MARIJA PŠENIČNIK
NAJD1HOJCA IZ HAJDINE
MAJ 1989
/(1?>'/
(poon^
^5, £/,10^
Prihodnost je naš n. Kaj pr-v. sedanjost? Brezposelnost, onesnaženo okolje visoka stopnja inflacije, vedno dražje izobraževanje in zdravstvena zaščita.,., 0 ten in še o marsičem smo razmišljali v naših sest: vicih. Zavedamo se, da je le znanje tista magična moč, ki nam lahko zagotovi srečnejšo prihodnost.' Zato čestitamo vsem odličnjakom naše šole in vsem tistim, ki so uspešno zastopali našo šolo na raznih tekmovanjih. Osmošolcem pa. želimo, da so v nadaljnjem šolanju čim uspešnejši, da se bodo nekoč razvili v naše perspektivne strkovnjalce, ki nam bodo u-trli pot v gospodarsko razviti svet.
Zahvaljujemo se svojim mentorjem, ki so nas vodili pri raznih izven-šolskih dejavnostih, kolektivu Ptujske tiskarne, ki naaipomaga pri izdaji neše Najdihojce.
UREDI:TISKI ODBOR
- 1 -
PRIJETNI SPOMINI N A P O Č I T N I C?E
V	četrtea razredu sem bila odlična. Doma so me lepo spi’ejeli s t?lcim izka.aoia. Bila sera na morju in na Koroškem.
Dne 7*8, sva se s sestrično odpelj J.i na Koroško. Moj stric je pilot, zato smo odšli enkrat v Slovenj Gradec na športno letališče. Peljali smo se s cestnim letalom. V letalu sva se peljali prvič. Bilo naju je malo strah. Peljali smo se nad Slovenj Gradcem. Vozili smo se približno 3-5 do 20 minut. V letalu je bilo prijetno. Nekaj časa smo bili še na letališču, nato pr. smo se odpeljali na Ravne. Bili smo tudi v Kotljah. Obiskali smo Vorančevo rojstno hišo. Videli sme njegova dela. Nato smo odšli v hišo, kjer je Voranc imel svojo pisarno« Tam smo videli tudi njegovo ženo, ki je stara 80 let.
V	sredo smo se odpravili na Uršljo aoro. Pot je bil' naporna. Na Uršljo goro smo hodili dve uri. Ko smo prišli na vrh, smo si oddahnili
in se sprostili. Pogled z Uršlje gore je bil zanimiv. Videli smo Titovo Velenje, Šoštanj, Ravne, Ivarčko jezero in Avstrijo. Na vrhu so televizijski stolp, planinski dom in cerkev. Ko smo prišli dol, smo se vrnili v Ravne, kjer smo se dolgo pogovarjali o izletu na Uršljo goro. Na počitnicah je bilo zelo lepo.
Čez nekaj dni so se odprla šolska vrata. Novo šolsko leto se je za nas začelo na Ptuju v šoli "Olga Meglič". Na šolo smo se že privadili.
Radi de še spominjamo prijetnih počitnic.
Cilka VUČAK, 5.ta
LOVIL SEM RIBE
Nekega jutra sem se prbud.il in videl, da je zunaj lepo vreme. Odšel sem v kopalnico, se umil in odšel na zajtrk. Tudi drugi so prišli zajtrkovat. Atek mi je rekel, da bova odšla za Dravo lovit ribe.
Vzela sva vsak svojo ribiško palico in odšla v Kajdooe, V Enjdoeah sva se ustavila pri dedku in pri bratrancu. Prišla sva do roke in odšla iskat primerno mesto za ribolov. Nekaj časa sv' hodila ob reki gor in dol, preden sv našla mesto, ki nama je ustrezalo. Namočila sva vsak svoj trnek v vodo in sva čakala. Med čakanjem sen se ob vodi igral. Bredla sva do sredine struge in lovila ribe. Zaradi neprevidnosti sem padel v vodo. Če no bi bilo zraven očeta, bi verjetno utonil. Nekaj časa sva še lovila in ulovila krapa, ki je tehtal približno pet kilogramov. Vsa presrečna, ker sva ulovil ribo, sva odšla domov. V haj-došahsva se ustavila, da bi jima pokazalo kropa in pri njih pustila nekaj rib. Neko j časa, sva še ostala v liajdošah, kjer sem se igr 1 s svojim bratrancem in mu pripovedoval, ko.j se mi je pripetilo.
2
Prišel seui domov, kjer so se mi vsi smejali. Odšel sem se preobleč in umit. Kljub vsemu temu, kar se mi je pripetilo, sem bil zadovoljen*
Boštjan MUBEC, o.n
V TOPLICAH
Počitnice sen preživela doma. Vendar sem bila redni obiskovalec bazena v Ptujskih Toplicah. Tudi drnci o d me ni nikoli manjkalo. Opisala bom dogodek, ki se ni je najbolj vtisnil v spomin.
Bil je lep sončen dan. Bila sem vesela, saj sem nameravala ta dan preživeti v Toplicah. S prijatelji .smo se žc ob deveti uri odpeljali s ko lesi v Ptuj. ned potjo smo se veselo pomenkovali in imeli tudi dirkalne vaje. Ljudje po vaseh so nas gledali, začudeno opazovali, venci r se za to sploh nismo zmenili. Že smo bili v Toplicah. Kupili smo vstopnice in odšli proti bazenom. Hitro smo s sebe povlekli majico in kratke hlače in že smo bili v bazenu. Nič kolikokrat sem imela glavo pod vodo, vendar se nisem jezila, saj sem jim vračala milo za drago. Oh, kako vesela sem bila takrat, ko sem zagledrla skupino "hajdeških veseljakov11 z mojimi sošolkami in sošolci! Odšli smo v olimpijski bazen, Tam je Tanjaskočila v vodo, ampak vrnila se je brez zgornjega. ’dela kopalk. Nasmejali smo sc do solz. Kmalu zatem smo odšli iz vode. Obrisali smo se v brisače in odšli na sladoled. Ko smo se vrnili, sen opazila fant. , ki je imel presekano ustnico in je bil okoli ust ves larva.v. Kasneje smo izvedeli, da je fant skočil no nesreči na. nekega, pl val ca. Sklenila sem, da ne grem več v bazen. Prijatelji so mi prigovarjali, hoteli so me celo nasilno vreči v bazen, vendar jim tega nisem dopustila. Ura se je bližala sedmi. Bila sem že oblečena. Kar naenkrat pa me je nekdo prijel za roko ter me sunil v bazen. Ko sem prišla iz bazena, sem bila deležna pohvale, kako sem pogumna, in podobno pa tudi številnih posme-hov na moj račun ni manjkalo. Bila sem jezna, a drugi so se mi smejali. Kar v mokrih oblačilih sem odšla domov.
Sabina. STEINER, o.b
DRTTŽinSKI IZLET •
Ko sem nekega, cine prisila, iz Sole, mi je Nataš,--, .sporočila, da imamo zvečer "sestanek". Na njem naj bi se odločili, ali gremo ali ne gremo na izlet, odločili bi pa tudi kam. Po dolgem kreganju smo sprejeli moj predlog, da gremo v Planico in v Kranjsko goro.
V soboto zjutraj je mami vzela s seboj tudi hrano, da ne bomo nikjer ničesar kupili. Med potjo smo videli veliko zanimivega. Videli smo najvišji vrh Karavank Stol, železarno v Jesenicah, delavce, ki so stali pred karavanskim predorom, ob desetih pa smo prišli do Planice. Oči, mami in Barbara so ostali v avtu, jaz in Nataš s. pa sva se povzpeli
no r; topni c. h v. o vrli- 6k?.xkr,lnice, Bili sva na vseh treh. Preden sva pr is peli na vrh velilcanhe, sva morali prehoditi več kakor tisoč stopnic, ha a1:'talnici pa je bil tudi padalec. Z iiatašo sva mu žvižgali in ma-h;-.'! iv Gn pa	je rekel, naj mu prideva raje pomagat držat padalo.
Pokazal nama je, kje morava držati' padalo. Kato pa se je spustil v dolino, ICo je še letel, se nama je se lepo zahvalil. Čez čas naju je Barbara poklicala, da morava priti dol, saj bomo šli jest. Hitro sva stekli po stopnicah., saj sva bili zelo lačni. Kato smo si poiskali miren kraj ob potoku, položili na tla blazine ter jedli. Pili smo kar iz potoka, saj je bil zelo čist. Proti večeru smo se odpravili še v Kranjsko goro. Ker pa je bilo zelo nožno, smo ali tam le na sladoled. Ponoči. smo se nat o odpeljali proti domu.
