Molitev čiij nas, Gospod nebeških trum: uamitt otrok so zvestih cerkve in fašizma, ki polni vere in iredentizma zdaj SOS pošiljamo ti v smrtni silit Ne daj, da nam ovčice zastrupili bi s kugo svobode in socializma in z nauki krivoverskimi marksizma ti, ki kulture smo jih mi učili. Ne daj, da bi barbari pozabili, da Istra, Trst in vse okrog Jadrana je naša sveta terra italiana, da sanjo morje tinte smo prelUL Daj, da z zavezniki bi pogodili za kolonije se, za kos Sudana, morda celo za nafto iz Irana bi koncesije kakšne še dobili. Pomagaj nam, armada je še zbrana od vseh strani, začenši od Spellmana Vidalija, Santina, Malalana, Johance iz Vodic do Vatikana. Usliši nas, priprošenj se usmili patrona Dolfeta, njega učenca Benita Mussolinija, mučenca, in vsi hvaležno bomo te častili. Pripomba: Kdor v tej molitvi zbran bo in prisoten, popust imel bo petdesetodstoten, na avtobusu, tramvaju, hlaponu, v nebesa prosto vožnjo v avionu. st. REKORD »Ali si čital, da je zdravnik Pino obudil po 15 minutah smrti bolnika nazaj v življenje?« »To ni nič. Pomisli, da je de Gasperi obudil Dticejev fašistični duh 8 let po njegovi smrti!« Prvomajska številka na 16 straneh za 10 dinarjev tatnina plačana v gotovini SOBOTA, 26. APRILA 1952 10 dinar)«* — Signori, če So sonce, 60 perilo kaj kmalu sufio... Rečem Vam pa, še dve takšni ofenzivi ^ pa so gate skozi.. . ©mini na maj 1942 LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH I IZHAJA DVAKRAT MESEČNO 8TEV. 5 leto v. ot>PAu*ri smo Pozori Pozor! Slišali smo že, da je »TOTI LIST« dober list in da se pri njem lahko od srca nasmejiš. Vendar pa pozivamo vse tiste poštarje in ostale, ki si med vožnjo »sposojajo« brezplačno in brez vrnitve naš •Toti list«, da že zaradi ugleda »Totega lista« in predvsem pošte, žrtvujejo 10 din fai se nasmejejo — na svoje stroške. Ta pripomba je bila na žalost nujno potrebna zaradi številnih -urgenc tistih naših naročnikov, za katere vemo prav zagotovo, da smo jim naročeni list poslali, oni pa ga niso prejeli in ga zato pri nas urgirajo. Zato prosimo naročnike — prav tako kot vse poštene poštarje — da nam oprostijo. Kronične kleptomane pa prosimo, da nam pošljejo svoj naslov, ker smo jim pripravljeni v interesu redno plačujočih naročnikov »n ugleda p«»šte pošiljati naš »TOTI LIST« brezplačno. Uredništvo in uprava »TOTEGA LIS'1'A« Ob mamfe st ti ei Us h Kolo razvoja se vrti, povsod krepko se suče, samo v Italiji stoji, tam vlada zdaj ie — Duic... Se so krvave jim roki, pa ie iele si Trsta, Pulj, Zadar naj bi njihov bil in mest ie cela vrsta. Možgani jim zavreli bo, čujte zahtevo noro: italianissimo zemlji želč si — črno gorol 'Zato pošten Slovenec vsak » dni je demonstriral, zoper fašista, ki spet bi naši ljudi zatiral Protesti vsi kipeči so in demonstranti bisni, vendar so vzkliki tehtni vsi, dostojni in pa resni. A sredi resnih vzklikov teh i šalo še zaznamo: »Vam škofa koj odstopimo, le — Trsta vam ne damo!* KLJUN: It C*Hšt*e liiilce ZAPRTA VRATA (PROSTO PO PUCHMAJERJU) Kaj Čeh na višjih mestih naj poseda? Zanj ni urad, umetnost, znanost, veda, v svetišča lastna nima on dohoda, vhod brani bratska ruska mu gospoda. NAROČILO POTOMCEM (PROSTO PO KOLLARJU) Bratje, ne sodite nas po tem, pod Rusi pisali, kaj je moglo med svet — to vam da , sodbo o nas. MAJ (PROSTO PO MACHI) ra čas je bridek — prvi maj, večerni maj, ljubezni čas. V ječo vabi ruski glas: Naslednji, prosim, vstopi naj! SVOBODA (PROSTO PO HAVLICKU) Svobode ruske smisel se glasi: ti stdri, kar želimo mi. Za mene pa svoboda tak ima ukaz storim le to, kar hočem jaz. VEZ (PROSTO PO HAVLICKU) Kaj iudiš se, brat Čeh, z očmi entuziasta? Železna vez zdaj veže Prago z Moskvo — basta! GOSTOLJUBNOST (PROSTO PO NERUDI) Rus.v hiši — »bog* v hiši. Pst, da kdo preveč ne sliši. Da gostitelj sem, mi res ni všeč, teh »bogov* je v hiši že preveč. — Gospod general, kosilo je na mizi! — Trenutek, samo na se jo v Pan Mun Jom le skočim... korejska iPA Ti fioš moia vekomaj I ...... RAZGOVOR UGODNI »2e zopet perete, signora Caaiglia?« »Kaj pa hočem. Možu se je sanjalo, & fe zopet služil Duceja v Črni goril« Ljubi maj - krasni maj! S KONFERENCE V MOSKVI Stalin: »Ali ne bi mogli, gentlemens, **' je nam ponuditi blaga, ld ga ponuja*® Italiji? Dobiček bi delili po starem: 50 */• nam, 50 */• vam!« IZ ITALIJANSKE ŠOLE »Kaj je napačnega v stavku: Nikoli ne bomo nehali boriti za Abesinija, E*** treja, Libija, Istra, mare nostro in Trst?* »Vrstni red, signore maestro!« PISMO V AMERIKO: Ljuba teta Genovejal Kaj pošiljaš tiste nože iz Amerike v paketu, kakor da zares najboljši so ameriški na svetu. Veš, če naše bi poznala, ki nikoli ne rjavijo, bi spoznala kvaliteto. Zdaj pa »fitigot — adijo!« 'v*mk Industrija kovinskih izdelkov Maribor — Cesta zmage 13 POZITIV — NEGATIV Faruk, kralj Egipta Faruk, kralj Sudana VERODOSTOJNOST . ’— Ali je to resnična vest, ali pa jo je 13vila kakšna inozemska radijska postaja? NOV SPOMENIK V PRAGI Ha Češkoslovaškem bodo postavili nacio-**oIni spomenik Ljudske demokratične republike. Predstavljal bo — neznanega za-*°voljneža! ' ZA DOBRO JUTRO , Agent albanske tajne policije opazuje pošlje neznanca, ki se mu zdi močno sumljiv: »Kaj počnete tu?*, ga nahruli. Osumljenec zategne počasi in demonstra-l,>n° hlačni pas za eno luknjo ožje in od-Urne; »Ali ne vidite, da zajtrkujem .. J?« ARHEOLOŠKA NAJDBA *Kako morete trditi s takšno gotovostjo, gospod profesor, da so to ostanki stare ita-ujanske kulture?• »Kje pa imate oči, človek! Poglejte te Predmete: noži, brilantina, kulture ricinusa ln> če ste še v dvomih, poglejte ta okost-n1ak: majhna postava, dolge, močno razvita P°ge in še po smrti odprta usta. Vam to ne *Qdpstuje?* Čuj, kako se mož razburja: Mari, od tod, vi paglavci! Vem, da no teti kaučih radi spali bi je angelci! Toda kauč, fotelj in slično kupil jaz sem samo z6.se, ker za »STANOVANJSKI SERVIS« (ital v »Totem* sem oglase! »STANOVANJSKI SERVIS« Industrije lesnih proizvodov Maribor, Partizanska cesta Nekaj ma fižarskili Dva znanca se srečata na ulici. Prvi pravi: »Prijatelj, krasno sem živel te zadnje dni. Bil sem na gostiji in žrl sem kot prašič.« Drugemu se pocedijo sline in pravi: »No, povej, kaj si pa jedel?« »Kaj sem jedel, to kar jč prašič« je odvrnil prvi, »pomije, skorje in koruzo«. Star kmet dela na polju. Mimo pride gra-ničarska patrola AVH. Graničarja ga pobarata, kako in kaj, stari pa vpraša: »Fantje, vi, ki ste vojaki, povejte mi, kakšno je to naše orožje V-5?« »Kaj ne veste«, pravita graničarja, »to je ja naše najmodernejše orožje. Cim zagledamo sovražnika, nasadimo na bajonet bed robec in pomahamo s puško«. »Dobro nas je potegnil za nos R&kosi!« »Kako?« »Padel je iz tretjega nadstropja in niti lasu si ni skrivil«. Pišti vsili sindikat vstopnico za kino. Ker pa mora zvečer dvigniti popravljeno budilko pri urarju, ki je v bližini kina, si ogleda še sovjetski film. Sredi predstave pa začne budilka v Piš tov em žepu zvoniti na vse mile viže. Film je sovjetski, Pišti se naježijo lasje na glavi, pred očmi že vidi AVH in koncentracijsko taborišče — budilke pa ne more zaustaviti in ta zvoni kar naprej. Čez čas se začujejo glasovi iz publike: »No, no, smo že budni, kar zaustavite budilko!« Lajoš je poklican na nabor. »Kako se naj rešim Rčkosijeve vojske — kratkoviden sem«. To ga je skrbelo. »Kaj pa vam manjka?«, ga vpraša zdravnik na naboru. »Slabo vidim«, odvrne Lajoš. »Ja? Prečitajte črke na tabli.