ilovice GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE ► » » LETO II. ŠTEV. 8 Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje Ure/ Odgovorni v <• List izhaj; ^u,o * Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 16. FEBR. 1957 POSVETOVANJE POLITIČNIH IN GOSPODARSKIH FUNKCIONARJEV O DRUŽBENIH PLANIH 1Q000 motornih koles DRUŽBENI PLANI odsev gospodarske Pred sprejetjem družbenega plana okraja Kočevje je bilo dne 7. februarja v Kočevju važno posvetovanje, katerega sc se udeležili sekretarji občinskih komitejev ZK, predsedniki in tajniki ObLO, predstavniki nekaterih podjetij, vodilni funkcionarji OLO, sekretar OK ZK tov. Klarič ter ljudski poslanec in član Zveznega izvršnega sveta tov. Maček. Podpredsednik OLO tov. Košir je v daljšem poročilu povedal značilnosti družbenega plana okraja Kočevje za leto 1957. Storilnost dela je bistven ele- nek. Velikega pomena bo nova meat družbenega plana tako v me- Poslovna zveza na področju za-rilu občine kakor okraja. Na pod- družništva. lagi tega in dragih činiteljev se Na podlagi tega poročila se je predvideva porast družbenega pla- razvila živahna razprava, v katana v tem letu za 7,8 odst. v pri- ri so sodelovali predstavniki iz meri z letom 1956. Kako bo izgle- vseh občin okraja. Predstavnik iz dal ta porast po posameznih ve- Velikih Lašč je sprožil vprašanje, j ah gospodarstva? Industrija 10,4 kako bo v tem letu s koriščenjem odst., kmetijstvo 1,1 odst., grad- skladov in zakaj mora ostati ob beništvo 30,2 odst., promet 9 odst., koncu leta V teh skladih gotov trgovina 14 odst., obrt 16,9 odst. procent rezerve. Iz Dobrepolja so Narodni dohodek v tem letu se poročali o delih pri elektrifikaciji tov. Golobiča, in z njim smo se bo v primeri z letom 1956 dvignil ter o velikih izdatkih, ki jih ima pogovorili o elektrifikaciji v tej ob-skupno za 8,2 odst. Sorazmerno ObLO pri plačevanju " zdravstvenih čini. V občini Velike Lašče, ki je bomo zabeležili največji porast na- storitev. Enak problem imajo tudi zelo razsežna in ima skupno 118 rodnega dohodka pri industriji, v občini Velike Lašče. V tej ob- vasi je imelo elektriko v stari Ju-kar kaže velik napredek v orga- čini so izdali lani za zdravstvene goslaviji samo 22 vasi. Danes je nizati ji po naših industrijska! storitve 4,500.000 din, kar je za to to stanje povsem drugačno. Razen obratih. Naj za primerjavo nave- občino vsekakor preveliko breme. 16 vasi imajo vsi ostali kraji že demo še podatek o višini narod- Loški potok je obravnaval problem električno razsvetljavo. Za elektri- Iz tovarne motornih koles »Tomos« v Kopru se je izvedelo, da bo letos tovarna izdelala 10.000 motornih koles. V lanskem letu pa so jih izdelali 3600. Motoma kolesa v glavnem še sestavljajo iz v.voženih delov tvrdke »Puch« iz Avstrije. Letos jih bodo tudi že sami izdelovali. Največ izdelujejo priljubljene »Mopede«, to so lahka motoma kolesa s 50 cam motor-jal, da je treba podpreti prizadev- jem, ki premaga z eno osebo tudi nost ljudi pri raznih komunalnih vse težje klance. Ta motor ni tre-delih In drugje, če ljudje pokažejo ba registrirati, niti ni treba voznl-dobro voljo jn sami kaj prispeva- škega izpita. Na ravni cesti doseže jo. To kaže konkretni primer iz hitrost tudi 60 km na uro. Izde-Banja loke, kjer so ljudje priprav- bijejo seveda tudi težje motorje, ljeni prispevati za gradnjo šole. Ob koncu prihodnjega leta bo Predsednik občine Sodražica je tovarna popolnoma zgrajena in bo kritiziral preveliko razsipnost letno izdelala 36.000 motornih ko-gradbenih podjetij, ki računajo za les različnih tipov. Pričakujemo, Nadaljevanje na 2. strani da bodo tudi cene vsem dostopne. Jxed S. maccem moči stvar prepuščajo zadrugam. Nujno bi bilo treba zgraditi večjo klavnico za predelavo mesa. Tov. Klarič je med drugim de- Lošče pred dokončno elektrifikacijo Obiskali smo tajnika občinske*- Pri elektrifikaciji posameznih vasi ★ ga ljudskega odbora Velike Lašče je ObLO zavzel pravilno pot, tako, da so dela vodili elektrifika-cijski odbori. Ti so zbirali sredstva in vodili gradbena in ostala dela. Na ta način je uspelo, da je ■ lektrifikacija dosegla v tej občini tako velik razmah — in uspeh. Perspektivni plan občine Lašče icer predvideva, da bodo letos dobile še vse ostale vasi elektriko, DNEVOM ZENA Letos bodo žene Jugoslavije že 47. leto praznovale mednarodni ženski praznik — 8. marec. Vsako leto se bolj skrbno pripravljajo za praznovanje 8. marca in v naših ženah je ena sama zavest, da je ta praznik postal stvarnost. Komisija za delo med ženami pri Okrajnem odboru SZDL je mnenja, da bi proslave pripravile organizacije SZDL skupno z ženskimi društvi in zadružnicami. Na teh proslavah naj bi govorili predsedniki SZDL, člani ZK, ljudski poslanci, kar bi izredno dobro vplivalo na delo ženskih organizacij in žena sploh. Nepravilno je, da v nekaterih krajih še vedno proslave pripravljajo žene same, ločeno od ostalih organizacij. Organizacije SZDL premalo izkoristijo 8. marec v smislu politične aktivizacije žena. Praznovanje je ponekod bolj podobno materinskemu dnevu, večkrat ostanejo žene v zakotnih vaseh ob strani. Podobni primeri so z ženami delavkami ih je njihova aktivnost v družbenem življenju še slabša otl žena na vasi. Zato bi bilo prav, da bi proslave organizirali po vaseh, po delovnih kolektivih, za kar naj hi poskrbela SZDL, v podjetjih pa sindikalne organizacije. Veliko pozornost naj se posveti vsebinski strani proslav 8. marca, žene premalo presojamo z mesta, ki ga zavzemajo v družbi in premalo gledamo na njen položaj v proizvodnji, izven proizvodnje in v skrbi za njen nadaljnji razvoj ter njeno razbremenitev. Zato imamo še vedno primere nazadnjaških izpadov, ki ženo zapostavljajo. Poudariti je treba revolucionarne pridobitve žena in osvetliti aktivnost žena v prilikah, v katerih se žene nahajajo in v njih delajo. V zadnjih letih je bila vrsta posvetovanj, ki so imela na dnevnem redu važna vprašanja, za katera so bile žene še posebno zainteresirane. Ob 8. marcu moramo tudi več govoriti o delu svetov za varstvo družine. Vse to, kar smo našteli, naj bi zajela vsebina referata, združena s primeri iz vsakdanjega življenja in dela žena. Okrajni odbor SZDL, Komisija za žene nega dohodka, ki odpade na ene- prodaje klavne živine. Ker gre ta fikacijo so ljudje sami prispevali vendar