Tosamezna StevtUui »in 1*50.	Poitnina	\	gotovini.
It. 106.	V	Ljui»£jan£,	v	iarek	6.	maja	ifc4.	Leto	L
r%. %>%i %«%. »"%><
*
,« Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. I j	Mesečna	naročnina:	|
i| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I
Neodvisen političen list.
Uredništvo: Wo!fova ulica št. 1/1. — TeleSon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
l	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	t
£ Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. f I	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633.	|
Po nemških volitvah.
Avstrijski nemški listi so pisali, da 4. maj odločilne važnosti za nadalj-razvoj Evrope. Nedeljske volitve so pokazala, da 4. maju ne pripada ta pomembnost, temveč da se je preteklo ■nedeljo v Nemčiji šele pričela odigravati odločilna borba tn sicer slična oni, jki io je dobojeval francoski narod v le-&h 1870 do 1880.
Nedeljske nemške volitve so sicer .okrepile ekstremne stranke, toda na drugi strani ohranile sredini ono silo, da more boj z izgledi na končno zmago nadaljevati. Izgledalo je sicer, da je popolna zmaga ekstremnih elementov neizogibna. Bilo je to tedaj, ko je padal (francoski frank in ko so mislili nemški pipernacionald, da so z zmago nad frankom zrušili posledice poraza v svetovni vojni. Tedaj je bila nemška industrija na višku moči, tedaj je mogla zapovedovati berlinski vladi, tedaj je bilo (Skoraj popularno vprašanje vpostavitve 'diktature industrijalcev.
Pa prišla je druga marnska bitka. Špekulacija na padec franka je doživela strahoten poraz in samo mali Stuttgart je izgubil 250 milijonov frankov, dočim je treba za velika mesta ko perlin. Hamburg, Frankfurt to vsoto [Početveriti. In ker je podpora Rentne ®amke izostala, je morala industrija kriti te izgube iz svojega in zato je — izostalo podpiranje ekstremnih strank. S tem pa so tudi pričeli padati volivni izsledi ekstremistov in ko je še »mali« Proces Hitlercev razkril njihovo modalno propalost in ko je vedno jasnejše (Prodirala zavest, da more samo »Erftil-fungspolitik« rešiti Poruhrje in Ren, te-jdaj je bilo jasno, da bodo sicer ekstre-ffaisti napredovali* nikakor pa ne zmagali.
1 In to se je tudi zgodilo. Napredovali so nemški nacionalci. napredovala je jVolkische, napredovali so komunisti, toda na drugi strani so ohranili socialni jdemoikratje in centrum svoje posestno jstanje skoraj nezmanjšano in celo demokrati, oslabljeni od cepitve republikancev, so nepričakovano dobro izšli iz P°ja. Vlada sredine nima sicer več dve-petjinske večine, zato pa ima za seboj ‘^moralno oporo„ da so morali v voliv-boju priznati celo ekstremisti, da 3* treba poročilo ekspertov sprejeti, da revanša za današnjo Nemčijo — ilu-*ua.
Ne pa za bodočo! V tem je agitato-Jmna sila nacionalnih ekstremistov in v znamenju bodo vodili svoj boj. In nevarnost ie, da bodo zmerne stranke pod vplivom tega boja kolebale F®d izpolnitvijo mirovnih obvez in pa lovom za glasovi In da bo tako konsolidacija Nemčije ia s tem tudi vse 'Evrope odložena.
Toda preprečena ne bol Zakaj 4. maj Predhodnik 11. maju in ker je dal 4. Sj*j v Nemčiji napredek nacionalistični junici, bo dal 11. maj v Franciji okre-^ev Poincareievi politiki. Ne sme in more postati versajski dogovor ' rna pPirte !n če se Nemčija niti po poroči-ekspertov, niti po silovitem porazu v Proti franku ne more odločiti za ®Postovanje dane besede, če hoče še se-Ponoviti igro s tilziitskim mirom ran601 ^?raTlc^fa upravičena in primo-ana’ da z železno roko prisili prema-n£® ^ spoštovanju besede.
P ° Pa je tudi v interesu Nemčije in *.	Revanšna1 misel he sme zmaga-
,,Vr°Pa mora biti sigurna1, da je obutev svetovne vojne izključena, To .Postane sigurno šele tedaj, kadar v Nemčiji' definitivno zmagale v	stranke, take. ki hočejo dano
šel *	Izpolniti! Šele tedaj je pri-
WiwIxSL	150	vsak pritisk na Nemčijo
S^.2,ato Rai5ačen*
tn č->. *	volitve pa so pokazale, da
e n* Prišel. KadaT glasujejo sto-ttmi ,^I.rn?že	kaik»r so Tirpitz, West-
SS	tedai ie Nemčiia še ve-
Wr še	tedaij je versajski
Sri!i2jl	*0ričen- Milijoni zapadite
ZSl« se 11180 borili za provizo-definitiven mir. boi	1	niškimi volitvami
to if r^5°JeVan’»temveč šele Pričet. In °sxČf 1 uemški narod ni le bil od ne-vajen sieol pokorščini Diktat ne-
Palif bo sestavil novo vlado.
Pred odločitvijo.
Beograd, 5. maja. (B) Parlamentarna kriza je stopila v poslednjo fazo. Politični krogi pričakujejo, da se bo do nedelje na vsak način našla vsaj začasna rešitev, namreč vlada, ki naj bi jo sestavil g. Pašič. Danes sta vlada in opozicija ves dan zborovali Vse je odvisno od odločitve krone.
Po odločitvi vodstva opozicijskega bloka so zapustili Beograd skoraj vsi poslanci opozicije, nekateri že včeraj, drugi pa danes.
Načelniki opozicije so ostali zbrani v prestolici, da vidijo, kako se bo kriza nadalje razvila in pa da so za vsak slučaj takoj pri rokah. Beograd je zapustila tudi večina poslancev vladnih strank, radikalov in samostojnih demo-
kratov. Opozicija se je sprijaznila z mislijo, da je treba iti na nove volitve, ker vidi, da je trenutno reševanje krize le forma parlamentarizma. Zato so začeli pridno agitirati md ljudstvom.
B e og r a d, 5. maja. (B) Snoči je bil na dvoru demokrat dr. Voja Marinkovič. Po njegovi avdijenci pri kralju ugotavlja opozicija, da g. Pašič ne more dobiti mandata za sestavo volilne vlade. Uvidela pa je tudi, da g. Davido-vič ne bo mogel dobiti mandata za poslovno vlado opozicijskega bloka. Včeraj in danes se je v krogih bloka neprestano govorilo o koncentracijski vladi, ki je pa nobena stranka ne sprejema, tako da pride koncem koncev v kombinacijo zopet Pašič, ki naj bi dobil mandat za sestavo poslovne Vlade.
Davidovifeve avdilence pri kroni.
Davidovič je bil včeraj trikrat pri kralju. — Nade opozicije.
Beograd, 5. maja. (B) Opozicijski blok je imel okrog poldneva plenarno sejo, ki jo je popoldne ob 3. nadaljeval. G. Davidovič je pri tej sporočil predstavnikom bloka, da je pozvan na dvor, nakar je takoj odšel h kralju. Avdijenca je trajala dobre pol ure. G. Davidovič je šel potem v narodno skupščino, kjer je razpravljal z zastopniki opozicije in jih obvestil o uspehu svoje konzultacije pri kroni. G. Davidovič jih je prosil za nekatere informacije, da bi mogel odgovoriti kralju na gotova vprašanja, in je potem šel ob pol petih zopet ha dvor, kjer je ostal pri vladarju skoraj eno uro. Nato je prišel v jugo-slovenski klub in je zopet konferiral z zastopniki bloka o razvoju krize. Zvečer okrog 7. je bil vnovič pozvan h kralju. Avdijenca je trajala pol ure.
Pri teh avdijencah je g. Davidovič podrobno orisal kroni položaj in ugotovil, da je skupščina zmožna dela. Dejal je, da je potrebno, da ostane zbornica zbrana, ker so radičevci s tem, da se udeležujejo parlamentarnega dela, začeli izpreminjati svojo politiko, predvsem pa da so opustili svojo dosedanjo
politiko abstinence. Treba jim je dati priliko, da .se evolucijonirajo. Iz vsega tega, je naglašal g. Davidovič kralju, je potrebno, da posluje narodna skupščina še nadalje.
Avdijencam načelnika demokratskega kluba pripisujejo v političnih krogih veliko važnost. Iz krogov bloka se do-znava, da je krona v tem trenutku odločno proti volilni vladi in da ne bo nihče dobil takega mandata. Zato domnevajo, da bo kralj poveril sestavo poslovne vlade g. Pašiču, morda še tekom jutrišnjega ali pojutrišnjega dne. Ker se bo pa potem pokazalo, da g. Pašič ne bo mogel delati s takim ministrstvom v skupščini, bi prišlo na površje vprašanje koncentracijske vlade, ker za sedaj ni izgleda za poslovno vlado opozicijskega bloka. Sestava koncentracijske vlade bi se poverila ali g. Da-vidoviču ali pa predsedniku skupščine Jovanoviču. Opozicija smatra, da bo krona poskusila vse, da se reši kriza. Zadnji poskus bi bil, kakor misli opozicija, da dobi g. Davidovič mandat za poslovno vlado, ako bi vse druge kombinacije propadle.
Radičevci ne bodo pozvani na dvor.
Beograd, 5. maja. (B) V političnih krogih govore, da hočejo radičevci rešiti vprašanje konzultacije načelnikov parlamentarnih skupin pri kroni na ta način, da se vpišejo v kraljevo knjigo na dvoru. Včeraj in danes se je trdovratno trdilo, da so se radičevci že vpisali in da čakajo na poziv k avdijenci. Na drugi strani bi bilo s tem rečeno, da oni priznavajo kralja. Vaš dopisnik je
šel danes sam na dvorni maršalat in je videl, da je zadnji vpis datiran od 2. t. m. in da se 3., 4. in 5. maja ni nihče prijavil za avdijence pri kralju. Iz tega se vidi, da radičevci niso šli na dvor se vpisat v knjigo, kar pomenja, da so opustili svojo zahtevo po avdijenci pri kroni. S tem je definitivno spravljena z dnevnega reda njihova zahteva po konzultaciji pri kralju.
Dr. NinčK pri kralju.
Beograd, 5. maja. (Z) Danes ob 13.50 je bil zunanji minister dr. Ninčič pri kralju v avdijenci. Avdijenca je bila
v	zvezi s skorajšnjim odhodom kraljevske dvojice v Francijo in nima baje ni-kake zveze z vprašanjem rešitve krize.
Kombinacije.
Beograd, 5. maja. (Z) Po prepričanju političnih krogov bi se imela kriza rešiti še ta teden, in sicer zaradi priprav za odhod naše kraljevske dvojice v Pariz. V vrstah opozicijskega bloka se vedno še vzdržujejo vesti o neki koncentracijski vladi, v katero bi šli tudi radikali. V vladnih krogih take kombinacije popolnoma izključujejo in poudarjajo, da radikalna stranka ne pristane nikdar na to, da bi se Pašič odstranil. Vse to so samo želje opozicije. Gotovo je, da opozicija sama ne more dobiti vlade. Od radikalov se je za koncentracijsko vlado dosedaj izjavil edinole Nastas Petrovič. Pojavila se je tudi
verzija o izvenparlamentami vladi, ki bi bila poslovna ali volilna in ki bi jo sestavili nevtralci. To kombinacijo pa vladne skupine najodločneje odklanjajo. Vse te kombinacije, tako o koncentracijski, kakor o izvenparlamentami vladi delajo in širijo le opozicijonalne skupine ter s tem dokazujejo, da so izgubile popolnoma nado, da bi Davidovič v imenu opozicijskega bloka mogel dobiti mandat za sestavo vlade. Kralj bo sprejel še nekaj politikov, in se z njimi posvetoval, nato pa bo padla odločitev.
Proračun grške republike.
Atene, 5. maja. (Z) Danes se je sestala grška narodna skupščina, da sprejme proračun.
Atene, 5. maja. (B) Državni proračun za leto 1924-25, ki ga je predložil finančni minister Suderos, ki je bil fin. min. že v Venizelosovi vladi zbornici, predvideva rednih dohodkov 3945 milijonov drahem, rednih in izrednih Iz-datko pa 4238 milijonov. Primanjkljaj znaša torej okoli 290 milijonov drahem.
kdanje cesarske dobe je še živ in tega diktata se bo oprostila šele doraščajoča generacija, ne pa sedaj živeča.
Z nastopom današnje doraščajoče nemške generacije pa bo tudi Šele do-bojevan boj v Nemčiji in upamo, da ne samo v korist Nemčija, temveč vse Ev-
rope. Končna zmaga more namreč pripasti le onim, ki hočejo sožitje z Evropo. ne pai onim, ki sanjajo o novih razvalinah nove svetovne vojne. Te sanje pa goje nemški ekstremisti in že zato je njihov napredek — negativom za Evropo.
izidi volitev v nemški državni zbor.
Berlin, 5. maja. (Wolff) Ob dveh popoldne so bili znani naslednji začasni celotni izidi državnih volitev. Volilnega boja se je udeležilo 75 strank s 5300 kandidati. Udeležba je bila povprečno 85 odstotna. V 35 volilnih okrožjih je bilo po dosedanjih računih izvoljenih 448 poslancev. Od teh so dobili: soci-jalni demokrati 99, komunisti 59, demokrati z nemškim blokom 25, nemški centrum 61, bavarska ljudska stranka 15, nemška ljudska stranka 44, nemška na-cijonalna stranka s patrijotičnim plemenskim (volkisch) desničarskim blokom 93, nemška plemenska stranka (volkisch) 28, gospodarska stranka 6, nemško-socijalna stranka L deželna zveza) v Turingiji 2, nemško-hannove-ranska stranka 5, bavarska kmečka zveza 4, deželne zveze \Vurttemberg, Baden, Hessen 6.
Ker zadnji glasovi niso še točno določeni, bo najbrže še nekaj neznatnih sprememb.
Izvoljeni so: od centruma državni kancelar dr. Marx, Spann, dr. Wirth in Fehrenbach, od nemške ljudske stranke: državni minister za zunanje zadeve dr. Stresemann in Scholz, od nemške plemenske stranke Ludendorff, Friegg, Graffe in Tirpitz, od socijalnih demokratov Wales, Hilferding, Bernstein, Bauer, Muller-Frank, Crisp.ien, od nemških nacijonalcev profesor Hoetsch, Hergt, grof Westarp in knez Bismarck, od demokratov Schiffer, dr. Dernburg, Siemens, Koch in gospa dr. Biiumer, od komunistov Remele in gospa Ruth-Fi-scher. Od članov državne vlade so poleg državnega kancelarja dr. Marxa in zunanjega ministra dr. Stresemanna zopet izvoljeni tudi državni minister za delo Braun, minister za zasedena ozemlja Hofle in državni brambni minister Gessler.
Berlin, 5. maja. (K) Volilni boj je, kakor poroča »B. Z. am Mittag« zahteval v vsem Berlinu dve človeški žrtvi. Neki delavec je bil pri pretepu med na-lepl.ievalci lepakov zaboden v žilo odvodnico na vratu, nekega ključavničarja pa je ustrelil policijski stražnik, ko je pri nekem spopadu hotel rabiti orožje. Razen teh je bila cela vrsta oseb na vzhodu in jugozapadu Berlina več ali manj težko ranjenih. Noč od nedelje na
pondeljek je bila posebno nemirna v zapadnem in severozapadnein Berlinu, kjer so se med seboj streljali in so s« boji krvavo končali. Tudi v Charlotten-burgu je prišlo na več krajih do streljanja, vendar pa ni bil nihče ranjen.
Po dosedanjih izidih se vidi razen na desno tudi preokret na levo, dočim se je centrum le malo izpremenil. Smer na desno je naravna posledica repara-cijske politike držav-zmagovalk. Naei-jonalistični val je posledica zmage fašizma v Italiji. Cim močnejši izidejo desničarski radikalci iz volilnega boja, tem lažje stališče bo imel Poincarč z zahtevami po varstvih. Zmaga nacijonalcev pomenja, da se rešitev odškodninskega vprašanja za nedogleden čis onemogoča. Nemčija bi morala pri se* danji konstelaciji držav edino-le želeti, dia reši to, kar je doslej dobila, namreč edinstvo državei, gledati mora na to, da. ostaneta Poruhrje in Ren nemška, da more Nemčija razpolagati s' svojim gospodarstvom in da se ustali njena valuta. Vse drugo je utopija, ki jo ucepljajo narodu neodgovorni voditelji s frazami
VOLILNI REZULTATI V NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR LETA 1920.
Volitev leta 1920 se je udeležilo 80% volilcev (preko 32 milijonov volilnih upra«; vičencev). Dobili so: nemški nacijonalisti 4.2 milijona, nemška ljudska stranka 3.9, centrum 3.6, demokrati 2.3, socijaloi demokrati 6.1, neodvisni 5, komunisti 0.5, bavarska ljudska stranka 1.2 milijona glasov.
Po vrtilnem redu. ki velja v Nemčiji, se volijo liste (ne posamezni kandidati). Na vsakih 60.000 glasov odpade po en mandat Država je razdeljena na 35 volilnih okrajev, od katerih sestavljata v pravilu po dva volilno okrožje. Če je oddanih v kakem okrožju 60.000 odvišnjih glasov za kako listo, dobi ta še on nadaljni mandat. Ostali glasovi odpadejo na državno listo, na katero postavi vsaka stranka svoje najimenitnejše kandidate.
Pri zadnjih volitvah leta 1920 so dobile posamezne stranke na vseh listah: nemški nacijonalci 71 mandatov, nemška ljudska stranka 65. centrum 68, demokrati 40, soci-jalni demokrati 108, neodvisni 83, komunisti
4	in bavarska ljudska stranka 21 mandatov; dalje bavarska kmetska zveza 4 in hano-veranci 5, skupaj torej 469 mandatov. Razmerje moči se je spremenilo od tedaj s fuzijo socijalističnih strank in z izstopom nemške ljudske stranke iz nemškonacijooai-ne frakcije. V hivšem nemškem državnem zboru je odpadlo na stranke velike koalicije 354 mest od skupno 469 mest; 115 mes* pa je odpadlo na desno- in levoradfkalne.
Program Stal. vlade.
Rim. 5. maja. (T) Po odhodu ministrskega predsednika Mussolinija na Sicilijo so pričeli politični krogi ugibati o vladnem programu za delovanje po povratku Mussolinija, ki se povrne v Rim dne 15. t. m„ potem pa gre v Milan, kjer se sestane s predsednikom belgijske vlade Theunisom, s katerim bo pred vsem razpravljal o reparacijah. Po povratku Mussolinija iz Milana se bodo začele seje ministrskega sveta, ki se bo najprej bavil s sestavo prestolnega govora pri otvoritvi zbornice. Kraljev govor bo vseboval tudi nekoliko izjav
o	zunanji politiki. Po zakijučitvi debate
o	prestolnem govoru se bodo seje zbornice za nekaj časa odgodile. Med tem bo Mussolini najbrže spremil kralja v Madrid, da vrne poset španskemu ministrskemu predsedniku de Riveri.
Nastop vlade oroti Nemcem In Madžarom
Beograd, 5. maja, (B) Vlada je imela ves dan konference. Opoldne je imela oficijelno sejo, na kateri se je razpravljalo o ukrepih, ki se imajo storiti proti narodnim manjšinam, posebno proti madžarskim organizacijam. Sklenila je ustaviti glavno glasilo Madžarov, subotiški dnevnik »Bacs Megyei Naplo« in pa tudi glavno nemško glasilo novosadski »Deutsches Volksblatt«.
RADIČEV PROGLAS V ZAGREBU KONFISCIRAN.
Zagreb, 5. maja. (Z) Danes dopoldne je izšla posebna izdaja »Slobod-nega Doma«, ki je prinesla Radičev proglas, datiran s 1. majem 1924. Podpisano ie bilo predsedništvo HRSS. Opoldne pa je državno pravdništvo zaplenilo proglas in policija je zasegla vse še preostale izvode lista.
Borzna poročila.
Beograd. 5. .maja. Devize. Dunaj 0.11315—0.1132, Atene 168—172, Budimpešta 0.10—0.1075. Bukarešta 40—41, Italija 360.25 —360.75, London 352.50—353, New York 80.40—S0.55, Pariz 517—519, Praga 23625— 237, Švica 1432—1432.50.
Zagreb. 5. maja. Devize. Dunaj
0.1125—0.1145. Bukarešta 0—42, Italija, Izplačilo 359.20—362.20, Italija, ček 358.50—
361.50. London, izplačilo 351.75—354.75, New York, ček 79.875—80.875, Pariz 512.50—
517.50, Praga 235.50—238.50, Švica 1430— 1440. Švica, ček 1428—1438. — Valute. Dolarji 78.90—79.90, avstrijske krone 0,1120 —0.1140, francoski franki 0—507.50, romunski leji 38.50—41.50. lire 353.50—358.50.
Trst, 5. maja. Devize. Zagreb 27.65 —27.90, Francija 143.50—144, London 97.70 —97.90. New York 22.20—22.30, Švica 396 —399, Praga 65.60—66, Dunaj 0.03125—
0.0320. — Valute. Dinarji 27.75—28, madžarske krone 0.0310—0.0320, dolarji 22.15—
22.25. funti 97.60—97.85.
Curih. 5. maja. Beograd 6.875, New York 563.75, London 24.62, Pariz 36.25, Milan 25.20, Praga 16.475, Budimpešta 0.0070, Bukarešta 2.875, Sofija 4,10, Dunaj 0.0079125.
Dunaj, 5. maja. Devize. Beograd 882—886, Berlin 16.10—16,40, Budimpešta
0.81—0.87, Bukarešta 361—363. London 311.000-312.000, Milan 3166—3178, Nev York 70.935—71.185, Pariz 4592—4608, Praga 2083—2093. Sofija 518—522, Curih 12.635 —12.685. — Valute. DmaTli 878—884, dolarji 70.460—70.860, bolgarski levi 501—509, nemške marke 15.60—16, funti 309.200— 310.800, francoski franki 4565—4595, »tre 3162—3182, švicarski franki 12.520—12.600, češkoslovaške krone 2064—2080, madžarske krone 0.75—0.81.
