Stev. 47.
Poštnina plačana v gotovini, VUubliani, dne 19. novembra 1924.
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cen» 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din - Posamezna itevilka 1 Din. — V inserila.ro delu vsaka drobna vrstica tli nje prostor 10 Din.
Spisi in dopisi s. pošiljajo Ur.dniltvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvn Domoljuba. Ljubljana. Kopitarjeva ulica.
Opozarjamo.
Dr. Žerjav, voditelj velesrbske stranke v Slovenji, se je na liberalnem shodu v Ljubljani izjavil, da bo pri volitvah šlo »za kralja ali proti kralju«.
Opozarjamo vso Slovence, da hoče dr. Žerjav s tem izzivati ljudi, da bi v svoji agitaciji govorili zoper kralja, za kar so določene hude zaporne kazni. Liberalci imajo namreč vse povsod nastavljene špijone narodne odpadnike: liberalno učitelje, sokole in orjunce, ki vlečejo na ušesa vsako besedo ter gorko neso državnemu pravdniku.
Zato bodite previdni v svojem govorjenju, zlasti v gostilnah in v vlakih. Vele-srhski špijon hodi okrog in gleda, koga bi požrl.
Našo volilno geslo pa je: Za državno tatove, ki kradejo milijarde
našega denarja — ali proti njim. Za velesrbe, ki hočejo Slovence in Hrvate v babilonsko sužnost — ali proti njim. Za narodne izdajice, ki so nas prodali centralizmu — ali proti njim. Za Juda Iškariota, ki nas dan zri dnem izdaja in prodaja v gospodarsko, politično in versko smrt, — ali proti njemu. Za svobodno Slovenijo — nli proti njej.
Nase shode bodo razganjali, naše J'udi zapirali, časopise plenili — vi pa pojdite od moža do moža, prav tako kot na HrvaŠkem in se borite za svobodo in križ častni. Vsi Slovenci smo danes edini v tem, da nam državni tatovi ne smejo gospodarili, vsi Hrvatje so kot on mož proti velesrbske-mii tlačenju in v Srbiji sami se Ž9 dviga močen odpor proti belgrajskim zločincem, ki ženejo državo v propad.
Slovenci — mislite na vse to, — mislite na volilno geslo, ki ga jo v imenu združenih velesrbov proglasil minister Trifko-vič: iSlovenci in Hrvati, pod velesrbski jarm, ali pa vun iz države,« in volite.
volneno blago za ženske obleke in bluze A- * E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni U* 10.
Deset milijonov dinarjev.
Liberalci strastno sovražijo Slovence in so vedno, kadarkoli so jih velesrbski državni tatovi postavili na vlado, Slovenijo skušali oškodovati. Najbolj se jim je to posrečilo z glasovanjem za centralizem, s pomočjo katerega vzdržujejo Slovenci velik del južnih krajev, še bolj pa se rede iz slovenskega denarja familije državnih tatov, ki so odnesli iz državnih blagajn do eno milijarde kron. Pozneje so vedno in povsod delali na to, da se je Sloveniji bolj in bolj zategovala vrv krog vratu.
Tudi sedaj, ko so se po milosti vele-srbskih državnih tatov liberalci za par mesecev pririli do vajeti, je bilo njihovo prvo delo, udariti Slovenijo. Minister Sušnik je dosegel v ministrskem svetu, da Slovenija dobi cenejšo žito, ker sama ne pridela toliko kruha kot ga potrebuje in ga mora uvažati iz Vojvodine. Pot pa je tako dolga, da je vojvodinsko žito pri nas silno drago. Zato je minister Sušnik znižal voznino za 40 odstotkov ter izročil prodajo žita slovenskemu zadružništvu. Ni pa izročil prodaje žitu liberalnim veletrgovcem, ki so pred par leti že imeli tako prodajo v rokah. Uspeh je pa bil, da je bila n. pr. koruza še dražja kot sicer. Naši župani se na to še prav bri.iko spominjajo.
Minister Sušnik je zato izročil prodajo slovenskemu zadružništvu in takoj pri prvih vagonih, ki so došli v Slovenijo, ie cena žitu popustila, kar so je uradno pokazalo na ljubljanski borzi.
