol, Ptujska Gora 102, roj. 1929 – umrl 2. septembra 2020; Marija Tement, roj. Kramberger, Spuhlja 91, roj. 1930 – umrla 2. septembra 2020. Umrli so Revijo lahko naročite na: 080 4321 ali na: www.trafika24.si/narocanje/history Nemški vajenec Sončnega kralja Obisk pri Ludviku XIV. je navdihnil mladega princa Avgusta – Sončnega kralja si je vzel za vzornika. V žarišču državljanske vojne Ob osamosvojitvi Konga leta 1960 se je razplamtela državljanska vojna, sredi katere so se znašli vojaki irske enote ZN. Zasilna rešitev je postala nemška nočna mora Ameriški lovec P-51 Mustang sprva ni sprožil posebnega navdušenja. Ko pa so mu dodali rolls-royceov motor, se je vse spremenilo. DARILO OB NAROČILU pametna zapestnica www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE DOSJE Pravi obraz Janeza Stanovnika: zakaj ne more biti oče naroda in si ne zasluži spomenika INTERVJU Franc Kangler, državni sekretar: Južno mejo bi lahko varovale tudi mobilne enote Fursa POLITIKA Andrej Šter nosilec novega političnega zavezništva, ki ga snuje Marjan Podobnik INTERVJU Lora Klinc, partnerica Primoža Rogliča: Kolesarji so garači in vsi si zaslužijo iste priložnosti Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM 4 m bukovih drv. Tel. 031 281 453. PRODAM odojke po ceni 3 €/kg, pitan- ce 1,9 €/kg, odstavljene plemenske svi- nje 1,2 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM brejo telico, simentalko, paš- no, veterinarsko pregledano. Tel. 070 250 441. NESNICE, rjave, grahaste, črne in le- ghorn, 19-tedenske. Naročila sprejema- mo po tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. V NAJEM vzamem večjo njivo na podro- čju občine Videm – Ptuj ali Hajdina, le- tna najemnina do 300 EUR na hektar. Tel. 041 881 643. PRODAMO telici simentalki, pašni, breji 8 m, za nadaljnjo rejo, dobrega porekla. Tel. 051 273 093. PRODAM trgatev na brajdah – gemaj. Tel. 051 22 00 23. Vsako sredo ZA ZVEZDE ŽE v prodaji! Revija v praktičnem formatu - prijazna do vseh okusov in načinov prehranjevanja. VEM, KAJ JEM! ŽE v prodaji! N E PREZRITE Človek se razvija in deluje vse življenje. S stalnim izobraževanjem spreminjamo sebe in družbo, se učimo živeti z drugimi, smo obdani z ljudmi, vključeni v družbo in zmožni prevzemati nove reči. Tudi po upokojitvi se lahko izobražujemo. Različne izobraževalne in druge programe na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje obiskuje že več kot 11 tisoč študentk in študentov, ki jih vodi nekaj nad 1000 mentoric in mentorjev. Univerza deluje v več kot 54 krajih po Sloveniji in je najboljša v Evropi. Na njej se je možno učiti tujih jezikov, slikarstva, svetovne književnosti in novinarstva, zgodovine, geografije, umetnostne zgodovine ... Zaradi novih časov in potreb pa so na voljo mnogi novi programi: Medsebojni odnosi, Utrdimo svoj položaj z besedo, Moji starši so stari, Umetnost pripovedovanja, Napredno računalništvo ... Starejši si s študijem pridobijo več moči: psihološke, ekonomske in tudi za politično sodelovanje v odločanju. Moški o ženskah Dr. Kozma Ahačič je iz slovenščine naredil hit Naši po svetu Cenjena paragvajska antropologinja - dr. Branislava Sušnik iz Medvod Spoznajte jo Gasilka Janja Kramer Stajnko iz Libelič Nega Skrb za kožo mora postati rutina - tudi za fante Za lepši dom Pisarna in učilnica kar doma Drugačna pot do zdravja Ključ je holistična medicina s celostnim pogledom na človeka NEPREMIČNINE PRODAM starejšo hišo s kmetijskim ze- mljiščem v Skorišnjaku v občini Videm pri Ptuju. Tel. 041 311 484. DELO Štajerski TEDNIK torek, 8. 