. — P„r a,E a. 5, maja. Beograd 42.85, Dunaj 4.79, Berlin 7.90, Rim 155.25, avstrijske kro* 5:75- lire 154.75, Budimpešta 4, Pariz
222.25, London 149.75, New York 34.05, Cu. rili 605.50.
Berlin, 5. maja. Beograd 5.305. Dunaj 5.98, Milan 18.85, Praga 12.46. Parit 27.23. London 18.455, New York 4.19, Curih 74.81.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 5. maja. Napoved za 6. maj. Spremenljivo, po največ oblačno, vreme tcaja naštel. Od časa do te
Francija in itiem^sisko ¥praianie.
(Od našega stalnega pariškega dopisnika.)
2 oelram na poljsko-francoske razgo-!W6, ki se po splošnem zatrdilu tičejo ureditve n Jemenskega vprašaoja potom Društva narodov, }e izjavia odlična osebnost, ki je zelo blizu francoski vladi. Vašemu dopis-oifcu sledeče:
»Med sklepom veleposlaniške konference od 16. februarja 1923, izpopolnjenim s »statutom* od 27. julija istega leta, ter med sklepom Društva narodov je nekaj tragičnega. Zdi se, da ie narod, ki se zoperstavi trdovratno zanj neugodnim sklepom, v tem večjem pravu, čim trdovratnejše jih zavrača.
Ni troba. da pooovtm zgodovinski razvoj. V boijše razuanevanje si je treba zadimiti le par datumov in dejstev. Ko so v januarju belgijsko-ka/ncoske čete zasedle Potorurje, so se bližale rregulame čete svobodnemu mestu Njemenu. Francoske čete so hotele to preprečiti, toda niso bile dovolj močne, da bi se spustile z niinri v resen boj. Prva napaka je bila, da velesile niso preprečile nasilja z nasiljem. Sicer pa ie že obstojalo upanje na mimo In pravično reditev. Veleposlaniška konferenca je 16. <ebru»rja »legalizirala« litvanski puč s tem, da je priznala suvereniteto Kovna na avtonomnem ozemlju. Istočasno je predvidela
i	statut«, ki naj bi zasigu-ral gospodarske interese vseli prizadetih, v prvi vrsti Poljske, ijospodarskl interesi Poljske v Njemenu so najbolje razvidni iz številk, ki jih je sporočila varšavska vlada: Poljsko zaledje — gornji Njetncn in srednja Visla — producira ictno 15 milijonov kubičnih metrov iesa, ki sc izvaza večinoma preko Njemena. Litvanska izvaža največ 700.000 kubičnih meti ov. Poljska lanena žetev, ki se izvaža večinoma preko Njemena, znaša 36.000 stotov. Kar se tiče petroleja, sk> velike poljske •v(tike še pred kratkem poslale plavajoče rteervoire iz Gdanskega v N jem en, ker je tr. luka ugodnejša za trgovino z baltskimi ih žavami. Poleg tega uvaža Niemen iz Polj-•ke velike količine strojnega olja, apna, cementa, sladkorja, železa, tekstilnih izdelkov m najrazličnejše kemične proirvode. Ta (ivoz je posebno važen za oskrbo ostalih pbtttejnih držav ter bi vsakootežkočenje zelo ikodovalo predvsem njemenskim interesom.
Iz tega je razvidna važnost »statuta«, ki zagotavlja poljske pravice v treh ozitih: svobodna plovitba po Njemenu, sedež in glas v gospodarski nadzorovalni pristaniški oblasti in razmejitev svobodne cone. Litvanska, ki je čisto juridične sklepe velepo-uarnške konference od 16. februarja štiri ledne pozneje priznala, se je naenkrat uprla priznanju statuta. VelesSle so sklenile, da Odločno nastopijo proti temu. Obnašanje Kovna je bilo očitno proti dotočSom Društva narodov in Litvansko so opozorili na posle-
—	ap Pariz, 1. maja.
dice njene intransiigence. Tako je prišlo do znamenite >komisije Davies* ’ in do njenih sklepov, ki jih je sprejelo Društvo narodov. Ti sklepi vsebujejo največje razočaranje, kar jih je doživela Poljska po premirju.
Po teli sklepih more Litvanska v bodoče popolnoma samovoljno razpolagati s celokupnimi gospodarskimi interesi Poljske v Njemenu. Pravice Varšave so sicer natančno določene, toda njih priznanje je odvisno od okolščine, na katero se v Ženevi cčfvidno niso niti ozirali: to priznanje je namreč odvisno od tega. ako Litvanska hoče ali noče vzdržati vojnega stanja, ki virtu-eino obstoja med Varšavo in Kovnom od januarja 1923. S to pretvezo more Litvanska onemogočiti celokupen promet med Njetnenom in poljskim zaledjem, kar se dogaja že sedaj v veliki meri. Toda tudi v slučaju, ako se proglasi fiktivno vojno stanje za končano dopušča sklep Društva narodov litvanski vladi v carinskem vprašanju preveč samovoljnosti. »Litvanska se naproša, ako je opor tuno, da se dvigne carina na uvoz in izvoz lesa in vseh produktov, ki vsebujejo les v vrednosti 75 odstotkov.« Ta določba je naravno brez vsake vrednosti ter more iitvanska vlada vsak trenutek onemogočiti s prohibitivno carino poljski tranzit preko Njemena. Statut veleposlaniške konierence je bil v tem oziru zelo jasen. Litvanska je bila naprošena, naj dovoli svobodo tranzitnega prometa in naj se odreče vsemu, kaT bi moglo ovirati ta promet.
V	istem duhu so sestavljene vse ostale določbe novega statuta. Z desnico se daje, z levico pa se vzema! To ne velja samo za pravice Poljske, temveč več ali manj tudi za pravice ostalih držav razven SUvanske. Oglejte si samo politične določbe glede bivališča. Prvotno je bito določeno, da vžl-vajo podaniki tujih držav v Njemenu enake pravice kakor Njemenčanl. Društvo narodov pa je pristavilo: sporazumno z litvanskimi zakoni. Torej zadostuje, da v Kovnu izdajo kakršenkoli zakon proti tujcem in naenkrat so vsi tujci v Njemenu brez zaščite^ Statut veleposlaniške konference je določil v treh ali štirih točkah poljske pravice v svobodni luki: v nadzorovalni pristaniški oblasti bi imel biti zastopnik Poljske, poljska vlada bi imela pravico, vzeti v najem za dobo 99 let potreben prostor za pa-roplovbo. ki bi bfl v vsakem oziru »svobodna cona«. Društvo narodov pa je vse to odstranilo. Ostane le nadzorovalna pristaniška komisija, toda njeni člani niso več isti: zastopnik Litvanske, zastopnik mesta Njemen, Kitajec ali Kubanec, kakor se bo pač zdelo Društvu narodov. Zastopani so interesi vsega sveta — samo ne Poljske. Zato ni čudno, da je ženevski sklep povzročil v Varšavi slabo kri«
Glavni *bor Zveze Južne&taSerskih obrtnih zadnig v Mariboru.
Prvi zbor po troh lotih. — Poročila fankcijouarjev. -- Sprememba pravil. — Prenos
sedeža v Maribor. — Novi odbor.
Maribor, 4. maja.
Danes dopoldan se je vršil, v tukajšnji mestni posvetovalnici drugi redni občni zbor »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju« po osvobojenju in ujedinjeniu našega ozemlja * ostalo Jugoslavijo. Zbor le otvo-ril malo pred 10 uro dosedanji načelnik zve-fe 8. Ivan Rebek Iz Celja ter pozdravil veli-kega župana g. dr. Ploja, župana e. Grčarja. načelnika ljubljanske zveze g. Franchet-11 j a In vse delegate.
Veliki župan g. dr. Ploj }e pozdravil roorovalce, naglaSajoč, da se je z veseljem *><Jzval vabilu. Obrtniki so bili vedno tisti, ki «o stali trdno na strani ideje narodnega in državnega edinstva, delovali z vsemi svoji-r; rm silami za splošni svetovni mir in za pro-speh domačih razmer In Izpolnjevali vrzel, ki nastaja v družabnem življenju med revnimi in bogatimi. Zato se mora tudi državno vodstvo vedno ozirati na obrtništvo, predvsem pa ga ne sme preveč navijati pri davkih, ker bi propad obrtništva Imel težke posledice tudi za narodno Ib državno gospodarstvo sploh. G. Grčar ie pozdravil zbor ser mu želel obilo uspeha. Tretji je pozdra-jVji zborovalce v Imenu ljubljanska zveze njen načelnik g. franchetti, želeč, da bi bilo med obrtniki ljubljanske in mariborske oblast tudi po definitivni delitvi razmerle prija-tcljsko in solidarno.
Načelnik g. Kebek je v kratkih besedah očrtal delovanje zveze, ki obstoja od 1. 1914
in ki je izvršila od leta 1921. ko se je vršil zadnji občni zbor, veliko dela. V prvi vrsti je izdelala kataster obrtnih zadrug in jih pritegnila v svoj delokrog. Tajniško in blagajniško poročilo je podal nato zadružni komisar g. Založnih. Zadnji redni občni zbor se je vršil dne 9. julija 1921 v Slov. Bistrici Cas od tega zadnjega občnega zbora do danes je zveza uporabila v glavnem za orga-nizatorično delo. Odziv obrtnih zadrug na sestanke, shode in pozive je bil skrajno slab. Zveza na razne dopise sploh ni dobila odgovora, kar zasluži najostrejšo grajo. Tudi denarnih prispevkov članice niso redno vplačevale. Zveza je prejela od njih v zadnji poslovni dobi le 2215 Din. Tako je bilo podpiranje zveze s strani članic in vendar se ji je očitalo, da nič ne dela. To pa ni res. Zveza dela in sicer toliko, kolikor ob danih razmerah sploh more. Nastopala je za obrtniške Interese in pravice na shodih in anketah v Središču, Ljubljani. Celju, Zagrebu in drugod. Intervenirala je večkrat yri obrtnih oblastvih, pri pokrajinski upravi v Ljubljani, pri centralni vladi v Beogradu, pri Trgov-sko-obrtni zbornici v Ljubljani in drugod. Pospeševala je ustanavljanje in subvencioniranje obrtnih nadaljevalnih šol, zahtevala nujno izdelavo novega obrtnega zakona, ureditev vprašanja otvarlania novih obratov, invalidov, taks in pristojbin, dela v kaznilnicah, reorganizacije obrtnih zadrug, ustano-
vitve gospodarskega sveta, kt ie še vedno lo na papirju in ga je komaj sedaj vlada vzela v svoj poslovni program itd. Sklicala je anketo radi obrtnega sosveta, nastopila proti nameravanemu ukazu oddelka trgovine in industrije v Ljubljani glede izmenjave delovnih moči med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Zahtevala ustanovitev okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Mariboru In v Celju. Danes ima zveza v svojih vrstah 34 zadrug in bo izročila novemu odboru krog 2000 Din prebitka.
Iz blagajniškega poročila sledi, da je imela zadruga 13.496.03 Din dohodkov in 11.332.23 Din izdatkov, tako da znaša prebitek 2.163.S0 Večino dohodkov so znašale izredne podpore denarnih zavodov, privatnikov itd. Ministrstvo za trgovino in industrijo je prispevalo 59 Din, Na predlog g. Zadravca je bil nato podeljen odboru absolu-torij.
Nato je g. Založnik predlagal proračun za prihodnje leto. Po tem proračunu bi načelstvo potrebovalo 32.000 Din. Glavno bi se ta vsota porabila za plačo tajnika, za zve-zin lokal in poslovanje. Kritje se predvideva na ta način, da se zviša pristojbina posameznih članov od 1 na 10 Din letno, ker je članov 3387, bi zveza dobila tako 33.870 Din. Po daljši debati, v katero so posegli gg. Verzel, Kelc, Kumerc, Vahtar in drugi, se je proračun sprejel in so navzoči delegati tudi pristali na povišanje pristojbin od 1 na 10 Din letno.
Prišlo je nato na vrsto vprašanje spremembe dosedanjih pravil. Treba je spremeniti le tri točke: 1. Ime zadruge. 2. Sedež zadruge. 3. Točka o mojstrskih izpitih. Staro načelstvo predlaga, naj se zveza imenuje oficijelno: »Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru«. Sedež bodi Maribor bot sedež politične samoupravne oblasti. (Sprejeto brez ugovarjanja.) Živahno diskusijo, v katero so posegli gg. Založnik, Rebek, Zadravec, Masten, Pajk, Smrekar, Vahtar in drugi je izzval predlog glede mojstrske preizkušnje. Bistvo predloga je, da zveza zaprosi za dovoljenje Izvrševanja mojstrskih preizkušeni. Bfez te preizkušnje ne M nihče mogel ali ne smel imeti vajencev. Te preizkušnje naj bi se vršile v Mariboru, Celju. Ptuju ln Šoštanju, vodile naj bi jih komisije zveze. Taksa za preizkušnjo naj bi znašala 200 Din. Končno ie bila sprejeta skoro enoglasno tudi ta točka, samo mesto 200 Din se je določilo za takso 100 Din.
Burnejšo debato je izzvala razprava o reorganizaciji obrtnih zadrug, ozir. vprašanje, ali naj se zadruge grupirajo strogo po strokah, ali naj ostane pri kolektivnih zadrugah. G. Franchetti je naglašal potrebo, da ostanejo strokovne zadruge, ki štejejo v celi Sloveniji mani'ko 100 članov skupne in naj se dele le, če Imajo več članov. Končno se je sklenilo, da se ta vprašanja prepuste zadrugam, oziroma novemu načelstvu zveze.
Prešlo se je nato k volitvam. Ker bo odslej sedež zveze v Mariboru, se ie sestavil sledeči ključ: Maribor voli 5 odbornikov trt
2	namestnika: Ptui 2 in 1 namestnika; Ljutomer 1 in 1 namestnika: M. Sobota 1: Slov. Gradec 1 in 1 namestnika in Celje 2 in 1 namestnika.
Načelnik Rebek-je odredil 10-minuten odmor. Po odmoru so se vršile volitve. Izvoljeni so bili: Fr. Bureš, urar; Lorber, slikar: Kitmerc, ključavničar: Stajnko, kolar in Poilgruški, kovač: vsi razen zadnjega, ki je iz Slov. Bistrice, iz Maribora. Za namestnika sta bila izvoljena gg. Kovačič in Spes . starejši. Iz Celja so bili izvoljeni gg. steklar Strupi, klepar Stajnšek v odbor in klepar Dolžan v namestni odbor. Iz Ljutomera v odbor g. slikar Horvat in za namestnika g. Jančar. Iz M. Sobote v odbor g. Dečko iz Beltinc. Iz Slovenjgradca v odbor g. Volk iz Šoštanja in za namestnika g. Zelič isto-tako iz Šoštanja. Iz Ptuja v odbor gg. Zaj-šek v Ptuju in g. Zadravec iz Središča, za namestnika pa g. Masten iz Ormoža. Za revizorja sta bila izvoljena g. Gjurin in g. lešnik iz Maribora.
G. Rebek je nato predlagal sprejem resolucije, ki naj se odpošlje vladi in v kateri se poživljajo poslanci in vlada, da se še pred razpustom skupščine sprejme nov carinski zakon, ki naj zaščiti obrtništvo pred uvozom predmetov, ki se izdelujejo pri nas v zadostni meri, Ce bi skupščina tega absolutno ne mogla storiti, na) to stori eventuel-na volilna vlada sama. Soglasno sprejeto.
G. Zadravec iz Središča ie ob koncu orisal historijat zveze, njene borbe za priznanje v Avstriji in zasluge, ki si jih ie za zvezo in sploh za obrtništvo pridobil g. Rebek, kateremu naj navzoči ob njegovi desetletnici dela v organizaciji fn ob odstopu od načelstva zakličejo: »Bog ga živi!« Na te besede je zagrmel v dvorani mogočen »Živijo!« in zbor je bil zaključen. Na Drvi seji novega načelstva, ki je sledila takoj na to se je odbor sledeče konstituiral: načelnik g. Fr. Bureš, podnačelnlk g. Fr. Strupi (Celle), tajnik g. Stajnka, blagajnik g. Kumerc.
Kraavl rezultati.
Maribor, 3. maja.
Zadnjo nedeljo so pada« na Štajerskem zopet nove žrtve podivjanosti našega podeželskega ljudstva, najbolj krvava pa je bila ta nedelja v Komenščaku pri Ljutomeru, kjer je tamkajšnje »kulturno« in »pobožno« ljudstvo na naravnost bestijalen način ta z neprimernim cinizmom umorilo dva nedolžna Rusa, ki sta bila zaposlena pri gradnji prekmurske železnice. Zadnje čase ne poteče nobena nedelja, noben praznik brez krvavih pretepov in pobojev. Ruše, Makole, Sv. BarbaTa, Kamemsčak itd. so bila torišče prelivanja krvi in v naših ječah se nahajajo cele trope ljudi, ki čakajo na poroto. Kam plovemo? Nekdaj srno bili vajeni čitati dnevno o umorih in ubojih samo v Macedoniji, toda ti umori in uboji so bili vsaj deloma še opravičljivi z nizkim kulturnim stanjem tamkajšnjega prebivalstva. Danes se je macedonsko divjaštvo preselilo na slovensko Štajersko, v tisto »kulturno« zemljo za-pada, ki jo dan za dnem poveličujejo »Slovenec«, »Straža«, »Bogoljub« in »Slovenski Gospodar« in jo stavijo za vzgled »Balkanu«.
Ne dogajajo se ti zločini med Turki in poludrvjimi Albanci, nego med katoliškimi Slovenci! Vse vasi, v katerih se je zadnje dni na, najbestijalnejši način prelila bratska kri, so najmočnejše klerikalne trdnjave. Vse kar leze in gre je v teh vaseh klerikalno, vdano in zvesto dr. Korošcu in njegovi stranki in 'edino s časopisi, ki prihajajo tem ljudem v roke so »Slovenec«. »Straža*. »Domoljub«. »Slovenski Gospodar«, »Bogoljub« in »Glasnik najsvetejšega srca Jezusovega«. Pri lanskih volitvah v narodno skupščino so dobili n. pr. v Makolah klerikalci vse glasove razen 7, ki so bili oddani za napredne stranke. Enako ie bilo pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah, v Kamenšča-ku in dTugod in med ljudmi, ki sede danes v zaporih radi ubojev ra umorov je ogromna, več ko devetdeset odstotna večina uaj-prlstnejšlh katoliških klerikalcev. Kako je vendar mogoče, da so ravno ti ljudje morilci, zločinci? Ti ljudje, ki bi morali biti po slavospevih, ki jim jih piše klerikalno časopisje, vzor krščanskih in katoli-ških čednosti ljubezni do bližnjih in kulture!
Kje so vzroki strašne podivjanosti in posurovelosti, ki razsaja danes med našim klerikalnim ljudstvom na deželi? Kdor paz-no zasleduje sredstva, katerih se poslužujejo naši klerikalci ta njihovi listi pri svojem političnem in strankarskem agitacijskem delovanju. bo na to vprašanje lahko odgovoril. Današnja podivjanost in posurovelost je
ravno rezultat teh sredstev, rezultat te prc pagande. tega zastrupljanja. Tisti, ki feu»v sko zavijajo oči in pravijo, da so edin pravni zakupniki javne in privatne rourale etike in vere, tisti sami sejejo med narofl mesto ljubezni sovraštvo, mesto odpuščanja maščevanje, mesto treznosti požrešncesl in lakomnost, da ne govorimo o laži. v kateri jim pripada brez dvoma prvenstvo. Kateri listi v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji so bolj polni najostudnejših osebnih napadov, sovraštva, laži, natolcevanja, obrekovanja ta hujskanja kakor ravno klerikalni? Dobro so nam še v spominu članki »Straže« in »Slovenskega Gospodarja«, v katerih so katoliški duhovniki pozivali svoje vernike, naj s koli in kamenjem naženejo naprednjake, kadar pridejo v njihove vasi. Ljudstvo, ki čita take pozive v listih, ki izhajajo pod versko katoliško firmo, jih jemlje čisto drugače, kakor bi jih jemalo v listih, ki jih ti označujejo kot »brezverske«. Sadovi takega pisanja in hujskanja ne morejo bit! drugačni kakor so.
Globoko je padla pri nas na deželi morala, globoko je padla tudi vera sama, ki s« danes že istoveti s klerikalno stranko. Verski obredi sami, maše, procesije, žegnanja misijoni, vse se danes prepleta oči to z demagogijo in hujskanjem klerikalnih blagoslovljenih in neblagosVovljenih agitatorjev ic voditeljev. V preprostih kmečkih dušah j« katoliško ta krščansko versko življenje neločljivo prepojeno s političnim in strankar skim klerikalizmom, s »Slovencem«, »Stražo«, »Domoljubom« in »Slovenskim Gospo darjem.« Krvavi rezultati tega strašneg£ zločinskega postopanja rastejo, se množe h* kličejo glasno Svoj: »memento!« Ali bodo tl krvavi rezultati našli posluha pri vesti naših »katoliških voditeljev katoliškega ljudstva«? Ali je ta vest že tako zakrknjena, tako pokvarjena, da ni več sprejemljiva za tak* znamenja? Klerikalna gospoda in cerkveni poglavarji, ki tolerirate to njeno delo, čas bi bil, poslednji, skrajni čas, da nehate s tere satanskim početjem in pričnete Teševati, kar se rešiti dal Krvavi rezultati vašega dela ne škodujejo samo onim posameznim nesrečnim žrtvam, ne škodujejo samo javni morali ta veri, ampak škodujejo tudi našemu celokupnemu narodnemu ugledu In prestižu v kulturnem svetu. Končno pa — škodujejo tudi klerikalizmu samemu. Ti krvavi rpzii-tatl kličejo po reviziji dela med narodom, po nujni, takojšnji reviziji, kajti čas hiti 1* strup, ki ste ga vzbrlzgalt v naše široki mase. deluje brez prestanka!