Tedaj pa pridejo naši liberalci — zagovorniki centralističnih državnih tatov — na krmilo, in prvo njihovo delo je bilo, da so po posredovanju svojega voditelja dr. Žerjava dosegli razveljavljenje Sušni-
kove naredbe.	v .
Posledica je bila, da so cene pšenici zopet stare (glej uradno poročilo ljubljanske borze od 14. t. m.). Slovenija pa je na ta način ob lfl milijonov dinarjev.
In dr. Žerjav misli, da ga bo Slovenija — volila za poslanca.
V vsako hišo ,Domoljuba4!
Denar za volitve.
Velesrbski centralisti, radikali in liberalci, rabijo ogromno denarja za volitve. Treba bo podkupovanja na debelo, treba bo na vagone brezplačnega časopisja, treba bo množic dobro plačanih agitatorjev, treba bo rednih plač orjuncem in smaovcem, ki bodo z orožjem pobijali tiste, ki se bore za svobodo in poštenost proti centralizmu in državnim tatovom.
Treba bo milijonov in milijonov. Odkod? Iz državne blagajne seveda kot vedno. Radikalski prvaki so že dvignili iz ame-rikanskega dolarskega posojila zadnja dva milijona dolarjev, ki so namenjeni za popravo železnic, cest in mostov v državi Finančni minister sam je potrdil, da se je ta denar v resnici dvignil iz Narodne banko. Dva milijona dolarjev, to je nad 130 milijonov dinarjev.
Te milijone bodo radikalski in liberalni prvaki obračali tako, da se bo velik del porabil za volitve. Namesto mostov in cest in železnic bomo za lasten denar dobivali cele koše »Jutra* in »Domovine«, vsekrižem se nam bo oznanjal liberalni velesrbski evangelij, orjunci pa nas bodo za naš denar pretepali — če se jim bomo pustili.
Velesrbski koruj>cionisti so začeli z ropanjem državnih kas zopet kar na debelo.
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
v Ljubljani — r.1.1 0. z.
ki se je PRESELILA iz hiSe Uršulinskega samo-
slana na Kongresnem trijo poleg num.ke cerkve t lastno oovo palačo na MiKLOŠlf EVI cesti pol^ hotela .UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
nafbolfse
z o:lrom na višino zneska In orinovcidnl las
Varn03t za hranilne vloge f. zelo dobra, ker po.
setliije Vzajemna posojilnica večino delnic stavon« delniške družbe hotelo .Union« v Ljubljani — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih bi$. stuvinSč in zemlji« v tu- in inozemstvu. — Denar s« naloži lahko tudi po postnih položnicah.	5®81
Kaj |e povedal Davidovič.
Davidovič je eden najodličnejših srbskih voditeljev. Pod vplivom dr. Korošca se jo kot mož-poštenjak odločno postavil na stališče, da so mora izvesti iskren sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi in da jo državne tatove treba preje pognati od državnih kas, preden bodo državo popolnoma izropali in jo upropastili.
Toda za enkrat so državni tatovi zopet zlezli na vrh. Davidovič je dobil ukaz; da odstopi, kljub teinu, da je imel večino v narodni skupščini — oziroma je moral odstopiti prav radi tega, ker je imel v narodni skupščini veliko večino, ki bi državne tatove poslala v ječo.
Davidovič je sedaj na nekem sestanku svoie stranke podal zelo zanimivo poročilo", kako in zakaj je vlada padla. To poročilo je tako poučno /a poznavanje političnih manir na Balkanu, da ga priobčuje-mo skcro dobesedno:
-•Lahko rečem: 27. julija 1924 smo sestavili vlado, a 2S. istega meseca smo že bili v krizi. Niti en dan naše vlade ni minil brez težlcoč, ki so prišle ponajveč z one strani, s katere smo upravičeno pričakovali podpore. Te dni sc je zgodila neustavnost. Oblast je bila izročena manjšini.