« »Na kakšni tabli? Ne vidim nobene table«, pravi Lajoš. »No, pa sedite na tale stol!« »Kakšen stol? Ne vidim nobenega stola!« Lajoša spoznajo za nesposobnega. Ves vesel popije liter vina in gre gledat italijanski film, ki ga izjemoma predvajajo v Budimpešti. Malo je zamudil in v temi odjadra na svoje mesto. Ko se pa prižge luč, spozna v svojem sosedu člana naborne komisije. Tudi ta spozna Lajoša, nakar se mu Lajoš vljudno prikloni in vpraša: »Prosim vas, ali vozi ta avtobus v Budim?« Pogovor pri omizju: — Ah, kako je prijetno tu, v Kino-baru, Le kako to, da ga je pred dnevi neki D. Goflja' nekaj pokritiziral? — No pač zato, ker sam nikoli sem ne pride. — Nam je pa tu kar lepo prijetno in bomo postali redni gostje. Postrežba j« dobra, godba zelo prijetna, če pa raznih ptičic ni več, pa tudi ni nobene škode KINO KAVARNA in BAR — Maribor Grajski trg NAJNOVEJŠE VESTI IZ MOSKVE V moskovskih kino dvoranah prikazujejo najnovejše filme: »Tarzan kot kolhoz-nik«, »Ali Baba in štirideset stahanovcev« in »Bruca v Kremelj-koledžu«. MED ŠPORTNIKI »Da vidiš, Beppo, kako fantastično fc tekel Gianno na 10.000 metrov!« »Eh, Doro mio, da si videl ti mene, ko sem bil vojak v Jugoslaviji, bi drugače govoril!« MEDNARODNA KAVARNA V MARIBORU V kavami Aston j i so se pojavili pristaši društva prijateljev angleške literature, ki po »češko« suvajo težko nabavljene 'meriške revije in nato po francosko izginejo, potem ko so plačali samo eno turško kavo. Neznani storilci so bili opazovani in jih opozarjamo, da pridejo prihodnjič v »Toti list«! Moskovski razgovor: KATERA JE NAJVIŠJA STAVBA V ZSSR? — Kaj misliš Serjoža, katera zgradba je najvišja v Moskvi? — Leninovo vseučilišče. — Ne, najvišja zgradba je Vrhovno sodišče, kajti od tam z lahkoto vidiš Sibirijo. SKLEP MARIBORSKEGA PATRIOTA »... dokler ne bo rešeno vprašanje Trsta, se ne bom udeležil nobene gledališke ali kino-predstave, niti ne bom obiskoval Velike kavarne in drugih podobnih lokalov/« SPOMINI VETERANA »,.. Nostro maggiore, miei barabini, era un uomo inteligente. Kadarkoli smo se vrnili- s patrole po Ljubljani, vedno nas je čakala topla kopel in sveže perilo,..« MED MEŠETARJI »Kako gre kupčija, Jaka?« »Vedno slabše. Ti prekleti politiki so nam odžrli še tisti košček ugleda, ki smo ga imeli!« Delovnim ljudem v vsej državi, kolektivi opekarn Košaki, iz sred čestitajo s pozdravi: V nove zmage, s čvrstimi koraki/ Direkcija MARIBORSKIH OPEKARN KOŠAKI s svojimi obrati: KOŠAKI. RAČE, PTUJ ln PRAGERSKO PRVOMAJSKA ASFALTNA D2UNGLA iKttiimts i za mariborski Klavni m««l) Če »ROG« je, se ne pravi ie da je rogat, a na izdelkih mesnih je zelo bogat! Želite svežega mesa, izdelke fine, ki boljši so kot vsakršne koline? Pri bivšem Tavčarju jih »ROG« prodaja, pohitite — dokler zaloga dnevna traja! Trgovsko podjetje v e živino in mesom t ^ ^ ? MARIBOR Driavljan, ne bodi no potrt, »Novi svet« uredil je nov vrt. Tam hladil se boi, prijetno pil, muziko poslušal in se veselil. Hotel in restavracija n Novi »vel" Maribor, Jurčičeva ulica 7 ljudi, da pač po njegovi krivdi velikonočne potice in šartlji ne bi zamudili božjega žegna. — FrfotajoCe pavje pero »Frau Kenig« Je precej popularno. Njen nedavni nastop v Splošni bolnici je njeno popularnost le povečal, 'pri tem ji je uspešno sekundiral strokovnjakovič Konrad, njčn priložnostni- mož. Bolniškemu osebju Je nadobudni duet skušal soliti pamet o redu in kulturi na »divjem Balkanu«, pri tem pa pozabil, da ne živimo več v letih, ko je »frau Kenig« še razkazovala svoje telesne čare po barskih mizah nemških pristanišč. — Letošnji rekord v praznovanju velikonočnega ponedeljka je zasluženo odnesel Konstruktor, ker je v tej disciplini nastopal brez konkurence. — Nekateri pravijo, da danes ljudje nimajo več inspiracij. Samo čitajte, kaj piše dopisnik »2« v ponedeljkovem Slov.: poročevalcu v mariborski kroniki. Med drugim ti napiše,. kako je »Franci v soboto gostoval v Mariboru In kako Je Ježek poskrbel za dobro voljo*. Kdo bi mu zameril — »Ž«-Ju. Lep dan Je bil ali lep večer,-pa Je nasedel in se zmotil. Zvečer pa se Je z butaro češnjevih vej in razgretim srcem vračal iz razcvele narave. Naj oprosti, če to ne drži, toda prepisali smo iz njegove »kronike«, ki pa — tudi ne drži. »Draga moja, kaj Je s tabo, mar si dala me v pozabo? Prejšnji teden tak lepo, sva hodila pod roko; zdaj pa, križana nebesa, gledaš me izpod očesa! Kaj sl se izpremenila, mar ne boš me več ljubila?* »Kakor zadnjič, tudi danes, bil bi mqj preljubi Janez, ie bi kakor zadnjič zdajci bil v iz popclina srajci.* Tovarna pletenin in konfekcije Maribor — Meljska cesrta 56 Imamo ha zalogi srajce vseh vrat, od po-pelina do kretona, kakršne sl poželite. Nudimo vam bombažne puloverje v najrazličnejših barvali. Izdelujemo dobre delovne obleke, na kar opozarjamo industrijska" podjetja. — Nafta odlika so konkurenčne cene in dobra kvaliteta 1 KIKIRIKI V Sfcrmi ulici. »Kikiriki« »Vesel večer« vami priredi! Tako ztianili so lepaki vsaj — papir prenese mas^Lkaj... Ko smo tragedijo prestali to takšno spoznanje nasn je vzšlo: — to konkurenčna ni (moirdžt zavist!) — Ne, vsak peteln ni — humorist! ZAHVALA nekemu mariborskemu advokatu! Zahvaljujem se Važemu cenjenemu nar »vetu, da se nisem udeležil občnega zbora naSe delovno zadruge, ker sem se e tem izognil izvolitvi v odbor in žalostni smrti, ker bi se v slučaju izvolitve po VaSem nasvetu bilo bolje obesita. Zadružnik iz Zitovc (P. S.: Nuj se gospod advokat, ki Je tako radodaren s takimi nasveti ln jih Je pripravljen strankam dajati gratis, ne čudi, da zaradi te svoje radodarnosti postaja popularen.) pregovor, ki pravi, da stara ljubezen ne zarjavi. Rezultat tega pregovora je: socialno zavarovan godbenik z obvezano roko, za delo do nadaljnjega nesposoben, hranarino itd. pa mu bo iz ljubeznivosti in mehkosrčnosti plačeval basist Merlak. — Iz Torina se Je te dni pripeljala v Maribor Američanka Juana, ki je doma iz Avstrije in govori francosko, v spremstvu tiroliziranega Amerikanca, in odplesala večer plesnih portretov. Simpatična umetnica je navdušila številno občinstvo, česar pa o zanemarjeni dvorani ne bi mogli trditi. Tisto luč na odru bi bilo potrebno pfemestiti v kakšno temačno ulico. Nekaj svetlobnih efektov v obliki dveh reflektorjev bi takšnd kvalitetna Juana pač zaslužila, če že mora biti občinstvo za sto dinarjev z vsem zadovoljno. — V kovinski industriji Maribor se je pojavil nov izumitelj, ki je iznašel v livarni naftin dež. Mož je baje kulturbundovskega porekla in je tako spretno naložil v prvo nadstropje nafto, da je pritekla skozi strop in kapljala v spodnje prostore. Izgovor ima dober, češ da je premalo plačan, da bi lahko pazil na take malenkosti. Kaže, da bo izumitelj v kratkem registriran na državnem tožilstvu. — Velikonočne potice so precej obremenile naSo pekovsko stroko, posebno nekatere. Buto-len iz Partizanske 81 tiste dni kljub najboljši volji ni mogel speči navadnih hlebcev za delovne POZOR, POZOR! Nova pridobitev Maribora! Turistična senzacija! Da bi dvignili zanimanje za našo prehrambeno industrijo, popestrili izgled Ma* v nbora in pritegnili več tujcev, so- v ‘Mariboru ustanovili novo pekarsko podjetje: Piramida. Slika pa kaže, kako si naj tujci predstavljajo to mariborsko čudo ... Mariborska kronika — Lepe, tople dneve imamo v Mariboru in mesto se pripravlja na turistično, poletno sezono. Vendar, se je bati, da tujci ne bodo mogli