Bilo o e zelo lepo na družinskem izletu, saj sen videla veliko novega. Zelo rada M nrr-.živela še veliko dni v naravi in na čistem zraku.
Jasna ŽAGAH, o.b
POMAGAL »EK TETI KATRI
Počitnice sem preživel večinoma doma, zato na sem sc toliko več časa zadrževal pri teti Katri, Teta Katra je ženica, stara 67 let. Opisal bom dogodek, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin.
Ko sem bil star sedem let, sem najraje preživljal prosti čar; pri stari sosedi. Teta Katra mi je pripovedovala o svojem življenju. Rekla je, da, ji življenje ni bilo preveč naklonjeno. Rodila je pet otrok, vendar sta. ji dv . že majhna umrla, ostali na. so se odselili v tujino. Kasneje ji je umrl mož. Ostal -, je sama. Delala je vse dotlej, dokler ni zbole-X. *
Kilo j e nekega deževnega dne. Zunaj sem skakljal no blatnih lužah. Takrat sem se spomnil na. bolno ženico. Odšel sem v njeno hišo. Ležala je na postelji. Vprašal sem jo, če ji lahko zakurim ogenj♦ Tega je bila vesela. Hitro sem odšel no drva ter jih prinesel v kuhinjo. V peč sem naložil drobne trske in drva. Prižgal sem vžigalico. V kuhinji je posta 2o prijetno toplo, l;a poč sem pristavil vodo za čaj. Čez nekaj časa je čaj zavrel. Gaju sem dodal sladkor ter ga odnesel v sobo. Zenica je bil?, vesela. Srečen sem bil tudi jas, da sem lahko bolni ženici prinesel vsaj malo veselja v hišo. Potem sem odšel domov ter ji obljibil, da se vrnem čez nekaj česa nazaj. Rama je ta čas pripravljale, kosilo. Rekel sera ji, ds. bom teti odnesel malo juhe. S tem se jo strinjala tudi m-•ms.. Juho mi j c nalila v porcelanasto skledo. Teta. Katra se ni hranila tople juhe. Za nagrado ni je eodarila. 2000 din. Potem sem odšel domov, vendar sem še zvečer mislil na. ta. dan.
Kislim, da bi bilo leno, če bi vsi ljudje skrbeli za starejše in invalide, saj bi se morali zavedati, da. jim življenje ni prizaneslo in da bodo tudi oni nekdaj stari.
Joži STEIHEH, o.b
S O L S K 1 Z V O 'N E C
Ko z-7 ono o zazvoni,
doBti otrolt razred odhiti.
Prva ura matematika,.
Ena in ena je dve, maček k muci gre.
Dve in dve je 8tiri, petelin na ograji ce šopiri.
Tri in tri je šest, v Ameriki je dosti most. fatiri in Štirn je osem,
Koj ca, ugani, kdo sem!
Pet in pet je deset, v šoli je preveč kred.
Ko zvonec znova, Zazveni, mladež 'brž na , avtobus odhiti,
Klavdija HORVAT, 5.h
G-KIA VAH SLO NA OŠ OLGE MEGLIČ
Učenci Ob Ha j din.:. smo letošnje šolsko leto pričeli drugače kot smo bi1 ^ vajeni.
Prvi šolski dan sme odšli na. določene avtobusne most je. 0 tem, kdaj in kje nas bo ča.k .1 avtobus, smo bili obveščeni po radiu in z obvestili. Avtobus nas je odpeljal do 05 Olge Meglič. Tam smo se zbrali n: šolskem dvorišču. Tovariš ravnatelj nun je povedal nekaj osnovnih informacij o začasnem gostovanju na Ob Olge Meglič. Potem smo lahko odšli domov, seveda s posebnim avtobusom, ki nas je pripeljal skoraj do doma.
Naslednje dni s no se počutili kot kakšni turisti. Ogledovali smo si šolo, tri telovadnice, veliko jedilnico in se čudili velikim in zračnim učilnicam, iMihove učilnice so moderno opremljene. Učni pripomočki so razstavljeni v ušr.j.nrvb, tako da ne potrebujejo kabinetov. Če se s: mo spomnimo r... učilnice kemije! Tam ima vsak učenec svojo mizo in pomivalno korito s tekočo vodo, Ta. korita stojijo ob miz h, tako da lahko učenci nemoteno opravij jo poskuse. V učilnici sta dva. akvarija z različnimi vrstami .riv želve, lirčhi, golobica posebne vrste...
Mi si na naši šoli o egu r,e moremo privoščiti, saj so učilnice majhne kot ;:kletka, .v. š oj..:' j c- stroga disciplina, saj imajo zelo strogega, ravnatelja, ;-čit oljsk ■ zboieaica. je celo večja od naš ege največ j egu razredu ,
Prve dni smo bili niv-i, r.i česar se nismo up el j. do te Jeni ti, saj so ne s učitelji iz dnev. v um. opozarjali, naj se lepo obnašamo in n j ne vtikamo nosu, kje:.- nas ni žrelu. Gez nekaj dni smo preslišali njihova opozorila in nas ver e-. To vs c c ne.e je bilo solno. Velikokrat s no jih zaradi toga poslušali cd svojih učiteljev, da smo imeli ušesa, kot sloni. Ampak
LEONIDA LADINEK
nr. ^ Olgici”, t',!cn smo imenovnli ti šol«, sio ostr.li le clva bos c ca.. Potem smo se vrnili nc. m.sry bs.jdinsko šolo. Učilnice so Mie manjše, ampak bile so prebarvane, parketi so bili zlakirani, nameščene so bili nove luči in vse je bilo prenovljeno. Dobili smo tucTi nove garderobe. Tudi sanitarije so prenovili in namestili novo opremo. Učenci eno pomagali pri selitvi opreme v lepe prenovljene učilnice. Čeprav je šola ostala pretesna., smo bili veseli, da smo spet doma. Upam, da. na. Ob Olg' Meglič nismo pustili slabih vtisov. Nam je bilo še kar všeč, saj smo prvič uporabljali telovadnico, tudi jedli smo v jedilnici in ne v razredu.
To je bilo nekaj vtisov is Ob Olga. Meglič, Včasih smo bili veseli, včasih žalostni in razočarani. Pontje so sc zaradi deklet tudi stepli. Na šolskem plesu smo premagali vse razlike in se veselo zabavali. Nekaj prijateljskih zvez je trajnejših, zato- se poti naših učencev in učencev Ob Olge Meglič velikokrat združijo v prijateljskem srečanju.
Seda.j, ko smo aArna, smo srečni v domačem •kolju, pogrešamo pa telovadnico, ki je doma še vedno nimamo. Delavcem na. Ob Olga. Meglič in tudi učencem smo hvaležni za gostoljublje in razumevanje v času naše 61 turistične šolske sezone1’.
Nataša KIB3IŠ, 7.a
Ko sem izvedela, da. bom šolsko leto začeli na 0, Olga Meglic, sem bila malce razočarana, ker sem bila navajena hoditi v Ob Majdina, a potom sem se le sprijaznil .
‘Prišel je čas za v šolo. Sla sen na avtobusno postajo in se z ostalimi sošolci in sošolk .mi pripeljala do šole. bola v Ptuju se mi zdi lepa in tudi učilnice so udobne. Sukaj e e ne hranimo v učilnici, ampak v jedilnici, Luči so precej drugačne in tudi uro imamo na zidu učilnice. V učinico so tabla, miz---, stoli, omara in »Ima kot drugje. Zidovi in klopi v učilnicah niso počečkani kot v naši šoli, ker učenci bolj pazijo. Parket je lakir n in po njem drsi. bola mi je všeč in mislim, da tudi drugim. Vendar si želim, da bi našo šolo na Hajdini čimprej obnovili.
Jasmina ZUPANIČ, 4.b
DOLGO ZE D TU J lUiUE CffiTA HOČ
Dolgo že Ptuj krije čm:\ noč, mesto pocto.lo je temen obroč.
V cV.ljni cl ',1 j,°.vi, plaho, svetlobo, luči, ceste, kjer stopam, še vicleti ni.
Brigita PISEIC, ?.b
NAŠE ŠOLA
t-
Začel sen ho eliti v prvi razred, šolo so obnovili. Ko eno prišli v šolo, so bile stene svetle in čiste. HaG hodim v šolo. V šoli se učimo. Na tablo pišemo črke.