bo to težko izvedljivo za ga prebivalca. Ta je znašal lam živina slabo v denar, prodajajo z delom, materialom, in v denarju vseh 16 vasi Postaviti oziroma na-nekaj nad 89.000, letos pa 96.617 kmetje mesarjem teleta. To je za skupno okrog 35,000.000 din. Za peljati bo treba še 3 km daljno-din, vendar se bo ta deloma še razvoj živinoreje vtilika škoda. Iz elektrifikacijo sta prispevala lepe '~oda in okrog 18 km električnega dvignil, ko bodo zajeta v družbeni Predgrad a so poročali med dragim zneske tudi okrajni in občinski omrežja. Ti podatki se nanašajo plan še tri večja podjetja. ^ tudi to, da imajo v nekaterih va- ljudski odbor. Prvi za napeljavo na Karlovško dolino, kjer je večji Tov. Košir je razložil tudi osta- s eh te občine že dve leti skopane električnih daljnovodov, drugi pa del vasi, ki še nimajo elektrike. !e postavke družbenega plana. Po- jame za elektriko, vendar ljudje za električno omrežje. Posebne te- Predvidena dela za elektrifikacijo udari! je, da so letos dani vsi po- nimajo sredstev, da bi dokončali žave so imeli pri napeljavi el ek- bodo stala 20,198.000 din vendar goji, da se okrepi družbeno uprav- dela. Predsednik OZZ tov. Miku- trike v predelih Rut, kjer je ta pa ,bo ta znesek občutno nižji, ker ! janje. V našem okraju zaznamu- lie je med drugim poudaril, da ne- kraj zelo siromašen. ObLO je na bodo prizadeti prispevali velik del jemo dvig plačnega fonda po pod- katere občine premalo skrbijo za svoji seiLjtalnčil Prispevek za el ek- dU.n.t oziroma so že prispevali z jetjib povprečno za 8 odst. za to- dvig kmetijske proizvodnje in vso trifikaciio v Rutah 700.000 din. delom, denarjem in lesom. Raču- Med prvorazredne dogodke zad- najo, da bodo najbližje vasi okrog njih dni štejemo pismo predsedni-transformatorske postaje v Kar- ka Bulganina nemškemu predsed- lovški dolini dobile elektriko že niku Adenauerju, v katerem govo- ™godbe,' na podlagi katere smelo spomladi. Ker električni drogovi ri o odnosih med obema država- bleske letalske sile Dne 20. februarja se začne v Najvažnejše partije vsakega kola, že stoje, bodo potegnili samo še ma. Bulganin je v tem pismu po- jordanska like bo treba tudi dvigniti proizvodnjo, ker bo v dragem primera imelo zvišanje plač negativen uči- iivlg kmetijske proizvodnje in vso trifikacijo v Rutah Šahovsko prvenstvo Dolenjske v Kočevju BLIŽNJI VZHOD Jordaniji teko počasi pogaja-angLo-jordanske V nja za prekinitev rtfLal. Uonientat Nezaposlena mladina Problem nezaposlene mladine je tudi v našem okraju. To sicer ni tako boleče vendar je dejstvo, da je okrog 200 mladih ljudi, ki še nima svojega kruha. Ta problem nas je začel spremljati v zadnjih letih, in v celoti vzeto ne bo popolnoma rešen še tako hitro. Od kod izhaja nezaposlena mladina ? Največ iz polproletar-skih družin v odročnih predelih na(šega okraja. Statistike nam tudi povedo, da je med nezaposleno mladino 37 odst. deklet. Dediščina, zaostalosti iz pretekle dobe ima, ldjuh velikemu napredku v povojnih letih na področju industrializacije, še danes posledice. Z nadaljnjim povečanjem industrijskih obratov in delavnic ter obrti bo olajšano tudi zaposljeVanje mladine, čeprav YS(- mladine vsaj V doglednem tosu ne bo mogoče zaposliti. Kočevje je poleg gospodarske-§?. političnega in prosvetnega took ifldustrijsko središče našega kraja. Tako je razumljivo, da . odst. vajencev iz našega v uku v Kočevju. Ver-£ 1* Pa bi bilo to število še več-večCe l>i imti vajeniški internat hIpmPi°.Stora- To Jc drugi pro-rešiti’ !? ga 1)0 tre,)a prej ali slej ... v zvezi zaposlitve nezaposlene mladine. Kljub vsemu kar smo navedli Pri zaposlitvi brezposelne niladi-”5 p:l menimo, da bi v našem , . fJu. še vedno našli podjetje, • aviuco ali obrtnika, ki bi lahko zaposlil Skrb za to salonu hotela Pugled šahovsko pr- igranega v popoldanskem času, bo- žico. Težave bodo z napeljavo elek- sebej poudaril pomen dobrih med- meji med Atienom* inUJemenom ^na venstvo Dolenjske za posamezni- do prenešene na demonstracijsko trike v vasi Bukovica pri Krvavi sebojnih odnosov med obema na- §e vedn0 nj mjru in angleško letal- uporabljati oporišča. Na »t da se to števi- vdaiuh pogojih čimbolj zniža. tode' a,mim 11,1 za naša pričevanja brez dvoma hvaležna, ne S«T tu‘Vtarši, ki si drugega kakor to, da šli „ "Jliovi otroci čhnprej pri- SVninn*n Irncn lrnnL — N$ svojega kosa kruha. prav^ ponovimo še enkrat: Ce-dine .ktohlem nezaposlene ml a- 6/,5™* s. 5? okraju tičen. zaenkrat moramo za aktual-da en- ne postane problema- -žem priprave dajo slutiti, da bo turnir nil novo dobro organiziran. Pokroviteljstvo čevju. je prevzel Okrajni ljudski otl bor, Id je preskrbel tudi denarna sredstva, Uredništvo »Novic« bo skrbelo za propagando in takojšnje obveščanje javnosti o rezultatih, gostinsko podjetje »Pugled« je dalo na razpolago svoje najboljše prostore in bo skrbelo za telesni blagor gostov iz ostalih krajev Dolenjske. Vzporedno s kvalitetnim dvigom šaha na Dolenjskem bo letošnji tri cone, in sicer: v spodnjo, v ka-turnir najmočneje zaseden. Igrali tero so zajete vasi Dol, Prelesje in občino. ne razsvetljave, želimo, da bi jim le-ta čimprej zasvetila. slej bodo tudi rodoma in opozoril na važnost stvo sproVaja svoje koStoalne*'me-oboroževanja Zahodne Nemčije, ki tode jo želijo po njegovih besedah spre- sirijska vlada se je dogovorila z atomsko oporišče. Bulga- neko ameriško družbo, da bo po- nin je v tem pismu opozoril na to. da ne more in da tudi ne bo pravila petrolejske vode, ki so jih ro oa ne more in aa raoi ne do sirijci uničili ob napadu na Egipt, prišlo do združitve Nemčije vse do- ° ^ Poljanski vodovod je treba dograditi Leta 1936 se je pričela gradnja pitno vodo vasi bližnje okolice, do-vodovoda za Predgrad in Stari trg čim za vasi Jelenja vas, Zagozdac, z okolico. Ob popolni dograditvi bo Dolenja in Gorenja Podgora, s celo tretjo cono. To so vasi: čepi je tlej, dokler ne bodo Nemci priznali obstoja dveh nemških držav in se s pogajanji skušali približati in rešiti problem združitve. ZDRUŽITEV ? in ostale, pa še nimajo. DVE BORBI Boj za neodvisnost AJžira se kakor vse izgleda počasi približuje svojemu vrhuncu. Po splošni stavki, ki je zajela okrog 6 milijonov Alžircev in za teden dni omrtvila V Italiji je pred iiekaj dnevi vsako življenje v tej deželi, so za- končal kongres Nenijeve sociali- čeli