Dejstvo je, da se vladini ukazi niso podpisali niti po preteku cclih tednov. In, kar je najhujše, vlada je morala delati z uradniškim aparatom, ki ni bil za politiko vlade. Dasiravno je politika eporazuina propadla in ni dela uspeha, ir>am na to obtožbo vendar odgovor. Politika sporazuma, kakor smo jo mi razumeli, ni politika pol pole papirja, ni politika 24 ur. To je politika časa, politika dolgotrajnega skupnega dela. Voja Marinkovič je to dobro pojasnil, rekoč: »Sporazum med onim, ki ropa in med izropanim, je sporazum med žrtvijo in hajdukom, ki na cesti kriči: »Denar ali življenje!« Če pustiš denar, si se »sporazumil« s hajdukom. Tak sporazum hoče današnja vlada s Hrvati. Mi nočemo takega sporazuma. Mi hočemo s Hrvati sporazum razuma, duše in srca.
V izzivanju krize so igrala izvestno vlogo tzv. vojaška poročila. Bilo je par generalov — ne, bili so 2 do 3 generali — gospoda, ki se jim stanje ni dopadlo, ko smo bili na vladi. Ta poroč.la so povzročila spremembo vlade. Še en dogodek je pospešil padec vlade. T. j. vstop Radičevcev v vlado. Mi smo hoteli z njihovim vstopom napraviti še en korak bližje popolnemu Bporazumu. Nameravali smo skupno organizacijo države, izglasovanje zakonov in sprejetje proračuna. In radičevci so pristali na to sodelovanje. Odrekli so sc točko za točko svojemu programu, da bi se čimprej srečali z nami. Radič je izdal objavo, v kateri priznava edinstvo države in sprejeta je bila monarhija. V tej objavi je bilo sprejeto pojmovanje o etnični skupnosti našega naroda. Tri velike točke. Troje velikih priznanj, ki jih niti Radič niti njegova 6tranka poprej nista storila. In vendar: politika, ki jo je vlada vodila, ni Imela uspeha.
Pravo, resnično narodno edinstvo je potisnjeno nazaj za par mesecev. To je, gospoda, čisti dobitek, če se kralj spusti v
naše politične prepire. Vi veste, da je v teh prepirih marsikaj dobrega in slabega. Tu je cvetje in trnje, čistost in blato, a pot skozi ta terčn je opasna za vse, ki nočejo biti z blatom oškropljeni.
Oni, ki so kralju svetovali, naj gre po tej poti, niso branitelji monarhije. Noben iskren monarhist ne bo svetoval kralju, naj gre po oni poti, ki so mu jo svetovali — radikali. Ako se bo visokim činiteljem kaj zgodilo, potem nočemo biti krivi. Vodili smo ga po najlepši poti. Ker to ni šel, odklanjamo vsako odgovornost. Bilo je mnogo poskusov, ali noben brez — radikalov. Z njimi ni bilo sodelovanjaj To nista dve taktiki; to sta dve politiki. Sedaj govore tudi radikali, da je temeljna poteza njihove politike sporazum s Hrvati. Kaj pomeni to? Tudi Pribičevič pravi, da je za sporazum ... To pomeni, da jc ideja sporazuma objela in objema vedno širše sloje ljudstva. To je velik dobiček in uspeh naše dvomesečne politike. Radikalom gre za oblast, ne za delo. Rekli so: Pogainti se hočemo z Vami samo tedaj, če vlada odstopi. In njihova zahteva je bila na dvoru sprejeta. Kot predsednik vlade n:sem niti j takoj doznal za to namero. Posameznikom j se je reklo, da je dernisija potrebna. Mislil i sem, da so te zahteve neresne, dokler ni takrat aktivni minister (Dr. Marinkovič pri večerji na dvorul izvedel neposredno, da sc drugi ustavni iaktor čudi, da vlada 'še ni podala odstopa. (Vzkliki: Oho! Oho!) še ni podala demisije. (Vzkliki: Oho! Oho!) Takrat sem odšel na dvor in vprn al, ali kralj res želi našo demisijo. Kralj je to potrdil.«
Glede volitev je g. Davidovič izjavil: »Če bodo teptali ustavo in državljanske pravice, tedaj se bomo mi demokrati lotili v danem trenutku tudi drugih sredstev in metod (Tako je! Živijo!) in bomo našli izhod iz težkega položaja, v katerega je država zašla vsled trme blaznih politikov. To je na?a dolžnost in pravica.« (Burno odobravanje!)
1. »Kdor nevarnost I j o b !, bo v nji poginil,« veli sv. Duh (Prid. 3, 27). — Po skušnji pa vemo, da jo današnje dni največja nevarnost slabo časopisje in sploh slab tisk;
m.