Gorazd ZUPANIČ, l.b
KADI BEKEMC
Hodimo v prvi r zrod. Te lomi jemo za bralno značko. Kadi beremo knjige. Radi obiskujemo knjižnico. Izbereni si najlepše knjige. Radi jih beremo, Tovarišica učiteljica jih zapiše na listek, Ce bom prebral mnogo knjig, bom dobil bralno značko.
Tomi IIAJSEK, l.b
Prebrala sem mnogo knjig. Rada hodim v knjižnico,. Pripovedujem pravljice. Zanima mo, kaj piše v knjigah. Prebrala sem že štiri knjige.
Kina GEREČNIK, l.b
Ko sem bila majhna, še nisem znala brati. Ko smo v šoli spoznali črke, sem že znala brati. Sla sem v knjižnico. Izposodila sem si knjigo z naslovom Miškolin. Doma sem jo sama prebrala,
Adrij.au;’. KRIŽANEC, l.a
MOJA KNJIŽNA POLICA
Nekateri ljudje so včasih jezni, utrujeni in ž lostni. Zato si vzamejo knjigo in jo berejo kot za razvedrilo. Knjige si lahko kupimo v knji -gamah, izposodimo si jih lahko v knjižnici...
Hojs. polica je še bolj skromna. Tod/, vsako leto dobim po pet li več lenjig, ki jih zelo rada berem. Nekatere knjige mi pomr.g jo pri k-.kšnih domačih nalogah, nekatere pa so za razvedrilo
Ko sem hodila v mrlo šolo, sem zc. rojstni dan dobil prvo len. j igo z naslovom Plašček za Barbaro. Knjigo sem takoj vzljubila. Tod ker še nisem znal.a br ti, mi jo je mamica prebrala za lahko noč« Takrat sem še
MARJANA VRABL in NATAŠA KIRBIŠ
verjelo, v pro.vljice.
Se dr. j, le o sem večjo,, še raje berem Imjige. Lej -. naj lepšo., najboljša, najljubša knjigo, je Aliča, v čudežni deželi. V naši družini sen edino, bralka' knjig. Manica, očka, sestri in bratec so bolj za, družabne igre. Včasih pa, ko sta očk- in mrnico slabe volje, si vzmet- tudi laijige in jih bereta, za, razvedrilo. Potem sta, boljše volje.
Jadranka PEJIČ, 5.b
OBISK V KoJISKICI
V Imjižnici dela laijižničarlca. V Icijižnici ni izposojamo Imjige. Knjige bere:io in čuvamo. Knjižničark" si zabeleži, komu je posodila, knjigo. V knjižnici so knjižne police in na, vsaki polici je nalepk,..
Urška. KET1IČAR, 2.a
DOBILI S: 0 BO VEGA KUILARJA
Veseli smo, ker nam kuhate tako dobro malice. Kajrajc jemo, kadar nam pripravite hrenovke in sok. Občudujemo vas, ker ste si izbrali poklic kuharja,.
Ifedi jemo ričet, zato predlagamo, da ga kdaj skuhate. Zelo radi jemo Puding in razna peciv , zato vas prosimo, d; ir m jih večkrat pripravite za. malico.
Želimo si, da bi ostali pri nas in da se ne bi jezili, če vsega, ne pojemo, Lepo vas pozdravijajo učenci 3*b razreda.
Darja. At'GEL, 3.b
ŽELIMO ŽIVETI M I R M O I IT ZDRAVO
V teh nekaj stavkih vaia Lom skušala predstaviti svoje misli o prihodnosti, lc*t si jo zamišlja najstnica.
Psihologinja Nataša Kozel. Majhna ponosna žena z resnim oLrazom. Ljudje govorijo o njej kot o ženi, ki jim pomaga iz vseh duševnih težav. Neverjetno se znajde na svojem delovnem mestu* Srečna je, da se je odločila za ta poklic, srečna, da lahka pomaga ljudem, da niso sami, da se zavedajo, da. je na. tem krutem svetu le še nekdo, ki jih razume. Res, z vsem srcem je prdana temu poklicu. Zraven tega se rada uči tuje jezike.
Hodi na predavanja, da bi se še česa naučila in s tem komu pomagala. Ljudje prihajajo in odhajajo, vendar odhajajo z dobrim upanjem na dnu srca in s pomirjenimi obrazi. Sodeluje tudi z raznimi časniki in revijami, kjer odgovarja, na pisma potrtih bralcev.
Seveda, ima. tudi družino in otroke. Vzgaja jih v prepričanju, da naj pomagajo svojim prijateljem, naj jim odpustijo njihove majhne napake ali predolge jezike. Kadar je doma., je z mislimi vedno pri svoji družini, na. delovnem mestu pa, je ne zanima, nič drugega kot teža.ve njenih "prijateljev”, ker ve, da. potrebujejo njeno pomoč.
Nataša KOZEL, 8.b
DVA OBLAKA
Nebo je vso mračno, dva, oblaka, sta. tu, je eden temačen, drug jasen kot v snu.
Oba sta bila. sama, a sreče ni tu, življenja, je bridkost zagrnila, ju.
Brigita PIŠEK, 7*b
CIGARETO? NE, HVALA
Pozno zvečer ležim v postelji in utrujena prebiraj:! časopis. Med števi1 nimi članki in sporočili zagledam članek z grozečim naslovom: Trinaj-stletniki-kadilci. Stavki, ki jih prebiram, sn zastrašujoči in boleči. Zgožena od misli na te otroke-kadilce, zaspim, vendar moj spanec ni miren in prijeten, saj me tlači neprijetna, mor:..
Sanjam, da stopami po temačnih mestnih ulicah in nenadoma me obkrožijo trinajstletniki s cigaretami v ustih. Nenadoma pristopi k meni neko dekle in mi začne vsiljevati cigareto. Upiram se ji, vendar takrat
ŠTEFKA PŠENIČNIK
-9 -
pristopijo še drugi otroci in ai grozijo ter vsiljujejo cigareto. Nenoč-na in presrtašena sredi vseh tistih otrok-kadilcev se vd.am in začnem kaditi cigareto. Otroci zadovoljni prikimavajo in me hvalijo, jaz pa se dušim v dimu in v ustih čutim neprijeten in pekoč okus. Prižigajo mi cigareto za cigareto, jaz pa. postajam vse Polj omotična in se še kar naprej dušim v dimu. Nenadoma se z "budim v svetli sohi, kjer ležim na veliki postelji. Nad ma.no se sklanjajo ljudje z groznimi, ožganimi o"br<-.zi-.. V rokah držijo moja pljuča, ki zgledajo kakor kos zažganega lesa. in sc glasno smejijo. V prsih čutim grozeč pritisk in spet se začnem dušiti in ka.šlja.ti. Tisti ljud.je mi ne poma.gajo, ampak plešejo okrog mene, se smejijo in mi vsiljujejo cigareto. Vsa potna, se prehudim in sredi noči sedem v posteljo ter gledam v temno nočno nebo. Premišljujem o svojih sanjah in o pljučih, ki sem jih pravkar videla. Ponovno poskušam zaspati, vendar pred mojimi očmi so še vedno tista zažgana .pljuča, pljuča, kakršna, -im:-v j o vsi kadilci. Tako v grozi in strahu pomislim, da. hi tudi moja pljuča zaradi cigaret lahko postala takšna, kot tista iz sanj. Ta noč in te sanje so me izučile, da. ne bom nikdar v življenju pokadila, niti ene cigarete, ampak bom živela, zdravo in ne bom dopustila., da bi postala sužnja gorečega, papirja, in tobaka.
Jasmina ZEMLJIČ, ?.b
KAKO DOLGO BO ŠE GOZD ZELEN
Zmeraj, ko se ozrem proti velikemu diimiku, zagledani črn dim, ki se vali enkrat na. sever drugič na jug, na vzhod ali pa. na zahod. Razmišljam. kam bodo sedli prašni in strupeni delci. Poleti, ko se zjutraj sprehajam po rosni travi, zagledam, da imam črne noge. Ugotovim, da so to saje tovarniškega dima. Pozimi sneg ni več bel, ampak je umazan od vsega, k ... puha. j o hišni in tovarniški dimniki. Ne vem, kako dolgo bodo gozdovi še zeleni. Ko gremo v gozd na sprehod, vidimo, kako se drevesa, sušijo. Gozdni sadeži so gotovo zastrupijeni, zato jih ne pojem z veseljem.
'	h
Zadnji čas je, da v bližnji tovarni storijo kaj za zaščito okolja, drugače mladi ne bomo dočakali starosti.
Anja BRODI JAK, 3.a *
*	t