v mesto, če odgovorni faktorji ne bodo upeljali umetnega hlajenja našega mostu, ki se nain utegne čez poletje stopiti in oplemeniti Dravo z nečim, kar naj bi bilo asfaltu podobno. — Tujcu bo verjetno še vse poletje na ogled tisti bunker nasproti stolne cerkve, kjer je nekoč v hotelu »Graf« kraljeval zloglasni Hacin; sedaj po Hacinu sicer več ne zaudarja, pač pa po urinu. Morda se bo pa le našel kdo, Ki bo tudi ta košček zemlje spremenil v ličen parkec? — Sirene v Mariboru so sicer v nedeljo močno tulile in pozivale na protiovionsko vajo, vendar ne toliko, da bi motile srečolov tvrdke »DOM*, ki mu vse nevarnosti niso mogle do živega. Lovilci srečo so si v nedeljo dopoldne pri »DOM«-u pač mislili: Pri letalski vaji me ne more nič zadeti, pri srečolovu bo pa kar dobro, čc kaj name pade. — Skrivnostno čevljarsko delavnico ima naSe mesto v Vetrinjski ulici. Kaže, da se je najedla Buhih češpelj, ker Je že cel mesec zaprta. Lastnik je bojda nek zelo visok gospod, neki »Fiirst« celo! Čevlji našega kronista so tako že mesec dni pod ključem, d asi niso storili ničesar drugega kot to, da so šli na reparaturo. — Obrtni pevski zbor je že dolgo časa na počitnicah, ker ne more priti do svojega klavirja, ki mu ga Čuš popravlja. Ta Čuš je človek, ki mu vedno kaj manjka: zdaj strun, zdaj kladivc, zdaj celuloida, le izgovorov mu nikoli ne zmanjka. Sicer je pa klavir uglajen, le Čui nekam distonira. — V Vestniku smo 5. aprila 1952 brali' takle oglas: »Lepo sončno sobo oddam tovarišu, ki Je celi dan odsoten.« Vprašanje je samo, čemu bo tovarišu sončna soba, če je celi dan odsoten? — V nekem mariborskem lokalu (ki ni potreben, da bi bil v vsaki številki Totcga lista imenovan), se Je te dni zelo izkazal tisti slovenski Ali je kaj trden most? Je! Ograja — kakor kost! Za noge pa na katran se prilepi državljan. Tak žerjav, kot slika kaže, reševal bo most blamaže. Dragi moji, potrpimo! Kmalu boljše bo! — Na zimo. (Velja sam« za glavni modi) libe frau Kliček. Cenjeno občinstvo tu se opozarja, Maribor dobil je trgovino »ZARJA«. GePeZe te dni je funkcijo zgubila, te tako čez noč te »ZARJA« je rodila. Kaj se vte dobilo bo v tej trgovini javljamo tu spodaj ftmi domovini. Cenjeno občinstvo pa te vljudno vabi da si nove »ZARJE* ogledat ne pozabi. Trgovsko podjetje z industrijskim blagom . ** t£l H a r i b o r prodaja manufakturo, galanterijo, Čevlja, papir, steklo in železnino v dobro upelja-nih prodajalnah s priznano solidno postrežbo. Mariborski obraz — Azo, vi šen, libe frau Kliček, da smo se zaj pegegnal*... — Jo, oba jo, frau Muršec, tez is lib fon ina. Tak sem te hteda aufišpringen cu ina, da bi vas pegrisala, hob oba ka cajt kopt... — Bizo net — saj so bli fajertag dacvišn? — Boa fir fajertag? Di ostem? V totih slabih cajtih? Visns, na ostersuntag je blo meni z mojim Franclom tak saušleht, visns, vaji ma cufil gfresn hom — na ostermontag, do homa oba gšuft, ko črna živina ... — Oba gens, gens! Bos zi net zogn, frau K liček? Jo, jo, di cajtn! Homs misn vida na frajvilik delo, gel? Pa na taki hauptfajer-tag! Jesas, jesas, kaj toti vse s nami vun trajbajo! Križana nebes, zo a zind, zo a zindl — Oba redns net zo zaubled cam, majne tajre frau Muršec! Kakšno frajvilig delo! Guld homa grobni — Boooooooos? Eht zlato homs grobn? Bo d en, bo d en, um hdmihergotsakraviiln! — Unten in Pbbreš. Visns, mir hote gsokt di frau Zemelbrezel tmd der hote ksokt 'di frau Klajstermaj erin, di hote oba kert v on da frau Pesdiček, dera hote oba ksokt di frau Kulbeš, di bos ausm kofezoc šlogn tut. Und di hote in kofezoc ksegn, jo. Pa tudi di olte Svamerlmid hote ira ercolt, da go-spudje iz muzej uma tam dolta na Pobreš jame vun kopljejo pa zlato išejo. — Kristasjesas! Guld? Ver hetei tes fur-gštelt? No, kaj pa je blo naha? — Jo, vi i tes kert hob, bin i glai caus grent und hob glai cu maj Franci ksokt: »Tu, olta, hobi ksokt, pakt di, hobi ksokt, vzemi motiko, kulnšauflo pa rukzok, gremo zlato kopat,« hobi ksokt. »Oba jo, hote ksokt, da Franci, du gans du zaublede, hota ksokt, kakšno zlato neki, pa na Pobreš?! Do gibts lauta štana und drek,« hota ksokt »Holti papn, hobi naha šen ksokt cu in, šau daa vajta kumst, tu troti tu elendiga!« hobi ksokt und naha sama ganga. Jas pa sem vzela sebo še maj ajnkaufstašerl pa mistkibl — visns e, kanst net vten, kolko zlata je tam pokopanega ... — Na und naha? Kaj pa je blo pol, frau Kliček? — Te smo pač holt kopali, no kopali, vi di tepatn. Da Pesdiček Hanzl mit da šviga-muta je dumodurh prekopal celo cesto. Hota ksokt, g rod im ta da štrosn ligt ziha da greste haufn, hota ksokt... — Bos zi net zogn, frau Kliček, unta da štrosn?! — Na und auf amoJ, da zogt maj Franci: »Tu, hote ksokt, i hobs!«, pa je vun skopal zo an urolten tapf. »Ho, hota ksokt, tu noter je gvišno zlato. Serbn bringan glik,« hota ksokt und hot den rematopf, oda bos tes šo voar, camkaut — Na, pa ste kaj našli drina, frau Kliček? Guld? — An Srnam! Niks voar drina vi a pisl Staub in drek. Te pa bi naj toti piskri bi: dvataužent let stari?! Und ka guld drina! Tez glaubi net! Niks vi a pisl štaub in dem oltem topf, štelns ina fur! — Na — in kaj pa te nalui...? —Niks, frau Muršec, niks! Da Franci hot von da tepa-n erebaraj an holbatn pruh krikt. da se je n ah krank meldal, še prej hota oba mi zo camkaut, da sem še gnes po hrbitiši gane plau, majna z61... — Jo. jo. segns frau Kliček, bos i ina zog. Zo san de lajt. Cueršt riagn te unzeran auf. mit de olten greba in naha is ka guld net drin! Jesas, jesas, vi gotlos is hajt di velt, gol...? KRALJICA: »Zrcalce, zrcalce na steni pod noge me dobro poglej, potem pa, katera od mene, ’ma čeveljčke lepše, povej!* ZRCALCE: »Le kaj me, prismoda, vpraiujeil Sneguljčica lepše ima, zato ker državnemu mojstru, jih v Maribor delati da!* NIKOLA GRGUREVIČ državni obrtni mojster MARIBOR — TRG SVOBODE 6 ZAKAJ DRAŽIJO VINO? Meščani mariborski slednjič na to odgovora želijo, zakaj gostilničarji mnogi vinč iz dneva v dan dražijo? Zakaj? — Birt pravi prizadeti, da le težko še krčmo rine. Kako ne podraži naj vina, ko več plačuje — vodarine.. , KAJ SE JE PA ZGODILO?! ... nič hudega, le nekdo je v Mariboru pljunil na cesto, pa se je tako zakadilo. Zdaj si pa predstavljajte, da bi pričeli ceste škropiti. Koliko prahu bi šele to dvignilo I ČUDNO JE... ... če dipl. višji elektroinženir ne loči transformatorja od kotla. (Ce ne verjamete, vprašajte na Hidroelektrarni Mariborski otok) STOPNJEVANJE Pijan, pijan kot kanon, pijan kot kanonik. Metla oglasa — Pod zelo ugodnimi pogoji nudim cenen Dfevoas z avtomobilom. Prednost imajo mlaj-K prijetne tovarišice, ki imajo smisel za •hoje posebne želje. V slučaju nerazumevanja ne dam besede, da Vam sredi poti ne Odpovem gostoljubja na automobilu. Reflek-•teitke naj se javijo pri šoferju Nacetu v ‘Metalni«. — V zvezi z našo zadnjo objavo, da nudiste primerna stanovanja v zgradbah Hidro-•hontaže, opozarjamo, da so zaželene za uspešno zaključene stanovanjske akcije primerne ^kuske z jedačo in pijačo pri Braniku, na ®-r prizadete posebej opozarjamo. Zakuske bodo prirejene po vzorcu Flisar & Co. tebi j eni tudi gostje iz direkcije Konstruktor. V teatru mož basira, kavarne demolira, na »plesno« je ljubezen, še zmeraj malo jezen. ne zmaga z lepa, se pretepa, krasnem basu ni na najboljšem glasu ... Počasi se daleč pride ... OKUAJIS SODI&ES Vse imamo na zalogi, kar bi vas razveselilo. Res, okusi so pač mnogi, eno — naše je perilo. Vse na svetu enkrat mine, večne so le pletenine, kupljene pri nas — seve. Kje je to? J, v bivšem VeTePet Trgovsko podjetje »M O D A« - M A RIB O R priporoča vsem odjemalcem poslovalnico v Gosposki ulici 20 (bivši VTP) Prometno sredstvo avtobus, zato je, da ne greš »cufus«, pripelje in že spet izgme, tez ceste, hribčke in doline. Pobožen mož, zelo okrogel do avtobusa komaj zmogel je v Zavrču in le s težavo skoz vrata zrinil je postavo. Po cesti avto komaj rine kanonik apuSča tudne pline, v želodcu nakaj se mu upira, završko vino ne da mira.., Končana vožna je nevšečna, bogu zahvala bodi večna! Domov usmeri Mirt korak Sera in tja: dk-cak, cik-cak. OD ZAVRČA DO MARIBORA OBRAČUN IZ VOJNIKA Karel Kos na svoje mesto! Si pijanec — slab mizarl In še kradel si, slepar! Culo v roke in na cesto! Pesnik teh verzov je tri dni študiral kak’ ta oglas bi naj v verze sfriziral. Končno zavzdihnil je: »Bog mi p omoži, teh sto artiklov naštel bom kar v prozi«! Moške srajce, modrčke in steznike za ženske, delavne obleke, moške in ženske pižame, ženske letne spalne srajce, ženska kopalne obleke, moške minimalke, ženske klotaste halje, ženske, moške in otroške dežne plašče, predpasnike, izdelke iz polivinila itd — vse to in še marsikaj izdeluje Tovarna perila TOPER-KONFEKCIJA CELJE PISMENI ANALFABETIZEM Komunalni odsek OLO v Ptuju je pre' jel mapo z načrti Zadružnega doma p& Veliki nedelji z napisom: Nevalavui Na črti za Družni dom. Tip 1 M 1 : 100 5 komadov. VZDIH Osel potrpi — da s travo bo zrasla jedača! Človek potrpi — da banka nakazano plača! B. B PROŠNJA NA KOMISIJO ZA UGOTAVLJANJE USTREZAJOCNOSTI IN HIGIENIČNOSTI SVINJAKOV IN KURNIKOV NAŠEGA MESTA Zdolaj podpisani ugledni meščan, v polj-tanskem okraju gor zražčeni in v Mariboru •hižbujoči in stanujoči v centru mesta, prosim cenjeni naslov, da mi dovolijo doma v mestu držati malo svinjo, ki pa bo do novega leta že še zrasla. Svinja prebiva v prostorih, ki so narejeni po vseh predpisih. Stene so obložene s kahlami (nobena ni poknjena), veliko kad zmeraj lepo operemo, voda pa teče v kanal. Pri svinji je včasih, pa še to malo časa, kakšna kokoš ali se tam kakšne race gor držijo, dokler jih ne zakoljemo. Svinja ima zmeraj na razpolago toplo in mrzlo vodo in školjko za izplakovanje (bide), tako da ni računati s kakšno ohromelostjo, rotlaufom ali drugimi bolehnimi, ki bi našim meščanom lahko škodovale. Za dovoljenje proeam čim prej, ker razumem, da ordnunga mora biti. Jaka Srbečica Zdaj pa na stopnici sta že pri Pravici ... RAZUMLJIVO »Ali je bila želja vaših staršev, da postanete duhovnik?• »/Ve. Veste, trgovina me je ie od nekdaj veselila.« Peljal ga počasi je po Sodni gasi. Ce zadeneš 800.000 na loteriii... — Tovarišica, prosim, • koliko ničlami se pa napiše osem sto tisoč? Sobot«, 28. april« 1982 »TOTI LIST« voduje. Zadnjič mi je postalo zelo dolgčas in jo mahnem v našo knjižnico. Ker dična knjižničarka nima seznama knjig, sem kar sam vohal po palicah, da hi našel kaj primernega, in sem potožil, kako strašno dolgčas ml ja. Pa mi Sonja takole svetuje: »Tovariš Vohljač, dolgčas in ljubezen, oboje je vzrok: na samomor; če Vas obhajajo samomorilne mtefll, Vam kar povem, da v Qra-vo ne skočite, ker je premrzla in boste vpili na pomoč, če si pa hočete žile prerezati, pa tudi ne. boste prišli dalj kakor do kože, ker to namreč — boli...« Mislil sem sd takoj, da je tudi Sonja dolgčas. Jaz bi na njenem mestu napravil seznam knjig v knjižnici ... Pisatelj Maže mi je te dni pri litru vina prisegel, da še letos spiše drugi del »Opu-stošene brajde«. Jaz pa se bojim, da mu bom moral ob kancu leta reči, da je — krivo-prisežnik. • Dragi Ptujčani, Vohljač je med vami! Iščite ga! Vendar n§ za mizo, kjer je javno napovedal sestanke in je odslej tista miza pod Pomlad je prišla v Ptuj, cvetlice že dehtijo k* razni drugi duhovi se žarijo; človek bi *iejal, da tudi greznice smrdijo. Na veliko n°č je bila pri nas dobro organizirana pro-Cesija in Ptujčani so šli na ulice zijala prostat Pametnejši pa so raje demonstrirali za rst- Izredno se je izkazalo dijaško društvo •Artilerija«, ki je demonstriralo kar v parku v zavetju obdravske teme in prepevalo »revolucionarne« pesmi »Stari šimel« in podobne. Pri procesiji so imeli Ptujčani priliko sbšati prijetni glas ptujskega Laznika, ki je ^ fast božjo prepeval Alelujo na vse grlo. ni videl pri procesiji, si ga lahko na sliki. NEUMESTNO VTRAŠANJE O, Jenske sanje! Kdo mogel bi se pootobiti vanje, ko le lepota pravo da veljavo! Sumeči taft, s svilo, da na plesu najlepše Čare ženskemu telesu, mehak brokat, krasdn klokč je pravo! Žoržet in šantung, da o krepdešinu ne govorimo! — Tolikšna lepota! Da, to je prava svilnata zarota, ki zbrisati ne da se več v spominu! Ve žene in dekleta, vedite: artikle v Mariboru »SVILA« te proizvaja, a maka boljša trgovina jih prodaja. in to za zaprtimi vrati. Slišati je tudi, tej hišici pravi »šofersko srce«, vrivaj pa nekaj v strogi zaupnosti! Kdor bere, naj tega v Ptuju nikomur ne pripo- Ej, kako so dobri takšnile piškoti, saj sosedov Tonček vse bi snedel sproti. Kdo bi mu zameril, če gredo mu v slast, in če »SANI« v Hočah Tonček poje čast. Tovarna bonbonov in pecilnih praškov HOČE PRI MARIBORU Naročajte pri nas: izvrstne bonbone, venili sladkor, čokoladni desert in raznovrstne pudinge. sliko Haloz večinoma prazna. Vohljač je povsod, le tam ne, kjer pravi, da bo. Vas lepo pozdravlja Martin Vohljač, ptujski peaiziamst — Kaj pa vi tu delate? — Hudiča, ne vidite, da jaham?! Časovna vprašanja »Očka, kaj so časovna vprašanja?« »Na primer: koliko je ura?« Dve novomešk*: OII, TA IMENA.. Na trge in v ulice nova imena,* le hitro, brez dolgih anket! Zdramite se mestni očetje — dovolj je mečkanja, saj cincale, cincate, celih šest let! ZALITO »AERO-PREDAVANJE« V aero-klubu o letalskih tipih je predaval čuden tip Bil pijan je kot brezbožnik, pisal pa se je Raznožnik. „Saiča“ ZDRUŽENE TOVARNE SVILE MARIBOR-POBREŽJE Ustanovljeno je Olepševalno društvo v h*ju, ki si je postavilo odgovorno nalogo: Obnoviti ograjo in svetilke v parku. Zaljub-bodo morali zato v bodoče iskati zave-hšče v temi ptujskih ulic, če bo park raz-SVetljen. Moj nasvet je, naj društvo na obeh "Iraneh mostu postavi tudi lične lapice, v aterih naj bi se pobirala mostnina. In to po (Suhci dinar, debeluhi dva dinarja.) Na a ha čin utegne priti Ptuj vendarle do no-. mostu, če se nas prej poplava ne usmili ham sedanje trepetlike ne odnese. , Sredi Ptuja imamo tajinslveno hišico, v at0ri so nekoč prodaj ali listke za avtobus, r^aj se pa šušlja, da se v njej marsikaj pro- antielektriCnemu braCiCu IZ MEDVED C Vaš Bračič je čudna spaka, ki takole kokodaka: »Kdor v Medvedcah je dama petrolejko naj ima!