PDS^CTU
_
Konec fc-lezniiarsko stavko v Avstriji. Zo večdnevnih pogajanjih med avstrijskimi železničarji in vlado se je dosegel »po-razum in zadnjo sredo se je na vseh avstrijskih železnicah zopet vpostavil reden promet. Vlada se pa še vedno nahaja v krizi. Za državnega kanclerja (ministrskega predsednika) je bil zopet izvoljen dr. Sei-pel, ki pa še ni sestavil ministrske liste. Pojavile so se neke težkoče radi zahtev, ki jih posamezne avstrijske dežele v zadevi uprave stavijo na centralno vlado.
Italija. Zadnjo sredo se je otvorilo zasedanje italijanskega parlamenta. V prvi seji, ki je bila namenjena zgolj formalnosti, je komunistični poslanec Kepossi ostro napadel fašistovsko vlado radi zločinskega umora socialističnega poslanca Matteottija, kur je la.šiste silno razburilo. Isti dan so se vršile v Rimu velike demonstracije proti parlamentu in vladi. Socialistični poslanci so se med otvoritveno sejo parlamenta od-pel.ali na Matteottijev grob, na katerega so položili venec ,ki so ga pa nato fašisti odstranili in ga vrgli v reko. Opozici a je sklenila, da se ne bo udeleževala sej parlamenta, ker je fašistovska vlada uvedla pravo strahovlado in niti poslanci niso varni življenja pred nasilnimi fašisti. Izdala je manifest na narod, v katerem ga °P°" zarja na neznosno politično in gospodarsko stanje, v katero so ga spravili fašisti.
Prvi nastop nove angleške vlado. Na večerji, ki so jo prirediti na čast novi angleški vladi, je imel njen predsednik Bald-win velik govor, v katerem je razvijal politične smernice nove vlade. Povedal je, da ne bo razdiral tega, kar je npiravil njegov prednik Mac Donald, ampak ...» nadaljeval njegovo delo. Nova vlada bo storila vse, <ia utrdi politični in gospodarski položaj angleške države.
se dobi v vteh špecerijskih prodajalnah
V. •% zsu

MILO
PO
3HZELA" ODTEHTA
IZSORNI KAKOVOSTI
SVOJI
vrne manjvredne, cenej te Izcelke. DOBITE GA V VSi.Hl TRCOVIH>-
fioroeni prsteni
14 kar. »lato 6 kar. zlaio ametik. dubl*
vedno v zaEcgl
f. ČUDEN
Lloblleiia. Prejemov« 1
Solenburflova 1
d Balkansko nasilje. V naši državi smo doživeli že marsikaj nasilja od zgoraj. Nasilij, kot jih izvajajo sedanji vlastodržci, pa ne pozna zgodovina nobene države. Vedno in povsod je veljalo: stalno nameščenega uradnika ne more nihče pognati z mesta, če ni zakrivil kake hudobije. Sedaj pa so pognali v hribe celo množico krščanskih učiteljev, ki eo bili po vseh postavah pravilno in postavno nameščeni. To je tako vnebovpijoča krivica, da kliče naravnost po božjem maščevanju: stari, zaslužni učitelji s kopo otrok — marš. In te vnebovpi-joče krivico prihajajo od gospodov, ki so v sodni preiskavi, ker so zlorabljali uradno štampiljo za privatne kupčije ter oškodovali državo za 35.000 Din. Možje, ki bi morali sedeti v ječi, lcomandirajo celo množico učiteljev v hribe samo zalo, ker so krščanski. Dr. Korošec je lenkovestno gledal na to, da se pri nameščanju ni zgodila nobena krivica, zato so tudi liberalni učitelji, če so imeli pravico, prišli do svojih mest, vele3rbski priganjači pa se no bojo roko božje, ki jih bo radi teh vnebovpijo-čih krivic gotovo še udarila. — Povsod pa se vidi, da jo glavni nagib preganjanja vedno isti: sovraštvo proti veri in cerkvi.
d Otvoritev železnice Ormož—Ljutomer—Murska Sobota jc določena na soboto, 22. t. m. Slavnostni vlak odide iz Ormoža med 8. in 9. uro dopoldne. Središče slavnosti bo v Ljutomeru.
d 150 ljudi pobitih. V Južni Srbiji so Srbi te dni brez vzroka pobili 150 muslimanov ter jim požgali hiše. Oblasti niso nikogar zaprle. Velesrbi izvršujejo svoj načrt.