SPOSOJENA PES Eli
GOSPOD KLUl'PEIIIIA: Eli
Živi na smetišču sveta.
Človek - puščavnik, iz smeti izdeluje, kar potrebuje*
In še več!
Iled starim železom,
štedilniki,	r
avtomobili
Opravlja svoje delo.
Na hribu smeti
popolnoma sam
ustvarja iz starega novo.
Staro v novo.
Preustvarja.
Dela nov svet, za nove ljudi.
Ko bedo ti živeli, bo on že zdavnaj delček rečnega produ.
Nihče izmed teli novih ljudi
si ne bo mislil,
da je vse to, kar pozna,
nastalo iz smeti.	Mirko FICKO, 6.c
OŠ Janko Padežnik, Maribor
MRTVA REKA OPOZARJA
Sprehajala sem se po ozki stezici in prišla sem do reke. Zagledala sera se v umazano reko in spreletela me je groza. V reki so bili odpadki, od starih štedilnikov pa do avtomobila.
Takrat je.pripeljal mimo mene tovorni avto s cisterno, šoferja sen vpraša,!,, kr.j je pripeljal. On pa mi je odgovoril: "Kaj neki naj bi pripeljal? Kemične odpadke, se razume!" Skor j bi bila zajokala z ar .oi takšne nesramnosti. Vendar sem se okorajžila in mu rekla, dr. naj odpad-lov ne odloži v reko, saj je že revica, vsa umazana. On pr, me je zavrnil z besedami; "Kaj mi boš ti ukazovala! Ta reka jc že tako ali tako uničena in onesnažen;;." Šofer je odpeljal po vijugasti cesti in visoko dvigov .1 pr-h za seboj. Zaslišal; sen vrisk otrok, ki so poletno razi—
NATAŠA KIRBIŠ
11 -
Crrjai pritekli k reki z lori s c. čarni in v kopalkah. Ko so prišli do reke; de •deklica v rdečili kopalkah spegovr-rila: "V" tej umazani reki se pa že ne boa kopala!” Tudi drugi so ji pritrdili in odšli so složno v mestno kopališče.
Keki deček pa je ostal pri reki in iz njegovih oči se je dalo prebrati, da mu ni vseeno, d,a je reka tako umazana. Bil je žalosten in pr njegove: licu so polzele solze.. Tedaj jo reka spregovorila. Začela j c pripovedovati : ‘»Kot majhen izvir sem se rodila v prelepem planinskem svetu. Kot brhka deklica sem tekla po skalah, dolinah in strminah. V meni so pasti: ji napajali živino in v moji bistri vodi so se ogledov .1 ■ drevesa. Veseli planinci sc pili mojo vodo in bili so zadovoljni. Otroci so se nasmejani namakali v meni in jaz sem bil vesela. To moje veselje je trajalo vse do takrat, ko so v mene spustili prve odplake. Te odpadke so spuščeli dan za dnom v.mojo bistro vodo. To je trajalo vre do danes, ko sem tulca j vsa umazana in me nihče ne pogleda. Ti, fantič, pa si šalo -sten zato, ker sen umazana in grda. Teda jaz se rada spominjam lepih trenutkov, zato ne bodi žalosten!”
Tako jc reka zaključila pripovedovanje in deček je boljše volje odšel, Tudi jaz-sen odšla in dolgo premišljevala o umazani reki.
Nataš' KIHNIb, J.c.
DEDEK JE BIL RANJEN
Vsak ima. svojega dedka in babice. Nekaterim so babico in dedki umrli že prej, zato jih nimajo voč.
J oj dedek je star 70 let. Ni voč resno mlad, vendar se r, .d večkrat pošali, Nad ima otroke, zato jo vesel, kadar ju obiščemo. S babico živita na. Pohorju. Dedek je bil ranjen med prvo svetovno vojno. Večkrat sc spominja medvojnih dni, ki so bili grozni. .
Nekega dne, ko smo obiskali dedka, in babico, so je dedek ravnokar preoblačil. Na desnem kolonu sem zagledal" jamico. Vprašala sem, kaj pomen' ta. jamic-', v kolenu. Dedek ne bodi len, kar hitro prične pripovedovati, kako in kje je staknil to jamico. Pričel je tako: “Bilo je popoldne in Četa je bila, izmučena, zato smo počivali. Naenkrat pa zaslišimo streljanje. Hitro zgrabimo orožje in že smo vsak na svojem, bojnem mestu, hod bojem p:', kar naenkrat začutim bolečino v desnem kolenu • Zavec.nl s cm se, da. me je zadela, krogla, vendar sem se se naprej silovito ooril. Tka moči so mi pojenjale, s a. j sem krvavel. Kar na.enkr'.t mo je zmanjkalo. Zbudil sem se- v bolnišnici. Povedali so mi, da mi mor jo odrezati nogo,. saj se mi je hudo zagnojil . Takrat sem se razburil. Imel som le dve možnosti: celo življenj e brez noge ali pa. smrt. Rekel sem. zdravnikom, da. me na.j rajši ubijejo, kot pa da mi odrežejo nogo. Prod mano je bila cpračij . Po operaciji sem bil videti zdrav. Ran. se je počasi celila. Nekega dne sem se postavil na noge. Bil som zelo vesel. Vidiš, terco sc z dr. j hodim po tej nogi, katere bi morda danes več no imel!”
Zgcclbo sem napeto poslušal ■. Ees je, dedek še done s hodi in pridno dela, kot da, ne bi nikoli imel ranjene noge. Res je, vredno je tvegati!
Rada poslušam dedka, še bolj pa takrat, kadar pripoveduje o dogodkih, ki jih je sam preživel med vojno.
Leonida LADINEK, 5.a
MOJI PRI VNUKI NAJ ŽIVIJO V MIRU
To mi je pripovedovala 80-letna prababica Marija: "Med vojno smo živeli zelo skromno, saj smo bili velika družina, Z možem sva živela pri mojih starših. Bili smo revni, tekih je bilo v naši vasi veliko. Kmetov je bilo zelo malo in kenemu od teli sva hodila midva z možem delat. Delala sva na polju in pri živini, 0^ pa nama je dajal krompir, moko in mleko za hčerki, saj krave nismo imeli. Bilo jozelo hudo. Nekaj časa smo dobivali tudi kartice za sladkor, moko, kavo in obleko.
Skozi našo vas teče reka Drava. Sosedov ded je imel čoln is lesa. S tem čolnom sta prevažala moj mož in sosedov ded može-patrizrne čez Drevo na drugo stran« Odhajali so v haloške hribe. Mojega moža so nekajkrat tudi zaprli, saj so v naši vasi bili sovražnikovi pajdaši. Takrat je bilo najhuje.
Preživela sem že dve vojni in bilo jezelo hudo, bili smo večkrat lačni,
zato mojim vnukom in pravnukom ne želim tako hudih časov kot so bili med vojno,"
Helena MARČIČ, 5.b
SESTRIČNO SO SPREJELI V ZAVETJE
Babica je te praznike preživela pri nas. I&ela sera jo priložnost pov -prašati, kako je bilo med vojno. Babica mi je z veseljem začela pripovedovati, kako je bilo pri nas med vojno.
Bil je lep jesenski dan, ko je ."babica s starši žela koruznico na njivi. Naenkrat se na. nebu pojavijo namška vojaška letala, začnejo bombardirati. Vil se je velik črn dim, da se ni nikamor videlo. Babico in njene starše je bilo strah, zato so se skrili v koruzne snope. V koruznih snopih so bili skriti dve uri. Ko je bombardiranje prenehalo, so se vrnili domov. Komaj so se umili od prahu, je že potrkalo na. vrata. Pred vrati je stala vsa objokana babičina, sestrična, in povedala, da so bombardirali njihov blok v Mariboru. Babičini starši so jo z veseljem sprejeli. Čez nekaj ča.sa so se še pojavili na seniku partizani in povedali, da jih Nemci iščejo, KMa.lu so prišli Nemci s tovornim avtomobilom in ga parkirali pod senikom. Že so hoteli na senik. V tem trenutku jih je zagledal babičin oče, ki je znal nemško in jih povabil v hišo na. pijačo. Babica je takrat hitro stekla na senik in partizanom povedala, naj se umaknejo v bližnji gozd, ker so Nemci v hiši.
LEONIDA LADINEK
Be.bicc: je imele, težke mlad o e t? zate želi nam vnuZcem "boljše in lepšo Življenje brez vojne.
Martina ICLEHGInT, 5.a
BILA SEJ; PARTIZANSKA IG5RIRICA
Bil je hladen jesenski den. Veter je odnašal orumenelo listje.
