Male delovne enote znanilke pomladi
Ugotovitev, da v našem gospodar-stvu primanjkuje gospodarskih enot od 6 do 125 zaposlenih je že stara in je bila v pieteklosti že velikokrat iz-postavljena. Da niso zaživele je bila gotovo posledica dogme, da so majh-ne organizacije tehnološko nujno ne-učinkovite in tudi nesprejemlive z vi-dika samoupravne organiziranosti združenega dela. Ali pa je tak način razmišljanja le pesek v oči in gre v bistvu za ohranjanje moči in pozicij velikih sistemov-monopolov.
Veliko pa je ugotovitev, trditev in argumentov, ki govorijo o predno-stih malih proizvodnih enot, za kate-re se zlasti zavzemajo mladi, ki v njih vidijo znanilce razvojno-tehnološke prenove oz. znanilke inoviranja in dinamiziranja našega dokaj okoste-nelega monopolnega in oligopolhega gospodarstva. To nam zadnji dve leti potrjuje tudi praksa oziroma že usta-novljene male delovne organizacije, ki jih je v Sloveniji zaenkrat le 14, v naši občini pa v 15 delovnih organi-zacijah vodijo akcijo za ustanavljanje le-teh.
A da se ne bi razumeli napak. Gotovo drži, da je ustanavljanje takšnih enot povezano z veliko tve-ganja. Zato se pogosto zastavlja vprašanje, kdo so pravzaprav tisti ljudje in civilno pravne osebe, ki lah-ko postanejo socialistični podjetniki. To naj bi bili ljudje, ki veliko znajo, da lahko kaj premaknejo, razvijajo, spremenijo in kaj seveda dosežejo.
Dosežejo pa lahko veliko, saj v takšnih enotah lahko pospešijo za-poslovanje z minimalnimi družbeni-mi stroški, razmahne se lahko inova-tivna dejavnost, ker je takšno okolje plodnejše za produciranje novih idej in realizacijo le teh, pospešijo lahko večjo konkurenčnost na trgu, konku-renčnost in selekcijo med kadri, več-jo kontrolo oziroma, nadzor v majh-nih produkcijskih enotah, tudi samo-upravljanje se lahko razvije v takšni obliki, da se z upoštevanjem intere-sov vseh ne bo dušila poslovnost.
Nasprotno, s tem naj bi jo spodbujali in med drugim prispevali tudi k re-afirmaciji tehnične kulture, ki smo jo že povsem razvrednotili z razvojem serijske in množične proizvodnje. Za doseganje vsega tega so mlajši kadri gotovo bolj pripravljeni tvegati, kajti vse več je mladih strokovnjakov, ki se v velikih sistemih zgubljajo, saj denimo marsikaten dober in per-spektiven program, ki jih zasnuje skupina mladih, ostane v predalih vodilnih poslovodnih struktur, čaka-joč na boljše čase. A v tako težkih gospodarskih razmerah ni časa za ča-kanje. Nujno so potrebne orgamzaci-je z veliko inovativnosti, poslovod-nega tveganja, samoiniciativnosti, skratka nečesa, čemur bi preprosto lahko rekli podjetništvo. In ustanav-ljanje malih delovnih enot so gotovo ene izmed vzvodov v politiki pre-struktunranja, ki bodo prispevale k doseganju večje tržnosti, odprtosti in dinamike našega gospodarstva. Ne gre pa zatiskati oči pred spozna-njem, da bo takšna nova delovna organizacija zares zaživela in se uve-Ijavila. Zakon sicer jasno določa, kdo ustanavlja takšno podjetje in kdo lahko zagotavlja denar za njego-vo ustanovitev, vendar pa je še veli-ko stvari o katerih bi se morali nujno posvetovati. Pri tem jim lahko v veli-ki meri priskočijo na pomoč sveto-valne organizacije v vlogi potrebne strokovne podpore. Ena takih je tudi DO GRAD (Informacijsko organi-zacijsko svetovanje in ingeniring Ljubljana, Vošnjakova 1). Pri njih obstajata dve možnosti pomoči in si-cer: Izdelava na ključ. To potneni, če so zagotovljena sredstva, raziščejo trg, uredijo zadeve na sodišču eko-nomsko-pravno in organizacijsko ter izdelajo elaborat. Skozi slednjega se mora zrcaliti družbenoekonomska upravičenost projekta, da bi lahko celotna organizacija stekla. Lahko pa nudijo samo ingeniring, torej po-moč, njihovih svetovalcev le pri do-točenih težavah.
V. V.