&©!©«!|e in misija Evrope.
V	zadnjih dneh so se vršili v Rimu istočasno trije mednarodni kongresi znanstveno-praktičnega pomena: kongres za ustvaritev enotnega zasebnega prava, zračnega prava in za sodelovanje vseh kolonij alni h sil, ne oziraje se na sociološki kongres, ki je vzbudil zanimanje pri sociologih vseh držav. Pri tem gre za svojevrstne manifestacije — čeprav že ne inspirirane, pa vsaj podpirane od posameznih vlad — za združitev in usmerjenje vseh sil v smer vedno popolnejših oblik mednarodne solidarnosti. Iti io ie svetovna vojna ta povojne zmote ukini ra, toda ne razkosala.
Ovire, ki se postavljajo na pot resnični solidarnosti med narodi so različne in velike; teh ovir je toliko, kolikor križanj interesov posameznih narodov. Toda poleg teli nasprotujočih si interesov imajo narodi toliko skupnih ciljev, ki so predposoj za napredek in temelj vsaki civilizaciji; pri teh interesih morajo hoditi narodi skupno pot. Ta vrsta solidarnosti ie predvsem potrebna na kolonijskem polju.
S kakoršnegakoli stališča gledamo na moderni kolonijalizem, priznati moramo, da je njegova posledica razširjenje materijalnih in duševnih dobrin, ki tvorijo moderno civilizacijo. Zgdovina bo morda trdosrčna z velikimi španskimi in anglosaškimi zavojevalci, toda pomislimo nal samo, kakšna b! utegnila biti današnja civilizacija, ako ne bi Imela stara Evropa na razpolago neizčrpnih zakladov novih delov sveta!
Moderni kapitalizem z velikanskim tehničnim in znanstvenim napredkom, ki ga je vzpodbujal, hitrost političnih transformacij, izpopolnitev pravnih določb, kratko rečeno vse, kar daje svoje obilježje XIX. veku ni bilo omejeno pač pa povečano’ z ameriško podporo obubožani Evropi. Pri tem ne pride v poštev, da se je Amerika emnncipirala od Evrope, zadobila takorekoč neko nadvlado. Zasluga Evrope je vendarle bila, da le dala življenje mrtvi materiji.
Možno ie. da čaka v našem stoletju Afriko vloga prenoviteliice in pošpeševateljice moderne civilizacije, ki jo je imela v sedemnajstem in osemnajstem stoletju Amerika. In nato morda napoči dan, ko se tudi ona eman-clpira od svojih zmagovalcev, toda prožeta * evropskim duhom in morda ojačana tudi et-nografično.
V pogledu evropskih kolonij iščejo evropske sile že skoraj 40 let, od berlinskega kongresa za Kongo, pota za sodelovanje. To pa se ne dogaja morda samo radi spontane solidarnosti z ozirom na odpoT domačinom, marveč v dosego vzvišenih ciljem človečan-stva in napredka. Zadostuje spomniti na pogodbe za pobijanje suženjstva in tihotapstva z orožjem, na boje proti alkoholizmu in na profilaktične ukrepe. VendaT je treba še marsikaj storiti ta rimski kongres je sprožil razne važne probleme in svetoval rešitve splošnega in skupnega značaja. Omeniti hočemo samo sledeče: 1. kolonljalna politika z ozirom na navade in običaje domačinov; 2. zdravstvena ta higienična organizacija V kolonijah; 3. vzgoja in poduk mešancev; 4. pravna organizacija v kolonijah in ustanovitev upravnih uradov; 5, pospeševanje gospodarskega napredka in pritegnitev domačinov k sodelovanju; 6. uvedba koloniialnega tiska,
V tem oziru so zainteresirane države, či-jih zastopniki so bili udeleženi na rimskem kongresu, Franclja, Anglija, Španija, Portugalska. Italija. Nizozemska. Belgija že mnogo storile, toda skoroda čudeže bi lahko dosegle, ko bi nastopale po enotnem programu,
Rimski kongres je torej velike važnosti in nam prilično kaže. kje bo iskala Izsesan« Evropa svoje prvo torišče za uveljavljenj« svojih znanstvenih zakladov po dnevu vstajenja iz sedanjih ruševin, na katerih skušajo narodi z vsemi silami vzbuditi novo življenje, življenje, ki jo res vredno in dostojno civiliziranih kulturnih narodov.
Vinko Vilfan:
Beda.
Si'
Tam zunaj mesta, skoraj sredi po-lj3, stoji raalo-ue na samem nizka, pritlična lužica, bela in prijazna, kot da kleči lepa in dobra ajdovska deklica med zorečim, zlatim klasjem in zelenimi travniki. Nizka okna zro na visoke planine, kot da sanjajo o njihovem veličastju, za hišico pa cvete in deliti mal vrtiček, poln rožmarina in vrtnic, pa tudi pelina in žalostnih jesenskih rož. in v tej nizki, prijazni hišici se je zgodila ta žalostna povest, sredi cvetja in zelenja.
Manca je sedela pri oknu iri šivala; ioplo, bleščeče soluce je padalo v gostem valu v čedno, skromno sobico, sredi katere sta se igrali Hančini hčerki Francka in Zinka, dočim je ležal njen najmlajži na postelji in spal. Starejša, Francka je dovršila tretje leto in Tin-ku je bilo komaj pet meseoev. Vesela lih je bila Hanca, in obenem žalostna, fakaj sama jih je morala preživljati, in Hve duše ni bilo, ki bi ji pomagala.
Mlada je bila Hanca, niti trideset jih !• ni itela. pa je že bila vdova. Njen tnož ie bil delavec v tovarni, lep in vesel človek, pped letom pa je nenadoma umri za pliučnico. Zapustil ji ni drugega kot nekaj poh^tva In dekletci, Tinko p« se Je rodil šele nekaj mesecev po ajegovi smrti. Ostala ie sama, od jutra do pozne noži je brnel šivalni stroj brez prestanka, in le s težavo sc je tolkla skozii&vljenjc.
Toda življenje je trdo in kruto, nič več ni moglo delo njenih rok zadostiti vsakdanjim potrebam, Jn huje In huje je pričelo postajati. Kos za kosom je izginjalo pohištvo ln druga oprava, vedno bolj prazna in neprijazna je postajala izba, Hanca pa je od dne do dne bolj hirala in bledela, zakaj pritrgovati je morala od svojih ust, da je nasitila in zadovoljila otroke. Nesreča je sledila nesreči, Beda se je naselila na mesto prodanega pohištva, in vsak dan huje }e občutila nesrečna mati njene ostre brezobzirne zobe, ki so se ji vedno globlje pogrezali ln zajedali v njeno iz-mučenb, oslabelo telo in žalostno dušo. Naposled je zbolel še Tinko, in le na drobni slabi niti Je viselo njegovo mlado življenje.
Tisto popoldne ie sijalo sobice kot še nikoli poprej, Hančino srce pa ie bilo žalostno do smrti.
»Kaj naj storim In kako st naj pomagam?« je pomislila in naslonila trudno glavo v tenke, bele roke. Stroj je prenehal brneti, in mučna tišina je zavladala v sobi, ki jo ie le zdajpazdaj prekinil nedolžen, otroški smeh ln čebljanje igrajočih se deklic.
»Moj Bog, kaj naj napravim? Ne kruha ne denarja nimam več. Prodala sem že vse, kar se je sploh prodati dalo. — Edino ta-le stroj mi je še ostal. Pa prodati ga nesmem, nikakor ne. Kaj pa naj počnem brez niega. Saj ml ni več mogoče ne živeti, ne umreti. Oh. uboga de ca moja ...«
Solza za solzo se ji je utrinjala izpod dolgih, temnih trepalnic, in ustne, nekdaj tako vroče in ljubezni željne, so podrhtevale v silni, neizmerni b61i.
Tiha žalost je zaplavala po tebi, objela je s svojimi hladnimi prsti nedolžni, mali dekličH srčeci, da je nehote četvero svetlih, vprašujočih očesec pogledalo na mater. Kot da sta se zbali, sta se stisnili drobni telesci drugo k drugemu, in voščena, nežna lica, ovita s krono zlatih, kodrastih las, so zable-dela v žarki solnčni luči.
»Mama, lačna sem,« je skoraj zajokala Francka, In čudno, kot težka, dušeča slutnja, jo je stisnilo v grlu. Na postelji je zaječal Tinko in odprl svoje motne, z drobnimi gubicami obdane oči
Zdrznila se je Hanca in skočila pokonci
»Takoj dobita, punčki, samo pridni bodita in pri miru,« je dejala s tihim glasom, iz katerega je zvenela silno zatajevana bolest ln tuga. »Samo Tinka še pogledam, ld sta ga prebudili.«
Stopila ie k postelji hi se sklonila preko nje. Otrokov obraz je bil ves zabuhel in zaripel od močnega navala krvi v glavo, iu hud kašelj Je piskal v šibkih prsih. Vzela ga je v naročje in hitro stopala od okna do vrat In zopet nazaj, dokler ga ni umirila.
Težke misli so ji begale po razbeljenih možganih, težke misli obupa In zadnje nade so se borile med seboj.
»Skoda jih je. sirotic mojih ljubili, da bi Jih končala, Saj niso ničesar za*
krivili, angeljcl zlati, še tega ne, da so na svetu. — K bogatem;; Zaplotniku stopim, povem mu, kako je, ln na kolenih ga bom-prosila pomoči. Saj mi ne bo odrekel, dober Človek je, čeprav me čudno pogledujejo njegove oči, kadar me sreča. Kar k njemu pojdem. Zaradi tebe pojdem, Tinko, ki si mi najljubši, ki sl te Je želel tvoj očka tako zelo, pa tega revež ni dočakal. Pojdem in vsega vam prinesem, zlati moji«
Pritisnila ga je k sebi io ga poljubila, potem pa položila na postelja in se napravila. Naročila je Francki, naj pazi na Tinka in sestrico, obljubila, da se kmalu vrne in prinese veliko in lepili stvari, zaklenila je vrata ter odšla.
*
Težka ji je bila pot, čudna domnevanja in mračne slutnje so ji polnile srce, begala je po ozkih mestnih ulicah, da so se ljudje začudeno ozirali za njo in zn\igovali z glavo, ona pa je hitela naprej in naprej, za ciljem, za kruhom. Naposled ie dospela do hiše trgovca Zaplotnika, postala je malo, da si jo oddahnila od prehitre hoje, nato pa ie pohitela v vežo in pozvonila pred njegovim stanovanjem. V predsobi so zaškripali čevlji pod trdimi stopinjami, odprla so se vrata, in na pragu je stal sam gospod Zaplotnik, brez suknjiča in z do polovice odpetimi gumbi na telovniku.
»Pozdravljena, gospa Žagarjeva! Le noter, kar naprej. Prosim! Kaj pa vas je dobrega prineslo k meni? Kai tukaj-ie prosim, na verando, J« hladne 1 t v
sobi,« je hitel s sladkim, vsiljivo vljudnim glasom medtem, ko ie zaklepal.
»Hvala, gospod Zaplotnik, hvala«.., je jecljala Hanca v zadregi In stopila na verando. Prijeten hlad je objel njena lica, sedla Je na ponujeni stol, dočlm je gospod Zaplotnik sedel poleg nje.
Bil ie to močan In zdrav petdesetleten dedec, z debelim, okroglim trebuhom ln veliko svetlečo se plešo, brado je nosil popolnoma obrito, na visoki gornji ustnici pa so se mu ščeperlle ko* šate, že malo osivele brke.
»Saj vas ne bi prišla nadlegovat, gospod Zaplotrrik,« je pričela Hanca in vedno večji pogum se je je loteval, »ampak taka sila je, veste, da si ne znam več pomagati. Zato sem se obrnila na vats, ker vem, da ste dobrega srca to da ra*dl pomagate, če le morete.«
Razodela mu je vso svojo nesrečo in bedo, osolzile so se ii oči, gospodu Zaplotniku pa so lezla lica vsled nekega notranjega zadovoljstva vedno boli vsaksebi. Kar samo se mu ie smeiaJo. in čudno nenavadno so sijaje njegove oči.
»Bi že, zakaj ne, sai rad pomagam-Toda to ne gre tako enostavno, kot sl
vi	predstavljate. Poglejte, če vam ja* na primer danes posodim neko gotovo vsoto denarja, kdo pa meni jamčir d* mi res vrnete. In vidite, jaz iz princip® ne posojam nikomur, kjer nimam garancije, da dobim svoje zopet nazaj, In tMP1 pri vas ni.«
Vedno bolj se ie nagibal k njei, ved* ao bolj vro4a in neznosna i* P*
r~
Po newy®ršk©m šahovskem turnirju.
L Šahovski turnir v New Vorku je vzbu-r|l V Šahovskih krogih sveta veliko zanr-> JHe\ ® turnirjem se pečajo še danes vsi f^eji listi in odlični Sahisti priobčujejo svo-I® misli. Tako jc priobčil v »Prager Tag-^Mattu« nekaj svojih misli tudi Rihard Reti.
1. Problem šaha.
_ To ni problem v dveh ali treh potezah.
(VtovoTimo-o problemu šaha kot takega, ki Pide vsakih paf let za potezo naprej. V (Ptew Yorku je bila storjena poteza, ki ie j&Prftmenila vso pozicijo; šahovski svet, ki P&pe rešiti problem, se mora drugače orientirati.
j*1 V zadnjih letih so domnevali, da so se približali rešitvi z vprašanjem: stari stil,
®OVi stil. To je bilo nasprotje, ki je ogre-f*9‘0 duhove. Lasker in Capablanca sta v Yorku izkazala, da nadikriljujeta »morene« ravno tako, kakor sta nadkriijevala fv Petrogradu 1914 stare mojsire. S tem je P&stalo vprašanje staro ali novo, vprašanje jOrugega reda. Druga poteza našega proble-■■ veiia odločitvi: Capablanca ali Lasker.
2. Dvoboj.
Wi^° Pre<* štirimi leti Capablanca pre-s,vo^ega starejšega tekmeca, se je , Wievalo to vprašanje že rešeno. Danes !jwzi]avam°. da je bila ta tekma samo kret-L^-v. velikem, težkem dvoboju, ki čaka na izid.
' ie Pričel z besedami, govori,
JuJo1’ ‘™s°Pi|snimi članki. To predzgodovino iiena m°r.irpustiti- P1'''2 kretnja ie bila stor-inip«. V Petrogradu 1914 v okvirju prej orne-»v- ?ea velikega mednarodnega turnirja.
'nesni ? se ie že> da ie Capablanca od-‘ i* ^^no zmago, ker je vstopil v zad-n-.li 11 turmrja z neko prednostjo. Toda M*6!™* Je bil še premlad in veselo pe-aed UrS živlienje je odvrnilo njegov po-resttosti igre. Laskerjeva moč in ct“**Y pa, .zavest pa je rastla, kakor že Prvi s težkočami. Tako je bil končno p? le omagal v prvi fazi dvoboja. Ikretriip.^1}5’ leta i£)2°. ie Prišlo do druge twVann' v8 za svetovno mojstrstvo v s* nax;„ Kubanec je zmagal na najsijajnej-^evalo’ ne d.a *5‘ zgu^‘* kako Partijo. Do-VkJho j se ie, da je dvoboj odločen za M Za' F„,sker.ievi Pristaši so se sklicevali &£q T^f^Peica neznosno tropično kuban-™ j^nebje.
Usker Sec^aj ie tretji naskok zamenjal vloge. %ablkPrema^«i, ie	Prvo	nagrado,
•JjBraj r11^ novi svetovni mojster, se ie C^ajjj5?“°voljiti z drugo. Vsekakor ima °^briem Cif • zadoščenje, da je zmagal v D£Vi "Nu z Laskerjem, s tem. da je v Motezo k v kateri Je irne’ Lasker prvo »Pade j], , z vsakega truda pariral vse na-z briliaJ*v°j<ival remis, v drugi partiji pa y “tnimi potezami odnesel zmago. .^J^kakor, dvoboj Lasker—Capablanca
še ni odločen. Pogajanja za novo tekmo so že v teku.
3. Psihološki šah.
Zelo pogosto je stal Lasker v Nev/ Vorku slabo, da, kakor je pokazala poznejša analiza, ie bil cjIo na zgubi. Kljub temu pa je zgubil samo eno partijo. Bilo bi površno trditi, da ie imel srečo. Trajno ne spremlja sreča nikogar. Razlaga skrivnosti je: Lasker je uvedel v šahovski boj nov element, on ne pobija samo slabotnih mest v nasprotnikovi igri, marveč tudi v nasprotniku samem, v njegovem stilu, on igra psihološki šah. Na primer: Maroczy ie izvrsten obrambni igralcc, v napadanju pa nervozen, neusmerjen, prenagel in ugonobi često samega sebe. la slabost ne prihaja vedno v ospredje, ker je Maroczy zelo previden pri svoji igri. Lasker ga je izvabil z objektivno slabo igro, z zgubo potez, celo z oslabitvijo kraljeve pozicije k napadu. Objektivno je bil Lasker v drugi partiji celo absolutno izgubljen. Praktično je zmagai, ker je zvabil svojega nasprotnika v smer, ki tma ni bila po vol,i.
4. Capablanca.
Največja moč Capablance je v tem, da ne pozna slabosti. Njega ne odlikuje sijajna igra, niti fantazija, on deluje — ta primer so že večkrat ponovili — z enakomerno sigurnostjo modernega pieciznega stroja. Capablanca opazuje vedno samo pozicijo, ne pa nasprotnika, psihološki stil Laskerja je zanj ntkaj tujega, iaei lega ni.mogel dobiti v igri z drugimi igralci toliko partij, kakor Lasker. Na drugi sirarn pa jc dokazal nezadostnost psihološkega šaha. S psihologijo •aiiko pobijamo ijud!„ ne pa strojev. Tako je zgubil Lasker proti Capablanci v Havanni m zopet v New Yorku. Radi tega tudi ne dvomimo o izidu boaoče tekme med obema mojstroma.
S. Šahovski turnirji bodočnosti.
Newyorški šahovski turnir je pokazal, da živita dva mojstra prvega reda. Capablanca in Lasker, nato ni nobenega in potem pridejo v poštev šele ostali mojstri, ki so sicer dobivali v mednarodnih turnirjih prve nagrade.
Lahko smatramo, da se udeležita oba svetovna mojstra turnirjev samo tupatam. Bodo pa vzbudili mednarodni turnirji kako športno zanimanje, ako bosta manjkala ta dva?
Newyorški šahovski turnir nam ni torej pokazal samo Capablancajevih in La-skerjevih sposobnosti, marveč tudi njune pomanjkljivosti. Zmagala sta, pokazala pa se je možnost njunega poraza s preciz-nejšo igro. Naloga bodočih mednarodnih turnirjev jc torej izvežbati moža, najsibo znano ali neznano ime, ki bi izkoristil nauke newyorškega šahovskega turnirja in izpopolnjeval svoj stil.
Slovenska umetnost r Hodoninu.
, vytvamych umčlcu Moravce, nai ^ Pozva-o naše slikarje in kl-Se. tartricii ^liejo svoja dela v Hodonki, da fo se -J? Priredi slovenska razstava. Letos terjev im . jetniki vabilu odzvali in 29 stt-%&r, cJvr, pa^ev (Baumgartner, CotiC, Do-Gvajc. Jama, Janovsky,. Klein-rjkar ^mpftčič. Marčič, Peteln, Podata, vl^pret, šantel Saša, Avgusta, Hen-&n i„ a • Zupančeva, Jakac, Kos, Kralj Napotnik, Pilon, Spazzapan, „ ie. na.«].?, K- Vidmar Drago, Nande in Zupan) fazstav na Moravsko nad 200 del, katerih Se ^vorfUa v Domu umčlcu v <tie io 1111 'tee 13. apTila in bo zatvoriena
r Za’ 1 m'
tiašo f_nas je važno, kako presojajo Cehi %a ; etn!ost in	i° sprejeli. Raz-
W ii.^jek.t vsesplošne pozornosti umet-P««	sveta in se o njej živahno
•Doslej so objavili daSjše 61an-listi in revije: >Slovacko«, vž kraj«, »Obzor«. »Našinec«, »Li-in »Prager Presse«. Znani naš ‘ u« 'ateli dr. Bohuš VyMraJ je v »Na-i	pozdrava	razstovo,	ki	je
^ehojugoslovansidh kulttir-»Lidovih Novinalu je objavil <laJa »o0 razstavi g. Dostal, posebno ^ <s rraKe,r Presse« odličen prostor d Tazstave. Iz vseh ponoči! po-fen AVeH8lr1t,,e ^va'liteta večine razstavlje-ti "e Celie nr ' u?letnin napravila na razva-Dolini vtis. Največ se disku-JfBh. q ,a*]u. Jakcu, Pilonu in ba'atih ■ “«®luje v svi^ ^eida, kritik »Pr. Pressc« vo?etn članku, da nima razstava
^5° Predn^fa>. ^ te Hanci kar tem-°2»iL	0tm‘»	in	kar	požiral jo je z
°q>A
k!	bi lahko napravila.
^e. in ,i„ ai> saj veste, da zastonj ne
širše podlage, to je, da ni i starejša generacija zastopana na njej: Šubici, Grohar, Jakopič. Sternen, Tratnik itd., da bi bilo tako Cehom omogočeno dobiti si dovoljni vtis o naši moderni umetnosti z eno besedo. Izraža pa nado, da se priredi razstava v takšnem obsegu v najkrajšem času v Pragi.
Cehi so kmafu po vojni poslali v Ljubljano dela za razstavo češke grafiične umetnosti, ki je bila dobro aranžirana in je lepo uspela, zadnje čase so se vršili dogovori s češkim slikarjem Františkom Bilko m glede razstave v Ljubljani, ki se bo pa morala vsled tehničnih težkoč še preložiti. Pač pa je obljubilo ugledno praško umetniško društvo »Manes« prirediti v Ljubljani svojo razstavo (250 slik in grafik in 30 plastik) po velesejmu v letošnjem avgustu ali septembru.