Amerikansko pismo.
Dalje.
Naj Vam še malo povem o slovenskih fa-rah v mestu Clevclandu. Fare so tri: v Cle-velandu pri sv. Vidu, v Nevvburgu pri sv. Lovrencu in v Collirivvoodu. Največja je fara sv. Vida, šteje okrog 4000 družin. Slovenci niso preveč razlreseni po mestu. Od ceste 35 do 82 med St. Clair Ave in Supe-rior prebivajo večina sami Slovenci. V cerkev se oddaljeni vozijo z avtomobilom. Cerkev z drugimi farnimi poslopji stoji na vogalu Norvvood- in Glass-ceste. Cerkev je že stara kakih 35 let, je lesena in v teku let večkrat za nekaj čevljev podaljšana.
Znotraj ima precej čedno obliko in na sredi cerkve je kupola. Drugače je pa nizka in ima zelo ozka in majhna navadno barvana okna. Le v dveh kapelah so tako okna kot v drugih večjih cerkvah. Altarje ima tri, a maševati se more le pri velikem altarju, ki je popolnoma gotičen, dasiravno ni cerkev ne romanska ne gotična. Prostorna je in 900 ljudi je lahko v cerkvi. Le-Pa ni, ker je že zelo umazana, krasijo jo le krasne podobe Jezusovega in Marijinega ®fca. Za lepšavo teh dveh podob zelo skr-hi neki Oger, ki gotovo na leto zda več 100 dolarjev. Od zunaj je cerkev črna in s črnim tovarniškim drobnim prahom pokrila. Ce se lo malo dotakneš kakšne stene od
zunaj, imaš takoj umazano črno roko. Zunaj cerkve vedno leži okrog in okrog vse vrsto papirja, kar dela slab utis na tujca, docim je pri drugih cerkvah zmaj lepo snažno. Zraven cerkve je lesena župnijska ruša, ki je zunaj prav tako črna in umazana kot cerkev.
Ima majhno sprejemno sobo, poiem dve večji sobi, ki služijo za pisarne in hra-nenje farnih knjig. Od zgoraj pa ima gosp. župnik eno čumnato kot spalnico in je manjša kot vsaka samostanska celica. Na drugo stran cerkve je stara šola sv. Vida, ki pa že razpada in se podira, dasi so v njej še tri učne sobe in na vrhu dvorana za zborovanje farnih društev. Na vogalu med cesto 61 in Glass stoji pa prekrasna nova šola sv. Vida z 22 učnimi sobami. Uredba šole je najmodernejša. Sezidal jo je sedanji župnik Ponikvar 1. 1911., pomagala sta mu pri tem njegova kaplana Oman in Bombač, zlasti slednji se je zelo trudil v pridigah in drugače, da so pred par leti plačali dolg. Šola je dvonadstropna, z velikanskimi okni, prostornimi in visokimi sobami in širokimi hodniki. Visoka je tako, da lahko vidiš z drugega nadstropja lep kos mesta Clevelanda.
Videl sem v Chicagi in Clevelandu mnogo katoliških šol, a slovenska šola sv. Vida daleko vse druge nadkriljuje. Pač v Lorain, ki je blizu Clevelanda, so lansko leto sezidali prav tako lepo šolo pri angleški fari Matere božje.
Sestrna hiša je nasproti šole in je tudi lesena. V njej stanuje 16 do 19 sester, ki so razun kuharice vse učiteljice. Poleg sester pa še 7 katoliških deklet poučuje mladino. Mladina ni slaba, dobro poučena in lepega obnašanja. Vedno pod nadzorstvom sester pridno hodijo otroci k sv. maši vsak dan in večkrat v mesecu k sv. obhajilu. Dal Bog, da bi tudi sfasom več fantov iz to naselbine šlo v višje šole in semenišče ter tako postali duhovniki in voditelji svojega ljudstva.