izredno hudi boji po vsej fran- Nujno je potrebno, da se poljan- stične stranke. Čeprav je Nennije- coski koloniji. Najhujši boji divjaški vodovod dogradi, saj je velike- va skupina dobila na volitvah za jo v samem mestu Alžiru, po ka- ga gospodarskega pomena za vso vodstvo stranke sorazmerno majh- terem patruljira kar 15.000 fran- bodo samo nrvo’ ln drurokaterror- 50 zaJč V3S1 L’“’ Jvre;es;|e 111 občino. V poletnih mesecih so no število glasov, je vendar bil coskih padalcev s tanki in oklopmi- niki Kočevje bodo zastopali Inž KOt’+ V £redn->° °on°' V S° kmctje F^djen vozitl vodo iz Ko1- sprejet sklep, da se še naprej de- mi vozili. Na južnem robu dežele, Volk mZ Karel Lisac iz ša- P6’ strminah, z znatno la za združitev obeh socialističnih ob mejah Sahare pa so izbruhnile bovškega društva Kočevje in Jarc Stf? °b ?5°lpl’, Mo5.le’ lzgTlbo casa- Naloga vseh je, da se strank v Itabji, vendar pa ne za nove borbe, čeprav je tam do ne- in Oberstar ml iz šahovske sckci- f. Podvojenimi^ močmi, ob P°moči ceno spora s komunisti, kakor je davnega bilo vse mirno. ta oskrboval vso poljansko dolino s pitno vodo. Zaradi višinskih razlik se je vodopreskrbno področje, po obstoječem projektu razdelilo v je »Svobode« Rudnik, že lenja in Gorenja Podgora in v vi- ljudske ... . . vse od soko cono, ki zajema valsi: Čepi je, zgradil, začetka prirejanja turnirjev za pr- Kralje, Vimolj, Brezovico, Nemško venstvo Dolenjske so kočevski ša- joko. histi igrali vidno vlogo. Leta 1953 Oktobra lani so dobili vodo: in 1954 je naslov prvaka osvojil Predgrad, Kovača vas, Deskova inž. Volk. vas, Stari trg in Močile. Turnir bo od 20. febr. dalje vsak Za vodovod je zajet studenec v dan od 8.30 do 12.30 in od 16 do Dolu ki je dajal pri preizkusnem 20 v prostorih hotela »Pugled«, črpanju leta 1939 10 litrov vode na sekundo. Zaradi nizke lege stu-denca, M je tik nad reko Kolpo, je treba vodo črpati v vse cone predvidenega področja, V spodnjo cono, to je proti vasi Kot, se bo vodo črpalo s posebnimi agregati, oziroma v rezervar, ki bo nekje Skoro 200 milijonov smo zapili Najprej nekaj statističnih oblasti vodovod čimprej to do sedaj zahteval vodja social- Podoben boj, čeprav nekrvav, D. A. ne stranke Saragat. poteka te dni v političnem odboru Združenih narodov. Govorniki se ------—--------------------——---------------------------- vrstijo eden za dragim, ta govori za to, da se OZN vmeša v alžirsko vprašanje, drugi so proti. Jugoslavija se zavzema za posredo-vanje Združenih narodov, da pre-Tov. inž. Slavko Volk je znan v Livoldu, Dobrepolju in Fari. stane oborožen boj in da se s po-šahist. Obrnili smo se nanj z Skupno imamo v okraju okrog 100 ga jan ji najde izhod za obe strani, nekaterimi vprašanji v zvezi s organiziranih šahistov. šahom in šahisti pred letošnjim _T , _ , , KRP ARI JA7 prvenstvom Dnleniske v inhn Nasa najvecja šahovska pmredi- .. Takole nam ie odgovoril • tev v tem letu bo turnir za prven- _Po zadnjih vesteh bo prišlo do ' g " stvo Dolenjske v času od 20. do točenih sestankov ameriškega pred-V našem okraju je več šahov- 28. febr. v Kočevju, kjer bo so- S6dnika Eisenhowerja s predsedniških društev: šah. društvo Kocev- delovalo 14 udeležencev iz No v e ca town francoske vlade Molletom D0_ wuurna V rezerva,, m uo „eaje . ----- -- udeležencev iz Novega *wn irancosKe viaae Molletom in narasi e&smsli&z ----- *»*» črpa po skupnem vodovodu splošno družbenega lokalov, zadružnih organizacij 2 in v privatnem sektorju 44 gostinskih lokalov. Prometa v gostinstvu je bilo lani za okrog 13 milijonov din manj kakor v letu 1955 in je znašal skupno 316 milijonov din. Vzrok temu sektorja 33 se črpa po skupnem vodovodu v ?jvy j ““JU1'-1 aauv samsiov v 5, družbenih glavni rezervar nad Kovače vasjo. Grčaricah. Veliko igrajo šah tudi Iz tega rezervarja so sedaj dobile stvo v Ribnici ter aktiv šahistov v ša šahovska prireditev v Kočevju. Ju m..z v marcu. Komen- šah pridobiva vedno več ljubi- 1™ d°" teljev, posebno med mladino. Zad- dj,. J ’ ^ bl sestanki ro- ______j. __ ________dih novo zvezo med zahodnimi dr- OBVESTILO Skupščinska pisarna OLO Kočevje obvešča vse prebivalstvo je bil predvsem poraba kupne mo- okraja Kočevje, da bo seja Okraj-či za drage gospodarske panoge, nega ljudskega odbora Kočevje, Na promet so vplivale tudi visoke Okrajnega zbora in Zbora proiz-cene gostinskim storitvam. Kljub vajalcev dne 27. februarja 1957 temu so ljudje izdali zelo veliko ob 9. uri v dvorani množičnih or-denarja za alkoholne pijače. Po ganizacij v Kočevju, grlu je šlo za 195,936.000 din al- Glavne točke dnevnega reda so: koholnih pijač, kadilci so pokadili 1. Poročilo sveta za družbeni za okrog 49 milijonov sladke trav- plan in finance o predlogu dmž-ce, za brezalkoholne pijače in sto- benega plana okraja Kočevje, ritve v gostinstvu so izdali ljudje 2. Poročilo sveta za družbeni kakih 20 milijonov, za prehranbe- plan in finance o predlogu prerane artikle pa nekaj nad 50 milijo- čuna okraja Kočevje, nov din. Kakor vidimo, ga pri nas Skupščinska pisarna precej pijemo. OLO Kočevje nje tekmovanje za prvenstvo Kočevja je bilo zanimivo zlasti zato, ker je prišla v ospredje srednješolska nekdanji prvaki pa so zasedli zadnja mesta. Velik pomen za razvoj šaha imajo vsakoletna sindikalna ša- žavami in popravili sedanje stanje, ^ _ ki je nastalo zaradi znanega ame- in vaieniška riškega stališča v zvezi s Suezom, m vajeniška mladina, y angleSWh krogjh se tudi jav„ lja vedno večja skrb zaradi napredovanja ameriškega kapitala na Bližnjem in Srednjem vzhodu, še posebno po objavi znane Eisen- Inž. Slavko Volk bovška tekmovanja., kf imajo rela- howerjeve spomenice o ameriški tivno najveejo udeležbo v Sloveni- pomoči tem deželam. Ni nobenega ji ah celo Jugoslaviji. Na teh tek- dvoma, da je tudi to dokaz, da An-m če bi g. m. ne opa-da bo dal kredit za nabavo umet- navedenih delavcev je bil tako ne- zd pravočasno požara? Lahko bi nega ' gnojila. Osnovne stvari so previden, da je pustil goreči ciga- ge Zg0(jilo da bi požar uničil de- urejene. Razprava je potekala o retni odpadek na krožni žagi, od lavmkx) s ’stroji ^ orodjem les in podrobnosti izvedbe dela. Odborni- koder je padel na kupček žagovl- legne izdelke itd. Pod isto streho je tudi žaga ter stanovanjska hi-I# .1 I v ša, ki je last š. M. Poslopje je že Krotke Zadružne