I
Mi smo veseli teh izmenjav Jaulturnilj dobrin z brati Cehi, obžalujemo pa to, da vsled nesrečne organizacije razstave z naše strani — reprezentirajo našo umetnost v Hodoninu danes poJeg'del priznanih umetnikov dela nekaterih navdušenih diletantov, ki so take vrste, da piše o njih »Prager Pressec, da so »Kunst der hoheren Tochter-schule«. Javnost naša je zainteresirana na tem, da se podobno ne bi več godilo. BHde, Kiinstler, organisiere nicht!	A.	M.
P@iitiSae vesti.
Petletnica tragične smrti gen. Štela-isika. V češkoslovaški republiki so slavnostno praznovali 4. t. m. peto obletnico tragične 'smrti velikega Slovaka, generala Milana Rostisiava Štefanika, ene izmed zvezd slavnega ^ češkosiovaš&ega revolucijskega ozvezdja: Masaryk, Beneš, Štefanik. Bil je prvi češkoslovaški vojni minister, ki ga je doletela smrt v trenotku, ko se je 4. maja
1.	1919 vračal v aeroplanu iz Italije v osvobojeno domovino.
Rodom iz slovaške ev angeli niške rodbine, je Štefanik po končanem visokošolskem študiju v Pragi odšel v Pariz, da se posveti zvezdoznanstvu. Njegova znanstvena dela so_ takoj zbudila toliko pozornost, da so ga oficijelno poslali na raziskovalna potovanja v Turkestan in na Tahiti, kjer ga je presenetila svetovna vojna in brez oklevanja je vstopil v francosko armado kot navaden vojaški letalec, da se bori proti Nemcem. Pozneje je posvetil vse svoje sile organizaciji češkoslovaške dobrovoljske armade, ki mu je sijajno uspela. Po izvršeni nalogi se je spomladi 1919. 1. vračal domov iz Italije v aeroplanu, ki se je iz nepoznanega vzroka v zraku vnel in pokopal Štefanika pod seboj nedaleč Bratislave na njegovi rodni zemlji. Slava spominu velikega borca za svobodo Štefaniku!
= Predsednik narodne skupščine L;uba Jovanovič o svoji ostavki. Uredništvo »Vremena« sd je z ozirom na razne tozadevne vesti obrnilo naravnost na g. Lj. Jovanoviča, ki je izjavil: »Podal sem ostavko na svoj položaj, ker pa je vlada podala ostavko, sem svojo ostavko umaknil, ker sem smatral za neprimerno, da bi skupščina za časa vladine ostavke ne imela svojega predsednika ter bi se v tem parlamentarna kriza še bolj poostrila. Ostavko sem mogel umakniti,_ ker doslej še ni bila predložena skupščini ter je skupščina ni sprejela. In kakor sem imel pravico, da podam ('Stavko, tako imam pravico, da jo tudi umaknem. Dokler sem bil v ostavki, nisem podal nobene politične izjave in nobenega nasveta. Obžalujem, da je bflo časopisje splošno slabo poučeno o mojem položaju in o mojem delu za časa te krize, ker je bilo moje delo v mejah predsedniških pravic in dolžnosti popolnoma skladu s parlamentarizmom.«
= Zakaj hoče Radič vlado opozicijo:? ' nega bloka. Beograjska »Reč« piše: 1.	-
to, da bi se mogel vrniti v Hrvatsko in nadaljevati svojo destruktivno propagando: 2. zato, da bi prišlo v roke bloka predsedni-štvo narodne skupščine in tako tudi Državni odbor, ki postavlja predsednike volilnih odborov; 3. zato, da bi mogel pod slabo vlado g. Davidoviča {ki noče poznati razlike med zvestimi in nezvestimi, med državnimi in protidržavnimi, razviti svojo nevarno akcijo v Južni Srbiji. Kdor je politično naiven, naj nasede Stjepanu Radiču!
= Kdo se sporazumeva z Radičem. »Slobodni Dom« priobčuje poleg vesti o sporazumu z Albinom Prepeluhom, tudi vest, da se je Radič sporazumel tudi z znanim sovražnikom Srbov, z bivšim preiskovalnim sodnikom v zagrebškem veleizdajniškem procesu dr. Mirkom Košutičem!
= Hrvatski klerikalci proti Radiču. Na zborovanju Hrvatske pučke stranke, ki se je vršilo 30. aprila v Zagrebu, je novoizvoljeni predsednik Stjepan Barič imel obširen govor, v katerem je med drugim Izjavil sledeče: V taktičnem oziru smo stali vedno na stališču parlamentarne borbe, t. j. avtonomistično ureditev države z državnopravne-ga stališča. Ko se je snoval hrvatski blok, je Radič rekel, da smo tudi mi batinaši in da nas bo ljudstvo pobesilo. Sedaj bi moral Radič dopustiti, da obesijo tudi njega, ker so končno tudi njegovi zastopniki morali iti v parlament. Toda s tem še ni vse popravljeno. Ali bo ta skupina, ki je do sedaj storila že toliko napak, mogla in hotela pridobiti Hrvatom oni položaj v državi, ki nam pripada? Ljudstvo ima pravico, da gleda z nezaupanjem na njihovo bodoče delo in da jih pozove na odgovornost za njihove dosedanje pogreške. Radičeva abstinenčna politika je Hrvatom silno škodovala ... Radič nam je priporočal, da zbiramo drobtinice, on pa tega ni delal. Sedaj so šli njegovi zastopniki v parlament, Hrvati pa niso dobili za to nobene koncesije!... Mi imamo pravico in dolžnost, da opozarjamo ljudstvo na pogreške Radičeve stranke. Radičevci so morali priznati, da je bila njihova taktika napačna. Ako bi pred ljudstvom priznali, da so tudi mnoge druge točke njihovega programa za nič, bi stranka razpadla...
= Hrvati in Jadran. M. Matulič je imel na zborovanju hrvatske klerikalne stranke referat o zunanji politiki ter je glede jadranskega vprašanja izjavil, da morajo
Hrvati svojo politično moč predvsem uporabiti za obrambo Jadrana ne samo za se, temveč tudi za Srbe in Slovence. Hrvati morajo obžalovati dosedanjo Radičevo zunanjo politiko, ker Radič ni pravilno presojal svetovnega položaja. Mesto, da je Hrvate seznami z Mussolinijevimi cilji, je primerjal Mussolinija s Kristusom in govoril o Mussolinijevem pacifizmu. Mesto tega bi bil moral Radič pognati vse svoje ljudi v Beograd. da v parlamentu in s pomočjo parlamenta pridobijo tudi Hrvatom v vodstvu zunanje politike ono mesto, ki jiK) pripada. Treba je realno gledati ne samo M notranjo, ampak tudi in v prvi vrsti nj< zunanjo politiko!
== Zanimive Izjave predsednika Masa-ryka. Rimska »Tribuna« priobčuje razgovor svojega dopisnika s predsednikom Masarykom, ki je med drugim izjavil, da pride za časa njegovega bivanja na Siciliji v Rim zunanji minister dr. Beneš. Masaryk sam obišče uradno Rim meseca oktobra, ni pa izključeno, da se srečata še preje z Mussolinijem na Siciliji. Benešev prihod v Rim je v zvezi z rešitvijo nekaterih gospodarskih in finančnih vprašanj, sicer pa ni izključeno, da se bo z Mussolinijem razgovar-jal tudi o strogo političnih vprašanjih. Glede politike Male antante je Masaryk izjavil, da zasleduje le obrambne cilje in da se more francoska politika deloma strinjati s problemom Male antante, v kolikor se Francija boji pojave nemškega imperijalizma. Nadalje je izjavil, da bo sporazum med Jugoslavijo in Italijo gotovo pripomogel k po-mirjenju Evrope. G'ede fašistovskega p1)-kreta v Italiji je izjavil, da Češkoslovaška pač razume razočaranje italijanskega naroda radi pičlih sadov zmage. — Tudi »G i o r-n a 1 e d’ 11 a 1 i a« priobčuje razgovor svojega dopisnika s predsednikom Masary-kom, ki potuje v Italijo popolnoma inkogni-to, da pa je kljub temu izjavil, da obišče tudi uradno Italijo. Masaryk je povdaril dobre odnošaje med Češkoslovaško in Italijo, napram kateri vodi Češkoslovaška že pet let politiko lojallnega prijateljstva z namenom, da bi obe državi prijateljsko sodelovali v Srednji Evropi proti povratku Habsburžanov.
—	Najmlajša žrtev zgodovine. Beograjsko »Vreme« piše pod tem naslovom v uvodniku: G. Davidovlč je hotel preskočiti dogodke in zgodovino. Radič se noče žrtvovati, ker noče živeti kot vodja male skupine, ki želi sporazum, temveč hoče živeti kot nekronan suveren vseh Hrvatov. Zato ni mogel sprejeti drhteče Davidovičeve roke. G. Davidovič je najmlajša žrtev zgodovine, ki ruši pred seboj vse one, ki zapustijo njena pota. On je klasičen vzgled politika, ki je strmoglavil v globoko brezdno samo zato, ker je v nepravem času stopil na pozornico z željami, ki so prezrele za okolico, v katčri so se pojavile. Pred polomljeno figuro g. Davidoviča se nam kaže slika razvoja odnošajev s Hrvati tako, kakor smo jo videli že pred enim letom. Zgodovinska dolžnost zahteva, da se proti vstvarjeni hrvatski in slovenski fronti popolnoma izoblikuje tudi srbska fronta. Šele potem, ko si bodo stale nasproti te organizirane in jasno izražene sile, bo prišlo do sporazumevanja in se bo razvila ideja o potrebi zajednice ali o razcepu. Drugega Izhoda ni in ga ne more biti. Poizkusi socijal-nega gospodarskega in duhovnega diferenciranja so otemneli pred bujnostjo nacionalnega in verskega momenta, ki ga srbski narod ni iskal, ki pa so ga mu vrinili Hrvati, Slovenci in bosanski muslimani. In ako je že moral srbski narod zapustiti svojo misijo kmečke demokracije ter se vrniti na steze nacionalističnih idealov, se mora na borbeni poziv dosledno in premišljeno organizirati za bodočnost in vlogo, ki si jo je do sedaj izvojeval s svojim genijem in s svojim požrtvovanjem. — Tako so začeli srbski listi ponovno pisati kot odgovor na separatistične tendence Hrvatov in Slovencev, ki izjavljajo v najkritičnejših časih, da nočejo nič skupnega s svojimi srbskimi brati!
= Italija In zaščitb narodnih manjšin. Kongres socijologov za zaščito narodnih manjšin, ki se je vršil v Rimu, je naprosil znanega socijologa in državnika Luigl L u z z a 11 i j a, naj se udeleži zaključne seje kongresa. Luzzatti je ustregel želji in kongres ga je pozdravil z viharnim aplavzom ter z glasnim odobravanjem poslušal njegova izvajanja. Luzzatti je govoril o vprašanju narodnih manjšin. Iz njegovega nagovora citiramo samo sledeče misli: »Učitelji ste sintetične znanosti, ki se šele razvija, ki sloni na solidarnosti bogatih z ubogimi, mogočnih s šibkimi, učenih z nevednimi, tistih, ki žal, v eni in isti državi spoštujejo etnlške in verske manjšine, sle-
našim naukom, in tistih, ki v itx«uu domovine utirajo t« manjšin* In s tem one«
čaščajo domovino, ker jo preveč monopolizirajo, kakor so delale to vojaške vlade, ki so na srečo izginile... Mi ne smemo samo razsvetljevati duhove, marveč tudi boljšati srca!... Civilizirani svet s svojo neciviliziranostjo potrebuje zelo ta apostolat... Človeška beda potrebuje znanosti, ki naj ne pomeni samo sintezo socijalnih naukov, marveč osvoboditev od vsakega zatiranja, v prvi vrsti pa verskega in narodnega, da bo preko naše domovine, ki io moramo iju* biti. sijal kult človekoljubja!« — Tako je govoril v Rimu mož svetovnega slovesa in avtoritete, Luigi Luzzatti, vseučiliški profe-for državnega prava, član pariške akademij* metalnih iu političnih znanosti In ta mož, ki je govoril te plemenite besede neposredno svojim tovarišem-znanstvenikom, je hotel brezdvomno izreči svarilne besede i* posebej italijanski javnosti in italijanskim državnikom, katerim je zaklical porazna sodbo, da tisti, ki hoče zatirati šibkejšega v imenu domovine, le onečaiča domovino!
SokoSstvo.
TOMBOLA SOKOLA I
se vrši v prid Taboru 18. maja. Kdor n* more pomagati z denarjem, naj pomore naši zgradbi z delom, naj razpeča vsaj 10 tom-bolskih listkov po 10 kron. Dobitki so tako lepi' in dragoceni, da po svoji vrednosti dražijo iu izvabljajo zanimanje. Pričakuje-mo, da bo poseglo po naših listkih mesto in predmestja, kamor je odšlo preteklo leto toliko dobitkov. Pričakujemo, da nas na-prednjaki in napredne organizacije moralno podpro. Pričakujemo, da nam pomagajo sokolsko misleči trgovci in obrtniki posebno do gmotnega uspeha kot so to storili lansko leto. — Sokolski dom mora stati, Tabor mora biti rešen! Tombola obseja 9 tombol kot glavnih dobitkov, 20 petorii in 40 četvoric. Glavni dobitki so naslednji:
1.	nevestina oprema — vrednost 20.000 dinarjev: 2 živi prešič 150 kg — vrednost 5000 dinarjev; 3. jedilni servis — vrednost 4000 dinarjev; 4. moško kolo — vrednost 3000 dinarjev; 5. kuhinjska oprema — vrednost 1500 dinarjev; 6. sladkor 50 kg — vrednost 1000 dinarjev; 7. otroški voziček
—	vrednost 1000 dinarjev; 8. mast — vrednost 1000 dinarjev; 9. moka 100 kg — vrednost 600 dinarjev. — Osrednje vodstvo listkov in dobitkov ima br. Albin Turk, Prešernova ulica št. 48. Tu se dobijo listki za razpečavanje, tu se oddajajo darovani do* bitki. — Odbor Sokola I.
Dopisi.
Slovenjgradec. V torek, dne 29. aprila tega leta dopoldne se je vršil pri okr. glavarstvu v Slovenjgradcu občni zbor »Proti* tuberkulozne lige« za slovenjgraški politični okraj. Okrajni glavar dr. Marko Ipavic je otvoril občni zbor z nagovorom in preglednim poročilom o društvenem delovanju, Podrobno poročilo o denarnem stanju in o posameznik slučajih izdane podpore sta poročala društven blagajnik Stefan Blažii in dmštven tajnik Friderik Pleteršek. Blagajniško poročilo Izkazuje dohodkov 7507.10 Din, izdatkov 980.60 Din. Podpore so prejeli:	Vinko Štruc v Slovenjgradcu
182.63 Din, Josip Šmon v St. Janžu pri Dravogradu 250 Din, Roman Voh iz Ribnice na Pohorju 200 Din. Podpore so bile izdane v naravi ali v denarju. Razposlana bo okrožnica vsem občinskim predstojništvom z vabilom, da se zanimajo v svolem okolišu za človekoljubne cilje društva, ki s svojim delom olajša tudi občinam bremena za revne jetične bolnike po nasvetu zdravniških izvedencev. V nov odbor so bili soglasno izvoljeni:	Predsednik:	dr. Marko
Ipavic, okrajni glavar v Sovenjgradcu; podpredsednik: primarij dr. Vinko Železnikar v Slovenjgradcu; tajnik: okrajni tajnik Friderik Pleteršek v Slovenjgradcu; blagajnik: Štefan Blažič, okrajnik tajnik v pok. v Slovenjgradcu; odborniki: Alojz Cižek, mestni župnik v Slovenjgradcu; Matija Marlnžek, župan in notar v Šoštanju; Franjo Pahernik inženir v Vuhredu; Franc Pototschwigg, tovarnar v Sovenjgradcu; Karol Rebul, le* kamar v Sovenjgradcu; namestniki: Franc Marčič, župan v Slovenjgradcu; Ivan Predan, župan v Marenbergu; Ignac Kaffou, nadučitelj v Št Janžu pri Dravogradu; Ivan Guzej, župan v Št Janžu pri Dravogradu; Ivan Areh. župan v Staremtrgu; pregledniki računov: Lovro Vavpot ravnatelj okr. hranilnice v Slovenjgradcu in Franc Vrečko, šolski ravnatelj v p. v Slovenjgradcu. V društveno razsodišče so bili izvoljeni gg. župani iz Slovenjgradca, Marenberga in Šoštanja. — Društvu želimo krepkega razvoja in obilo uspehal
govoril, ob-
i	, * in tla „	' ““J vv-avc, u.
^Hanco trgovec>« ie
® f08 Pasu in jo privil k sebi,
D^aria 'dosti	me imeite’ pa b°
.lkar se ne bojte in ne
' -Hano ’ Sa^ n‘ma*e več moža.«
^ tiiizn mu te iztrgala in skočila
n' c<; S je tolklo kot da ni eno
,?'vSa se - fSet’ dušilo jo je v grlu
?*eie 0n l »esla, znojne kaplje so ji
& je fa , vkliub prijetnemu hla-
sn na verandi, in skoro
tj, buljile njene velike, temne
ruzii’ 1[[ meni Pomagaj! tti ^tne to, i ain?« so šepetale nje-t^iljenu pokan® od čudne vročine.
AviSr ° osp°d!«
S skonfwr,?n]islite’* ie dcial Za'
hVii ° hladnim Klasom. »Nimam ^ iudi! razp°la*>* mudi se mi v . Wdje me ^ čakajo. Le brž!«
s Polnn^df.h0^”^3 v sobo in se je l ž ’,debel° Ustnico v desnici.
*& °b lesen? *?a?rtimi	na di-
iu bledla’ steni* sloboko je *
Sfe'” »rosfte le„p“a(	ra M.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 8. uri zvečer.
Torek 6. maja. Zaprto.
Sreda 7. maja. Ana Karenina. Red B.
Četrtek 8. maja. Cezar in Kleopatra. Red D.
Petek 9. maja. Zaprto. (Generalna vaja.)
Sobota 10. maja. Izgubljene duše. (Pre-mijera.) Izven.
Nedelja 11. maja. Izgubljene duše. Izv.
Pondcljek 12. maja. Dom. Red C.
Opera:
Začetek ob pol 8. url zvečer.
Torek 6. maja. Poljub. Red C.
Sreda 7. maja. Carjeva nevesta. Red F.
Četrtek 8. maja. Faust, gostuje gospod Roman Lubinecki. Red'E.
Petek 9. maja. Zaprto.
Sobota 10. maja. Madame Butterfly, gostuje gospod Roman Lubinecki. Red B.
Nedelja 11. maja. Gorenjski slavček, ljudska predstava. Izven.
Pondeljek 12. maja. Carjeva nevesta. Red D.
Abonente Narodnega gledališča v Ljubljani opozarjamo na spremembo abonmajev pri opernih predstavah. Pri včerajšnji objavi vrstni red predstav abonmajev ni bil pravilno označen in prosimo p. n. abonente, da vzamejo na znanje danes objavljeno razporeditev.
»Poljub«. Danes v torek vprizori se v opernem gledališču zadnjikrat v tej sezoni Smetanova opera »Poljub« In to v isti zasedbi kakor pri vseh dosedanjih predstavah. Prijatelje Smetanove glasbe opozarjar mo na to, ker gre potem za nekaj časa ta opera iz repertoarja.
Gostovanje tenorista gospoda Romana
I.ublneckega v naši operi. V četrtek in v soboto gostuje na našem odru tenorist g. Roman Lubinecki ln sicer poje vloge Fau-
sta v istoimenski operi in vlogo Pinkertona v operi »Madame Butterfly«. Gospod Lubinecki je zelo rutiniran pevec in ima naštudiranih preko 40 oper.
Hudožestveniki v Ljubljani. Po ravnokar dospeli vesti se vrši gostovanje Hudo-žestvenikov za en dan kasneje tako. da bodo predstave v sredo, dne 14., četrtek 15. in petek 16. maja. Skupina Hudožestvenikov šteje 24 oseb. Na čelu stoji prvakinja grupe znamenita umetnica Germanova, predstavnik grupe pa je gospod Šarov. Ostali člani so sledeči: g. Masalitinov, ga. Krasnopol-skaja, g. Pavlov, ga. Grečeva, g. Komisa-rov, g. Sierov, ga. Ktižanovskaja, g. Arhangelsk), ga. Škrjadina, g. Vyrubov. Dalje g. Vasilijev, ga. Sekuvičeva, g. Andrejev, ga. Holostova, g na. Bahareva fn Vlaseva, g. Zericld, g. Bogdanov, gna. Levickaja, gna. Dnjeprova, gna. Tokarskaja In g. Cicijanov. Predprodaja vstopnic za ta gostovanja se že vrši pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Pri zunanjih naročilih naj se pridene tudi denar za vstopnice.