H koncu popisa največje slovenske naselbine v Ameriki moram omeniti, da nabirajo tu že nekaj časa denar za novo cerkev.
d Požar. Iz Zaplane pri Vrhniki nam poročajo: Na Martinov večer je pogorel posestniku Fr. Trčku velik vezan kozolec. Zgorelo jo čez 100 voz krme, 13 voz in vse drugo poljedelsko orodje, tako da veliki posestnik niti ene^a živinčeta ne more prerediti. Kdo je zažgal, se ne ve.
d Pogorelo je v nedeljo zvečer v Notranjih Goricah pri Brezovici več kozolcev in par podov z vso prccejšnjo množino krme. Prihitele okoliške požarne brambe so preprečile, da se o5enj ni razširil na bližnja hišna poslopja. Kako je nastal očenj, doslej še ni pojasnjeno.
d Roj poljskim mišim so naoovedali v hrvatskem Posavju, ker so pretile opusto-šiti vso zimsko setev. Poljedelska šola v Križevcih razpošilja v ogrožene kraje steklenice s tifusnimi bacili. Tekočina se po-
mesa z litromvode, v katero se potem namoči kruh. Miš zboli na tifusu in v par dneh pogrne. Bolezen je nalezljiva in se sin od Živali do živali. Na enak način so pred več leti Nemci rešili velikanska polja v oeverni Nemčiji.
d Se en spomin našim dragim rajnkim. Mesec vernih duš se nagiba h koncu. Sponunjajmo se še enkrat prav živo naših dragih rajnkih. Priložnost, to na prav lep naoin storiti, nam nudi »Masna zveza za Afriko?. — Zato vpiši sebe in svoje draga v »Masno zvezo za Afriko«. Udje so deležni 300 sv. maš, katere se berejo vsako leto v Rimu v kapelici sv. Petra Klaverja. Kot udnino je treba poslati enkrat za vselej milodar samo Din 3.— na naslov: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3. Kdor želi tudi sprejemno podobico, prosimo naj pošlje še za poštnino.
d V Križankah v Ljubljani ima v četrtek zvečer ondotna Moška in mladeniška Marijina družba izvencerkveni sestanek, h kateremu so vljudno vabljeni tudi katoliški očetje-nečlani, ki jim ie mar vzgoja učeče se mladine. Pričetek ob 8 zvečer.
d Konja je hotel ukrotiti Filip Simiti iz Hrude v Hercegovini. Konja, ki se nista pustila vpregati, sta bila last njegovega soseda. Simič ju je hotel s težkim delom privaditi na red. Po neprevidnosti pa se je mož preveč približal enemu izmed konj. Udaril ga je s kopitom v trebuh tako nevarno, da je Simič v par dneh v bolnici umrl.
d Samomor. Na ljubljanskem gradu so je radi stanovanjske bede obesil 37 letni brusač Ivan Škrbec. Obesili se je v sobi vpričo žene in otrok, ki pa niso dejanja takoj zapazili.
d Konj umoril človeka. V Sarajevu se je te dni v hlevu Perere odtrgal konj in zdirjal na prosto. Nasproti je prišel uradnik ruski begunec Paščenko. Konj se je navalil nanj in mu zadal tako težke poškodbe, da je v bolnici umrl.
d Zverinski čin je izvršil te dni sin mlinarja Kolačka v Dolnj. Daruvaru. Na prigovarjanje svoje žene in njene matero je ubil očeta, da bi tako dobil neomejeno oblast nad posestvom. Očeta je zadavil z rokama, polmrtvega vrgel pod mlinsko kolo, nato pa vsega razmesarjenega vrgel v potok.
d Leno Miklavževo darilo za našo male jo »Misijonski koledarček za mladino 1925«. Ima lepo naslovno sliko: »Jezus reši zamoreka sužnja« in prav mične ter obenem poučne povestice mešano s podobami. Cena samo Din 2.50, pri naročbi 12 izvodov eden povrh. — Tudi »Klaverjer koledar za sv. leto 1925« se v ta namen toplo priporoča. Kdor ga še nima, naj^ si ga naroči. Razen drugo zabavne in poučne vsebine ima letos novo himno sv. Petra Klaverja s notami. Cena samo Din 4.—, pri naročbi 12 izvodov eden povrh. — Oba koledarčka so dobita pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3.
manutakturnl trgovini
se kupuje v A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni tr^l*.