Očetu sem dejala, da /prem v gozd no kostanj. Pet de sozda jo ved.ila čez Velik hrib. V gozdu sem se srečala s partizani. Izročili so mi pismo, katerega, sem morale, odnesti v vas do zdravnika. Pismo je bilo zapeče,tc- • ho. Skrila sem ga ped kape. Nabrala sem nekaj kostanjev, nat* pa se odpravila, preti vasi. V naši vasi se bili Nemci, ki so opazovali'vse sumljive »sebe. Ustavili so tudi mene. Pogledali s* me, kaj nosim v vrečki, n Vpršali, kam sem namenjena. Povedala sem, da je babica bolna, in da, grem po zdravnika. Dovolili so mi, da pot nadaljujem. Prišla sem do zdravnikove hiše in potrkala na okno. Vstopila sem in mu izročila, pismo. Odgovoril mi .. je na vpr sanje. Odšla sem nazaj v gozd in partizanam povedala, kar mi je naročil zdravnik.
Zunaj se je spuščal mrak, ko sem se utrujena vračala proti domu. Mamica in oče sta bila zaskrbljena. Povedala sem jima, da sem opravila, dobro dele za našo domovino in vsi smo bili veseli.
Jasmina STARCEVIČ, 4.b
Bilo jo vroče poletje, ko so Nemci zavladali naši zemlji. Nisem sodelovale', z Nemci, ampak som bila partizanska, kurirka. Nosila som partizansko pošto in zdravil: za. ranjence. Pošto sem zložila in jo zataknila, za. zlomljeno peto, zdravila pa, pod preveliko kapo. Nemci niso nikdar opazili pošte, čeprav so me večkrat natepli, ker st> mi odkrili zdravila za hanjence.
Nekega dne sem šla na bližnji hrib, da bi partizane obvestila, dr. se v Vasi Nemci. Tedaj sem se ozrla, proti vasi in sem videla ljudi stokati in jokati, ker so jim odpeljali živino in požgali hiše. Tedaj sem stekla nazaj v vas, ker sera videla, da so požgali našo hiš:o.
Van j r \ ICALlPL, 4. b
N A 8" PROSTI .6 A S
JAZ IN ROICOKET	'
Tudi n?, naši šoli v Hajdini imamo dekliško rokometno ekipo, ki šteje dvanajst učenk. To so učenke 8», 7* in tudi 6.razredov. Ker nimamo telovadnice in ker smo ne samo spomladi ampak tudi v ostalih letnih časih v slabi "formi", smo nedavno izgubile tekmo s 6, razredom 08 Ivan Spole nak. To je bil za nas tako imenovani "šok". Toda tov. Podkrižnik na.s je tolažil, saj nismo imeli*priložnosti za trening. Vendar smo bile tudi me zelo dobre v 6. razredu, ko smo bile odšle'na občinsko tekmovanje v J rokometu in se uvrstile v finale. Dosegle smo odlično drugo mesto, prvo mesto smo izgubile za las.
r ' ^ * ‘ •
Tudi letos smo bile povabljene na občinsko rokometno tekmovanje. Bilo
smo navdušene, ne ,pa tudi tovariš, ki je trdil, da bomb že prvo tekmo 1
izgubile, vendar smo veselo ostajale pri svojem pregovoru; "Pomembno
je tekmovati in ne zlagati!"
Dan tekmovanja je napočil. Čakali sta nas dvetekmi; najprej z Vidmom, nato z Dornavo. V prvi tekmi smo zmagale in se odločile, da tudi v drugo dobimo. Namesto starega smo sedaj uveljavile-nov pregovor: "Pomembno je tekmovati in zmagati!" In res, tudi v drugo smo zmagale in se uvrsti le v finale* Moram priznati, da sem odtlej načrtovala najmanj drugo mesto, a že čez nekaj dni se je izkazalo, da bomo samo tretje. Nekaj dni pred finalom sem si namreč zvila nogo in tako je liajdinska ekipa ostala brez najboljše vratarke. Odigrale smo dve tekmi in obe izgubile. Tako smo sc domov vrnile z diplomo, samo s tretjim mestom.
Jan j p, SKRILA, 3.b
ŠPORT IN NASILJE
V samem športu pa tudi v navijanju, se vse pogosteje pojavlja nasilje. Najpogostejši vzroki nasilja so terorizem in nešportno navijanje. Spomnimo se samo mimchenske olimpia.de 1976.leta, ko so teroristi ubili 7 nedolžnih izraelskih športnikov. Vse češče se v šport mesa politika, kar pričajo številni bojkoti in teroristične 'akcije, ki jih skupine teroristov anonimno napovedujejo voditeljem prireditev.
Za.to se Irepi varnost na. športnih terenih; mnogo miličnikov odhaja na športne prireditve, dobro oboroženih in junaških, dr. ščitijo navijače pred nevarnostmi. Tako je bilo tudi 23.maja 1985.leta. na finalni tekmi Pokala državnih nogometnih prvakov v Bruslju na. stadionu Heysel med italijanskim Juventusom in angleškim Liverpoolom. A prišlo je do krvavega spopa.da navijačev. Liverpoolovi navijači, zasvojeni z drogo, alkohol o ra in cigareti, so napadli Juventusove navijače. Nastala je histerija, v kateri se je gazilo po človeških telesih in ubijalo. Policija je ukrepala dokaj pozno, tako da je bilo na. koncu 38 mrtvih in na stotine
MATJAŽ METLIČAR in ANDREJA METLICAR
2^213enih.« Med žrtv^ioi je "bilo nr,j'roČ nedrlžniii, ki so s3. prišli tefao'..
0^: ecb: v v športnem duhu, kot se moro.- 2a dogodek je zresnil mjličnilr.v in. vv.rr. ^ strniko« tcl:o da so ckrepili -mrnosino službo n.?. Športnih h: 1 anali 1 3 h ru: el,is kih dogodld-h je prišlo 6.0 nekaj i.zpado v> vendar sv bil: rol hitro zadušeni« Evropske športne zveze se proti nasilju v športu borijo ta.-, e. la moštvom prepovedo nastope na evropski sceni ali pa jih ko za ujejo z denarnimi kaznimi, ki jih noro, j o plačati moštva za izgube svoj.i.h iz viu,iicv. £pv'-’tr.i’-'*r 7I .-g-'-.- Dlo.vnj 1- nekateri grenijo življenje nch. tak-,, da jim grozijo s smrtjo, če ne bodo plačali velikih vsot denarja*
Boš tj on H3HTELJ, 8 ib
S3h NOG-OMETilŠ
Sem član nogometnega društvo, lerečja vas. Igram pri pionir jih, treninge imamo ob torkih JLn petkih. Na treningih se trudimo. Po kančanem treningu dobimo pijačo, Vadj-iai različne vaje. Po vajen igramo nogomet. Trene.r določi igralce in vratar j e. Ko končamo tekmo, gremo domo 7,
Ir e gor Sl T2KB. y 3 > b
'POSllll S El G-ASILEC
Že dolgo sem hotel postati gasilec- Ko je bil občni zbor, so prišli po mene prijatelji in odšli smo v. gasilski dom Hajdina> Po končanem občnem zboru nas je predsednik društva poklical na "der. Svečano nami je pcve-ded, da smo postali mladi gasilci. Podelili so nam izkaznice in na j opice pritrdili rdeče nageljne. Šli smo v garažo, kjer smo dobili malto Po malici smo šli nazaj v dvorano $ kjer je bila veselica. Čez nekaj ur s era šel domov« Y nslednjih dneh smo že imeli gasilske varje, To delo ne .je veselile. Zelo sem ponosen, ker sen gasilec, saj gasilci velikokrat ros-; ,o,hiše in druga poslopja prod ognjem.
Matija BRODN.TAK, 3H
- 16
INTERVJU Z NAŠIM TOVARIŠEM RAVNATELJEM OD KDAJ STE ŽE Z NAMI?
Z Vcuni sem e d takrat, ko so bili letošnji osmošolci v šestem razredu. Zame je to zelo kratko obdobje, vendar dovelj, da sem spoznal celoten šolski kolektiv in se v njega vživel.
KAKO STE SE POČUTILI, KO STE STOPILI V NAŠO ŠOLO?
Spočetka sem bil negotov, saj sem prišel iz kolektiva, ki je bil zel* majhen. Začetne težave sem prebrodil in sedaj z veseljem delam z vami.
SO SE VAŠI OBČUTKI KAJ SPREMENILI?
Mislim, da ni bilo posebne spremembe v teh letih, ki bi vplivale na moje občutke pri delu in življenju v šoli.
KAKŠNE SO VAŠE NALOGE IN DOLŽNOSTI?
Moje na.loge so zelo široke in pestre. Težko bi prav vse naštel. Naj omenim le najvažnejše. Glavna naloga je vodenje obeh kolektivov - učiteljev in učencev. Druga, nič ko,j hvaležno, v teh časih, je naloga vedenja gospodarskega dela šole.
Da je to delo lažje in načrtno, naredimo skupno letni delovni načrt. Uresničevanje tega načrta pa spremljamo na rednih in redovalnih konferencah. Sodelovati moram pri delu vseh samoupravnih organov, sveta šole, sveta staršev, zbora delavcev in različnih komisij.
Šolo povezujem s krajevno skupnostjo in z občino ter Zavodom za šolstvo v Mariboru.
ČE BI SPET ODLOČALI, BI SPET IZBRALI TA POKLIC?