Koncert ženskega zbora državnega ženskega učiteljišča v Mariboru. V soboto 3. t. m. se je vršil zvečer ob 20. uri v koncertni GOtzovl dvorani v Mariboru koncert ženskega zbora državnega ženskega učiteljišča pod vodstvom agilne g. profesorice Ervine Ropasove. SpoTed je otvoril dvoglasen ženski zbor preko 70 pevk z Dvo-fakovo »Vezilo«. Že ta prvi nastop je splošno presenetil, ker ni nihče pričakoval tako izbornega ln vsestransko dobrega Izvajanja. Zbor je v naslednjih točkah: Bendel »Gozd miruje«, Dvorak »Prstan srečnih dni«, Ropaš »Tam na vrtni gredU, Adamič »Ne maram za te«. Dev »Kaži pravo«, Adamič »Sem si vzela« stalno rastel in dpsegel pri Pavči-cevlh »Žabah« aplavz, da jih je moral ponoviti. Konstatirati moramo, da razpolaga zbor z res dobrim materijalom in da se je pevovodklnjl posrečilo Izvežbati ga tako, da ji moremo samo častltatl. Spričo lepega ce-. lotnega vtisa ln uspeha lahko mirne duše prezremo nekatere hibe, ki pa so pri takem mladem framskem zboru neizogibne. Na kla-
virju in harmoniju sta spremljali prav dobro gdč. Zacherl in Finžgar. Po odmoru je nastopila z Liszt-Verdijevo parafrazo iz opere »Rigoletto« na klavirju solistka gdč. Finžgarjeva. Gdč. Finžgarjeva je temperamentna umetnica, obvlada dobro svoj instrument, je pa bila včasih, posebno od začetka malo nesigurna. Gdč. Zora Ropa sova, operna pevka iz Ljubljane je zapela Mayer-beerjevo arijo iz opere »Prerok« in Pavči-čevo »Žanjico« ter morala nazadnje še dodati en komad. Razpolaga z močnim, prijetnim In dobro šolanim altom in je zato žela obilo priznanja. Nato je nastopil zopet ženski zbor ter zapel Dvofakovo »Na begu«, Devovo »Zar je morala doč«, Ropasove »Ptičice, vprašam vas«, Devovo »Zajček teče« in Ropasove »Kdo je ta?« Ugajala je posebno »Zar jc morala doč«. Zbor je žel obilo priznanja. Krono večera je dobila Griegova balada »Pred samostanskimi vrav ti«, četveroglasen ženski zbor. sopran in alt-solo in orkester. Sopran-solo je pela gdč. Radova, alt-solo gdč. Ropasova, orkester pa so tvorili ^azni najboljši mariborski glasbeniki. Dirigirala ie gdč. E. Ropasova, Izvajanje je presenetilo vse pi Ičakovanje. Vse solistke z dirigentko vred so prejele krasne šopke cvetja. Dvorana je bila razprodana in znači tudi to za mariborske razmere velik v.speh.	—r.
—	Na petkovem koncertu Glasbene Matice v unionski dvorani igra orkester orkestralnega društva Glasbene Matice, pomnožen z nekaterimi člani opernega orkestra 3 sinfonične skladbe za godalni orkester. Kot prva je na sporedu Nlelsenova suita. Nielsen je po rodu Danec, ravnatelj konservatorija v Kopenhagnu. Iz njegove suite izvaja orkestralno društvo začetni ln sklepni stavek. Uvodni stavek je zelo kratek in je zgrajen iz ene misli, ki je baladno zabarvaiu. Ta misel uvaja tudi sklepni stavek, ki pa je zelo živahnega značaja ter komponiran v prosti sonatm obliki. Nato sledi suita slavnega Rusa Rebikova, ki kot skladatelj predstavlja Čustveno otožnost ruske duSe, valen« trpljenja, bridkosti in kri-
vic, katere sprejema brez ugovora ln jih potem v lastno tolažbo potoži drugim. Kdor pozna to čustvenost ruske duše, bo lahko razumel teh pet skladbic, ki jih je izdal Re-bikov pod Imenom »Večerna zarja«. Tretja točka je suita Francoza Vincenta d’Indy: Karadec. ki jo je napisal k istoimenski drami. Prvi stavek je peterodelen: Prvi del ima značaj koračnice, drugi je počasnejši in širši v zvoku ter konča z vprašujočim motivom roga. Tretji del je kratek intermezzo za pihalni kvartet (klarinet, fagot ln 2 ro-. gova), četrti del je kulminacija celega stavka, ki je izražena z mogočnim, a tragično zvenečim motivom. Peti del je sklepna točka prvega stavka. Drugi stavek je lirična pesem, tretji stavek pa je plesnega značaja in nas spominja na ljudsko veselico, katero pa pretrgajo naenkrat ostri sklepni akordi, Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni,
Naročajte in širite »Narodni Dnevnik"!
OBLEKE
NA3CENE3ŠE, NA3BOL3ŠE,
V	NAJVEUI IZBERI IMA
3. Maček, Ljubljana
►»%»»»%<
Dnevne vesti.
ZBIRAJTE PODATKE ZA ZGODOVINO NAŠEGA UJEDINJENJA
(od 1908 do 1918)!
Na beograjski univerzi se je osnoval poseben institut, ki zbira vse podatke o naših zadnjih vojnah in o dogodkih od proglasa aneksije do osvobojenja in ujedinje-nja. Ravnatelj tega instituta, vseučlliškJ profesor dr. Stanoje Stanojevič je izdal proglas, v katerem pravi: Borba našega naroda za osvobojenje in ujedmjenje, ki se je zaključila z ustvaritvijo kraljevine Srbov, Hrvatov hi Slovencev je najslavnejša doba naše zgodovine. Rod, ki je izvršil večja in slavnejša dela nego katerikoli rod v naši proštosti, je dolžan pustiti potomstvu podatke o tem, kako je prišlo do osvobojenja in ujedinjenja in kako se je naša država ustvarla. Ti podatki so še v naših hišah in v našem spontfnu, toda se neprestano Izgubljajo in propadajo. Smrt vsakega udeleženca velikih dogodkov odnaša vsak dan za vedno v grob tudi najdragocenejše spomine na velike in slavne dneve. Naša dolžnost je. da rešimo vse, kar moremo. Vsa, kar je v kakšni posredni ali neposredni zvezi z vojnami in dogodki od 1908—1918, je pomembno za zgodovino. Vsak, ki ima kake knjige, brošure, posamezne številke časopisov, oglase, objave, letake, beležke, pisma, dnevnike, slike, fotografije itd. iz te dobe naj jih pošlje imenovanemu institutu. Poleg tega naj pošlje vsak institutu vse, kar je videi slišati ta opazil v posameznih momentih v vojni ali v ozadju, v bitkah ali v inozemstvu, na morju in na suhem — vse »pomtae, razgovore, doživljaje, pripovedke, anekdote, šale, izraze veselja in žalosti, z eno besedo vse, kar je doživel ta preživel. Vse prejete beležke to spomini se bodo v institutu prepisali ter se vrnili lastniku v originalu ta v prepisu. Institut bo ves zbrani materija! uredi ta bo pozneje ©tvoril poseben muzej ter pričeli sistematično izdajati gradivo za našo zgodovino od 1908 do 1918. Vse potrebne informacije daje: Institut za izvore, Beograd, Ulica kralja Petra it 30.
— Pomladek Rdečega križa. Dne L in 2. maja se Je vršila v Beogradu konferenca Pomladka Rdečega križa, katerega so se udeležili delegati iz vseh oblasti. Na konferenci se je razpravljata predvsem o bivanju dece v počitnicah v naravi. Sklenilo se ie, da pojde deca. ki je organizirana v Pomladku Rdečega križa v počitnicah za mesec dni na deželo, kjer bo bivala v taboriščih. Šotore ta poljske postelje bo dal na razpolago Rdeči križ In deloma tudi vojaštva Dalje se je rta konferenci razpravljalo o vprašanjih higijenskega pouka na osnovnih ta nižjih gimnazijskih šolah, vprašanja državljanske vzgoje ta vprašanje splošnega negovanja telesa in dulia v najnežnejši življenjski dohi. Končno je bilo tudi sklenjeno, da se dne 6. septembra vrši kongres dece iz cele države.
— Nove ambulance za venerične bolezni. Ministrstvo narodnega zdravja je od-,redilo, da se tekom tega leta otvori večje število novih ambulauc za venerične bolezni v raznih krajih naše države.
— Določitev mej državnim gozdovom. Ministrstvo za kmetijstvo ta vode je stavilo na razpolago ministrstvu šum in rudnikov večje števita državnih ekonomov, ki bodo člani komisije za razmejitev državnih gozdov.
— Izseljevanje Iz naše države. V teku meseca marca se je izselilo iz naše države 1704 oseb, od katerih je bilo 1212 moških in 582 žensk. Največ se je izselilo ljudi iz Vojvodine ta sicer v Ameriko ta predvsem v Brazilijo.
— Poštna konvencija. Splošna med,-narodna poštna konvencija, ki Je bila skle-
* njena koncem leta 1920 v Madridu, med dTŽavo in med poštnim savezom ostalih držav je bfia te dni ratificirana ta stopi s tem v veljavo,
— Sprejem v vojno akademijo. Na podlagi odloka ministrstva vojne ta mornarice bo sprejetih 350 pripravnikov v nižjo In okrog 50 častnikov v višjo šolo vojne akademije v Beogradu.
— Posetnikom severnega Primorja. Kdor namerava posetiti naše severno Primorje naj se obrne prej na »klub Kraljeviča«v Zagrebu (Pnoduljeni Pejačevičev trg br. 25 a), kjer dobi brezplačno vse potrebne informacije.
— Nov pomočnik zunanjega ministrstva. Iz Beograda poročajo, da bo dosedanji pomočnik zunanjega ministra Panta Gavrl-lovič imenovan za poslanika v Bruslju. Na njegovo mesto bo imenovan dosedanji sekcijskl šef zunanjega ministrstva Bogoljub J e f tič.
Amerlkaucl v Jugoslaviji. Cunard linija v New Yorku je organizirala izlet Ju-goatovansv iz Amerike v Jugoslavijo. Izletniki odpotujejo iz New Yorka 7. maja s parnikom »Aquttanijo«.
.i «T	ameriškega	tiska	v	Jugo-
slav®. Veliki ameriški dcevnik »New York Times« je odposlal v Jugoslavijo svojega londonskega korespondenta Mr. Clalr Priča, da obišče vsa večja mesta in prouči razmere v državi Sedaj se Clair Ptica nahaja v Sarajevu.
~~ Elektrifikacija požeške kotline. Mesto Požega namerava zgraditi novo kalorično električno centralo z najmanj 2000 konjskimi silami In z daljnovodom, ki bi prepregel vso požeško kotlino. Zgraditev nove električne centrale bi stala okrog 10 milijonov dinarjev. Denar za osnovanje nove zgradbe bi se dobil z ustanovitvijo delniške družbe, ki bi imela 30 milijonov glavnice. Požeška občina bi bila pri novi delni-
, ški družbi delničarka z dvema tretjinama de nic, dočtai bi se ena tretjina delnic prodala privatnim interesentom,
. .7* Tajništvo Jugoslovanskega akad. «™tva »Triglav« v Zagreba Javlja svojim elanom, da traja vpis na univerzi do 11. maja 1924, brez prošnje. Predavanja se prično že poprej e (gosp. šum. fakulteta). Pozivajo se vsi člani, da se sigurno vpišejo v podporno društvo ta to do 14. t m.
— Kongres žen v Sarajeva. Kongres jtasodnoga ženskega saveza se vrši v Saratovu v dneh od J, do 3. junija. Priprave za Kongres so končane in bodo prvi dan na SSSr? JL razPravl Poročila posameznih "trT5, dTugl dan spremembe saveznlh pra-
SL«	'R	dan se vrše vo-
litve novega odbora.
* PIi,!?azpls. 8luiba Zdravilišče Dobema
^Lnuf. ,«ra*^Suje thest° pogodbenega bla-*ajrtika 211 čus sezone od 15 maju tk> 3(L septembra Prošnje le SUffttnS
Ljubljana, dne 5. maja 1924.
— Imenovanje gerentov. Za občinske gerente so imenovani: V Gornji Bistrici Štefan Krampač, v Bukovnici Franc Puhar in v Velikih Dolencih Janez Buček.
— Gojkova vrtnarska šola. Po Ljubljani in deželi pobira zlasti pri trgovcih, denarnih zavodih In premožnejših slojih zastopnik takozvane Gojkove vrtnarske šole v Kranju prispevke za to »šolo« oziroma društvo. K^r nepoučeno občinstvo zamenjava to dra-štvo s Sadjarskim in vrtnarskim društvom za Slovenijo v Ljubljani, smo prisiljeni podati sledeče pojasnilo: »Vrtnarska šola« je samo po taieiru šola. V resnici je ta šola nekako društvo, ki pa tudi tega imena ne upravičuje, ker ne izkazuje nobenega pravega društvenega delovanja. Kriva so temu plavila, ki so sicer potrjena, (oda prikrojena le za osebo načelnika, ki predstavlja v svoji osebi vso to »šolo«. O delovanju društva nam je znano najbolj to, da bedi načelnik od hiše do hiše in nabira članarino in podpore »za pospeševanje vrtnarstva«. Pravega društvenega delovanja pa manjka, dasi so sredstva, ki jih zbere načelnik vsako leto prav znatna. V interesu javnosti še boli pa v interesu vrtnarstva bi bilo, da se zatre tako zlorabljanje krogov, k! so vrtnarstvu naklonjeni. Mnogoletno početje Gojkove namišljene vrtnarske šole pa utegne imeti tudi posledico, da bo otežkočena, če ne celo onemogočena vsaka resna akcija za ustanovitev prepotrebne vrtnarske šole, pa najsi da taicijativo država, poklicni vrtnarji ali pa naše društvo. — Odbor ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo.
Ljubljana.
OBČNI ZBOR »SLAVCA«.
Slavnostni občni zbor o priliki »Stavčeve« 40 letnice se je vršil v nedeljo ob 10. uri dopoldne v zgornji dvorani Narodnega doma.
Zborovanje jc otvorfl ta vodil zaslužni predsednik Ivan Dražil, ki je v svojem uvodnem govoru predvsem pozdravil odlične goste, velikega župana dr. Sporna, generala Stojanoviča, generalnega konzula dr. Otokarja Bencša. zastopstvo mestne občine ljubljanske, zastopnike ljubljanskih pevskih društev, predseduika Glasbene Matice dr. Vladimirja Ravniharja, ravnatelja Mateja Hubada, Zorko P r e -lovca ir zastopnike hrvatskega saveza pevskih društev, predvsem predsednika društva »Slchoda«.
Pismeno so pozdravil slavnostni občni zbor ta čestitali k jubileju »Peveclca Obec« in »Hlahol« iz Prage, pevsko društvo »Lisinski« iz Zagreba, Glasbena Matica Mari-lx>r. Jugoslovanski Sokolski savez v Ljubljani, Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru, Jugoslovanska gasilska zveza, Češka Obec v Ljubljani, F. S. Vilhar iz Zagreba, Viktor Purina iz Maribora, Janko Žirovnik iz Borovnice. Fran Ste;e iz Kamnika, Slovenska 'Matica in drugi.
Pred prehodom na dnevni red, jc občni zbor pozdravil ravnatelj J u g v imenu Zveze kulturnih društev in dr. Fran Windi-scher kot predsednik trgovskega društva »Merkur«. Oba govornika sta poudarjala velike zasluge »Stavca« ta mu čestitata k njegovemu jubileju.
Nato je predsednik Ivan Dražil v zanimivem to lepem referatu očrtal društveno zgodovino od leta 1884 dalje. Govori! je o internem društvenem delovanju in popisal vse važnejše prireditve ta izlete »Slavca« tekom 40 let. »Stavec« je imel ves čas svojega obstoja nad 300 večjih in manjših nastopov. Koncem svojega govora se je predsednik Ivan Dražil spomni! imenoma vseh podpornikov in ustanoviteljev društva.
Po govoru Ivana Dražila so se razdelila častna odlikovanja v obliki zlatih ta srebrnih znakov in sicer tem-le društvenim članom: Ivanu Dražilu. Mateju Oblaku, Dragotinu Pucu, Rudolfu Mikuitniču, Ivanu Veharju, Avgustu Lebarju. Ivanu, Maksu in Viktorju Bogataju, Ludoviku Baragi, Ludoviku Fraflnl, Ivanu Zamljenu, ivanu Hladniku, Milanu Skremu. Josipu Hubadu ta Borisu Rošu.
Po razdelitvi častnih odlikovanj je v lepih besedah čestital »Slavcu« v imenu Zveze slovenskih pevskih zborov dr. Švigelj ta želel društvu, da še naprej tako uspešno kot doslej širi slovensko pesem po domovini in slovanskem svetu. Za dr. Švigljem jc pozdravil občni zbor v navdušenih besedah predsednik zagrebške »S;obode« Wagner in za njim«v imenu Šentjakobskega gledališkega odra Pintar*
Občni zbor je bil zaključen ob 12, uri, na kar se je otvoriia razstava društvenega arhiva, ki je Izredno zanimiva.
— Elektrifikacija Ljubljane. Včeraj zvečer ob 6. uri je predaval v dvorani mestnega magistrata g. generalni inšpektor voda inž. Ivan Sbrizaj o temi: Hidroelektrični projekti na Savi in njih pomen za Ljubljano. Predavatelj je v dveurnem predavanju razložil s kritičnimi pripombami o kapaciteti ta rentabilltetl vse obstoječe savske projekte od Medvod do Zidanega mosta. Posebno obširno ta temeljito pa je bil podan projekt Medvode—Tacen, katerega zastopa predavatelj. Prospekt zamišlja od Medvod do Tacna 5 km dolg dovodni ta 1 km dolg odvodni kanal. V Verju bi bilo 200 metrov rova. Hldroelektrična centrala bi stala na primernem prostoru v Tacnu. Povprečna kapaciteta predlagane vodne naprave bi znašala 11.700 ks. Akumulacijo se bi našlo v kanalu samem, s Soro to eventualno z ;auM??oim ua sedlu Šmarne gore. Glede ren-tabilitete je predavatelj ugotovil, da bi predlagana centrala v Tacnu stala 15 milijonov dinarjev več kot pa centrala v Medvodah kar ni veliko, če se pomisli, da Ima proj ek t M e d vode samo povprečne kapacitete 5500 ks. Svoja izvajanja je predavatelj pojasnjeval s preglednimi tabelami, risbami to računi. Številni poslušalci so se zahvalita predavatelju z glasnim odobravanjem za zanimiva izvajanja.
— JurJevanje na Ljubljanskem gradu se včeraj zaradi celodnevnega deževja ni moglo vršiti, zato priredita Šentjakobsko-trnovski Clril-Metodovl podružnici jurjeva-nje v polnem načrtu v nedeljo 11. maja istotam.
— Društvo najemnikov za Slovenijo
opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo dne 7. maja t L ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta 12, pritlično desno.
— Tombola nižjih pošinlh uslužbencev
je vsled slabega vremena preložena na nedeljo 11. maja, ki se vrši ob vsakem vremenu. — Odbor.
Umrli so v Ljubljani. Dne»'2. maja: Rudolf Ravnik, sin tovarniškega delavca, 20 let. — Dne 3. maja: Ivan Golob, kočarjev sin, 34 let — Ivana Rathey, žena gostilničarja in posestnika, 50 let. — Terezija Poljanec, poljska dninarica, 56 let. — Alojzija Gruškovnjak, zasebnica, 48 let. — Dne 4. maja: S. Roza Evtropija Horvat, usmiljenka. 23 let. — Terezina Verbajs, žena umirovljenega tlskarniškega ravnatelja, 67 let. — Boris Roškar, sta železn. uslužbenca, 1 mesec.
— Policijske prijave. V zadnjih 24 urah so prispele na policijo sedeče ovadbe: 4 tatvine. 1 goljufija, 8 prestopkov csstnopoli-cijskega reda, 5 prekršajev predpisa o pasjem kontumacu, 1 prestopek obrtnega reda, 1 telesna poškodba, l pobeg od doma.
— Vlom v barako, V noči od 3. na 4. t. m. je bilo po neznanih vlomilcih vlomljeno v barako Frančiške Žive na Gosposvetski cesti in pokradeno več klobas in drugih jestvin za čez 800 Din.
— Tatvina kolesa. Delavcu Francu Skubic od Stavbene družbe je bilo dne 3. t m. okrog 18. ure ukradeno izpred stanovanja koio znamke »Waffenrad« vredno 1000 Din.
— Odkrit tat Pred nekaj dnevi smo poročali, da je bilo ukradeno nekemu Puciher-ju v Ftorijanski ulici pri »Kajfežu« kolo. Policija je odkrila tatu v osebi kleparskega pomočnika Franca Papeža, kateremu je bito kolo zaplenjeno ta izročeno lastniku. Papeža pa so zaprli.
— Neprevidno kolesarjenje. Franc Gaberšek se je peljal dne 3. t. m. okoli 18. ure z motornim kolesom te Wolfove ulice čez Zvezdo v Vegovo ulico. Nasproti se mu je pripeljal na navadnem kolesu Ivan Kocjančič, ki je proti predpisom cestnopolicijskega reda vozil ria desni strani ceste. Oba kolesarja sta trčila na vogalu Vegove ulice skupaj, pri čemur se je poškodovalo Kocjančiču kolo. Druge nesreče ni bilo.
— Pokvarjena mladina. Včeraj ie bila zasačena 15 letna učenka S. F. v frančiškanski cerkvi v trenutku, ko je praznila iz puščice denar. Na policiji je deklica priznata, da si je hotela kupiti bonbonov.
— Požar v Dravljah. V noči od 3. na 4. t. m. okoli 23. ure je nastal ogenj v hiši Antona Kušar v Dravljah, št. 28. V teku pol ure je bila hiša upepeljena. Marija Ravnik, sosedova hči, ki je a- tistem času slučajno nesla izliti škaf vode ven. ker je pozno zvečer ribala stanovanje, je zapazila, kako se kadi iz slamnate strehe pri sosedu. Takoj nato je opazila tudi plamen. Začela je klicati ljudi, ki so prebudili v hiši nahajajočega se zidarja Pavla Mavriča in čevljarskega pomočnika Franca Kušarja. Z veliko težavo so nato ljudje rešili iz plemena pohištvo. Na lice mesta so kmalu prihiteli ognjegasci iz Zgornje .Šiške, Dravelj. Št. Vida ta iz Gline. Posestnik Kušar je kupil to hišo šele lansko leto za 30.000 Din. Škoda se natančno krije z zavarovalnino.
Maribor.