« Vi, vaščani iz Medvede, zdaj zares gre, ne za hec: Če Bračič rad v temi rije, v.vaših hišah luč naj sije! SODOBEN POMENEK — Kako dolgo že delate v podjetju? — Odkar so mi zagrozili z odpovedjo... leviek perpotfavle Pje, t otok ret pa čdmam veLko za povedat. Sn čisto hin zavolo tofcih velkonočnih praznikov. Eeštrga, sn tak prestrošen, ko je tak pokalo po vseh bregih, da sn že mislo da bo Že meni, če ne keka drugiga pa saj uhe potrgalo. Pje, honi Pungratnikov Anza, saj ga poznate, tosti ko je včosih kristusa okol cirke noso, je smrt storo. Pje, te je pa en mož nar delau no ga s pulfrosm nabasau, pal je pa vse vkop v loft sposto. Se svajih mažganov ni pozobo k tosti zračni ekspediciji perklu-čit. Sevida jih pal m mogo več nazaj dobit, ko je biv koj paraj t za božji grob. Tosto je bla menda sreča, ko so meli povsod vstajeje, da mu ni l>lp triba zavolo stanovanjske stiske na frišnem lufti ležat. Pje, ko »o noš fajmošter za toto zvidli, so se tak vstrošli, da jim je velkonočno jajce v krofi astalo. Pal so šele na srečo prešli k sopi no rekli, da je toto mogla že božja vola bil Pje, mene pa intrarasira, če bo honi Pungratnikov todi po božji vodi od mrtvih vstau no s čilim truplom ▼ nebisa Sou. Pje, če bi blo toto ris, bi se Se jaz dau od kokiga karbita hin-rihtat. Sevida bi ohtau, da mi nebi m&žgo-nov odneslo, drgoti bi me v nebisih te za advokata gir vzeli. Pje, pa tasti Pungratnikov samomor, ko se je zavolo božje vole zgodo, bi me Se k ene tak k podnu spravo, če se nebi Se kaj drugi ga zgudlo. Pje, na velkonočno nedelo sn Sou na obisk k svajemu stricu na dravsko polje, ko me je že cil cajt vobo. No, bcžtrga, ko sn pa k jemu prešo, sn ga pa najdo s čilo familijo na eni pogoreli graški, Pje, dlo bajto je na čast p rožniku skuro. Jaz sn si maslo, toto je pa že triba v Toti list zapisat, da bodo no® lodi vidli, ko se pravi riskirat za zveličanje na honem sveti. No, pal ko sn dumo iou, m se pa glih koma reSilnih panbagerlov feogibau. Pje, tam blizu Mor-poga je enemu, ko je na karbit strilau, uhe potrgalo, enemu pa eno očiso z glave zvrtalo. Pje, tak je blo žolostno, da sn še nes čist fertig. Ko sn pa blizo doma prežo, so pa še onega Trapi nov ega Ti jeka noter v rešilni avto divali. Pje sn si mislo, totokret pa bug tepe noše lodi. Je menda per velkonočnem vstajeji na levo nago stopo, tak ko Furtnikov Tijek, ko je todi z levo nago po možnarju žokau, pal mu jo je pa raztrgalo. Tak je biv krvav ko kristus na križu. Noter na trogah je ležav v avteju, pa miličnikom perpovidau, da jim odpušča zavolo tega, ko lodi gir popisujejo, če s karbitom no z možnerji artri-lajo. Pje, sn si mislo, če bo le tebi tvaja ta štora tosto trotlarijo z možnarjem gir odpustila, pa bo vse v redi. Pje, te mi pa kene zamirite, če vam čisn kaj več povedau, še zej mi nage drgečejo tak ko noSemu fajmoštru, ko jim je tosta ta ljubosumna kuharca žlaprtke namesto volkonočnih jajc na mizo pemesla. Se je boba gvišno htela za kaj revanžirat. Zadružna agencija O-Ze-Ka-Ze povsod, kjer le more, vam grc na rokt; kaj pa vse nudi, ni teiko dognati, če *e potrudit oglas ta prebrati: Posredujemo in nabavljamo za kmetijske zadruge vse vrste kmetijskih strojev, orodja, zaščitnih sredstev, gnojil in drugega industrijskega blaga - Posredujemo sa kmetijske zadruge kmetijske pridelke in živino ^SF- ZADRU2NA AGENCIJA prt OZKZ Maribor-okolica MARIBOR, Partizanska cesta 6 PTUJČANI, POZORI Kdor hofe pasti v luknjo, naj gre na ti*4® poverjeništvo v Ptuju, kjer 4e dalj č*** manjka na hodniku nekaj dober dedme«* debelih parketnih ploščic. Kdor ni zarvarcw*° zoper poškodbe, naj tja nikar ne hodil Kdaj nastrže brezzračen prostor? Ce zapelje kolesar na žebelj. Gornja siika vam pokoj«, kakin* vlasih so težave, kadar tokinim polizdelkom, najti ni porabe prave. Huio, Kocjan, Avdo, Mernik, Mlinarič in ie kateri, vsi udarniki, junaki, delajo žerjav »po meri«. Delajo in ne končajo, le žerjav naprej leH; deiek pada — trava rast«, odrešitve ni in ni. Zdaj celo konstrukcijo, blo potrebno je podpreti, so oblrli jo zelo, neizpolnjeni obeti. Mnogo dela pridnih rok, je v žerjave naloženo, m obresti telejo, dvigajo jim ceno... Kaj storiti treba je, da m bo izgube? Jesenice, LUostraj, naj drle obljube! Polizdelke poiljite, kot dogovorjeno — vse ostalo bo pri nas v redu lrt>rieno. (Pri&ijoie te vrstic« delovni naj kolektiv »Totemu« za prvi majnik Je v objavo IrročilJ PREDGRADSKA ZBORNA RECITACIJA Prvi: »V Predgradu ob Kolpi stoje električni drogovi.« Drugi: »Smrtna nevarnost« —-na enem se blesti.« Tretji: »Kaj pa visoka napetost?« Četrti: »Brcs skrbi, saj elektrike sploh ni!« SVOJI K SVOJIM Prodajalka Rozika, ki prodaja t Kombinatu gume in obutve v Ptuju, je najbrie doma nekje iz Iaikarije; svojim »lanemanotn« sna namreč prav lepo postreči, drugim pa ne tako. Zato zarvijaj tam milo po ltUc&rsfco, fe hočeš fatti prej na vrati! Poveliltonočna Mežnar Jaka: Gospod župnik, prosil5 saj vidite, da ne morem delati' župnik: No, zato, ker si cb tako vneto za možnar skrbel« dobil pe osem let in aedem kv*d*wtf«0 odpustkov. Na vekov Teke! Toroma metalnih konstrukcij JPrane Leskoftok" M a »I b oi NEKJE ZA URALOM *V \\ NEKJE NA ZAPADU 1 ................................................... mmm ISipl iši« Bivši bivšemu: — Včasih smo jih mi prvega majnika preganjali, danes pa nas oni kar pri miru pustijo... IVrč maj .po s vetrn. ... — Ali se spominjaš, Fedja, kako je bilo včasih lepo prvega maja, ko so nas carski z nagajkami gonili z demonstracij! NEKJE ONSTRAN »ŽELEZNE ZAVESE« — Orka mizerija, kdaj bo pri nas prvi maj minil brez pretepal? NEKJE TOSTRAN — Goddam, pohitite, banda! Nadoknaditi moramo zgubo, ki b jt kompas:ja imela zaradi prvomajskih stavk v Evropi! — František, kaj praviš, naši ruski bratje pa res znajo slaviti prvi maj! nate Bodi to 2lv človek ali embalaža, naia znana tvrdka, varno vse prevaža/ Mestno prevozniško podjetje in Špedicija »Transport" prevaža razno blago s tovornimi avtomobili na vseh relacijah, ter z zapre-ienimi vozili po mestu; prevala potnike z osebnimi avtomobili na vseh relacijah; dostavlja blago na železniško postaj o alf * železniške postaje na dom; vzdržuje redne kosovne proge: Maribor—Ljubljana—Maribor, Maribor—Zagreb—Maribor, Maribor—Murska Sobota—Maribor, Maribor—Beograd—Maribor po potrebi. Poslužujte se cenenega In hitrega prevoza! Pojasnila v zvezi s prevozom prejmete na tel. it. 31-62, za kosovne proge tel 24-40 če želodec komu te sumljivo obrača, tega brž ozdravi slivovka domača. Včasih je le dandy pil odličen Brandy. Danes vsak ga pije, ki ga v črevih vije. Iz področja MLO Ljubljana Nepričakovana posledica ID*/« podražitve vina v Ljubljani KO MOŽJE BEREJO ČASOPISE Peter je strasten bralec časopisov. Predvsem pri kosilu. Marjana to strašno sovraži. Vse zaman. Nekega dne pri kosilu Peter zopet bere časopis. Ne vidi nič in ne sliši nič, Marjana pa bi se rada pogovarjala. — Kaj ti naj napravim za večerjo, Peter? — Mhm? — Ali poj demo zvečer v kino, Peter? — Da, da. — Peter, ali me sploh poslušaš? — Aha! Marjana je na robu obupa. Krčevito razmišlja, s čim bi pritegnila Petrovo pozornost — Poslušaj, Peter, pri sosedovih so vlomili. Vso zlatnino in posteljnino so jim pobrali. _____ '___________________ Popotniku, ki v Ptuj zaide, naj tudi to na misel pride, da razen starega gradu še nekaj važnega je tu. Tovarna namreč v njem stoji, ki vsega vraga naredi.. . Sedaj se vam je posvetilo: To je TOVARNA ZA PERILO! Tako je! in ti dragi bralec postani zvest naš odjemalec. Saj je celo Martin Vohljač pri nas izbral par spodnjih hlač. INVALIDSKO PODJETJE TOVARNA PERILA — PTUJ .izdeluje moško perilo, steznike in modrčke, otroško perilo, srajce, moške dolge in kratke spodnje hlače, pa tudi delovne obleke iz lastnega in prinesenega blaga. Gostilničar: »Oh kako sem izpod plana! Ignorira me Ljubljana! Cvička v kleti polni sodi Nihče več ga pit ne hodi. Kje, oj kje so žejna grla, ki so ga na hekte žrla? Prazni stoli, prazne mize, bog me reši takšne krize! — Mhm. Marjana je pričakovala vendarle nekaj pozornosti. Zaman. — Peter, zakaj si šel danes v pisarno kar brez