V mladosti sem se zelo zanimal za področje tehnike. Žal se moje želje poklicno niso uresničile, vendar sem no, področju elektronike delal kot amater v radioklubu v Mariboru. Če bi se ponovno odločo.l za poklic, bi zopet izbral delo z mladino.
KAJ MENITE 0 UČENCIH NA NAŠI ŠOLI?
0 naših učencih imam dobro mnenje. Mar ne poznate tiste zgodbe o ciganovi malhi? Na, žalost pa, je nekaj učencev, ki kvarijo renome šole in kraja,.
S ČIM SE UKVARJATE V PROSTEM ČASU?
Najrajši delam na vrtu. Pri tem delu se sprostim in odpočijem. To je delo, ki se izredno prileže po umskem delu. Če mi čas dopušča, zelo rad sodelujem pri strelstvu.
ZA KATERO EKIPO NAVIJATE PRI KOŠARKI IN ROKOMETU?
Navijam za košarkarje Gibone iz Zagreba, sicer pa zelo rad gledam vsako kvalitetno tekmo.
Mnogokrat sem sam igral odbojko, zato navijam za Paloma Branik.
ALI KDAJ KUHATE?
Nekoč sem veliko kuhal, sedaj pa le takrat, kadar me razmere prisilijo.
VAŠA NAJLJUBŠA JED?
Najrajši imam toplo gibanico.
ANDREJA METLICAH
1'TAČRTI za prihodnost?	t
Vesel "boni z vsemi, če "bom de živel dozidavo šole, predvsem telovadnice, "bi vsi laže delali in se počutili "bolje.
Zahvaljujemo se vam za pogovor in za čas, ki ste gr, nam posvetili..
Brigita PIŠEK, 7.h
SMEH V ŠOLSKIH KLOPEH
Vili BIOLOGIJI
Tovarišica: Kaj je genotip?
VCENKA: Skopuh dednih znakov.
Alenko, in Vika, 8.a
VBI NEMŠČINI
Tvva.rišica vpraša učenca: Kako se nemške reče violina? (Geige) Te ene e odgovori kot iz topa,: Gate!
Karmen, 7.o.
-VE TEHNIČNI VZGOJI
TOVARIŠICA: Kaj je evalcuacija?
Toenh:; Poglabljanje rek.
Učenci 6.ra,zreda
EGMIJI
TOVARIŠICA: S čim peremo?
TVENEC: Z milom in dirigenti.
Učenci 7.razreda
ZAČARANI
Začarala bi šolo v nič. Učitelje bi začarala v miši. Revne bi spreaenj^, Ta v bogate. Bogate v revne. Naš o hišo bi spremenila v grad. Nat| u6Te spremenila v muco in pojedle miši.
Simona, 6.s.
ŽIVALI SC NAŠI PRIJATELJI
MOJ KUŽEK
Ime m je Neren Je prid-en. Igra. se z žoge." S kužkom sem šli:, na. sprehed. Teta Bna mi je prinesla tega. psa.	>
Monika. ZAJŠEK, l.a •
MOJA MUCA
^ ji muci je ime Piki. Imam ju zelo rada.. Včasih mi odo de na potep. Najdem jo pri sosedovi muci. Zvečer, ji dam mleko.
Ač-rijona KRIŽANEC, l.a
MOJ PRIJATELJ MIŠO
H-
Osjemu psu je ime Miše. Ima rjave oči, im dolgo rjavo dlako, Izratke hožice in košat rep. Ra.d ima. kosti, meso, je tudi vso ostalo hrano. dobila sem ga od sosedov, ki živijo preko ceste. Sama sem ga nesla do-ftov. Hoj Miši se rad igra z žogico. Najraje se igra takrat, ko se;jaz ali sestra igrava. Igrat se tudi tako, dasi lovi svoj rep. Včesih se rad igro. s Flokijem. Največkrat sedi pred vhodnimi vrati im čaka.
Franja VOGRINEC, 2.b
PEGICA
Imela sem zelo lepo psičko. Bila je majhna in črna. Ime ji je bilo Pedi ca. Imela sem jo zelo rada. $sak dan srn jo hranila. Včasih sva šli tudi na sprehod za Dravo.
Nekega dne pa smo jo prodali. Zelo sem jokala. Na Pegico bom imela lepe spomine♦
Jasna AUER, 2.a
KALA
Nalo sem dobila, ko je bila stara sedem dni. Bila je zelo plaha in vsak Majhen šum jo je prestrašil. Tudi mene se je na začetku bala. Kadar sem se ji približala', je vso. zbegana zbežala v svojo hiško. Ker sem ji nosila, vsak dan hrano, me je začela gledati bolj prijazno. Danes sva že Prijateljici in se skupaj igrava. Moja Kala je črne barve. Ko bo velika, ham bo pazilo našo hišo.
-k* j o Kal o imajo vsi radi, ker je prijazne psičk .
«
Sazsinn, ICAHCLBR, 2.b
MEDVED
Medved je veli kr. zver. Je - krsmrt in debel. Zeln rad' j e sladkarije« Zim * prespi v brloga. P«zimi skoti medvedka, dva. mladiča*- Takrat ne spi, ampak si vsi slcupaj budni.
Nekaj medvedov je tudi v Sloveniji« V Sl*veniji so rjavi medvedi. Na severu živijo beli medvedi.
Barbara AUBNOŽ, 2. a.
MALI KAKADU
Po uri telesne vzgoje smo šli v učilnico tehnične vzgoje, kjer smo si •gledali prelep film z naslovom Kali Eakad.u.
Nekje v džungli je živel mali Kakadu s sv*jo mamo. lama ga je ves čas učila, da bi govoril Kakadu. Teda mali Kakadu mame ni rr.zuiael in je večaš govoril le: "Kakadu, Kakadu!11 Emr.lu je bila noč in šla sta spat. Ponoči se je mali Kakadu prebudil in začel klicati: "Kakadu, Ka.ka.du!" Hotel je zbuditi mamo, da. bi ji p e ve dal veselo novico, toda. mama, se ni zbudila, bila je preutrujena.. Mali Kakadu je zate vstal in odletel v daljnje kraje. Ke se je spustil na trdna, tla, je zagledal velikega, lei. parda. Kmalu je videl tudi slona, srečal jo srako, pa ose in čebele, t< da kmalu se je spet dvignil in pristal v naših gozdovih, kjer je zagledal čarovniškega mačka in ga vprašal, kako se je naučil čarati. Maček pa je takole pripovedoval: "S čarovnico sva živela, skupaj. Ko pa je čarovni ca. nekega dne s svojo metlo edletela v daljnje dežele, sem vzel čarovniške Im jigo in se iz nje učil čarati. Knjigo sem nato zažgal. Čarovnica ni več znala čarati, vzela je svejo metlo in pestala le navadnr ženička!" Kmalu je mali Kakadu tdletel nazaj v džunglo,kjer je srečal črnce in krokodila. Tako je kmalu prišel k mami, ki je bila zelo zaskrbljena, pa. tudi vesela, da je mali Kakadu priletel zdrav in živ v domače kraje.
V filmu mi je bila všeč tudi glasba in baletne ttčke. Pela ja. Svetlana Makarovič,
Anja SIMONIČ, 4.a
MOJ MIKI
Moji muci je ime Miki. Njegova dlaka je belo sive barve. Ima zelene eči in lepe bele brke. Je zelo spreten. Kadar ulovi miško, je zelo ponosen. Prinese jo na dvorišče, da ga vsi vidimo. Z miško se igra. S tačko jo drži, nato jo spusti. Ko se mu skrije v tra.vo, hitro skoči in jo zoret ulovi. Ko ga tako opazujem, se mi zdi, kat da igra nogomet. Kadar se igre naveliča, prime miško in jo skrije. Potem se vrne in zadovoljno hodi ekrog mene. Takrat ga pohvalim.
David VERONBK, 2.b
LEA MOHORIČ
LE P t/ JE LJUBITI IN BITI LJUB.L JEN
MOJ ATA
Mojemu atu je ime Jože. Ima črne lase in je vitke postave. V TAM~u je zaposlen kot gasilec. Loma ima zelo malo prostega časa, ker mora delati 8 traktorjem na polju. Tudi pri hiši ima, dosti dela, ker smo v njej ko Eiaj dve leti. Ko pa ima. le nekaj časa, se z avtom peljemo na izlet. Ata imam zelo rada, ker je delaven in skrben, se.j lepo skrbi za nas.
Vlasta MLAKAR, 2.b
Z OČKOM SVA LOVILA RIBE
Z očkom sva šla lovit ribe. Za vabo sva vzela črve. Potem sva lovila ribe. Jaz. sem dobil ščuko, očka je dobil podust. Ko sva. prišla domov, je krnica spekla ribe za večerjo.
Leon GALUN, l.b
BABICA, POGREŠAM TE
Moja babica je živela v hribih. Ime ji je bilo Marija. Bila je star in De morala delati na polju. Zvečer, ko je prišla domov, sem šel k njej., Vzela, me je v na.ročje in mi pripovedovala., kako je bilo v starih časih ^dkar ni več babice, jo zelo pogrešam.
Goran KISELJAK, 2.b
MAMICO SEM PRESENETILA
Mamica je šla, v službo. Bila sem lačna. Vzela sem mleko, jajce in moko. Vse sem.zmešala in dala peč. Ko je mamica prišla domov, sva se ebe najedli, Mamica me je pohvalila.
Suzana HORVAT, l.b
LEPO MI JE PRI BABICI
Končalo se je šolsko leto. Odšla sem k babici na počitnice. Taja sem os Vala. teden dni. igrala sem se s kužkoma. ZJutraj sem odšla k potoku. Kilo mi je lepo. *
Janja ROZMAN, l.a
22