— Akademija udruženja mariborskega učiteljskega naraščaja. V sredo dne 30. aprila se je vršila v slavnostni dvorani moškega učiteljišča akademija udruženja mariborskega učiteljskega naraščaja ki jc vsestransko dobro uspela. Obisk je bil prav dober, vse zasedeno kljub temu, da je bila akademija zamišljena bolj kot intimno interna prireditev. Programue točke so izvajali sami učiteljiščnfki in učiteljiščnice ter pokazali, da imamo v našem naraščaju vzgojiteljev naroda moči, katerim lahko mirne duše prepuščamo bodoče izoblikovanje novih generacij. Akademijo je otvoril orke-steT na lok, ki je pod taktirko prof. Berana izvajal težko Mozartovo suito. Izvajanje je bilo vseskozi dobro, čeprav sc jc tuintam opažala še nesigumost ta tudi nekatere finese niso prišle popolnoma do izraza. Recitacija »Cicibana« kandidatinje Kriste Jančarjeve je bila vzorna, morda najboljša poleg Koprivove. Kandidat J. Tomažič je v Vilharjevi »Oj ti duša« pokazal, da Ima izboren in tudi dobro šolan, čeprav ne ravno močan tenor. Ravno tako dobro se je obnesel v dvospevu s tovarišem Sekirnikom pri izvajanju Volaričeve »Divje rožice«. Naj-dovršenejša točka programa je bil brez dvoma godalni kvartet Krogov: a) Altagro molto anlmato in b) Andante, katerega so izvajali O. Bajde, Gregorinčič. Horvat in
V Bajde. Dasiravno je skladba težka in zahteva prvovrstnih moči, so jo izvajalci absoivirali tako, da jim moramo vsaj spričo nekaterih mest priznati virtuoznost. Za ta kvartet bf bila res škoda, da bi se po zaključku študij razbil. Zadnja točka pred odmorom š je bil nastop telovadne vrste na bradlji. Izpadel je v splošnem dobro. Po odmoru je orkester na lok pod taktirko prof. Berana odigral še Svendsenovo »Švedsko melodiki« in Prochaskovo »Serenado«^ Izvajanje je imeio vse vrline in ne-dostatke kakor prvo. Kopriva je recitiral svojo lastno pesnitev »Kresi«, Priznati mu moramo, da se dobro Tazvija ta da obeta postati še prav tako <dober pesnik kakor recitator. Gosp. Sekirnik je zapel solo dve ruski narodni: »Bijeloj akacije]« in »Taj kam«. Njegov glasovni materija! Je močnejši in obsežnejši, nego Tomažičev. Gdč. Du-brovič je recitirala »Galcste«, samo malo nesigurno. sIcct pa simpatično; ker je prejela Izreden aplavz, je morala dodati še Preradovičevo balado »Zmija«, Kandidata Kflketc in Kos sta nastopila z duetom na citre »Mit Slng und Sang« in »Die Dšimmer-stunde«. Pokazala sta, da obvladata precej brovič je recitirala »Galeotc«, samo malo razveselil še pevski zbor učiteljiščnikov, ki je pod taktirko dveh lastnih tovarišev zapel Lishvakega »Pušku na klin« jn Nedve-dovo »Na straži«. Izvajanje je bilo dobro, tuirrtam še malo premalo oblikovano in ne-prelito. sicer pa ubrano. S tem nastopom je naš učiteljski naraščaj zelo dostojno pre-zentiral uspehe svojega izvenšolskega umetniškega delovanja ta zasluži za to popolno priznanje.	_r>
— Umrl je v nedeljo v tukajšnji bolnici Anton Robič, veleposestnik v Pekrah staT 80 let.
— Mariborska razstava kluba mladih
se je v nedeljo zaključila z neuspehom. Celoten obisk je bil kljub vsemu propagandnemu delu in kljub predavanju o umetnosti zelo pičel. Prodani sta bili le dve sliki.
— Zasačeni tihotapci. Te dni se Je posrečilo tukajšnji policiji Izslediti večjo tihotapsko družbo. Člani te družbe, ld so bili z e izročeni sodišču, so spravljali vžigalice, tobak, cigaretni papir In saharin preko meje v našo državo.
— Nogomet. Včerajšnja prvenstvena nogometna tekma med mariborskima športnima kluboma »Mariborom« In »Rapidom« se je po obojestranskem živahnem boju končala zopet neodločeno v razmerju 2:2.
V predigri Tezervnih moštev obeh Imenovanih športnih klubov so bili rapidovci poraženi v zAztucajju 8:9
m@s t©.
— Zborovanje novomeškega učiteljskega društva se bo vršilo v soboto 10. t. m. v šoli na Mirni. Po zborovanju bo ogled tovarne in premogovnika.
— Telovadim akademijo priredi državna gimnazija v nedeljo 11. t. m. ob 15. uri na Loki. če bi bilo slabo vreme, se bo aka-demija_vršila 18. t. m.
— Poskusen samomor. V nedeljo ob 11. uri dopoldneve skočil z železnega mostu v Krko ključavničarski pomočnik Janez Božič. Pri vratolomnem skoku nad 10 metrov globoko, se mu ni prav nič zgodilo, plaval je mirno po mrzli Krki in se pustil od mladega Laknerja s čolnom izvleči Iz vode. Kesneje je poskušal svojo namero še enkrat. pa so mu jo drugi preprečili Vzrok so rodbinske razmere.
— Nezgoda. Predsednik cestnega odbora in bivši dolgoletni župan največje slovenske občine Šmihel-Stopiče g. Josip Zurc, po dom. Štembur, je nameraval v ponde-ljek ix) službenem opravku nadzorovati ceste. Takoj pri hiši pa se mu je po nesrečnem slučaju zvrnil voz In g. Zurc si je pri padcu zlomil šesto rebro na desni strani.
Šah.
(Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »Lj. šah. kluba«.
Napovedani' šahovski turnir za prvenstvo Ljubljane je pričel včeraj, kakor 1* bilo napovedano. Ker sta vendar dr. MUM Vidmar ta Stanko Fink od turnirja od stopila, sta se na nju mesto pripustila v nedeljo prijavljena gg. Pavel Bezrukov in Stanko Sila. Poleg turnirja v 1. kolu je sledeči•
M. Kragelj mora predati C. VidmMju. dr. Fr. Veber Mrzlikarju, Mil. Rodč Bog Stupanu, a Jerošov Jos. Vidmarju. Far* tija dr. Čadež—inž. Zupanc remis. Partija St. Sila—St. Zadnek. Lj. Furlani—Fr. Vladu mirovič se prekineta in preložita.
Partije Vekosl. Iskra—P. Bezrukov, rr. Plevelj—Vek. Valentinčič do Tl. ure bile odločene ta priobčimo rezultat jutri-
Stanje po 1. kolu:
Rud. Mrzlikar. Stupan, Ciril Vidmar. Jos. Vidmar po 1 točko; dr. Čadež, !!»• Zupanc po pol točke; Sila, Furlani, Iskra, Plevelj, Valentinčič, Bezrukov, Vladmuro* vič, Zadnek po (1) točko; Jerošov, Krageti Rode. dr. Veber 0 točk.
‘O&novitev Slovenskega rdečega križa.
Prehodni odbor slovenskega Rdečega križa je sklical včeraj zvečer ob 6. uri v Mestnem domu ustanovni občni zbor, katerega je otvoril imenom dosedanjega prehodnega odbora dr. Viljem Krejči. Uvodoma ie pozdravil navzoče in pojasnil, da obstoji' Društvo Rdečega križa v vsaki državi. Med vojno je obstojalo v Ljubljani društvo Rdečega križa, ki pa je dne 22. novembra 1923 na svojem zadnjem občnem zboru izročilo svoje posle -f likvidacijo novoizvoljenemu začasnemu odboru, ki naj bi prevzel vse dotedanje društveno premoženje. Med tem pa, ko je bilo društvo v likvidaciji, so nastale nove potrebe, katere naj bi reševalo Društvo Rdečega križa. Prihajala so poizvedovanja po pogrešanih vojakih, po ujetnikih itd. In tako je moral vzeti v roke ta prehodni odbor poleg svojega likvidatorskega dela tudi drage zadeve, ki bi jih sicer reševalo iuridično obstoječe društvo. Z ozirom na te okolnosti je nastala živa potreba ustanovitve novega društva in začasni odbor se ie obrnil v tem oziru na Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu.
Glavni odbor pa se je skliceval na svoja pravila, ki so enotna za celo kraljevino in na podlagi teh pravil je bil ljubljanski odbor likvidator od strani Glavnega odbora smatran kot definitivno in pravilno obstoječe društvo. Prehodni odbor v Ljubljani se s tem seveda ni mogel zadovoljiti, kajti omenjena enotna pravila ne morejo odgovarjati pokrajinskem razmeram in je treba pravila ob priliki ustanovitve novega društva nekoliko prenarediti.
Društvo naj bi imelo v vsakem večjem kraju pokrajinske odbore. Pokrajinski odbori v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu bi se imenovali oblastni odbori, toda z istim delokrogom, kakor vsi ostali pokrajinski odbori.
Kot druga instanca se bodo osnovali v Ljubljani, Celju in Mariboru okrožni odbori, ker postoie v navedenih mestih okrožne pekovske komande. Kot tretjo instanco ie smatrati oblastni odbor. Vsi ti odbori na so podrejeni glavnemu odbora v Beogradu.
Delokrog društva Rdečega križa ie zelo širokopotezen. Tako n. pr. ie ob času znanih poplav v Sloveniji beograjska vlada naslovila podporni znesek za no povodnji prizadete na odbor Rdečega križa v Ljubljani. Odbor je nato sporazumno s politično oblastjo razdelil znesek 125.000 Din med po-plavljence.
Iz tajniškega poročila je razvidno, da I odbor razdelil veliko podpor iz svoiega ias nega premoženja. Posebno se ie izkazal PV“ žrtvovalnega proti poplavlicncem. katerim so bile nakazane znatne vsote. Iz svojega rnaterijalncga skladišča je društvo prispevalo bolnicam in invalidom. Društvo so P®0?;, li z znatnimi prispevki razni dobrottaRj Vseh podpor je društvo v zadnjih 5 mesean izdalo nad 130.000 Din. Društveno ženje v hranilnih knjižicah, vrednostim} PA pirjlh, inventarju itd. znaša 85.181 Dm para. V blagajni je 7263 Din 25 para. , Nato pozdravi občni zbor v imenu ve* župarfa dr. Sporna dr. Bogatai in želi štvu najboljših uspehov. Dr. Kreiči t>rJrta g da se sprejmejo pravila Glavnega pridržkom prikrojitve istih našim raztnet"rw Občni zbor sprejme pravila.	ateM
Za tem se je na predlog dr. konstituiral sledeči odbor: Predsednik: “ Viljem Krejči, odborn.: ga. Ž e r ja vpv« gospa Baltičeva, gdčna. Al. Štebijeva, t-jT, Joža Bohinc in gg. Poljanec, Novak, rlč, prof. Jeran, Kočevar. Nadzorstvi Vesnerjeva, sanitetni šef g. dr. Katiffljfl,!!* Fran Pretnar. Delegati za gl. skuPsrtft. v Beogradu:	Gdčna	Štebijeva	in *•
Krejči.
S tem je bilo društvo slovenskega
Rd**
čega križa ustanovljeno.	,	jja
Temeljem pravil društva Rdečega kraljevine SHS. je to društvo osnovane S odredbi Ženevske konference od 23.
1864 in 6. julija 1906 1. ter ie član Lige 9 — štva Rdečega križa, osnovane dne 5.
1919. Izšlo je iz srbskega društva R£ križa, osnovanega 23. januarja 1876 bilo 29. julija 1921 proglašeno za Dr" Rdečega križa kraljevine SHS-.	ul
Društvo stoji pod pokroviteljstvom Vel. kralja in kraljice in je avtononta®«^ rodna, humanitarna ustanova. MinlsnS* j vojne in mornarice ima pravo nadzora ■L. delovanjem društva, v kolikor se to tiče “ žavnih interesov.	^
Naloga Rdečega križa ie v glavnem, pripravlja in strokovno vzgaja osobie ** “j, lovanie v vojni in miru, da podpira vojne *, rote. invalide, ter vojne bolnike; vodi »T proti raznim boleznim in alkoholizmu:	^
zaščiti porodnice, dojenčke itd. Da za izboljšanje narodnega zdravia. d® pomeč v narodnih nesrečah in splošnih trebah, kakor so potresi, povodnji, P°9 itd.
Šport.
SLOVAN (DUNAJ) : ILIRIJA 3 : 1 (1 : 1.)
Slovan: Hloušek — Pojar II.. Blizenec
— Popek, Baar, Barback — Sofska, Listo-pad, Hanel. Ptacek, Eckl.
* Ilirija: Miklavčič — Dolinar, Beltram
— Hus, Gabe, Lado — Zupančič I., Pam-mer, Milan Z., Oman, Vidmajer.
Sodnik Vodišek, Gledalcev 500.
Izredno slabo nedeljsko vreme je spravilo šport ljubeče Ljubljančane ob visok užitek. Sicer igra ni dosegla visokega nivoja prvega dne, vendar so gledalci prišli na svoj račun. Dež in slab teren so vplivali na igralce in na potek igre. Ni bilo več one borbenosti, tempa in agilnosti, ampak igralo se je mirno ta le tako dobro, kolikor je pač dopuščal moker teren. Vsled dežja se Je igralo samo 2 X 35 minut.
Kljub tem neprilikam so pa Dunajčani dokazali svoj razred. Njihove tehnične zmožnosti so prišle na tem terenu še bolj do veljave. Izboren je bil »Slovan« v polju, medtem ko je pred vrati igral brez vsake prodorne sile, ter skrajno rezervirano. Vsem v napadalni vrsti je pa prednjačil v tem pogledu Hanel. ki je sicer igral zelo premišljeno, toda zelo komodno. Izborna je krilska vrsta, ki stoji vedno v najtesnejši vezi z napadalno in obrambno. Obramba sigurna, vendar Pojar boljši. Hiousek je imel malo dela.
1 udi Ilirija ni bila zdaleka tako dobra, kot prvi dan. Njen nastop ni bil več tako kompakten in odločen. Najboljša je bila še krilska vrsta, v kateri edino Hus ni stal popolnoma na višini. V napadu je igral trljo precej netočno. Zelo dobri pa sta bili krili Vidmajer in Zupančič. V obrambi je bil tudi topot Beltram veliko boljši od Dolinarja, ki prihaja trenotno iz forme. Vratar je zadovoljil.
Dasi nedeljska igra ni dosegala one prvega dne. io bila vendar zanimiva. »Slovan« je vsled svoje tehnične popolnosti bolje obvladoval razmočen teren ter imel vsled tega tudi več od igre. To pa nikakor ni oviralo Ilirije, da ne bi dosegla ona prvi goal, ki ga je zabil Vidmajer po lepem solu že v 10 minuti igre. Slovan je nato cel čas igral na izravnava Moštvo je krasno kombiniralo in prodiralo v polju, v kazenskem prostoru domačinov so se pa njihove akcije razblinile v nič. V 34 minuti se slednjič ojunači Hanel, solira in izravna: takoj nato polčas. V drugem polčasu je Imel Slovan že več od igre, vendar tudi šedaj ni izrabil tega. V 8 minuti doseže Baar po kotu goal za goste. Vse nadaljnje, naravnost idealno zasnovane, toda leno izvedene napade razbije llirljanska obramba, nekaj pa tudi smola. V 30. minuti pa napravi Dolinar v kazenskem prostoru čisto nepotrebno roko. Neizogibno jednaj-sterko spremeni Listopad v 3 goal za goste. Kmalu nato konec.
Sodnik g, Vodišek se. je potrudil, ter sodil dosti dobro. Le parkrat ie nepravilno ustavil igro v offsidu.
PRVENSTVENE TEKME.
Slovan : Slavila 5 : I,
Laak m. t Slovan reg, 6 4%,
TEŽKOATLETIČN A PRIREDITE^
S. K. SLOVANA.
V nedeljo zvečer je priredil S. ^ mji van v dvorani Sokolskega doma v MO. -svojo prvo javno težkoatletično Prlr. , fp* Nastopili so trije pari v francoski stilo* koborbi in en par v amaterskem boksu. ^ V prvem paru Vospernik (težka * p contra Petrič (srednja teža) je zmai®^ Vospernik v prvi minuti druge runde. (0i borilca sta prikazala mnogo lepih mota® in v prvi rundi nikakor ni izgledalo. sicer telesno slabejši Petrič podlegel 'L$ bi je pokazal izredno gibčnost in ie vj^pj* nih momentih spretno prehajal v naP*®’,»V' znal se pa mu je nedostatek v tehniki ‘'-foF no ta nedostatek ter telesna premoč n*’ nika ga je potisnila na hrbet.	ptpt
Višek prireditve je nudil drugi penbacher (srednja teža) contra Tičat nja teža). Pogled na ta dva prožna %))#' se telesa je bil naravnost dlven. Pi°p m«
‘vicoa jv	iiaiaviiuai UIVCIU * j]
cher je vzoren v obrambi, kateri vSf,aL Tičarja ni bila kos. Temelj njegovi gia* je neupogljiv most. ki sicer ni še dov®”^ Stičen, vendar pa se je ob njem brezus*'''y||l vsaka sila. Oba borilca, ki sta	I
prehajala iz napada v napad, sta tata* fff vsakem položaju klasično lepota Oba beden ni zaslužil zmage nad drugim- n.afr ko se je tudi zgodilo. Po treh rundah *L sljonalne rokoborbe je proglasil juri " ^ neodločen, kar je vzela tudi publika 1 ševljenjem na znanje.	tf
V tretjem paru Kosclnsky (sredol ža) contra Florjančič (lahka teža) R-ujuR sal Koscinskv v drugi minuti drug® »jetf* Gibčni Florjančič je podlegel telesno J® 0bT Kosclnsketnu. Oba sta tehnično še'sla*’*' #>Vf tata pa mnogo, kar bo dobra šola 8 doprinesla.	^
V boksu je nastopil Vavpotič
ža) contra Banovec (peresna teža)-,‘Lpotl1 obeh mladih boksarjev, zlasti pa g- V.Ti sK°1 ča, je bil eleganten. G. Vavpotič le	'
ro ves čas v napadu, v katerem ie tajajceii vso svojo dovršenost. V pariraniu ie še nekoliko nepopolen, kar mu JJčigj “ premale odločnosti njegovega nasP}®rtx 1 škodovalo. G. Banovec se dobro br*^ zna pa napadati in ie vse ugodne ta1" | pustil vsled neodločnosti nclzrabllefl®' vJ tehnično je šibkejši. V tretji rundi I® ostrega udarca v glavo podlegel jfi*
... S. K- Slovanu čestitamo k ditvi. V svoji težkoatletlčnl sekciil ber materllal. s katerim se more se,ffl<jliB kaj doseči. — Da ni bila ob prvi d*J3 dvorana docela zasedena, ie kdv? aSč* ni javnosti dovolj Informiralo. V beta1" želimo še več uspeha.
Lastniki
Konzorcij »Narodnega Dnevni*** Glavni in odgovorni
uredili*5 Železnikar Aleksander« ^ Tlaka »Zvezna tlakama« * M**
Gospodarstvo.
Mal Szvoz v marcu.
V	primeri z mesecem februarjem je marcu naš izvoz zopet napredoval. ,e razveseljivo tem bolj, ker prav jttnogi naši pridelki in izdelki zelo težko Konkurirajo v inozemstvu. V mesecu marcu smo izvozili 38.282 ton blaga v vrednosti 100,242258 dinarjev več, ka-Kor v mesecu februarju 1924 in 83.011 on v vrednosti 93,620.504 dinarjev več, Kakor v marcu 1923.
Naš izvoz je dosegel v marcu 266.718 ton v vrednosti 746,315.340 dinarjev, animivo bo nekoliko primerjati giba-m Voza v marcu z onim v februarju. Na prvem mestu stoji v marcu — .r običajno — stavbni les, ki smo *?V02ili preko 77.520 ton v vrednosti L f7.229 dinarjev. V februarju je znani ^voz 67.580 ton v vred. 114.8 mi-Dov dinarjev.
Ze prošli mesec sem pri obravnavni našega izvoza v februarju in še nhi* pov^ar^a^ veliko važnost perut-s *?stva za našo državo. Izvoz jajec , J® Povzpel v marcu od četrtega na uso niesto našega vsekakor zelo ve-.J®1 kupnega izvoza. Jajec smo nam-n ,!ZVoziI' februarja 1.054 ton v vred-f.1" dan 35.9 miljinovov dinarjev, to-ip oi ° za milijonov; v marcu pa sam t0n za 68’448'620 dinarjev! Že 0g7° to dejstvo nam dokazuje vso v otnno važnost perutninarstva za nanj ^Podarstvo, zlasti še, če pomisli-Po’ h pen'1^nars^vo ne zahteva niti ^Pital623 ^e5a in truda’ niti znatnega
sur!!3- ^re^em mestu izvoza v marcu je na ?Vi baker, 900 ton za 52,210.614 di-°Sro ^ar znači za ta mesec prav so napredek; pa tudi ostale rude ^ffev napreciovaIe’ na 22milijona
napredek izkazujejo tudi kože iaJfte, ki so se povzpele z osmega
Ba februarju (22.1 mil. dinarjev) mesto v marcu 73 ton za fiiaijoj-T0 dinarjev. Slede (približno v divina
Ve 234	’ sve^e meso 28.2, suhe slji-
21.6 i- , razne rude 22.9, lesni izdelki l9.i’ ji 21.2, predivo (lan) 20.7, svinje
drva ,C5ni€nt 18, svinec v ploščah 13.7, %va) Pšenična moka 10.7, soda (amo-nica 94 kalcijev karbid 9.5, pše--4 milijone dinarjev.