9. 2020  COLOR CMYK stran 24 Zaradi prebojev na srednjenape- tostnem kabelskem omrežju so 3. avgusta brez električnega napaja- nja ostali odjemalci na kablovodih Tehnoservis in na Rajšpovi, za kra- tek čas pa tudi v Rabelčji vasi. „Do petka, 7. avgusta, so bili preboji na teh kablovodih sanirani, kablovodi pa vključeni v obratovanje. Žal je po vključitvi ponovno prišlo do po- novnih prebojev na Rajšpovi ulici in na Tehnoservisu. Od takrat sta omenjena poškodovana kablovo- da ostala ločena od elektroener- getskega omrežja, oskrbo z elek- trično energijo pa zagotavljamo preko srednjenapetostnih izvodov Rajšpova in CMD. Za poškodovani kablovod Rajšpova na odseku med Rogoznico 1 in Železniškimi delav- nicami pa pridobivamo tehnično dokumentacijo za celovito sanaci- jo,“ so o prebojih oz. prekinitvah dobave električne energije poveda- li v Elektru Maribor. Prekinitve do- bave električne energije večinoma nastajajo zaradi nihanja napetosti v omrežju oziroma zaradi prenape- tosti. Tovrstne dogodke je v praksi skoraj nemogoče napovedati. Na voljo hitre informacije prek SMS V podjetjih, v katerih je bila v avgustu motena električna oskr- ba, so povedali, da so pogrešali informacije o teh dogajanjih. Toda v Elektru Maribor so na to odgovo- rili: »Vsem uporabnikom je na voljo brezplačna spletna in mobilna apli- kacija za prijavo na obveščanje o načrtovanih prekinitvah napajanja po SMS-u in elektronski pošti.« Pri- poročajo pa tudi, da se naročijo na brezplačno obveščanje o načrto- vanih prekinitvah. Danes bo pretežno jasno. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutra- nje temperature bodo od 9 do 13, na Primorskem okoli 17, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem do 28 °C. V sredo in četrtek bo pretežno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje „Zgodi se, da človek pade in se poškoduje do te mere, da ne more niti do vrat. Pokliče na pomoč in v primerih, ko pove, da je zaklenjen v hišo ali stanovanje, aktivirajo tudi nas, da reševalcem pomagamo odpreti vhodna vrata,“ je povedal poveljnik PGD Ormož Renato Jur- šič. Prav tako gasilci in policisti za vstop v stanovanjski objekt upora- bijo silo, če naj bi bila v njem oseba, ki si namerava vzeti življenje. Z namenom, da pomagajo osebi v stiski ali da najdejo pogrešano osebo, so v preteklem letu ukre- pali v štirih primerih, letos pa so stanovanjski objekt na silo odprli trikrat. „V primerih, ko človeku lahko pomagamo, si vsi oddahne- mo. V objekte, ki imajo vgrajene sodobne varnostne mehanizme, je nekoliko težje vdreti. V teh prime- rih žal nastane tudi več škode,“ je dejal Juršič. Včasih se zgodi, da je oseba že umrla Ljudje, ki živijo sami v odročnej- ših krajih, so v večji nevarnosti, da pomoč pride prepozno. Na ob- močju Slovenskih goric in Haloz so območja, kjer je odmaknjenih hiš veliko. Ko se osebe, ki živijo same, poškodujejo do te mere, da ne morejo do telefona, je velika nevarnost, da jih pri klicih na po- moč nihče ne sliši. „Zgodilo se je že, da so koga pogrešili komaj po več pretečenih dneh. V takih pri- merih je bil vstop v stanovanje še posebej težak,“ je dejal Juršič. Kar se tega tiče, so še posebej ranljiva skupina starostniki, ki ne upora- bljajo niti telefona. „Ko najdemo osebo, ki je že dalj časa preminila, in osebo, ki je pod- legla hujšim telesnim poškodbam, vidimo prizore, ki jih ni enostavno pozabiti, a tudi to spada k našemu delu,“ je priznal Juršič. „Nekateri so poskušali tudi zlorabiti naše poslanstvo!