MAMICI POMAGAM
Mu ji mrimici je ime Angela. Po poklicu je frzerka. V službo ne hodi. Njeno delo je težko. Je visoke postave, ima. rjave oei. Ima kodraste rjave lase* Doma. čisti, pere, kuha, šiva., kva.čka., pomiva, pometa in za.liva rože. Mamici poma.gava jaz in sestra. V prostem času bere z mano, se igra in počiva. Posebno skrbi zame, kadar sem bolna. Njeno dobroto ji vračam tako, da se učim, da sem pridna in ji pomagam.
Diana CARTL, 2.b
MAMA
Mama. Kratko, beseda, s katero' je povezanih tisoče lepih trenutkov, veselja, tople besede ljubezni in skrbi. Mama je prva. beseda, ki jo otrok izgovori in jo zavestno ponavlja.. Mati je prva, ki te hrani, te neguje, prva. opazi koma.j viden smehljaj na otrokovih ustnicah. Ni besede, s katero bi se da.la opisati skrb matere do otroka, vso ljubezen, s katero te obdaja in ti jo poklanja vse življenje. Veliko je otrok, ki no. svojih licih ne čutijo ljubeče materine roke in njenega, prisrčnega poljuba. Za te otroke skrbijo posebne ustanove, ki jim la.hko dajo ljubezen in igrače, le materine ljubezni ne, kar pa je za otroka najpomembnejše.
Sta.ro. mama. mi je povedala., da je bila moja. prta. beseda, mama. Ko sem bila majhna, sem bila. velikokrat bolna.. Bilo je veliko neprespanih noči i ki jih je mamica, preživela ob moji postelji« Leta so hitro .minevala, za čela. sem obiskovati osnovno.šolo«	j
Čeprav je velik® dni v letu, ko bi lahko razveselili mamice, na to več- 1 krat poze.bimo. Za.to je prav, da. se za. osmi marec, dan. žena, spomnimo nanje.
•	Petra KAMPI, 6.b
PRESENEČENJE
Žena, utrujena, in otovorjena, z vsemogočimi skrbmi današnjega, življenja., se vrne domov. Delo v razmetanem stanovanju jo gotovo še ča.ka. Odloži krajno in premišljuje, ka.j bi skuhala, za kosilo in se »zre po neurejeni predsobi". Včeraj zvečer je bila preveč utrujena, da. bi uspela pespra.-viti za. svojima otrokoma.*	•->
Toda. danes, čudno, je niota pozdravila, z vriščem. Se je ka.j zgodilo? Zaskrbljena vstopi v kuhinjo, takrat pa: "Mamica, vse najboljše za osmi marec in da bi še dolgo skrbela, za nas. Ta šopek in skromno darilo ti bo v spomin na najino ljubezen". Njen najmla.jši ji je to povedal. Gotovo se je cel teden pripravljal s svojim bratcem. "Meja družina", jc prešine, "poglej, to je moja. družina!"
AMADEJA TURNŠEK
-23-
dr. sc je že vsem mp.tervjn zgodilo kr*.j podobnegr., dr. so jih otro-ei po z dr. .vili t lco toplo in prisrčno. Solzo sreče r o gotovo zdrknile po •Licih, mnrae pr. ro k sebi stisnile drobne Icuitrrvve pl"'vi c e, jih poljubile n lic in tnko tiho j oknic in si mi s lili e: nJ?e, niso poz bili no moj 0- n5*, nikoli, posebej pr. mls.din . nr.ših let tep n.i .znilc . ne poz'bi.
Lih t ere bi 1 gotovo želele ue več trkih dni, a v letu jc en som d n, ko ^"-jdejo stmov nje pospravljeno, kosilo skuhmo, perilo zlile -.no. rr.smc-j 'ne so, srečno, vesele, objele bi ves svet, vrndc.r or.:.10 drnec. Jutri jutri za to ni več časa. Potem pa ta lepi in prekratki d n utone v leč in povrne ne mord , čez leto.
Lledtera bo dom.. zopet nered, kosilo nepripravljeno, otroci pa pil učenju, kola jim vzame mnogo procteg- časa, se tiste preste trenutke izkoristijo ttzv igrišču, medtem ko pletejo name zanje pulover, “la j bo z n j, t.ko ga ^ado zebe!'1 si mislijo.
Spomini se jim vračajo v minule dni, ko so čisto na j line, nebogljene otročičke ujčkale na rokah Poten pa je zrasel, nič več ne. sede mami v tie.ročje. “Joj, kako je že velik”, si mislijo. “Ah, k j ti spomini, kje 3e že vse to!" si pravi j o < “Jutri me čaka. se to, pa. ono moram storiti.
1*2 kje naj si vzamem čas?"
Osni marec j c le en sam dan, a. vendar nepozaben.
Daniela CAPT1, G.b
LAbODJl riPEV
Sonce z ha j- , edlia.ja v temo, zame nikoli ne bo več vzšlo.
Labod moj odletel je ze vedno od me, je s sabo odnesel moje srce,
SAaOPElT LA: ,OD
Samoten 1; bo d se je dvignil v nebo, tožeč gl: s njegov mi je sel skoz ulio,
Izgubilca sem te in Sj-ce me boli, vem, da se k meni ne vrneš več ti.
brigit PlSEL,
7 . b
K O rf I Č 4i K Z A II A Z V A D R I L O
J.'.ctk pride iz a o le in reče dedni;
~ Dedek, drnec con pri S ITD nn j Dol je odgovoril".. Keki.?, cen, d\ in«. noj tri noge.
Dedek; Pa saj ima samo dve.
Aetka: Že, toda dru.pi so trdili, da in.", štiri.
Oče in sin sc sprehajata po ne s tu. Pa se oče odloči se. strošek in kup sinu žvečilni gani.
Sin ?;? tako j napihne in t . poči.
Oče se obrne k sinu iti p;r. okreten -Moraš raztrgati vse, kar ti kupim?.
Pesnik vpraša , založnik';
-Porej moram dati več ognj v svoje pesni? Založnik;
-He, prav nasprotno; pesni v ogenj.
aunaa reče Mihcu;
-Mihec, preden greš v šolo, si unij roke. —Mi mi treh ! reče lihec.
-Zakaj pa ne?
-Jaz tako ali tako nikoli ne dvigujem roke.
^1/