5jam drugega izvozn. blaga ome-®i*arw\ 2dravilne rastline (v milijonih kovi / 7 3-*. krompir 2.4, fižol 1.9, bu-1>er0’Silin^n^i prag* in hrastovi 1.3, ^rtitnin 1'2, hnieij 5>1> drobnica 1.0,
-	'	sir kaškavalj 42, kože
Qariev zivme 8.2, opij 1.1 milijona di-
I
**■7CK°t;oVina * znašal samo 142.231 kg dinarjev in špirita za 1.5 mi-»asi““lariev. Ker je dovolila Češko-a uvoz našega vina in to brez [V ^^acUe, je upati, da se bo položaj *°E Vi!nSkl-trgovijni vsaj deloma iz-^*Vo n ^ 28 na^° vinorodno dr-j.**hiega pomena. Sicer pa poroča
V	tei stvari na drugem mestu, so si^^eri s februarjevim izvozom spremenili svoj vrstni red v 16	tnesni izdelki. Februarja
J°Ha	svežega	mesa 65.3 mili-
^arca?ar^v in ie bil na drugem mestu, ®8mo e Prišel na sedmo mesto s ®°veje bilijona dinarjev. Tudi izvoz 51 Rie«h /’ ^ i® bil februarja na tre-^sto 2 , '41.4), je nazadoval na šesto
8«hih
sta (35« ,Se ie umaknil s petega me-®J^U°nov) na osmo mesto (24.4 ^ farjev), kar je razlagati s ‘eHe jn bile že velike količine izvo-lemijiVa tržišča niso več tako spre-T •
CeJ {ll#n.svinj smo izvozili v marcu pre-r'4 sedmL akor v februarju, ko so bile '6y). Mo-!*1 jne»tu (25.5 milijona dinar-ia l9'i54onn W1° izvoženih «622 svinj P0W i dinarjev (trinajsto mesto). -*ktov 2- omenjenih izvoznih protin 1,- Ztlamu]e znaten porast v iz-n«rjev 7?za od 26.4 na 42.1 milijona di-No ftWnse & na ta način povzpela na ^arca 1f0 v izvozu. Konj smo izvozili ^•8, ccnii.«* milijonov več, prediva za dtv »»n svinca v ploščah za ^lijona h 6 in Pšenične moke za 2.6 , Kljuh tRartev več kakor v februarju. N on« tGmu', ^ Se vedno obstojajo !; i. pomo«?re^e' ki ovirajo naš izvoz, x”,e gotovine, carine, pro-I02a DreoJ; • v’ ,se je vendar slika iz-56 bori« “boljšala. Sicer pa ie upati, Se Drp!0 že Y najkrajšem času raz-bo Sev»LV 56 ve2ii meri zboljšale, ^ttto emtn *Za na^ izvoz in za našo o * ^na vCffiT ,po,Jlena- Izvoz na-tarif,	;n M nov"
L^nj;
milijona dinarjev. Izvoz
Zltat h** dvo^a sto-
ti^ setvp v nos°^tlldi pobila glede
{ Ugodna^m Vi iz 5koro vseh * ^vati T smeJTlQ opravičeno pri-
^n’odbaolS.naŠ K°SPOda^ ^'
C@iSc©sl©vašlEO.
Iz Beograda poročajo, da je generalni konzul češkoslovaške republike v Beogradu obvestil našega ministra za trgovino, da - je pristala češkoslovaška vlada na izvoz naših vin v Češkoslovaško. Za to koncesijo si ni pridržala češkoslov. vlada nobene kompenzacije, tudi ne one, ki bi prišla prvotno v poštev, namreč uvoz češkega piva v našo državo. V posebnih pogajanjih se bo še določil kontingent našega vina, ki ga bomo mogli uvoziti v Češkoslovaško. To kontingentiranje je potrebno radi pogodb, ki jih ima Češkoslovaška z drugimi državami Določeni kvantum našega vina bi plačeval potem minimalno carino.
S tem se odpre našemu vinu nov, važen trg. Toda niso pa s tem odpravljene vse težkoče našega vinskega izvoza. V Češkoslovaški bo moralo prenesti naše vino hudo konkurenco z italijanskimi in francoskimi vini. Ta boj pa bo zelo hud, ker so italijanski in francoski izvozniki vina zelo dobro organizirani in izvažajo določene tipe vina, ki potem na trgu lahko najdejo kupca. Pri nas pa tega ni. Naši vinski producenti in trgovci še nimajo jake organizacije, ki bi ustvarila stalne tipe vina. Zato bo na vsak način potrebno, da se izvede vsaj približno tipiranje naših vin po vinorodnih okrajih, da se vsaj deloma olajša plasman. Brez take organizacije pa naši izvozniki vina tudi pri možnosti izvoza ne bodo mogli doseči znatnih uspehov.
Ne dvomimo, da bodo vinski producenti in veletrgovci uvideli nujnost take organizacije in da jo bodo tudi brez odlašanja izvedli. Sedaj se nudi prilika, da se vsaj deloma zmanjša vinska kriza, o kateri se je že toliko govorilo in pisalo. Zato — na delo!
Olagovne cene v naši državi.
Upravičene so pritožbe, da nimamo v naši državi zanesljive uradne statistike. Statistika igra važno vlogo v vseh panogah življenja; zlasti velja to za gospodarstvo. Brez zanesljive statistike, najboljša gospodarska politika ne more biti dobra, ker ji manjka osnov.
—	Pred kratkem so poročali iz Beograda, da se bo uvedla tamkaj državna statistika. Ta korak so pozdravili gotovo vsi gospodarski krogi, kajti vsaka, še tako popolna privatna statistika ima svoje napake, ki se jih ne more izogniti; pomanjkljivost je neizbežna. Edino država s svojim upravnim aparatom je v stanu, nuditi statistiko, ki je absolutno zanesljiva. Zato bi bilo želeti, da se pripravljalna dela kolikor mogoče pospešijo, da bi mogla ta za vse gospodarsko življenje tako važna institucija čim prej donašati tudi praktične sadove.
Nekakšen indeks naših blagovnih cen je sestavil beograjski »Privredni Glasnik«; ta indeks sicer nikakor ni popoln, vendar nam nudi približno sliko razmerja blagovnih cen leta 1913 in pa 1924. Baza indeksa so povprečne cene 1913, ki jih je razdelil »Privredni Glasnik« na šest skupin: poljedelski produkti, živina in proizvodi, kolonijalno blago in industrijski izdelki.
Za vse te skupine je povprečna cena L 1913 100. Cene vsem potrebščinam (povprečna številka vseh šestih skupin) so narastle v naši državi v primeri z letom 1913 do marca 1914 za 2040 odstotkov. Cene so bile torej v sploSnem marca meseca 1924 skoro 20 in pol krat višje, kakor leta 1913. Vendar te cene niso najvišje, kajti marca meseca 1924 so precej nazadovale cene živine in proizvodov in cene ind. izdelkov, tako da kaže indeks kljub porastu cen poljedelskih produktov, sadja in proizvodov in stavbnega materijala od februarja na marec v marcu vseeno znižanje za 61%. Sploh so dosegle cene letos februarja svoj maksimum, namreč 2101 % v primeri z letom 1913.
Če vzamemo povprečne cene leta 1913 s 100, potem vidimo, da so v prvem četrtletju letošnjega leta (v primeri 2 1913) najbolj narasle cene živine, namreč v februarju na 2888%. Toda že v marzu so nazadovale za celih 409^ na 2479. Z ozirom cene samo v prvem četrtletju letošnjega leta so iste v januarju in februarju rasle, v marcu pa padle (kar smo ugotovili že v članku »Naše blagovne cene v prvem četrtletju 1924« pred dobrim tednom). Cene poljedeljskih pridelkov so bile’ najvišje januarja 1923, v letošnjem četrtletju pa tudi januarja, namreč 2495%, ter so potem febniarja nazadovale na 2358 in .se marca zopet dvignile na 2433%.
Sadje je imelo letos januarja in lani januarja skoro isto ceno (910—912).
V	februarju pa so precej poskočile (šljive, namreč na 994) in še dalje marcu, na 1005.
Gradbeni materijal je dosegel naj-višie cene tudi januarja lanskega leta;
do letos januarja so cene nazadovale za 178%, v februarju so ostale iste, v marcu pa so se zopet dvignile, za 30% na 2092.
Tudi kolonijalno blago zaznamuje svoje najvišje cene v januarju 1923, namreč 1964. Januarja letos so dosegle 1667, v februarja 16S5 in v marcu že 1709.
Ind. izdelki pa kažejo padajočo tendenco. Dočim so dosegli januarja lanskega leta 2830, so pričeli letos z 2647; v februarju so cene industrijskih izdelkov padle na 2618 in v marcu še nižje na 2523.
Visoko indeksno številko 2040 v marcu 1924 je povzročil v prvi vrsti seveda porast cen za svetovnem tržišču, oziroma pocenitev zlata. Z ozirom na stanje naše valute so bile cene pri nas letos v marcu v primeri za 1913 višje za 20%. Cene industrijskih izdelkov so bile višje za 49%, živine za 46%, poljedelskih produktov za 43%, gradbenega materijala za 23%. Cene kolonijalnega blaga so na svetovni pariteti, sadja in proizvodov pa za 41% nižje.
fFžss® p^r©š3fia.
ŽITO.
(Tedenski pregled.) Dovozi na t;g so bili v minulem tednu precej skromni, zato so se cene pričetkom tedna učvrstile. Ker pa naši pridelki še vedno ne konveiii-raio v večji meri za izvo«, in ker so kupci zelo vzdržljivi, so cene proti koncu tedna zopet popustile. Na vsak način bo treba znižati izvozne carine in pa prevozne stroške za naše pridelke, če hočemo, da si obdržimo zunanje trge. To bi bilo z‘asti važno za koruzo in moko. Slednja bi mogla potem konkurirati z italijansko moko, ,ki je precej slabša od naše. — Promet je bil srednji, mestoma celo slab. Trgovalo se je z vsem, edino v otrobih in fižolu je bila ponudba slaba. Kakih vetjih sprememb v cenah ni bilo.
Novi Sad, 3. maja. Pšenica 315 do 320, ječmen 330 do 340, oves 250 do 255, koruza 227.5 do 247.5, moka »0-g« 500, »0-gg« 510, »2« 450, »5* 380 do 390, »6« 330 do 332.5, »7« 280 do 290. otrobi 210 do 215 dinarjev.
Dunaj, 2. maja. Pšenica, domača 3375 avstr, kron, domača rž 2150. oves 2950 avstrijskih kron.
X Cene mesu v Mariboru. Od 6. t. m. so v Mariboru cene mesu sledeče: Goveje meso I. 25 do 27 Dim, II. 22 do 24 in HI. i9 do 21: telečje meso 1. 26 do 30, II. 19 do 24, svinjsko meso 27 do 35 (le pad«o za 5 Din za. kg), ovčje meso 17.50 do 20; konjsko meso I. 14 do 17, II. 10 do 12 (je poskočilo) za 1 kg. Perutnina 35 do 120 Di za komad. Domači zajec 45 do 50 za komad. Ribe 30 do 35 Din za kilogram.
X Zakup državnega posestva Belje.
Komisija za presojo ponudb za zakup Beiia ie na svoji seji ugotovila, da so pogoji, ki jih je postavMa država, samo spdošne narave i« da bi država ne imela od njih prave koristi. Zato je komisija sklenila predlagati vsem zainteresiranim ministrstvom, da naj se predpišejo novi podrobni pogoji posebej, za vsako pr.nogo gospodarstva, ki je zastopana na Belju. Finančni minister bo odredil, da-li naj se razpiše nova licitacija.
X Prenos denarja preko državnih mei. Novi finančni zakon določa, da se ne bo več uvajajo proti osebam, ki vzamejo preko meje s seboj več denarja, kakor pa je dovoljeno, kazensko postopanje kot proti tihotapcem, temveč administrativno postopanje.
X, Priprave za vzorčni semenj v Beo*
gradu. Odbor za prireditev vzorčnega semnja v Beogradu je dobil zemljišče v izmeri 40.000 kvadratnih metrov, kjer bo postavil potrebna poslopja in paviljone za razstavo. Prvi vzorčni semenj v Beogradu bo prirejen že letošnjo jesen. S tem sejmom bomo imeli v naši državi štiri redne vzorčne sejme, namreč v Ljubljani, Zagrebu. Novem Sadu in Beogradu.
X Druga gospodarska konferenca v Skoplj« se bo vršila v času od 10. do 15. maia. Udeležilo se je bo 7 delegatov beograjske zbornice, 17 zagrebške, 8 ljubljanske. 12 novosadske in 7 velikobečkereške trgovske zbornice. DaJje se bosta udeležila te konference dva delegata finančnega ministrstva, 2 Narodne banke, po 2 iz Splita in Sarajeva In 4 te Dubrovnika.
X Dodelitev skladiščnih prostorov na Delti In Brajdiči. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse impor-terie in eksporterje. ki reilektirajo na skladiščne prostore na Delti in Brajdiči, da vložijo kol kovano prolnjo za dodelitev prostora direktno na ministrstvo saobračaja z navedbo vseh podatkov o obstoju in poslovnem obsegu tvrdke ter Izmeri prostora, ki ga želijo vzeti za svoje skladišča v najem. Ker ie v kratkem pričakovati, da se uredi vprašanje železniških tarif in paro-plovnih zvez za promet preko Sušaka, je v interesu slovenske izvozne in uvozne trgovine, da se zasizura našemu prometu odgovarjajoči deilež v domači luki, Dosedal pa je bila vložena iz Slovenije samo ena prošnja.
X Konktirz! In poravnave. O imovlni trgovca Slavka Kalina v Obrežju pri Jesenicah ob Savi ie razglašen konkurz. Prvo zborovanje upnikov pri okraj. sod. v Kostanjevici dne 20. maja. O imovini posestnic Neže Butinove in Marije Račkijeve v BatfiiiTokl pri Kočevju je uvedeno poravnalno postopanje. Narok 3. junija.
X Likvidacija družbe. »Agrarla«, d, 1 o. z. v Mariboru se je raizdružfla in prešla v likvidacijo.
X Trgovinska pogajanja z Italijo so prišla na mrtvo točko. Naša delegacia namreč noče popustiti v vprašanje naseljevanja italijanskih državljanov na našem ozemlju. Ta nepopustljivost naše delegacije je zahteva celokupne naše. Javnosti. Italijanska delogaciija se bo obrnila po nove informacije v Rim in bodo najbrž dotlej odgodene na-daljne seje.
X Uvoz surovega olja iz Rusije v našo državo. Firmi »Danica« v Bosanskem Brodu se je posrečilo, skleniti z zastopniki sovjetsko Rusije direktno pogodbo za dobavo ruskega surovega olja. Transport olja gie preko Črnega morja ln po Donavi. Prva po-siljatev je že prišla ln kvalitativno popol-notna odgovarja.
T® in
Danes si sploh ne moremo predstavljati bojev, ki jih je moral prestati George Stephenson, predno je mogel uporabljati svojo lokomotivo. Stephenson je bil, ki je pred sto leti zboljšal tedaj že obstoječe in neuporabne lokomotive. Najstarejši poizkus uporabljanja pare kot gonilnega sredstva, datira iz leta 1804, toda šele Stephensonov stroj je odgovarjal tedanjim skromnim razmeram. Da ni bilo njega, bi prišel stroj šele mnogo pozneje v rabo.
Ta tehnik, ki je bil r6jen 1. 1781, je bi' torej staT 33 let, ko je zaznamoval svoj večji uspeh. Kakor razni drugi znameniti ljudje, tako -je preživel tudi Stephenson svojo mladost v skromnih razmerah. Eto svojega 14. leta je bil pastir in je kot tak zaslužil nekaj grošev na teden; v sedemnajstem latu je že dohitel svojega očeta: bil je strojevodja, — Že v mladih letih se je odlikoval s tem, da je vedei. kaj hoče in tudi, kaj zmore. Svoj cilj je videl pred seboj tako jasno, kot da bi	imel trudapolno	pot	že	za
seboj. Komaj je	svoj stroj poizkusil,	je	že
spoznal njegov velikanski pomen. Vedel je, da bo ^njegov stroj v doglednem času najvažnejše prometno sredstvo. Ljudem tedanjega časa ne smerno zameriti, da so tega daiekovidnega moža spočetka zasmehovali, ako je govoril o zgradbi velikih tunelov in o mostovih preko rek in dolin; kratko rečeno. ne smemo	jim šteti v zlo,	ako	so	ga
potni ovali, ko je govoril o tem.	kar	se	je
pozneje v resnici zgodilo.
Leta 1822 je dobil Stephenson nalog zgraditi premogokopno železnico, pri kateri so uporabljali pet njegovih strojev. Že leta 1825 pa je bila predana prometu prva železnica za prevoz potnikov. Vezala je mesti Stockton in Darlington. Železnica je bila zgrajena, toda kdo naj bi jo uporabljal? Nihče ni hotel riskirati vožnje. Zdravniki so ugotovili, da je brzina nad 6 kilometrov na uro škodiijirva človeškemu zdravju; da celo gledanje te brzine naj bi kvarno vplivalo na človeški in živalski organizem. Sčasoma pa so se ljudje vendar privadili.
Mnogo truda, prepričevanja in prigovarjanja je stalo, predno je dobil Stephenson nalog zgraditi železnico iz Liverpoola v Manchester. Inženirji so že obupavali in ■bi podjetje opustili, da ni bilo Stephensona, ki je spoznal, da ni zgradba nasipov, mostov in viaduktov nekaj nemožnega. In ko so bile pofožene že tračnice, so merodajni krogi še vedno razmišljali, ali bi uporabljali za gonilno silo konje, ali pamc stroje. Stephenson je bil edini, ki je uvidel, da ne bodo mogli konii za dolgo vršiti svoje naloge. Zmagal Je tudi v tem slučaju. Uporabljali so se stroji z brzino 10 kilometrov.
Mož, ki je dokončal vse, česar se je prijel, je bil tudi človek. Posebno "se je zavzemal za svoje delavce, katerim je zgradil vas in šolo. da bi se lahko otroci pripravili na boljše življenje. Bil je tudi ve’ik prijatelj živalstva. Umrl je v razburkanem letu 1848.
Mož g	ienaml.
Pred dvema mesecema se je pečala Porota v Bordeauxu s prebrisanim sleparjem, ki se mu je posrečilo olajšati pol ducata bogatih ameriških in angleških dam v južnofrancoskih letoviščih za par stotiso-čev frankov. Odlični Don, ki je spravil Pireneje med svojo osebo in torišče svojega delovanja, je bil obsojen na 5 let težke ječe, ln francoske oblasti so poslale v Madrid tiralico. na podlagi icatere je bil Llusia y Bu-se prijet v nekem madridskem hotelu.
Ravno so bile vse formalnosti končane, ko so prišle na dan izredne stvari: tako izredne, da so prvotno domnevali, da je slučaj	spet igral eno	svojih	čudnih	vlog.
Istege	moža, Llusia y	Buse,	je iskalo	osem
različnih evropskih držav!
Španska justica, ki je radi trde pesti generala Primo de Rivera precej natančna, bi morala streti trd oreh: Kateri ljubici naj bi najprej izročila prebrisanega sleparja? Obrnila se !e za svet na vse modre sodnike dežele, dokler ni razsodil neki Salamon sisdeče: Dobi naj ga ona dežela, katere tiralica	je prva prišla v Madrid.
S	tem je postala	stvar	lahka.	Kralje-
vina Srbov, Hrvatov in Slovencev je imela časovno prvenstvo. Donu Llusia y Buse so torej sporočili, da nastopi v kratkem svoje potovanje v Stari Bar. Don Llusia y Buse pa je moral imeti begograjke Ječe v slabem spominu, kajti na dan svojega odhoda je pr!znai državnemu pravdniku, da je zakrivil na Španskem pod raznimi imeni 54 hudodelstev In zločinov In da Je bil vsakokrat obsojen po španskem postopku v njegovi odsotnosti, vsled česar bi se morala vsaka razpiava obnoviti. Lahko si torej n:,siitrio. da bodo beograjski sodniki še dolgo čakali na svojo žrtev ...
*
Don Llusia y Buse je kralj zakonskih sleparjev. Skupno število njegovih slepari i se sploh ne da več oceniti. Samo v južni Ameriki je poročil nič manj, kakor sedem bogatih vdov in mladih deklet in jih po kratkem času »srečnega« zakona zopet odslovil. Najbolj znana je njegova poroka s hčerko policijskega ravnatelja v Venezueli, markžza Bonille. Poroka Je bila praznovala s knežjim pompom: po medeni noči je planila mlada nevesta bleda od strahu med popivajoče goste in jim razodela, da le njen ženin Izginil brez vsakega sledu. Vsi so bili uverjeni, da gre za zločin in tast je spravil na noge ves policijski aparat. Nekomu se je končno posrečilo, da ga je našel. Vsakdo ie pa 5e vedno mislil, da se mu je zmešaio. Poslan je bil v sanatorij. Od tam je zbežal s pomočjo svojega očima In od tedaj ga ni nihče več videl.
S	svojo najlepšo igro pa je Llusia y Buse razveselil prebivalce otoka Mavriclja. Via-da tega otoka je dobila nekega dne kablo-gram, da kroži v bližini otoka s svojo jahto španski kralj in da bo najbrže Izkoristil to priliko in posetil nebeško lep otok. Inko-giiito seveda, brez vsakega spremstva. Vendar bi ga veselilo, ko bi mu priredili dobri otočani primeren sprejem. Ta mig je seveda zadostoval, da so skočili vsi otočani na noge. Ob določeni url je pristala v pristanišču lepa jahta s špansko zastavo in kraljevim grbom. Zagrmeli so topovi in generali so se v svojih najlepših uniformah postavili pred svoje polke. Predstavniki oblasti pa so sprejeli z veliko udanostlo kralja Španije in Kastilije. Dva dolga dneva so trajale svečanosti in dobri otočani niso štedili ne truda ne denarja, da bi dostojno počastili NJ. Veličanstvo. Nato se je Nj. Veličanstvo odpeljalo In oblasti so čez dve uri spoznale, da so nasedle sijajni zvijači. Llusia y Buse je izkoristi! svojo sličnost s španskim kraljem Alfonzom XIII.. da je d<v Steno povlekel mirne otočan*
Hajsreciš	v
gospodarska zgodovini
Vaš dopisnik se je razgovaijal z visokim turškim uradnikom ki spremstva Si Kaddour Ben Gha-brSlsa, predsednika a>Habousa<-, o ratifikaciji lausannske mirovne pogodbe in o splošni turški po" i tiki Tu sledijo najznačilnejše izjave:
—, ap Pariz, v začetku maja.