hlač? — Da, da. Zdaj je pričakovala Marjana vsaj začuden pogled. Zopet nič. Marjana si je zabila v glai-vo, da mora vsaj za trenutek Petra odvrniti od časopisa. — Peter, Janezek se igra na vrtu z nekakšno atomsko bombo!, — Aha! Marjana je bila na robu živčnega zloma. — Peter, v nedeljo sem povabila na kosilo papeža, Hitlerja in Molotova. Ti je prav? — O — da. — Peter, danes zvečer so me povabili, naj v gledališču plešem balet solo. — Lepo, lepo! — Peter, zdi se mi, da imam škrlatinko ali davico. — Hm, hm. — Peter, poglej, kako lahko napravim stojo na eni roki! — Prav, prav. Marjana je na robu obupa. Krčevito išče načina, kako bi pritegnila Petrovo pozornost. — Peter, jaz se bom ubila, če ne nehaš brati časopisa! — Ahm. ‘ Tedaj je Marjana čisto obupano, tiho dejala: — Peter, mariborske prašne' ulice so pričeli škropiti. Tedaj je Peter začudeno spustil časopis in vzkliknil: — Kaj? Ali je mogoče? Kaj takega! Hamburški muškat je kapljica odlična. Srkajo jo svatje in dekleta mična. Naša vina slove daleč naokoli. Zahtevajte povsod naše alkoholne pijače I TRGOVSKO PODJETJE Cvičkarji: »Cvičkarji zdaj kakor v Meko, romamo vsak dan na mleko. Kdo deset procentov več, metal bi za cviček preč!? Izdajalec, kdor še prime giažek v roko; kravje vime naj krepča nas, to manj stane! Vrag podtraj maligane! Žane iz Luciane Orka kij, sma so zadnč enmu smejal, ke je a ali onega.) „*Z PTUJA: Revizorja, ki je prepovedal ptuj-kolporterju prodajati časopise v vlaku, J** da Je beračenje in krošnjarjenje med pot-r**! prepovedano, bi opozorili, da naši ljudje 09 delu radi prebirajo časopise in da Jih ne berejo z nič manjšo slastjo, če Jih kupijo med vožnjo. Posebno, ker jim je do prodajaln časopisov skoraj nemogoče priti. Izjava revizorja, da prodajajanje časopisov v vlaku ni socialistično, pa v celoti najbrž nc bo držalo. IZ ŠOŠTANJA: Naš dekan na Rečic.i so imeli zaradi nekih ne preveč javnih porok boj s sodniki, v katerem so sodniki zmagali. Gospod dekan so po sodbi precej kuhanemu raku podobni. — če prideš v Šoštanj, je prav, da se odkriješ iz solidarnosti do stanovanjskih hiš, ki so tudi po večini razoglave. Pokrivala streham pa opekarna verjetno ne bo poskrbela, te bo tako počivala kakor doslej. — Pri nas se tudi šušlja o nekih dolgorokih ženskah v-mestnih trgovskih podjetjih in okroglih primanjkljajih od 150.000 do 500.000 dinarjev. V mestnih gospodarskih podjetjih so pa tudi na vidiku nekake poneverbice, o zanemarjenih gostilnah pa zaenkrat zaradi pomanjkanja prostora ne bomo pisali. (DMje prihodnjič.) IZ CELJA: Celjane, ki nameravajo zboleti, opozarjamo, da se pred odhodom v bolnico odvadijo uporabljati državni monopol. Bolničar Miha namreč svoji klientell ni nič kaj prizanesljiv strežnik; škatlo Zeta ti zaračuna 50 din, dopisnica, škatlica vžigalic in 10 komadov Zeta pa starite v njegovi od sobe do sobe potujoči trgovini 45 dinarjev. KINO VŽREC4N POZOR! Kdor želi zvedeti, kako se ubije dve muhi na en mah, naj ta. gre ogledat kino y Žrečah, ld priključi kino predstavo kar na cestni zvočnik. Tako lahko brez vstopnine poslušaš godbo, seznaniš ee z angleščino, le »lik ne vidiš na cesti. Počakajmo na televizijo! Tedaj bo kino v Žrečah tudi film predvajal mimoidočim g ra tis in franko! VELIKONOČNE GRMADE V PTUJSKI OKOLICI so pričele letos zelo zgodaj. V Trnič&h je zgorelo neko poslopje že na velilki petek zvečer. Temu »kresu« so se naslednjega dne pridružili še tile kraji: Ormož, Cirkulane, Gorišnica in Ptujska gora. Upamo, da se bo lastnikom teh gospodarskih poslopij prej ali slej posvetilo tudi v — glavi. S SODIŠČA Sodnik: »Tako, vi ste nepoboljšljivi in ste nevarni za pešce. Osem ljudi ste že podrli.« Šofer: »Ne, gospod sodnik, samo šest, ker sem dva že dvakrat povozil.« fz Ši. Vida ipri Plu.u Konja župnik naš redi, le za davek novcev ni, se jezi na slabe čase, sedem svinj drži pa zase. Osem gliiv ima živine, več kot ducat perutnine, kaj pa nese sveta maša, bolje je, da se ne vpraša, kaj bi vprašal, če profita dal mu je pridelek žita? Davčna pa prijava kaže, da naš župnik krepko laže. Zdaj pa pridejo popravki — plačat morajo se davki. Avtobusni ftc&mei MARIBOR Avtobusova domena je brzina, zmerna cena; udobnost In pa lep uiitelc k dobrim zvezam je pribitek. Javljamo potnikom, da smo počenši s 1. aprilom pričeli z našim avtobusom obratovati na progi Maribor—Zagreb. Avtobus odhaja iz Maribora dnevno ob 5.15 zjutraj ln ob 14.45 popoldne, prispe pa v Zagreb ob 10. uri dopoldne ter ob 19.30 zvečer. Iz Zagreba odhaja avtobus ob 5.15 zjutraj ln 14.45 popoldne ter prispe v Maribor ob 10. uri dopoldne in ob 19.30 zvečer. Vožnje se torej vršijo v obe smeri preko Ptuja, Zavrča, Varaždina in Ivan-Zeline. Cena vozovnicam iz Maribora do Zagreba, din 730, iz Maribora do Varaždina din 360. Podroben cenik je na razpolago v naši prometni pisarni na Glavnem trgu. Z novo avtobusno progo Maribor—Zagreb smo postavili solidno zvezo, ki služi predvsem službeno potujočim potnikom, tako da lahko v enem dnevu izvršijo svoje opravke bodisi v Zagrebu oziroma v Mariboru. ZAKONSKA IDILA »Poslušaj, dragi, zapazila sem, da mi je zmanjkala svilena srajca in kombineža. Stavim, da mi jo je podnajemnica ukradla.« »Kakšna pa je tvoja kombineža?« vpraša mož. »Modra, svilena.« Mož flegmatično: »Je že dobro, bom pogledal.« En dan f Šolska naloga Že precej dolgo Razdobje mi Je napolnjevalo mojo Notranjščino jako zelo krepko razvito veselje ino Koprnenje, saj mi je moj lubleni Rodl-ditel ki je profesor — drugače pa popolnoma zdraf človek — oblubll da me popelje en dan f maribor, da si ogledam Njegove utripe in veselo Nehanje. In res! Tisti dan je napočil. Moj lubleni Rodi tel — profesor — je zadel mene na Ramo in prijel nahrptnik za roko, oziroma prafzapraf narobe: zadel je nahrptnik na Ramo in prijel mene za roko in sva sedla f vlak med čeblajočo Mladino. Ta je še f kupeju delala Njene šolske naloge in rizbe in se je z smehom na mladih Licih pogovarjala od Cvekof ki jo danes čakajo f »cvekfabriki«, kakor čisto intelegentno nazi-vajo danes — f razdobju industrializacije — gimnazije in druge strah in trepet fsbujajoče Inštitucije. Končno smo s vlakom vret prisopihali na tisti kraj, kjer je Njega dni stala mariborska postaja. Posluh! V šali že — a tudi res prodajamo najboljši les. Izdelki naH, brez bahanja izvrstni so in ne predragi. V naši postelji se vaši dragi izrecno o zvestobi sanja. LESNOINDUSTRIJSKO PODJETJE Maribor se vsepovsod uveljavlja s svojimi izdelki: rezan les, pohištvo, vrtne in kegljaške garniture, čebelnl panji AŽ, pipe, lesna volna in barake, ki jih boste tudi vi radi pri nas kupovali Moj dan f mariboru se je začel z četrturno Zamudo Ne toliko zaradi morebitne netočnosti f koledarju, temuč zato, ker je vlak prišel četrt ure prepozno, oziroma je prišel dvajset minut prezgodaj, kjer je bilo na črni Tabli pri vratarju zapisano, da mora imeti 35 minut zamude. Moj lubleni Roditelj Je sicer takojci izustil pripombo, da naj bi vlak bil fsaj pri zamudi točen, pa je bilo že prepozno, kjer sva se že nahajala pret kolodvorsko Restavracijo, ki pa naju ni hotela sprejeti f njeno okrilje, kjer je bila takorekoč hermetično zaprta. F dno njegove žejne Duše fslet tega poraznega Dejstva, se je moj lubleni Roditel tedajci odločil za takojšen othod po mestu. Hodila sva mimo zares okusnih izložb, met katerimi so le redke od znotraj opremljene zgolj z prahom, sredi katerega se bledi z Tinto napisani Napis: »Delu čast in oblast!