.w

XX-.
ir
eS
, mu > , , 7 ^
|i @
jyf$f , „
-	^	i# %s	^ ,T
ft*?S g
i\ 3 .	- -^asaasfajgiffia^1-	J-i m
la^, t

#/ i w <#"
#7/
^—^77:f

6<51S s©
/' i/ j f
V^'«1' >!	4. ®et.^
ti)A8 6LABO. TODA Hoaoamp n VL3A.DA &eBo HED POČI TU I GAMI I^BOLI-U/ n c-onViiAi tL.,y3
VAnoa 6eDU£vA,to BOS PRID eseBcom/ [Kva1/-. rvo^ooe,
|Ufc fcc DOBue voote.
Po^auiha^ se &
DOOAUAL BOG TISTO /JA B6R & DOLGO ^ ČA1ZA6. OVeTUOeH Tl, DA Tl UARODIŠ PRVI BORA B. SRG- . G€UX)AW UeD£L3A. ŠTEV./p!---
TO L6T0 51 VlDUO POP USTI !A, PA K/se klASLGDUdeGfA L6TA
„ mTA40
•X r	PCH/. DOBID,
TEUTUIC^

SKORPlpM
,ciS$SI
AUU 5€, PUipAVlTG ^A 0DXIV. VAS SRe-l C€UDAU £>o TO^jA bARVA PA SIVA.
h S


r\'
£v
A

v>'
w_
ce ei Lev ,S6 usi BRART , XA7DS/ /XSE-Rl PA RTUeRTA eOAfcd-<^4 ^UAHe!^P,.f>OST/lU^
Bosta BRAti !U rra L81CA . VAHAse
IU Sfc. Ifc J)RU££A toGiRA- čiMPtieu
opkavi večerne
lXC „
u&velBto POPLAVO L&plR
_STR£^6CPsec.
pri poročam n,pa OD č^DAij UAPRea VRn žes oči UAVSfe/rap'
3s XGL 6 /Jo .pceeBfi^ ^ pa^i ua M.eLewe s v-
sc ^oo^pjjj4 '' ^
5 G 5ft6c-0-Aia/.?
uesBRivAži se-Poiji b s vos o Podobo
i$'»š^ysei M
, .b-a Te RReseBe
,	-	P/'*' M
i6Q^C[^5V0^A pa RT/J&&' jTVOgBARTUeR HRePeUl
"To, Bi moral rr'
5AH VeDfcTl-PATh 1-AtPBO 56 ^OD/ ROP,
UARADLA TC BO 5oie-
ffiT),B; se iHevujs
k l
Idevica.
Oyed.PŽevcuBfe q ix. 8 • A
|A SPR.etiti&VALCA'. /08 UeSRgČejJDAU 16 v-C le k:.

£fi/J, /si 5£ We/JUM€
Vse/BAR-Ti BO /Ji ir
AR. Tl BO JVUd/L
JGR. P0e;Lex AA TISTO ose RO!/ ^siH,eLA satovi Vg.

OSKARJI SE ittSLAVUAJG
kc/iis .)v1oAaa<
'r'X 'j<ALHA ČCL^R-A ksrr?f,-.ic
s" cV/A«,, 7),^/^ "	. _
y'rU^- UtuU*#jA-'H-u;vKfX.J<V





j <jS
>oO 1
<-/ ,	i
f Z
l , J T5^ ie!Su,. i’
'3x R'
■ / Oc?' .
,	. Z4c ' iitUs^R..
i	JJ
,	y,	».v x
XV	TV

6
;i f 1/4
<f
^*"'-t>v ^Atv.«- "'A
< vJA :v	(P/P/
,	, •d'"’A? k
iti,,v Mij' 'J M:	..Mr..
'Mc\jAAyJvi'vZV
Wf'
'tZy
^ M S,



O l/O /u
^ v (SvviMjdt
>. Žft6Ti t1Lfl-5|cN
f?tepME'Tv V (/ft-Teefin vmihs SE^lr
U.
K~~
ml
B
4/1.	(oO Sb: 19 u f\j"D		k°.	ii				r
	'Pljftdft	Ig SLO/	ii		;:rp' g$w			
h.	LETfOi dft5	4i		asi			1
-lij	b/v 3 s? 9 E T E E J CA	ib		-M				J—
ir.
BD9 LovALec hf/^ '[S° STROH^L^ ^ ci/l/AL/
^ ŠTAJeP-GKO ne:
"c
TO
lo,
^DOfi iči-70) / 'JI5 ......
^/t
°. rPKOS To i) / 'Pižooo OVOJO '"Pl V o
/I.
Tir MS KO me
i. namk/mši ur are v le-rr
^ 5TR.ELMo otzoZ^if —^j		M				
3- lELAVlZfl V HUHU	A		.‘:/Z . > 4% >■:	—			
i	3- T CDROBN/A CVETLICA	1 f	. _ _	... ._	;	r		pl i.				|
	h	ir		| |		
O

žuželka uči '

) /./?
<12./; b o c: i

/i
v

l I
CAfai
CVX)..
HJtHO
A
tirVAL 'f
9(^7^7^	^
?/)fV V(N 1A6 'y .- gnu 5017
—N
Domoznanski oddelek
371
NAJDIHOJCA
1989
Izdaja:
OSNOVNA ŠOLA HAJDINA
373.3(497.12 Hajdina)
1
Uredniki:
6002157,1
COBISS ©
ČLANI LITERARNEGA KROŽKA
Likovne priloge:
ČLANI LIKOVNEGA KROŽKA
Učitelji — svetovalci:
ROZINA ŠIROVNIK, ANICA KOTAR, MARKO KLASINC, ROMANA KISELJAK
KNJIŽNICA IVANA