vesri zelo staro in nima nikakih priprav za gašenje požara. POSOJILA ZADRUŽNIKOM jil, zaščitnih sredstev itd.). To po- Ta primer nam lahko služi Zadružna hranilnica in posojil- ™ ™do da "^amo biti previd- prikazovanje stvari. Pred časom sem prevzela trgovino KZ, ki pa je bila zelo zanemarjene. Žagovina je ogorek pokrila ta- na, predvsem v čistoči, čigava je ko, da delavci tega niso opazili, bila krivda, me ne zanima. Vse-ko so odhajali iz delavnice. Okrog kakor pa M moral upravni, še bolj 22 je š. M., ki stanuje v isti zgrad- Pa nadzorni odbor s predsednikom bi, slučajno zavonjal duh po og- t°v. Kajfežem gledati na te po-nju in tlenju. Takoj je vstal, s si- mamjldjivosti. Vsekakor bo držalo odprl delavnico, ki je bila za- to, ba tov. Kajfež ni bil kos svoji klenjena in našel na žagovini kup nalogi, zato je odstopil. Pripom- v nila bi tudi, da nisem za okvaro nekaterih prehranbenih artiklov kriva jaz, pač pa pred menoj za to odgovorni. Precej je bilo že napisanega o dodelitvi majhne sobice krajevni babici, ki ji vsekakor kot zdrav- V Strugah imamo tudi šolo, ki spada prav gotovo med najlepše v okraju. Ker nimamo v kraju drugih primernih prostorov, so v šoli tudi razna strokovna predavanja o kmetijstvu itd. Prav tako so v šoli tudi kino predstave potujočega kina iz Kočevja. Vidi pa se, da so šolski predstojniki pokazali prav malo razumevanja za to stvar. Naj omenim tudi to, da so v šoli razne debate, ki niso v skladu s šolskim programom. Menim tudi to, da bi dvanajst let po končani vojni lahko črtali iz naših slovarjev žaljive besede kot so fašist, belogardist vsaj prosvetni delavci. Danes mislim, da smo že enaki med enakimi. Fani Hrovat Tarifni pravilnik Rudnika niča Ribnica je odobrila za proiz vodne kredite zadružnikom določene zneske. Kmetijske zadruge pa no, obresti odst. pa bodo znašale le 5 ODKUPI KZ bodo posredovale pri najemanju Odkup kmetijskih pridelkov je v teh proizvodnih kreditov svojim našem okraju v celoti usmerjen platnom. Zadružniki-posojilojemalci preko kmetijskih zadrug. Kmetij-bodo kredit vračali tako, da bodo ske zadruge so imele lani precej zadrugi prodali svoje tržne viške, uspehov pri odkupih. Zadruge so Vsi tisti zadružniki, ki namerava- odkupovale les, živino, krompir, jo najeti kredit, se morajo obve- mleko, zdravilna zelišča itd. in do-zati, da bodo svojo proizvodnjo segle nad 400 mili j. din prometa. uredili tako, kot jim bodo predla- Največ je bilo odkupljenega lesa, kadru. Rudarji imajo v krajših gali kmetijski strokovnjaki (na kar je razumljivo za naš okraj, primer glede semen, umetnih gno- ki je bogat z gozdovi. Posvetovanje o družbenih planih Pri sestavi novega tarifnega razpravljal upravni odbor in de-pravilnika za rudnik Kočevje je lavski svet. Tarifna komisija je sodeloval ves kolektiv. O osnutku vse umestne pripombe pri sestavi ni in da ne smemo kaditi v pro- tarifnega pravilnika, ki ga je se- tarifnega pravilnika upoštevala, štorih, kjer je velika nevarnost stavila tarifna komisija pri delav- Tarifni pravilnik je sestavljen gle-požara. Predpisi, ki urejajo požar- skem svetu, so razpravljali naj- de na ocene delovnih mest in pred-no varnost, so izdani zato, da jih prej člani kolektiva na sindikal- videva povišanje plač v zvezi z spoštujemo. V. J. nih sestankih, nato pa je o njem dvigom storilnosti dela. Tarifni pravilnik je sedaj izdelan in si ga delovni ljudje po obratih lahko ogledajo, čez nekaj dni se bo sestal delavski svet, ki bo izrekel zadnjo besedo, oziroma bo sprejel tarifni pravilnik. V tarifnem pravilniku je ugodno rešeno tudi vprašanje delovnih invalidov, katerih je na podjetju precejšnje število. Zaenkrat pa je še vedno osta- Skrb rudarjev za kadre Vodstvo rudnika Kočevje posve- ščeni na raznih mestih. Uspeh pri ča vso skrb mlademu rudarskemu učenju kazal. se je pri vajemdh že po- Nadaijevanje s 1. strani razna dela kolikor se jim zljubi, prav tako tudi podjetje Vodovod. Tudi Elektro Kočevje naj bi vodilo več evidence o materialu ob priliki raznih popravil pri električni napeljavi itd. Povedal je, tudi, da obnova v njihovi občini še vedno ni zaključena in bo treba trošili in premalo o tem, kaj bomo storili, da bomo več sredstev ustvarili. Tov. Maček je dalj časa govoril o novem plačnem sistemu, ki bo prišel v razpravo pred Zvezno ljudsko skupščino predvidoma v mesecu marcu in bo tako verjetno stopil v veljavo še v ten letu. Poudaril je, da bo novi plačni sistem brez dvoma boljši od do- presledkih stalne tečaje in sicer kopaške, kurjaške in strojevvdske tečaje. Ti tečaji pa niso samo strokovnega značaja. Na njem poslušajo tečajniki tudi predavanja iz računstva, samoupravljanja podjetij, družbenih ved itd. Ta skrb za mladi kader v rudniku Kočevje je vsekakor vredna posnemanja. NOVA SEPARACIJA Rudnik Kočevje je zaprosil za investicijski kredit v višini 300 mi- to perešeno vprašanje pravilne raz- lijopov din. Ta . kredit jim je po- poreditve ženske delovne sile in treben za zgraditev nove separaci- ukinitev nočnega dela za žene. O je in rudniške proge ter za mo- tem bo treba še precej razpravljati demizacijo rudniških naprav. Na to najti ustrezno rešitev, kraju, kjer sedaj stoje nekateri rudniški objekti, so v zemlji bogati ce Va°“°mSSS«r™ SfT'SaSZSrSS ™ urejeno delavnico s potrebnimi n]aprav se ,bo proizvodi j a premoga nike na Rudn|ku, da je uprava stroji. Prej so bili ti stroji razme- znatno dvignila. Zvedeli smo, da bo- Okrajne pošte obljubila, da bo do- do začeli z- deli že letos spomladi, stavo našega lista izboljšala. tudi za obnovo prizadetim predvi- aedanjega. »Od povega plačnega' deti od nekje sredstva. sistema si obetamo veliko,« je de- Predstavnik Poslovne zveze tov. jal tov. Maček. Nadalje je dejal, Ožbolt je med drugim poudaril, da da je pri nas tehnološki proces v bi se morala voditi kontrola, kako proizvodnji še na nizki stopnji. Ko se trošijo sredstva za gradnjo bomo dosegli njegovo izboljšanje, gozdnih poti. To kaže primer grad- bodo delavci bolje plačani, komu- nje gozdne ceste, ki je stala kakih 400.000 din, od katere pa praktično ne bo nobene prave koristi. Sprožil je tudi vprašanje gradnje žičnice na Mestni vrh, ki bo služila v turistične namene. Gradnja je stala že več milijonov dinarjev. Nadalje je postavil vprašanje, če je gradnja te žičnice v sedanjih prilikah res nujnost. Odgovoril