« Jaz mislim za Mojo osebnost, da pri tolikih jako zelo okusnih izložbah, prafkar omenjeni prah zgovorno priča o Delu v taki trgovini. Nadaljevala sva z Najinim pohodom na Mesto maribor Pred nami so dve kmetici met Sabo delale glasno tepatirajoč Bojni načrt, kako bi Njihova jajca prodajale fsaj po deset Dinarjef Ena izmet Njih Je koštituirala f izložbi, da jih je f mariboru zadosti po osem dinarjef, nakar je druga izustila kritično pripombo, da to ni praf od Države in da pret-stavlja prafzapraf »šmuckonkurencijo«, ko so Državna Jajca po 8, Jajca privatnega sektorja pa po 10 dinarjef. Nadaljujoč Najin pohod po mestu, sva si ogledala razne Kolturne in gostlnške obrate, ki so— kakor tudi po raznih drugih krajih — met Sabo v plemenitem Tekmovanju. Moj Roditel je s trpko Mimiko na suhem Intelektualnem Obrazu pripomnil, da je končni Rezultat f tem tekmovanju med kolturnimi in gostinskimi obrati sko-ro vedno 10:0 za Gostinstvo. Sonce je vedno bolj grelo Naravo in sploh človeška grla, kar je obetalo fsaki Tretji hiši nof vir Dohodkof — fsaka tretia hiša je namreč telesno-okrepčeval-nega značaja. Z Kritičnim očesom smo nato motrili z mojim Roditeljom notranjost raznih Lokalof in konstituirali da Je f fsaki Gostilni izrabljen fsak kvadratni centimeter z hvaležnim opčin-stvnm dočim je recimo f knigarni lep mir in sveže Ozračje Fsake pol ure zagledaš kak člo- Mariboru Zložil: Danilo Goflja veški Obraz, skratka, tja bi pošiljal žifčne Bolnike na okrevanje. — Moj lubleni Roditel — profesor —r je — jasnoi — kritično ocenjeval razne napise in ugotovil, da so ponekod jezikoslovsko, logično in tudi moralno jako zelo defektni. Naprimer jeziko-slofsko: »Pret in po pretstavi obiščite gledališko Kavarno«, »Tovarišica, snemi Tvoj klobuk« itd. Potem logični defekti. — Nekje jako zelo razločno piše: »Delovni čas fotografiramo«. Neki mizar ima Napis: »Izdelujem krste za Mrliče«. Kdo neki pa izdeluje krste za žive, oziroma kdo izmed živih ljudi pa potrebuje krsto, razen če bo prisiljen prebirati še več takih Napisof71 Ozlovoljen zaradi takih Napisov je moj Roditel sklenil, da se ne bo več oziral Nanje, nakar je zagledal neki listek na nekih Vratih skromnega pretmestnega bivališča, na katerem Je bilo napisano: »Sprejmem enega čistega Gospoda na posteljo, Uršula Počivavšek«. Potem smo krenili f Park na kosilo, ki smo ga Iz budžetskih Razlogof nosili kar seboj f nahrptniku. Klopi so bile zasedene, pa smo kar stoječe pofžili, kar je bilo užitnega f nahrptniku, sedeli pa bomo zvečer ali ponoči, smo rekli. Nato smo šli spet na izlet po mariboru in smo sredi najlepšega sončnega dneva zašli f neprodirno Meglo, da nismo videli pret sabo niti Naših lastnoročnih Nosov. Londonska ali ljubljanska Megla Je bila prava figa proti njej. Čes četrt ure, ko smo se srečno skozi Njo pfe-bili na beli Dan, smo konstituirali, da je šel mimo z 100-kilometrsko brzino eni Tovorni aftomobil in še ta je potlej optičal f prahu... F neki ulici Smo potem zagledali napis: »Deratizacija Vičič«. Dolgo smo ugibali, kaj bi to pomenilo, a ko že moj Roditel in zraven še inteligenten Človek ni mogel pogruntati tega Rebusa, smo osramočeni otšll čes Brf na Pere-ferijo. Ta Brf je znamenita po tem, ker Ji je fračarstvo, ki se tam okoli pohotno razvija med Mladino, upihnilo fse Žarnice in buče, le Kan-delabri še stojijo, pa še Nje bo kmalu kdo sunil, saj je ponoči tam itak egiptovska tema. Mnogo smo še kolovratili po Pereferlji in pod noč smo hoteli zaviti f kraj, kjer se maribor-čani zadnje čase kolturno najbol izživljajo, to je Cirkus Kolosejum. Pa smo spotoma zašli f še večjo Temo, kot na Brvi. Nismo vedeli kod se nahajamo, pa smo kričali f črno Noč po pomoč. Odnekod so nam pojasnili, da smo na cesti proti radvanju in da je najbolje, če se spet pretipamo do maribora, tam da je Luči ponekot še preveč. Tako smo tudi storili Prišedši v slavnostno razsvetljeni del maribora čes veliki Most mimo velike kavarne, kjer svira Glazbeni orkester, smo se končno hoteli fsesti f kak gostinski obrat, a nam ni uspelo. Bila je sobota; pofsod je bilo polno veselo krulečih gost o f V kavarni vam postrežemo s pijačo in v vrtu, ki hladi bolj kot s pahljačo, prijetno bo za vas. Ej, še jedača, obisk pri nas se res izplača. Zdaj specialna še pripomba: Godba naša je res — bombal .acbiavi" Maribor, Partizanska 36 Spet smo zavili f park, morda tam ni zasedeno. Toda — o britko razočaranjel Park je bil popolnoma rasprodan. Na fsaki klopi sta se objemala po dva Človeka različnega spola. Dva istospolnika na isti klopi nismo srečali. Razočarano smo se napotili na Nočni vlak, tam bomo gotovo sedeli. In res, smo prišli na Postajo, tam je bilo spet napisano, da ima vlak 35 minut Zamude — tisti dan so imeli fsi vlaki po 35 minut zamude — moj Roditel ie pa dejal: »Če piše 35 minut, potem gotovo pride čes četrt ure in komaj je to izustil, Je bil Vlak že na peronu in smo končno sedeli do doma. CE BI ČEŠNJA IMELA NOGE... ... bi se nedeljskim obiskovalcem m*' tere narave za uničevanje cvetočih takole nekako oddolžila: MALI OGLASI Ne obupujte, to ni tak maler če ste z nacizmom čast si posvinjali, brezhibno vam ta nedostatelc mali popravi naš — JUNGFER operaterI Diskrecija! Uspeh zajamčen! Za obisk sc priporoča Sodišče v Celovc* IZ CHIKAGA Cliikaški gangsterji razveselili so dobrih se novic iz Maribora. »Težila duše nam je strašna mora, ker smo vprašanje kadrov opustili. Zdaj v duši novo upanje nam klije, dovolj dobili bomo naraščaja iz ob er-ministrantske g a tečaja priznanih pedagogov iz škofije.* PRALNICA NA STUDENCIH Mica: Dobro, da so pustili to odprtino v strehi; se boljše vidi! Urša: Veš, to luknjo so čisto plansko naredili, zato, da tudi bodoči občinski odbor ne bi bil brez nerešenih problemov« PRVI »Mama, danes sem pa bil prvi pri prirodopisu!« »In kaj te Je profesor vprašal?« »Koliko nog ima žirafa. Jaz sem rekel tri.« »S takšnim odgovorom vendar nisi mogel biti prvi!« »Sem. Ostali so rekli, da Ima samo dve.« Francoski teden vljudnosti Profesor Ranville je imel pred nedavnim v Franciji predavanje, v katerem je ugotovil, da ® nekdaj tako civilizirani in gostoljubni Franci ni več vljudnosti in olike. Kot reakcijo na to predavanje so francoske oblasti takoj uvedle °bvezni teden vljudnosti. Mož, ki je zasačil ženo z ljubimcem v njegovi Postelji: »O, pardon! Mon Dieu! Bodite brez skrbi, ne bom vaju motil. Kar nadaljujta!« Francoski parlament je sklenil na svojem *asedanju, da bo prispeval k tednu vljudnosti 113 ta način, da v tem času ne bo izrekel Nezaupnice vladi, ki je trenutno še na krmilu. Predstavnik Politbiroa KP Francije pride k ^osumljencu« na dom: »Pardon, čast mi je najvljudneje sporočiti v&m, da smo vas izvolili izključiti iz Partije *®radi titoizma.« »Osumljenec« (še bolj vljudno); »O, najlepša ovala za to izredno vljudno sporočilo. Bolj mi *«s niste mogli ustreči!« Stražnik (tatu, ki ga je zasačil pri kraji); Fardon, gospod vlomilec, ali bi bili tako ljubeznivi in bi mi dovolili, da vas uklenean? Zagotavljam vam, da bom opravil ta posel Na najbolj nežen način, tako da vas ne bo Nič bolelo. Nogometni igralec kluba Marseille (igralcu kluba Havre); Pardon, spoštovani nasprot-Nik. Najvljudneje te opozarjam, da te bom *daj zeLo vljudno sunil v zadnjico. ZAREKEL SE JE t • — Le zakaj toliko pijete, da vas takole *°če, soseda mi je prejle rekla: Jabolko ne Trije nedeljski lovci so sedeli v gostilni ln je spodnaša? Pade daleč od drevesa. Kaj pa je s temi bese- pogovor nanesel tudi na pse. lr„. v« „j- _ dami miauia?