— Kaj je po Vašem mnenju prva in naj. nujnejša naloga angorske vlade?
Težišče turške politike e za sedaj v notranjosti države. Tu je predvsem železniško vprašanje. Srednja in vzhodna Anatollja mora dobiti na vsak način moderna poro-metna sredstva. »Chesterbluff« je bil težek udarec za turške interese. To je bilo največje podjetje na Turškem. Nezaupanje se ie pojavilo šele petem, ko je pričel »konzorcij« zavlačevati dela z vsemi mogočimi izgovori. Potem je prišlo do komedije 10. novembra: med žrtvovanjem ovac In med molitvijo ter v navzočnosti posvetnih in duhovnih ob asti se ie zasadila prva lopata, brzojavka iz Londona pa je prinašala veselo vest, da je na potu več milijonov funtov...
Par tednov potem smo videli trideset ali štirideset delavcev, ki so vrtali zemljo. Tudi denar je prišel, toda ne milijoni, tem* več celili trideset tisoč funtov, ki jih je nakazal kot predujem neki naivni denarni zavod v Carigradu. V januarju je prišlo dc poloma. S čisto gospodarskega stališča j« b'! nodjetje že v naprej obsojeno na smrt A iški, angleški in francoski kapitalist so &i§er občudovali to politiko, niso pa imeli najmanjše volje, da bi stavili svoj denar na razpolago podjetju, ki bi mogel donesti gotov dobiček najbrže šele v d e serih ali petnajstih letih. Verjetnejša Je bila iz čisto političnih razlogov intervencija te ali one v» lesile potom kakega finančnega konzorcija Da pa kljub prizadevanju skupine Chester ni prišlo do te »rešitve«, je v prvi vrsti krivo angleško - francosko nasprotstvo Mali Aziji, ki je onemogočilo odSočflno akcije na tej ali na oni strani.
— Kako namerava turška vlada likvidirati ponesrečeno podjetje?
Jasno je, da angorska vlada po tej slabi izkušnji ne misli več na inozemske koncesije. Strasten nacijonalizem, ki je v političnem oziru vstvaril mlado Turško kot upoštevanja vredno državo, igra pri tem precejšnjo vlogo. Najpotrebnejše se bo izvršijo iz lastne moči. Posebno energično se nadaljujejo dela na progama Angora—Stwaš ra Samsun Siwas. Cela vrsta drugih železnic se I50 začasno zgradila kot ozkotirne železnice. ki se bodo premerile, kakor hitro bo to dopuščal finančni položaj republike. Kakor znano, zahteva podržavljenje velike anatolske železnice ogromne vsote. Železnico so izgradili Nemci. Obligacije te važne železnice so prišle potom Curiha v last nekega angleškega konzorcija, ki ima koncesije do 1. 2002. Toda narodna skupščina Je imela odločiti o pravicah izkoriščevanja ter je zasluga Jekai Beja, da je vlada spoznala nujno potrebo nakupa železnice. Imenovane so bile komisije, Izmet Paša je odslovil ministra Mouktar Beja, ki se je izjavil za koncesije m danes je >gotovo, da pride ta železnica, ki jo imenujejo na Turškem »hrbtenico gospodarskega življenja« v državno posest. Konzorcij je prediožft svoje račune — fantastične številke: nad 10 milijonov zlatih frankov za koncesijo, okoli 10.000 frankov za km, 24 milijonov za voizni park in 6 milijonov za ostalo. Turška vlada stoji na stališču, da‘je ta znesek najmanj za polovico previsok in da se bo moral reducirati potom pogajanj ali pa potom razsodišča.
— Kaj smatra Turška vlada za razlog, da se le do sedal Franclja branila, priznat) lausannsko mirovno pogodbo?
V	Angorl menijo, da so za to merodajni zlasti razlogi notranje francoske politike. »Stambul«. oficijelno glasilo francoskega poslaništva v Carigradu, je to izjavil v krepkih besedah proti posvetni šoli. s čimer da so prizadeti »francoski Interesi« ta da je »otežkočeno dobro razmerje med obema državama«. Naj citiram članek oficijelnega »Tanina«, ki se koača z besedami: »Francija ne bo ratificirala lausannske mirovne pogodbe, ker tega ne dovoli duhovščina...«
Tragedija bogastva.
Pred vojno se Je utopila v Berlinu neka dama iz boljše družbe — iz obupa nad zapuščino sto)ega moža. Premoženje umrlega moža je namreč cenila na deset milijonov zlatih mark; po njegovi smrti pa se Je izkazalo, da je zapustil samo dva milijona. (Pomislimo — dva milijona mark v mirnem času!) Dama pa Je uravnala svoje življenje na deset milijonov; pod to ceno se ji je zdelo nemogoče živeti. In tako se je peljala v okrašenem čolnu na havelsko jezero in se utopila. Tako cenijo življenje oni, ki precenjujejo denar. Shylock je v njihovih očeh teoretizirajoči narodni gospodar. »Ako mi vzamete življenske predpogoje, vzemite mi še življenje,« pravi O" Njim pa ni denarno bogastvo samo predpogoj za življenje, marveč življenje samo, cilj in zmisel njihovega bitja.
V tem oziru ste znameniti dve Schopenhauerjevi razpravi; prva govori o tem, kai je kdo, druga o tem, kaj ima kdo. Obstoja pa še tretji tip, katerega ni Schouenhauei poznal, namreč tip človeka, ki je samo potem nekaj, ako ima nekaj. Tak človek ie na-vadno bogataš. V njem je utelešena ideja bogastva v najtzrazitejši ob'iki. On ne išče v denarju moči. ne ISČe ugleda, v denarju ne vidi predpogoja za življenje, sredstvo za zadovoljitev potreb, možnosti izpolnitve raznih želj. Zanj je denar namen samemu sebi. Kakor hitro izgubi svoj den^r, je njegovo življenje brez vsake vsebine. Prazno življenje pa uniči samo sebe. Tako nastane tragedija bogastva, ki konča z revolverskim strelom.
V sedemnajstem veku je živel v Draž-danih neki mož, Friderik BOttger po Imenu. Bil je iukimist in iskalec zlata. Dolga leta je iskal zlato, Iška? ga je neumorno In nekega lepega dne ]e znale! lepe vrste porcelan. Tedaj ie nehal Iskati zlato in postal je navaden lončar. Nad vhodom svoje hiše r« Je napisal besede: »Bog, naš stvarnik. Je napravil iz mene lončarja!« Delal je še dolgo vrsto let in končno napolni velik lonec z zlatom. In storil je dobro. Toda Imeti Je treba potrpljenje. Modemi lakornnež tega nima. On razbije lonec, predno ga Je napolnil. »Hitro obogateti«, je parola pogojnik Hudi, ki vidik) v denarju vse.
Gmotno slabejiim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju » malih oglasih I
g. »otrudnih fiiP v LjuWJ»o** agP '
na upr*«'0
hr*no
Praii jtfJBS
It koprlvieveg* !•** v
232? Z sets
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20 besed Din S*—; vsaka nadallna beseda 25 para s davUlno vred.
“Šum
do seda) n« vodilnem mestu, zmožna vseh pisarniških del; knjigovodstva, korespondence, itd. nemščine, slovenščine z večletno prakso, želi premeniti me-sto. Cen), ponudbe na upravo lista pod ..Takojšnji nastop".
Kami ..HaOsoje**.
kjer se toči dobro vino. Za balinanje 2 igrišči na razpolago in nova krogle.
»Praga« 18/ie H. p. Stlrisade-žem ravno generalno popravljen in presnažen se proda ali zamenja z najnovejšo Typo »Indiana« * originalnim priklopnim vozom. Ogleda se pri tvrdki Drago Gams, Celje, Ga-berjo 91.
” seii
primeren prostor za kiojaško obrt, v neposredni bližini Ljub Ijane, obtojeČe iz velike delavnice in lokala ter stanovanja, najraje ob kaki glavni prometni točkL Ponudb* aa upravo lista.
krojaški mojster, Kranj, izdeluje po naročilu čepice vseh vrst, športne, gasilske, sokolske, orlovske in orožniške najceneje, ter se priporoča za cenj. naročila. — Pri večjem odjemu konkurenčno cene.
splošno ključavničarstvo Za gradom 9 v Ljubljani izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno in po solidni ceni.
Malti. pozor j
Prodam dva popolnoma nova prekaj. stroja znamke »Wolf« in »Blitz« na električni pogon, zraven še nerabljen nov motor. Josip Križnar, mesar In preka-jevaiec, Stražišče pri Kranju.
..M MM*
kavarna in gostilna, pot v Rožno dolino Se priporoča. Odprta že ob 6 url zjutraj. Izletniki v okolico dobe dobro kavo, Ukorje itd. Postrežba točna in solidna. Vino čez utico 1 Din ceneje. Sprejemajo se abonenti na hrano. Obed do pol 8 ure. Marija Zgone.
Koželj ta
krojaški mojster, Primsko 48, p. Kranj izgotovlja po meri in naročilu Moške in ženske obleko po nizki ceni ter se priporoča za cenj. naročila. — Tudi se sprejmo vajenca.
posostnlk lepe hiše na Gorenjskem želi*znanja z gospodično is dežele, ki bi posedovala 100.000 Din premoženja. Ženl-tov čimprejel — Ponudbe pod »Srečno življenje« na upravo lista.
13
za Penzion se išče. Poizve se Gorupova ul. 3/II, desno.
po jako ugodni ceni motorček Via HP 220 V lstomern! tok, motorček */, HP 220 V isto-mernl tok s smirkovo ploščo za brušenje na kratek stik in manometer na 50 amp. Vse v najboljšem stanju. Kje, pove uprav« »Narodnega Dnevnika«.
vinske od 45 do 60 1 naprodaj. Ponudbe pod ,»Vinski sodi" na upravo lista.
event. trg. prost, ili najraje v poslati iitro
s popolno prt kaki mirni v sredini mesta. šifro »Mirna«, na^P^^r
y0f.
Državni usTužbeneo »«, JP ročlti z gosp<xliin“
35-45 let,
ženje ali ob* Pupr*J^ »Dobro are*	—
žago Nastop Dr. Šandor Goyan, demički trg.
Novo!
W • |_ij_	^
glasbe in plesa!
Ravnokar došle najnovejše skladbe plesov:
Shimmu,
— Fox „	—	Blues
Song — Vatz Samba — Song Java Original — Java Boston
Double — Fox
Zahtevajte cenik! Cene konkurenčne!
ZVEZNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Marijin trg 8.
m -m -ib ■> > n m m m % fl
Odliodne postaje: Reka: »Hotel Europa« (avtomobilska postaja) Opatija: Pred kavarno »Principe Umberto«
Prvi odhod ob 11.30 uri dopoldne.
Prvovrstna RESTAVRACIJA
SH
PLESI Razne atrakcile
nanj, skrčen* it*d mrtvim triasom »vojef* malef*
tovariša.
Levinja je napeto	opazovala Tarzana;	»Svl*
dno je pričakovala, da	se vrne na suho.
Toda dečko ni niti	mislil r.a to. Zagnal	je	*r“
na	pomoč, ki je bil pri	opicah v navadi.
Kmalu se je oglasil iz dalje odgovor in t 9% minutah se je hitro in veličastno prignalo po drevju štirideset do petdeset velikih opic proti mestu n«-sreče.
Vsem na čelu je drvela Kala, ki je spoznala fl** svojega ljubljenega otroka in spremljala jo je n»0 male opice, ki je zdaj mrtva ležala pod strasM Sabor.
Dasi je bila levinja močnejša in boljše za Wi opremljena, kakor opice, je vendar ni mikalo, P? meriti se s celo čredo teh besnih, velikih jezno renčeče je naglo skočila v grmovje in V ginila.
Tarzan je plaval k bregu in splezal na subP čutil je, kako ga je voda osvežila in odslej ni * ‘ mudil nobene priložnosti, da bi se ne kopal v tnon ali v jezeru.
Kala se dolgo časa ni mogla temu privadi kajti dasi je njeno pleme znalo plavati, kadaf J bilo prisiljeno, se je vendar vsaka opica neriuj* spustila v vodo in vedno neprostovoljno.
Mednarodno-trgovinski, posredniški in informacijski
BIRO-,,UNUA"
Beograd, Kolarčeva 4
se bavi z vsemi trgovskimi, posredniškimi in informacijskimi posli in sprejme zastopstva trgovskih firm
Slovanski Monte Carlo
Prihod Iz Reke Ib Opatl|e v Jugoslavijo ■ posebnim avtomobilskim prometom vsake pol ure. Voiala traja 15 mlnnt.
Otvoritev dvorane
vsak dan ob it. uri dopoldne.
Prvi odhod ob 11.30 uri dopoldne.
Cena za vožnjo
tja la nazaj Ut. 5 —.
—■ a'«-«-	——— -i -»■-> i-rvv -»■»■»-» -i m —	tyiix»t.t>«.ti
I
Ruski avtorji v prevodih
izdaje Zvezne knjigarne:
!> Splošna knjižnica:
II št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslov. U. Zun, b’
||	112 str.  .............................Din
,	»22.	L. N. Tolstoj:	Kreutzerjeva	sonata,	roman,	poslovenil	Fran
Pogačnik, 136 str....................„
»	»26.	L. Andrejev:	Crne maske,	drama,	poslovenil Josip	Vidmar,
\\	82 str......................................„
i' *n Andrejev: Oaudeamus, komedija, poslovenil Dr. Jože Glonar . .	„
J J	Azov in Teffl: Humoreske..................................
Ji	L. N. Tolstoj: Spoved........................
{	Puškin: Pikova dama, novela	|	!	*
Ko je Tarzan doraščal, je hitrejše napredoval; t desetimi leti je bil že izvrsten plezalec in na tleh je uganjal tako čudne stvari, kakoršnih njegovi mali bratje in sestre niso zmogli. V marsičem se je razlikoval od njih, da so strmeli nad njegovo spretnostjo; toda z ozirom na moč in rast pa je zelo raostal, ker so bile človeške opice z desetimi leti že popolnoma razvite. Nekatere so bile skoro šest čevljev visoke, dočim je bil Tarzan komaj pol-dorasel deček.
In vendar — kakšen deček je bil!
Od zgodnje mladosti se je učil poganjati se pd veje do veje, kakor je videl svojo orjaško mater jn ko je odrasel, je cele ure plezal s svojimi brati in sestrami od enega drevesa do drugega.
V	vrtoglavi višini drevesnih kron je skakal do dvajset čevljev daleč in nikdar ni zgrešil od viharja razgibane veje. Urno kakor veverica je splezal na najvišji vrh najponosnejšega tropičnega orjaka. Dasi je imel šele deset let, je bil že tako močan, kakor povprečen človek v tridesetih letih bi bil je okretnejši od večine šolanih atletov. In pjegova moč je rasla od dne do dne.
Živel je srečno med temi divjimi opicami, ker nj hranil njegov spomin nobenega drugega življenja; obenem tudi ni slutil, da je na svetu izven tega gozda in živali džungle še kakšno drugo življenje.
Bilo mu je skoro že deset let, ko je pričel spoznavati, da se razlikuje od svojih tovarišev. Globoko se je sramoval svojega malega, od solnca ožganega telesa, ker je spoznal, da je gol kakor polž.
Skušal je temu odpomoči in se obmetal od trave do peta z glino; toda ta se je posušila in od-
padla. Sploh p« mu ni bilo prijetno, hodlfl naokrog tako ometan in se je rajši sramoval, kakor bi pa prenašal tako neudobnost.
V	višje ležeči pokrajini je bilo malo jezero in v njegovih čistih, tihih vodah je videl Tarzan prvič svoj obraz.
Soparnega dhe v suhem letnem času je šel z enim svojih bratrancev k temu jezeru pit. Ko sta se sklonila k vodi, je odražala mirna gladina oba obraza: divje, strašno opičje lice poleg lica aristokratskega potomca starega angleškega rodu.
Tarzan se je zgrozil. Že to je bilo dovolj hudo, da ni bil poraščen, toda kako je bilo mogoče, da je imel tak obraz. Čudil se je, da so ga druge opice sploh še pogledale.
Ta mala usta in ti drobčkani zobje! V primeri z mogočnimi ustnicami in orjaškim zobovjem njegovih srečnejšili bratov. In ta mali, ozki nos! Zardel je, ko ga je primerjal s širokimi, lepimi nosnicami svojega tovariša. Kakšen krasen nos! Zakrival je polovico obraza. Lepo mora biti, če imaš take ponosito zunanjost, si je mislil ubogi mali Tarzan.
Ko si je pa pogledal v oči, se je zgrozil še bolj: rjav madež, siv krog in potem čista belina. Strašno! Niti kače nimajo tako grdih oči.
Bil je tako zaverovan v opazovanje svojega lica, da ni slišal, kako se je visoka trava za njim razdelila in kako se je neko veliko telo skrivaj plazilo skozi džunglo. Tudi njegov tovariš ni slišal ničesar, ker je njegovo glasno srebanje in požiranje preglasilo tihe vsiljenčeve korake.
Komaj trideset korakov za obema je počenila Sabor, orjaška levinja, v travo. Previdno je potiskala svojo ogromno šapo naprej in jo brez šuma položila na tla, predno je dvignila drugo. Tako se je plazila bliže. Njen trebuh se je skoro dotikal tal. Bila je podobna veliki mački, ki se pripravlja, da naskoči svoj plen.
Zdaj se je približala že na deset čevljev obema nič slutečima tovarišema. Previdno je spodvila zadnje^ noge pod telo, dočim so se močne mišice vidno/premikale pod krasno kožo.
Ležala je skoro ploskoma na zemlji. Viden je
BH le »gornji izbočeni dri Meetečeg* n hrbta, k«
se je pripravila na skok.
Trenutek je počakala, nezgibna kakor kamen, potem pa je skočila s strašnim krikom pokonci. Lahko bi kdo mislil, da je s tem krikom zagrešila neumnost, ker bi molče lažje presenetila svoje žrtve. Toda Sabor, lepinja, je znala loviti. Poznala je neverjetni sluh in čudovito urnost malega naroda džungle in je vedela, da bi ne mogla brez šuma preskočiti take razdalje. S svojim divjim krikom pa ni hotela svojih žrtev svariti, pač pa le omamiti s strahom, čeprav le za eno sekundo, ki ji je zadostovala, da je zasadila svoje orjaške kremplje, v mehko meso in jim onemogočila beg.
Kar se tiče opice, je pravilno računala. Mladič se je za hip trepetaje prihulil k tlom in ta hip ga je upropastil.
Drugače je bilo s Tarzanom, človeškim otrokom. Življenje sredi nevarnosti, džungle ga je naučilo zaupanja vase, ki se je posebno pokazalo pri vsakem nepričakovanem dogodku; zaradi višje razvitega duha je mislil zelo hitro, v čemur je visoko prekašal zmožnosti ostalih opic.
Tako je krik levinje v hipu sprožil v Tarzanovih možganih in mišicah dejanje.
Pred njim je ležalo globoko jezero, za njim gotova smrt, strašna smrt pod kremplji in med zobmi levinje.
Tarzan je sovražil vodo, v kolikor ni gasila njegove žeje. Njegova divja mati ga je tudi učila, naj se ogiba globokega jezera in še pred par tedni je videl malo Nceto, kako je izginila pod gladko gladino in se ni več vrnila k svojemu plemenu.
Toda od dveh je Tarzan, hitro odločen, izvolil manjše zlo in še predno je Saborin krik prodrl do drugega konca tihe džungle, je Tarzan skočil v hladno vodo, ki se je zgrnila nad njegovo glavo.
Plavati ni znal in voda je bila zelo globoka; toda on ni niti za trenutek izgubil zaupanja vase.
Poskusil je priti na površje in hitel suvati z rokami in nogami; najbrže bolj slučajno, kakor namenoma je posnemal plavajočega psa in pomolil že v par sekundah nos iz vode.
Nova umetnost ga je veselo presenetila. Plaval je ob bregu in videl divjo zver, kako je prežala
Oblačilnica,
ki je skrbela v najtežjih časih, da so dobili uradniki dobro in po ceni manufakturno blago, opozarja uredništvo, da si ogleda njene zaloge v Stritarjevi ulici, na Miklošičevi cesti in v hiši Gospodarske zveze. Oblačilnica ima na zalogi le prvovrstno češko blago. Kdor kupi dobro blago, kupi dvakrat. Prodaja se tudi na obroke.
l
I I
I
■J
Skladište In zastupstvo strojev za pisanje
nadalje karbo - papir, vrpce za sve sustave. Mali ručni „UNDER-WOOD“ u kovčegu, praktičan za putovanje
,Underwood\ Zagreb, Mesnička ul 1
««
C| IM1 družba za električno I Industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. — Velika zaloga motorjev In električnega materijala. — Cene Izredno nizke. — Postrežba točna. — Na željo poset inženirja brezplačna
Ljubljana, Dunajska c 1, telef. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239.
Zastonj Vam
blaga za obleko in perilo nikdo ne
toda po izredno
nizki ceni ga dobite pri tvrdki
,,Danica”
Majzelj	&RaJšelJ, I
Ljubljana, Turjažkl trg 1 (bivša Preskrbovalnlca) 1
Velika zaloga najrazličnejšega manufaktur- '[ nega in galanterijskega blaga ter usnja ]t vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. — Krojači o in preprodajalci poseben popust. #
Dipantn ii vodovsdna instalacija
fniii Dolžan, [tl
prevzema vsa v gori o-menjeno stroko spadajoča dela in popravila. Naprava novih strelovodov in poprava istih.
ToploSka
tovorna pločevinastih datelj
I. Plelko
Ljubljana
Karlovške ceste štev. 2
Kože divjačine
lisice, kune, dihurje, vidre, zajce i. t. d>
kupujem neposredno z Amerika
Plažam naivišie dnevne cene)
Si 1. januarja dalje zbiralijfa v vseli več! menil Jugoslavije, Italije ie Bolgarske U
EDGAR PKTBURROUiHS;
TARZAN
SIN OPICE.