mu je podpredsednik OLO ne pa bodo dobile večja sredstva. Govoril je tudi o vprašanju zdravstvene zaščite oziroma o plačevanju bolniških storitev, ki gredo v breme občin. Ker še ni uredbe o zavarovanju kmečkega prebival-1 stva, naj v občinah, kjer so kmetje pripravljeni skleniti zavarovanje, uredijo zavarovanje kmetov preko KZ s pristojnim Zavodom za socialno zavarovanje. Primerov tov. Košir, da je bilo o tej žični- takega zavarovanja kmetov ima-ci že dosti govora. Vprašanje o mo v naši državi že več. O vpra-nadaljmji gradnji pa naj se reši šanju živinoreje oz. prodaje klavne tako, da se skliče vse prizadete živine je dejal, da bi zgradili mes-ljudi na posvetovanje, kjer naj se no-predelovalni obrat, ki bi zado-odloči, če se z gradnjo žičnice na- ščal za potrebe okraja, in prav daijuje, ali pa se naprave, ki že tako tudi mlekarno. Navsezadnje stoje, prodajo. Tov. Žagar je v te gradnje tudi ne bi toliko stale, imenu OO ZB apeliral na vse Tov. Maček je poudaril tudi ve-predstavnike občin, da predvidijo liko odgovornost, ki jo nosimo vsi iz prorač. sredstev več pomoči za za vzgojo otrok padlih borcev. Tem otroke padlih borcev. Predvsem pa so potrebni pomoči otroci, ki študirajo. Teh je skupno v okraju okrog 500, vseh partizanskih otrok pa je okrog 800. V razpravi je sodeloval tudi ljudski poslanec tov. Maček. Med drugim je dejal, da so naše želje in potrebe večje od naših zmogljivosti. Preveč govorimo o tem kako bomo otrokom je treba nuditi večjo pomoč, kot so je bili deležni doslej. Povedal je tudi nekaj primerov, •ko je obiskal nekatere internate kjer se vzgaja ta mladina. Ta pomoč pa se ne sme odražati samo v denarju, temveč tudi v neprestani borbi za vzgojo teh otrok in prav tu ponavadi največ grešimo. K. Oražem Po eksploziji na Dnevnem kopu kočevskega rudnika K Marko Osredkar rate k sprehod po Holandiji (Nadaljevanje) Frizijske kmetije imajo navadno samo po dve poslopji: eno je večje, zelo visoko in krije pod isto streho stanovanjsko poslopje, * 20 * 22 23- febr. ob 18. uri v 19. ah, isti film; 23. febr. ob filj^ v Stari cerkvi franc. »Ljubimci iz Toleda«. OBVESTILO Pozivamo vse lastnike, koristnike in najemnike sadnega drevja, da takoj pričnejo s čiščenjem sadnega drevja. Škropljenje bo izvajala Kmetijska zadruga s svojimi ekipami čim bo drevje očiščeno. Kdor nima možnosti, da bi sam očistil drevje, naj javi kmetijski zadrugi, katera bo poskrbela, da bo drevje očiščeno. Stroške čiščenja in škropljenja plača lastnik, koristnik ali najemnik sadnega drevja. ObLO Kočevje DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 16. febr. od 8. do 12. ure ih od 14. -do 17. ure v Kočevju trgovina »Potrošnik« Kočevje (poslovodja Peter Rutar), v Ribnici pa trgovina »Prehrana« Ribnica. V soboto 23. febr. od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v Kočevju trgovina »Prehrana« Kočevje (poslovodja Alojz Skender), v Ribnici pa Trgovina z mešanim blagom Kmetijske zadruge Ribnica. MALI OGLASI ZAMENJAM stanovanje (soba, kuhinja, klet in vrt) v Lenartu pri Brežicah, za stanovanje v Kočevju. Vprašati pri Vidervol Jožetu, Kočevje, Trg 3. oktobra št. 15. PREKLICUJEM veljavnost osebne izkaznice št. 18032 izdane od TNZ Kočevje, na ime Marič Kristina, Kočevje. Avto-moto društvo Kočevje prireja 2. marca v šeškovem domu PLES V MASKAH Maskirani obiskovalci bodo imeli prost vstop. OBVESTILA Ljubi-j.,tvo in uprava v Kočevju, tek, r * ka cesta 14a. Telef. 3-89. ^je i+CUn Lri podružnici NB Ko-’Vnina , 6l7-T-388. — Letna na-hih jj, -jp 400 din, polletna 20» ^ihstvn Plačljiva vnaprej. Za ino-v gotovj,- I,Poštnina plačana ■Laka Rokopisi se ne vračajo, karna »Urška« Kočevje KOČEVJE Rodile so: Bunderle Marija, gospodinja iz Kočevja, Trg svobode št. 46 — dečka Petra; Baraga Slavka, gospodinja iz Spodnjega loga štev. 8 — deklico Francko, Papič Ivanka, iz Fare št. 26 — deklico Elizabeto. Srečnim mamicam čestitamo! Poročila sta se: Vesel Alojz, 24 let, mesarski pomočnik iz Dolge vasi 7 in Papež Štefka (23 let), gospodinjska pomočnica iz Kočevja, šeškova ul. 17. Srečnima zakoncema čestitamo! Umrla je: Papič Silva, otrok — star 4 mesece iz Borovca. DRAGA-LOŠKI POTOK Rodila je: Rojec Štefana, gospodinja iz Srednje vasi 16 — dečka Janeza. Srečni mamici čestitamo! Umrla sta: Košmrl Janez, osebni upokojenec iz Srednje vasi 6 — star 75 let; Lavrič Jože, novorojenček iz Srednje vasi 1 — star 27 dni. RIBNICA Rodili sta: Lesar Marija, gospodinja iz Prigorice 4 — dečka Antona; češarek Ana, gospodinja iz Dolenje vasi 46 — dečka Franca. Srečnima mamicama čestimo! DOBREPOLJE Rodila je: Perko Ana, gospodinja iz četeža 3 — deklico Anico. Srečni mamici čestitamo! VELIKE LAŠČE Rodili sta: Oblak Marija, gospodinja iz Rigelj — dečka Jožeta; Golobič Hedvika, matičarka iz Velikih Lašč — dečka Marka. Srečnima mamicama čestitamo! PREDGRAD Rodila je: Pivar Alojzija, go-spodnja iz Knežje lipe 4 — dečka Matijo. Srečni mamici čestitamo! CIVILNI KRST V SODRAŽICI 27. januarja je bil v Sodražici drugi civilni krst. Krščen je bil deček Radovan, sin Milene Petrič iz Sodražice. Svečani nagovor ob obredu je imel predsednik ObLO tbr izročil staršem novorojenčka hranilno knjižico s 5000 dinarjev. Občinski ljudski odbor Kočevje Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ODREDBA Na podlagi 2. in 3. odstavka 33. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26-292/54) in določili zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34-371/55) Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora odreja: 1. Celotno območje občine Kočevje spada v okuženo področje po ameriškem kaparju. 2. 'Vsi lastniki, koristniki in najemniki sadnega drevja so dolžni očistiti sadno drevje do 10. aprila 1957, škropljenje pa do 25. aprila 1957. Vsi lastniki so dolžni, da se ravnajo po strokovnih navodilih, katera je izdal Občinski ljudski odbor Kočevje in so jih prejeli vsi Krajevni odbori in KZ. 3. čiščenje sadnega drevja izvajajo lastniki sami, škropljenje pa bodo izvajale Kmetijske zadruge na stroške lastnika sadnega drevja in državna posestva na svojem območju. 