“ Pomagati človeku v stiski je pos- lanstvo slehernega gasilca. Ormoš- ki gasilci kot koncesionarji izvajajo tovrstno tehnično pomoč na ob- močju občin Sveti Tomaž in Or- Ormož  Ko ni druge možnosti, je v stanovanje treba vlomiti Varnostni mehanizmi v domu so lahko tudi past Dom naj bi slehernemu posamezniku predstavljal varno zavetje, so pa trenutki, ko je človek prav v lastnem zavetju življenjsko ogrožen, pomoč pa ne more do njega, ker je zaklenjen. Da bi poškodovani ali bolni osebi lahko pomagali, morajo policisti in gasilci dobesedno vdreti v stanovanjski objekt. Foto: MZ „Z namenom, da bi poškodovani ali ogroženi osebi pomagali, smo v letu 2019 v stanovanje vstopili štirikrat, v letošnjem letu pa smo doslej pri vstopu v stanovanjski objekt uporabili silo v treh primerih,“ je povedal poveljnik PGD Ormož Renato Juršič. Foto: Črtomir Goznik V ptujski industrijski coni v Rajšpovi ulici je v prvi polovici avgusta prišlo do večkratnih izpadov električne ener- gije, zaradi katerih je bilo delo podjetij oz. odjemalcev začasno prekinjeno. Rojstva: Špela Popošek, Mihovci pri Veliki Nedelji 36 – deček Lovro; Janja Pišek, Lovrenc na Dravskem polju 128d – deček Tim; Sanijela Fereš Postružnik, Renkovci 32, Turnišče – deček Brin; Andreja Tatarević, Malečnik 182 – deklica Tajra; Pa- tricija Kokot, Brezovec 46, Cirkulane – deček Jaka; Polona Petek, Podgorci 133a – deček Rok; Katja Janžič, Zlogona vas 8, Oplotnica – deklica Gaja; Marjana Kujavec – deček Anej; Medina Zukanović Alibabić – deček Din; Lidija Bezjak – deklica Sara. Poroke – Ptuj: Iztok Rogina in Andreja Tement, Ptuj, Wilhelmova ul. 1; Marko Krajnc, Gočova 62a, in Barbara Skledar, Ptuj, Rimska pl. 12; Boštjan Ko- rez in Tatjana Bedenik, Planjsko 12. Ptuj  Občasni izpadi električne energije V mrku velik del industrijske cone V mesecu avgustu je prišlo do več nenapovedanih izpadov električne energije v Rajšpovi ulici, zaradi katerih je bilo delo podjetij (in drugih) na tem območju začasno prekinjeno. „Policisti smejo brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje in druge prostore, če imetnik stanovanja to želi, če kdo kliče na pomoč, če je to potrebno za preprečitev samomora, če se preverjajo okoliščine, ki kažejo na smrt določene osebe v tem prostoru ali v drugih primerih, če je to nujno za zavarovanje ljudi in premoženja,“ je pojasnila Maja Ciperle Adlešič, tiskovna predstavnica Policije. Foto: MZ mož. V preteklosti pa so na njihovo pomoč pomislili tudi posamezniki, ki niso imeli čednih načrtov. „Zgo- dilo se je, da nas je na pomoč pokli- cala oseba z namenom, da jo zago- de ločenemu zakoncu. Prav tako se je v preteklosti zgodil primer, ko nas je na pomoč poklicala oseba, ki naj bi se po nerodnosti zaklenila iz hiše. Slučajno smo na vratih opazi- li, da nas je želela naplahtati, saj je bil stanovanjski objekt zarubljen in zaradi tega ni mogla v hišo. V takih primerih se zato zanašamo na poli- cijo, ki nam pomaga pri zaznavanju morebitnih zlorab,“ je zelo nazor- no ubesedil Juršič, ki se s tovrstni- mi poskusi težko sprijazni. Ključne so informacije, da se z osebo slabo godi Če je oseba sama poklicala na pomoč, ali je iz stanovanja slišati klice, policisti in gasilci lažje sprej- mejo odločitev za vlom. V prime- rih, ko gre za pogrešane osebe, pa se policisti zanašajo na obvestila svojcev, sosedov, sorodnikov, ki jim lahko razkrijejo razloge za nujni vstop v dom. „Policisti pri tem oce- njujejo tudi verodostojnost priče- vanj ter jih primerjajo z okoliščina- mi, ki jih na kraju zaznavajo sami,“ je zatrdila Maja Ciperle Adlešič, tiskovna predstavnica Policije.