« »Moj pes,« pravi prvi. »je sijajna žival. Ko sem Uh, veste huk \:nO je se edino »Paglavec, kaj pa si spet napravil?« iel zadnjič skozi gozd, je naenkrat začel kopati — huk — Id me pokoncu drži . . . Kaj pa ta kamionska pneča? Se zpodila je nesreča? Da konkretno vprašam bolj: Mar je spet bil karambol? Al prometni kak ukrep kriv je za ta cestni čep? Ta omenjena že pneča ' me direktno preseneča. Brez skrbi na vse plati! Tu vse v redu se podi. Tu TEKSTIL-OBUTEV plan izpolnjuje dan na dan Na debelo tu nalapa. v boljše čase nam pomaga. Trgovsko podjetje s tekstilnim blagom fi obutvijo Frančiškanska 4 L | U B L J fi M ^ Tei. 37-87, 52-74 NATAKARSKA RAČUNICA Tudi tole se ti lahko v kavarni pripeti; Sedela sva s sestrično v Loži, popila vsak svojo Divko in kavalirsko sem zaklical: »Tovariš natakar, plačat, prosim!« Prihitel je in dejal: »Dve Divki ste imeli?« »Da,« — sem pritrdil in položil na mizo 20 dinarjev. On pa: Dvakrat osem je sedemnajst in dva je dvajset!« In od mojega dvajsetaka mi je vrnil dvo-dinarski kovanec. jamo. Mislil sem, da je izsledil jazbeca. Ko je izkopal meter globoko jamo, pa sem opazil razbit vrč in na njem narisanega medveda.« »To še ni nič,« pravi drugi lovec, »zadnjič je moj pes strašansko lajal na neko žensko, ki je imela za klobukom fazanovo pero.« . »Kaj se bosta hvalila,« je pripomnil tretji, »moj pes, to je pes. Ko sem šel zadnjič po ljubljanskih ulicah, je začel naenkrat lajati na neko hišo. Pogledam, pa niti vrabca nisem nikjer videl. Končno sem le zagledal na reklamni deski napisano: Ivan Zajc, optik, Ljubljana!« — Mica, le pazi! Pravkar sem bral v časopisu, da je spet nekdo utonil! POD VPLIVOM MALIGANOV BODI PREVIDEN! Stran 16 »TOTI LIST« Sobot«, 26. aprllal®^ Sadnik (Ule žogo): »Oprostite, kje pa Je žoga? * .xtv*uc Otroci so se od zanimanja kar oblizovali. Ko ra pristopila z ženo bliže k mizi. sva pa bila Študentska Kaj je s teboj, prijatelj dragi, da bel si ie tako kot zid? To bo zato. ker ne uporabljat še ZLATOROGOV »E MU LG IT*! TVORNICE ZLATOROG Maribor Branika predstavlja ta poraz uspeh ln bosta dva igralca (imeni v »Poletu«) pritegnjena v boksarsko reprezentanco Branika. Tudi Mura je baje priila po tej tekmi do prepričanja, da lahko mirne duše ustanovi boksarsko sekcijo. Po tej tekmi je vodstvo nogometnega kluba Branik prišlo do prepričanja, da je za pora* krivo dejstvo, da ima klub le enega trenerja. Zaradi tega sc bo vodstvo potrudilo, da bo vsak igralec dobil svojega trenerja, če pa tudi to ne bo pomagalo, bodo trenerji igrali namesto — igralcev. * Kot bivil dober športnik imam doma poleg žene Se šest otrok. Zadnjic mi pravi žena: »Poglej, kako z zanimanjem prebirajo naH otroci zadnjo stran Poročevalca, kjer je športna rubrika!« razočarana: na tekmovanju v Cremonl dobili Izkušnja. Tjjj naši odbojkaSi so na tekmovanju ▼ Parizu do”1, izkušnje, ki jih nekateri igralci, ki se 0*»*“ doma že imajo. PRI LOVSKIH IZPITIH Izpraševalec: Kakšno rogovje imajo srnja**! Kandidat: Poznamo Šilarje, četverokrake, sterokrake, deseterokrake in dvanajrterokr*** srnjake. , Izpraševalec is lovske zgodovine: Kdaj 1* človeštvu lov de življenjska potreba? Kandidat razmišlja in končno blekne: KX^ Je bila velika lakota. Izpraševalec: Kako boste ugotovili, kat-* koza Je jalova? Kandidat (naivno): Toto bi pefl tudi Jas *** vedel, če M mi mogli povedati. LOVSKI POGOVORI — Ali Je užitno lisičje meso? — Seveda, samo pripraviti ga moral tako, ^ ga vsaj za tri dni zakoplješ v gnoj. — Kaj pa potem storim z njim? — Potem pa je najboljše, da gm kar tam pu**^ ALPINISTOVSKA ri5 k moji zaročenki! »Kakor slovenska smer v Tri glavni« »Kaj praviš k moji zaročenki? AH ni ** nimiva?« ca je izgubila proti naii študentski reprezentanci v Beogradu z 0:2. Priprava na to srečanje Je bila z naie strani naravnost vzorna. Organizatorji so začeli najprej s »psihološkimi prijemi«: nihče ni sprejel Francozov niti v Sežani niti v Ljubljani. To Je seveda deprimlralo nasprotnika. Koncentracijo na tekmo so jim razbili s tem, da Jim niso preskrbeli vožnje od Ljubljane do Beograda, tako da so se morali Francozi baviti z mislijo, kje dobiti denar. Take so bile psihične priprave. Ostalo so opravili naši igralci. Francozi so se baje čudili tej izvrstni taktiki ln so rekli, da so se od nas mnogo naučili in da nas bodo na revanžnl tekmi v Parizu skušali posnemati. * česar smo se bali, se je zgodilo: naša odbojkarska reprezentanca Je Izgubila v Parizu 0:3. V »Poročevalcu« sem čltal, da so naši sabljači Mi mo končali svoje delo, kar mogli smo, »mo vse »torBt. Zdaj je na vas, da nas podpreta — račun bi radi zaključili. Dolžnik in upnik naj se javi, pomaga naj in n« izvijal Končati mora svoje delo Likvidacijska komisijal GLAVNA POTROŠNIŠKA ZADRUGA z o. j. Maribor -— v likvidaciji Izdaja Novinarsko društvo Slovenijo, Poveri** ništvo Maribor — Ureja uredniški odbor, odtP voren Ciril Kavčič — Uredništvo in uprav Maribor, Kopališka ulica 6/II — Telefon 29-«! — Čekovni račun Narodne banke 6401-90-332-® Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Man1 borska tiskarna Otrok: Očka, zvezek šolski kupi mi, pa za dober red bom brez skrbi. Oče: Kje pa zvezek tak dobiš? Otrok: I, če k »MEPI« pohiti*. INDUSTRIJA PAPIRNIH IZDELKA Maribor, Koroška cest® S Železničar je vsekakor prekašal Rudarja a nabijanjem izpodnesenih žog. Ljudje so odhajali s tekme zadovoljni, češ, tudi to smo prestali. * Po surovi igri je Braniku uspelo v Murski Soboti izgubiti z Muro 0:2. Za boksarsko sekcijo SfMJtfrfffiil* lilfUSe pOvOČ5B 27. aprila bodo velike smučarske tekme na Zelenici. Prišel bo tudi znani smučar Senger iz Avstrije. Na zadnjih tekmah na Hrvaškem je imel Senger smolo, ker so odpovedali telefoni in se na ta način ni mogel plasirati. Baje si bo sedaj prinesel s seboj za vsak slučaj žepni telefon. Pa tudi prireditelj se je zavaroval s tem, da bo postavil na kontrolna mesta same pismene ljudi z najmanj dovršeno osnovno šolo. * V »Poletu i sem zasledil poročilo z naslovom »Ulični kriterij Branika«. Že sem se razveselil, misleč, da bo to zopet kaka športna afera, pa sem na žalost Iz članka razbral, da so bile to navadne kolesarske dirke. Tenisača Mitič in Branovič sta ostala ▼ inozemstvu. Rekla sta, da sta morala vsako leto prevečkrat potovati v inozemstvo in da sta zaradi tega rajši kar zunaj ostala. S tem bo naš devizni fond mnogo prihranil. Po dezertlranju sta oba odpotovala na teniški turnir v Rimu, kjer sta bila v predtekmovanju Izločena od neznanih igralcev. Ameriški igralci so jima zajamčili stalno mesto pobiračev žog v njihovi reprezentanci. Lajovic in Palmetova sta jima poslala z neke cirkuške prireditve v Južni Ameriki pozdravno brzojavko. Istočasno sta jima svetovala, da si takoj pridobita v kaki občini domovinsko pravico, da bosta imela čez par let, ko ne bosta mogla več igrati, zajamčen kotiček v domu onemoglih. V skrajnem primeru bodo čez par let napisali skupno roman: »Svet izgubljenih upov« ali »Roman korumpiranih športnikov«. * Mariborski Železničar je Izgubil od Rudarja 1:2. Morda gre ta poraz na račun novega sistema igre, ki ga Je Železničar začel uvajati. Ta sistem bi nekako imenoval sistem akumulacije, pri katerem se zbere po najmanj 5 igralcev okoli žoge. da Jo nasprotnik ne vidi. Slabost tega sistema je,