4. Kmetijske zadruge so dolžne, da takoj nabavijo potrebna zaščit- Razen nekaj šahovskih partij, ki še niso odigrane, je letošnje prvenstvo Kočevja končano. Vrh tabele ostane neizpremenjen, dočim bodo neodigrane partije lahko spremenile sredino in rep tablice. Prvenstvo Kočevja je ponovno osvojil inž. Volk Slavko, ki je po na sredstva in škropilnice ter ustanovijo ekipe, katere morajo pričeti s škropljenjem čim bodo vremenske prilike ugodne. Akcijo bo vodila posebna komisija, katero je imenoval Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, katera bo tudi kontrolirala izvajanje akcije. 5. Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje: — kdor ne očisti sadnega drevja, ne poseka suhega sadnega drevja ali ovira čiščenje sadnega drevja; — kdor ne dovoli škropiti sadnega drevja ali ovira delo ekip pri škropljenju; — kmetijska zadruga, če ne nabavi zaščitnih sredstev in za isto dejanje tudi odgovorni uslužbenec; — kmetijska zadruga in odgovorni uslužbenec, če se ne prične ob normalnih vremenskih pogojih v določenem roku s škropljenjem. Ta odredba začne veljati takoj IX) objavi.' dveh porazih v začetku začel z dobro igro In je do konca nizal same zmage. Drugo mesto je pripadlo Mohar Karlu iz Fare, ki je igral zelo solidno In pretrpel poraz samo z inž. Volkom v igri, ki je odločala o prvem mestu. Tretje do šesto mesto delijo Jarc, Lisac, Mestek in Dejak. Jarc je največ-je presenečenje letošnjega prvenstva. če proti koncu ne bi klonil in izgubil partije s Klaričem in Lundrom, bi celo delil prvo mesto. Mestek je odlično teoretično podkovan, Dejak zelo žilav in odporen borec, a Lisac nevaren taktik, toda lahkomiseln v igri s »slabšimi« iz spodnje hiše. Razen inž. Volka, ki ima avtomatičen vstop na prvenstvo Dolenjske, so si vstop na omenjeni turnir priborili še Mohar, Jarc in Lisac. Pravico sodelovanja ima tudi prvak Rudnika Oberstar ml. Tehnični rezultati: 1. inž. Volk 10, 2. Mohar 9,6, 3.—6. Jarc, Mestek, Lisac, Dejak 8, 7. Lunder 5,5, 8.-9. Železnik, Kalobota 4,5, 10. Klarič 4, 11. ša-far 3,5, 12. Jelovšek 3 in 13. dr. Lukane 1 točko. Št. 06/6-611/1. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kočevje; Gnu Karel 1. r. Predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo: Planinc Julij OBVESTILO Obveščamo vse davkoplačevalce na območju Občinskega ljudskega odbora Kočevje, da v izogib stroškov, ki bi nastali s prisilno izterjavo, plačajo I. akontacijo davčnih obveznosti za leto 1957. Davčne obveznosti zapadejo v plačilo 15. februarja 1957. Po tem roku bomo nerednim plačnikom zaračunali zamudne obresti, davek pa prisilno izterjali. Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Kočevje ZA DOBRO VOLJO še več kot enakopravnost Ko sta si zakonca že petič nazdravila in si pogledala globoko v oči, je ona nežno dejala: Zdaj je pa skrajni čas, da nehaš piti, dragi moj! Tvoj obraz se ml zdi že popolnoma meglen ...« Ob telefonu Šef: Slišite, tovariš referent, telefon nimamo za zabavo; že deset minut stojite pri telefonu, pa molčite kot riba. Referent: Oprostite, tovariš šef, jaz govorim s svojo ženo. šef: A, tako — to je pa nekaj drugega. Ah, fantič moj, tako hudo ma je, žrtvovala sem ti svoje dobro ime... —• Nič ne žaluj, vsaka kupčija je združena s stroški. žena: Ali veš, dragi Tone... v najhujšem mrazu sva se zaročila. Mož: Da, da... če se spomnim, me še danes zazebe . . . ■— Recept je lahko francoski, samo kdo ga je prevedel?! Iz naših krajev Poklicna svetovalnica Šole s praktičnim poukom NAM PIŠEJO Nerednosti pri odkupu kož Pred nedavnim sem zaklal prašiča in kožo kot običajno oddal »Koteksu« v Ribnico. Da koža ne bi bila sprejeta kot prvorazredna, mi ni prišlo niti na misel, kajti bila je lepo odrta in nikjer prerezana. Osupnil pa sem, ko jo je »■Koteks« v Ribnici ocenil v drugo skupino z utemeljitvijo, da je koža krško-poljske pasme. »Prav,« sem si mislil in odnesel kožo »Ko-tesksu« v Kočevje, da se prepričam o tem. Tu je bila koža grupirana v prvo skupino brez kakršne koli pripombe. Torej kaj je na stvari? O tem premišljam sam, vendar ne pridem do zaključka. Povem naj še to, da se mi je lanko leto pripetil Sličen primer, samo z razliko, da so kožo ocenili za »hrvaško« in seveda zopet v drugo skupino. Ker me je zadeva ujezila sem šel na LM in skupno z nekim uslužbencem LM sva odšla do »Koteksa«. Sedaj so utemeljevali, da je bila koža prerezana in je tako upravičeno spadala v drugo skupino. Zakaj ni bila več »hrvaške« pasme, ne vem, vem pa, da je bila koža res potem prerezana. Čudim se, da tega ni opazil niti mesar, niti jaz sam prej, niti »Koteks«, ko jo je prvič ocenjeval! Ali mi lahko pojasni to »Koteks« v Ribnici? Dvomim! Odločil sem se, da ne bom kože več odnašal v Ribnico, in se s tem ognil upravičene jeze. Vem tudi, da mnogi drugi koljejo prašiče po starem načinu in kože predelajo sami. Zakaj delajo tudi oni tako? Morda iz sličnih vzrokov. In kdo ima od ' tega korist? Skupnost gotovo ne, ker je oško- dovana za tako važno surovino, ne samo za domačo proizvodnjo, ampak tudi za izvoz. Pravilno bi bilo, da bi tudi podjetje »Koteks« iz Ljubljane poseglo kdaj v svoje poslovalnice in pregledalo njihovo poslovanje. A. R. Zbor gasilcev Pretekli mesec je bil v »Tekstila ni« občni zbor prostovoljnega gasilskega društva, na katerem smo razpravljali o problemih in nalogah gasilske službe v podjetju. Iz poročil je bilo razvidno, da se je delo društva v preteklem letu precej izboljšalo, za kar se moramo zahvaliti večji zainteresiranosti članov za gasilsko službo in pa pomoči uprave podjetja, ki nam je nudilo vsestransko materialno in moralno podporo. Seveda tudi pri nas ne gre še vse tako, kakor bi zaželeli. Posebno velja to za nekatere, kar se ŠOLA V DOLENJI VASI Prepričani smo, da bo prebivalce Dolenje vasi in okoliških vasi razveselila vest, da bodo preskrbljena sredstva za dograditev osnovne šole v Dolenji vasi. Iz okrajnega proračuna za leto 1957 bo predvidoma prejela občina. Ribnica za dograditev šole v Dolenji vasi 10 milij. din, Ta znesek bo omogočil, da bodo otroci iz Dolenje vasi kmalu imeli lepo in prostorno šolo, ki bo med najlepšimi v okraju. Nove šole so zares potrebni. OBČNI ZBORI ZB V LAŠČAH Tudi v občini Velike Lašče so začeli te dni z občnimi zbori krajevnih organizacij ZB. V tej občini imajo skupno 12 osnovnih organizacij Zveze borcev. Zvedeli smo, da potekajo občni zbori zelo uspešno. Na teh zborih se bodo bivši borci pogovorili o vseh nalogah, ki stoje pred njihovo organizacijo. v irTekstilani" tiče obiskovanja praktičnih vaj. Poveljnik je moral večkrat napeti vse sile, da je zbral desetino k vajam. Zavedati se moramo, kako važno vlogo imajo dobro izurjeni gasilci v podjetju v primeru požara ali pri drugih eventualnih nesrečah. V upravni odbor društva je bil ponovno izvoljen stari odbor, kateremu želimo, da bi v bodoče še bolj vestno delal. Naj na kraju pripomnim še to, da ni bilo pravilno, da se zbora ni udeležil zastopnik Občinske gasilske zveze. Pripominjam: kritik se ne branimo, saj so nam samo v poduk in nam služijo za vodilo pri delu. Pogoji za vpis: V nobeno šolo s praktičnim poukom ne more biti sprejet mladinec ali mladinka, ki ni uspešno dovršil vsaj 2 razreda gimnakije; 'v elektrogospodarske šole in Industrijsko šolo kemične stroke v Rušah pa morejo biti sprejeti le oni, ki so uspešno dovršili 4 razr. gimnazije ali 8. razr. osemletke. Ker je število učencev, ki uspešno dovršijo nižjo gimnazijo ali osemletko, vsako leto večje, sprejemajo ravnateljstva šol s praktičnim poukom prvenstveno tiste učence, ki so dovršili 4 ali vsaj 3 razrede gimnazije ali ustrezajoče razrede osemletke; le če ostanejo prosta mesta, sprejemajo tudi učence, ki so dovršili dva razreda gimnazije. Vsi pa morajo imeti za seboj osemletno šolsko obveznost. Veliko šol s praktičnim poukom je v zadnjih dveh letih stavilo poleg' predpisane izobrazbe pogoj, da kandidate teh šol pregledajo še strokovnjaki ■—■ poklicni svetovalci. Ta pregled, ki naj ugotovi, če ima za določen poklic učenec dovolj sposobnosti ali ne, sicer ni predpisan od šolskih rili gospodarskih organov; vendar lahko pričakujemo, da ga bodo v vedno večji metri zahtevale uprave šol, kakor tudi podjetja. Televizija tudi pri nas Kdo še ni slišal o televiziji ? Sli- začetni razvoj televizije, šah že, toda žal je bila televizija za nas’ vedno le pojem nečesa re: imenitnega, nekaj, kar si lahko privoščijo le v Ameriki. Takšno miš- Šole s praktičnim poukom v LR Sloveniji Navedli bomo ime in kraj šole, trajanje pouka in katere poklice izučujejo. Industrijska šola »Litostroj«, Ljubljana je 3-letna, pripravlja za poklice: strojni ključavničar, strugar, livar, modelni mizar. Metalurška industrijska šola železarno Jesenice, 3 leta, za poklice: stroj, ključ., obratni. električar, livar, kalupar. Metalurška industrijska šola Ravne (Guštanj), 3 leta, za poklice: ključavničar, strugar, orodni kovač, modelni mizar, livar, jed-kar, reizkar. Metalurška šola štore pri Celju, 3 leta, za poklice: ključavničar, stroj, ključ., Strgar, livar, modelni mizar. Industrij, šola »Iskra«, Kranj, 3 leta, za poklice: stroj, ključ., orodjar, kovinostrugar, kovinorez-kalec, precizni mehanik, električar. šola sprejema tudi ženske. Industrijska kovinarska šola Tovarne emajirane posode Ceje, 3 leta, za poklice: stroj, ključ., orodjar, strugar in kovač, šola vzgaja tudi emajlirce za svojo tovarno in za druge republike. železniška industrijska šola Maribor, 3 leta, za poklice: orodni in stroj, ključavničar, varilec, klepar, kovinostrugar, strugar, rezkar, električar, mizar. Učenci te šole lahko postanejo po- dodatni izo- brazbi (mojstrska šola ali strokovni izpit) vozovni pregledniki ir. strojevodje. Zaradi fizičnih naporov ti poklici za ženske niso primerni. železniška industrij, šola Ljubljana šiška, 3 leta: za poklice kot ŽIŠ Maribor in za preciznega mehanika. Industrijska kovinarska šola Strojne tovarne Trbovlje, 3 leta: za poklice: ključavničar, strugar, modelni mizar. Za žensko so ti poklici neprimerni. Industrijska kovinarska šola pri Tovarni avtomobilov, Maribor — Tezno, 3 leta; za poklice: strugar, rezkar, brusilec, strojni ključavničar, orodni ključavničar, avtomehanik, kovač, avtoklepar. Možnosti napredovanja v vseh naštetih šolah: Učenci postanejo po dovršeni šoli kvalificirani delavci v svojem poklicu. Po enoletni prsksi imajo možnost Vpisa na Mojstrsko šolo pri Tehnični srednji šoli v Ljubljani (ustrezni poklic), ki traja 2 leti (to je celodnevna šola). Prav tako pa se lahko vpišejo po triletni praksi v Mojstrsko šcio kovinske smeri v Mariboru, ki traja 3 leta. Učenci te šole so istočasno zaposleni v proizvodnji. Če pa ostanejo v proizvodnji, lahko po predpisani dobi opravijo izpit za visokokvalificiranega delavca v svojem poklicu. Razen Metalurške šole v Štorah, imajo vsaka svoj internat. (Dalje prihodnjič) GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE Po načrtu bo osrednja televizij-pojem nečesa res ska oddajna postaja v Beogradu, v njen program pa bi se vključili še oddajni postaji v' Zagrebu in ljenje je še krepilo dejstvo, da pri Ljubljani. Televizijski program bo nas že vrsto let beremo o potre- torej po dosedanjih zamislih enoten za vso državo in mi bomo po-srbohrvaščini. Dolenja vas Gasilci v Ložinah bi, da se lotimo rešitve te stvari, toda žal smo ostali le pri besedah, slušali program v Letos pa izgleda, da prihrjamo od V Ljubljani se besed in lepih načrtov tudi k de- pripravljajo na janjem. Pri Zveznem izvršnem oddajo. 20. januarja je bil v Ložinah pohvalo. V letošnjem letu jih čaka občni zbor prostovoljnega gasil- mnogo nalog, ki pa jih bodo iz-skega društva, katerega se je ude- vršili le z dobrim razumevanjem. . že prav resno ježil, poleg velikega števila doma- Ena teh važnih nalog je, zgraditi prvo televizijsko g ih gasilcev tudi zastopnik občin- gasilski dom z denarno podporo ob- žc v bližnji prihodnosti slle gasilske zveze, tov. Paradiž, činske gasilske zveze, bodo na Krvavcu pri Ljubljani Ha zboru so razpravljali, da se zgradili začasni oddajnik, ki boža- s strokovnim usposabljanjem da-jel sicer manjše področje, upamo našnje gasilske službe doseže kva- pa, da bo dovolj veliko, da bomo pteto modernega gasilstva. V da- tudi v Kočevju lahko gledali prve našmjem času postaja ravno gasil-prenose. stvo važen družbeni činitelj. ~ Kratek govor je imel tudi tov. Paradiž. Na zboru so sklenili tudi to, da ostanejo voditelji isti kot do sedaj, na čelu z neumornim gasilskim delavcem tov. Dušanom Teh Lončarevič. ★ TEČAJ ZA DOMAČO OBRT Ena glavnih stvari v zvezi s te- dejstev se zavedajo tudi marljivi levizijo pa je vprašanje televizij- člani PGD v Ložinah. Za svoje sitih sprejemnikov. Upamo, da bo marljivo delo so bili nekateri ga-magoče tudi to zadevo zadovoljivo silci odlikovani, rešiti. Domača industrija bo že le- Predsednik društva tov. tos postavila na trg okoli 2000 Lončarevič je v uvodnem sprejemnikov, ostale potrebe pa se prikazal uspehe in neuspehe dm-bodo krile z uvozom. štva v preteklem letu. Predvsem je _ In cene televizijskih sprejemni- naglasil, da postaja gasilstvo v na- 3-krat tedensko, so na tem tečaju kov ? Te so seveda znatno višje šem okraju eden izmed pomemb- že mnogo pridobili. Tečaja za do-od cen navadnih radijskih sprejem- nih organov družbenega samo- mačo Obrt v Ribnici in Sodražici V Ribnicj in Sodražici imajo že Dušan od januarja tečaj za domačo obrt. govoru V obeh krajih obiskuje tečaj okrog 30 tečajnikov. Kmečki fantje in dekleta, ki obiskujejo tečaj Televizijski aparat svetu je bila ustanovljena komi-_______________________ ^ „ _ sija za televizijo, ki je že Izdelala nikov -in zato televizijski sprejem- upravljanja. Pohvaliti moramo tu- bosta trajala dva meseca, perspektivni načrt za izgradnjo te- nik marsikomu še dolgo ne bo do- di odbornike in funkcionarje dru- levizijskega sistema pri nas in kar segljiv. Toda ali ni tudi radio apa- štva, ki so si prizadevali, dl bi SEMINAR ZA TRGOVCE - , . , , 1 • 1 11 . . __•_______________ X;«viKnl -i Ttrvznn M je najvažnejše — na razpolago je tudi denar za začetek. Milijon dolarjev in 500 milijonov dinarjev, je Zvezni izvršni svet odobril za rat predstavljal takoj v povojnih gasilstvo čimbolj poživili. Grajali letih že razkošje, medtem ko ga pa so nesporazume med voditelji Še en seminar bo v drugi polo-danes zasledite že v vsakem dru- društva. Marljivim in neumornim vici februarja, ki bo trajal dva ali gem gospodinjstvu! A. C. gasilcem so izrekli priznanje in tri dni. Tokrat za trgovsko oseb- je pri kmetijskih zadrugah, to so poslovodje trgovin in odkupovale!. Ta seminar bo koristil poslovodjem in odkupovalcem, ker bodo razpravljali o vprašanju blagovnega prometa, odkupni politiki ter sistemu poslovanja med Poslovno zvezo in kmetijskimi zadrugami. -žem LOVSKA SREČA Lovec Jože Jamnik iiz Roba je imel pretekli teden veliko srečo na pogonu za divjimi svinjami. Ustrelil je dva mlada divja prašiča, od katerih je vsak tehtal nad 40 kg. Pred opazovalno mesto Jamnika se je pripo-dilo krdelo -sedmih divjih prašičev, med njimi dva stara. Jamnik je imel s seboj samo štiri naboje. Z dvema streloma je ubil dva mladiča, enega mladiča ter enega starega pa je obstrelil. Jamnik je do sedaj ustrelil že dvanajst divjih prašičev. Lovci v Robu so imeli tistega dne prašičje pečenke na pretek. KAJ BO Z IMPREGNACIJSKIMI NAPRAVAMI V ORTNEKU? V bližini železniške postaje Ortnek že -dalj časa samujejo naprave za impregnacijo lesa. Te naprave so last Lesnoindustrijskega podjetja Ribnica in že nekaj časa ne služijo svojemu namenu, škoda se dela zato, ker te naprave počasi propadajo, saj so izpostavljene vsem vremenskim neprili-kam. Vprašamo se, kako dolgo bodo te naprave še samovale. ŠOLA V MORAVI IN ONEKU? Prebivalstvo vasi Morava in Onek bi radi imeli svojo šolo. Naši oblastveni organi stoje na stališču, da je bolje imeti višje organizirane šole (8-letke), kot pa ustanavljati enorazrednice, ki dosti stanejo,, ne dajo pa otrokom tiste izobrazbe, ki jo danes rabi vsak državljan. Letos je v načrtu gradnja nove šole v Banja loki. Kako rešiti vprašanje šolanja otrok iz oddaljenih vasi, kjer je samo majhno število šoloobveznih otrok, na primer Ograja pri 4 Mo- ravi, Podstene itd.? Na to sta dva odgovora in sicer, da se uredi skupen prevoz v najbližjo šolo — kjer pač obstojajo prometne zveze. Drugi odgovor je, da se iz občinskega proračuna dodelijo takim otrokom podpore, da bi se V šolskem času preselili k sorodnikom ali znancem v večjem kraju, kjer obstojajo šole. Ko so otroci starejši in so sposobni za. daljšo pot, jih je treba pošiljati pač v najbližjo šolo. MLADI ZADRUŽNIKI v drugi polovici meseca februarja bo 3—4 dnevni tečaj za predsednike aktivov mladih zadružnikov pri kmetijskih zadrugah. Na tem tečaju se bodo predsedniki aktivov mladih zadružnikov seznanili z vlogo in nalogami aktivov in z življenjem in delovanjem zadrug na sploh. V našem okraju imamo dosedaj devet aktivov mladih zadružnikov. Ti aktivi naj bi obstojali in delovali pri vseh zadrugah v našem okraju. UMRL JE FRANCE ŠUŠTERŠIČ V januarju je umrl v ljubi j. bolnišnici daleč naokrog znani Franc Šušteršič iz Dolenjih Retij pri Vel. Laščah. Šušteršič je bil rojen leta 1890. Pokojnik je bil vseskozi delaven. V narodnoosvobodilnem gibanju je začel delati že leta 1941. Kljub vsemu terorju je delal kot aktivist OF skozi vso dobo osvobodilne vojne. Po osvoboditvi je delal kot politični delavec v številnih organizacijah ter v organih ljudske oblasti. Naj omenimo, da je bil med drugim tudi član Sveta za socialno skrbstvo pri ObLO Lašče. Pokojnega Šušteršiča bodo v Velikih Laščah in okolici zaradi njegovega marljivega dela še dolgo pogrešali. I A C E S T 53 Tako je bilo v kloštru v Stična, ko pride poročilo, da je Turek prihrumel v deželo. Vsi so pozabili na bolnega Marka. V kloštru so popravljali poškodovano obzidje, znašali živež s pristave in vse pripravljali, da bi se branili Turkom do zime. V tem splošnem vrtenju ni nihče mislil na zaprtega cigana. Nekega jutra tiča ni bilo v gnezdu, kako je ušel, tega ni nihče vedel. 54 Jurij Šenk je bil s svojo malo vojsko zalotil srednje krdelo turške vojske. Misleč, da je to vsa turška vojska, se vržejo Slovenci hrabro nad Turke in jih potolčejo. Veselo poročilo, da so Slovenci Turke premagali, pride tudi v stiški klošter. Menihi brž narede procesijo k cerkvi na Muljavi. Kmetje iz okoliških vasi, gospoda \z gradov, vsi so se zbrali, da se zahvalijo za zmago. 55 Ta čas pa, ko so v kloštru pripravljali procesijo, napade Ahmed-paša malo slovensko vojsko in jo pokolje, mnoge plemiče pa ujame. Veselo je vstajalo sonce in sijalo na polja in travnike. Par za parom je šel V procesiji iz kloštra. Najprej menihi, med njimi plemeniti gospodje, za temi pa so stopali kmečki ljudje, moški in ženske. Počasi se je vila procesija, kot dolga kača. Menihi in gospodje, med njimi P . jak, so bili že blizu cerkve na Mu J • . Kar se zasliši od vzhoda ih seJf,(f a,,„h ,)(]a grozovit krik »Allah, Allah!« Od so dirjali turški konjeniki naravno _ travniku proti množici, od s®yer,a’ °qtrah štra pa so vrele druge čete Turkov. t-e obide ubogo ljudstvo. Zdaj se dviga vp do neba; vse beži, vsak si hoče rešiti ljenje.