Stran 264_,
d L rad na Izjnvn. Z ozirom na dopisa h: Bevk pri Vrhniki v »Jutru« z dne 14. novembra in zadnji »Domovini« so uradno izjavlja, da ta dopisa neodgovarjata resnici, ker na tukajšnjem pokopališču sploh ni grobov v vojni padlih vojakov. — Vodstvo osnovne šole v Uevkah, 1">. novembra 1924. 6olski upravitelj: Kristan, m. p.
d Verouk uvajajo v šole — v Severni Ameriki. V tem oziru prednjačita državi Gcorgija in Karolina. In vendar je ondi pouk veronauka svoboden! !n pri nas? Najraje bi krščanski nauk iztirali še iz — cerkve.
d Fosaeir.cn'a vredno! Slušateljicc ameriškega vseučilišča v Hakcnzaku so sklenile, da se odpovedo vsem nepotrebnim toaletnim sredstvom, da se hočejo dostojno oblačiti, da opuste kajenje, kletvino in žvečenje gumija. — Da bi jih posnemale naše »moderne« d.ime!
d Požar v rudniku. Minuli teden je vsled razpoke shrambe za plin nastal požar v rudniku Monte Ceniš v Solingcnu blizu Mainza. Celo mesto je bilo zavito v neprodiren oblak. Število žrtev je ogromno. Na pomoč so do.sli ognjegasci iz vse okolice.
d Nenavaden krstni boter. V državi Argentiniji se je našemu rojaku Bončugi z otoka Hvara rodil sedmi sin. Po določbi ustave mu je bil krstni boter predsednik republike, ki je dal otroku poleg bogatega darili tndi svoje ime.
d I.asno iogo v želodcu je imela neka mlada ženska, ki ie radi silnih bolečin pri-na zagrebiko kliniko in so jo ondi operirali. Dognali so, da je ta čndna žoga tekom časa nastala iz bs, ki jih ie ženska v svoji nervoznosti grizla in požirala.
d 10 ljudi s plesa v smrt Dne 3. nov. s" je vračala v Chicagu v avtomobilu večja f pina plesalcev z maskeradnega plesa. Ker niso bile prečnice zaprte, jc hotel šofer mirno voziti preko železniške progo. V tistem trenutku pa je privcztl tovorni vsik in povozil avtomobil. Bilo jc 10 mrtvih in 30 ranjen:h. Čuvaj, ki ni spustil preč-nic, je bil takoj aretiran.
d Velika nesreča na železnici. Blizu Londona je dne 3. t. m. skočil s tira osebni vlak. Na mestu mrtvih je ostalo 12 oseb, ranjenih pa nad 200 potnikov, največ obrtnikov in trgovccv.
MED BRATI IN SESTRAML
Nova nusilja Italijanov nad našimi rojaki. Minuli teden so Italijani vsled lažnive ovadbe občinskega komisar a iz Slapa pri Vipavi aretirali večje število tamkajšnjih slovenskih fantov. Poslanec dr. Besednjak je za nje interveniral pri državnem pravd-ništvu, nakar so fante zopet izpustili. Komaj pa bo ti pršili v svojo rojstno vas, so prišli orožniki, jih polovili in odgnali v rapore. Vse ljudstvo je nad tem nasiljem Italijanskih oblasti zelo ogorčeno.
Ustanovitev slovenske pevske 5olc v Gorici. Izobraževalno društvo »Mladika« v Gorici bo v kratkem osnovalo za svoje člane slovensko pevsko šolo.
Nesreča v Eiljah pri Gorici. Zadnji teden je 49 letni Rafael Tomažič opazil v nekem zidu naboj in ga je hotel lzruvatl. Pri tem pa je naboj eksplodiral iu nesrečnega moža raztrgal na kosce.
DOMOLJUB 1924
Šolska avtonomija v Gorici. Vse šole v Gorici so prišle pod vodstvo in upravo občinskega sveta. Do sedaj jih jo upravljala državna oblast.
Nesreča v idrijskem rudniku. V idrijskem rudniku se je prezgodaj vžgala mina in je težko poškodovala dva delavca.
VOJAŠKE ZADEVE.
Vprašanje. Rojen sem 1901 in sem služil samo A mesece pri vojakih, [>otem sem bil pa oproščen kot hranilec. Rad bi šel v inozemstvo. Ali dobim potni list? — F. N. V.
Odgovor. Vojaške oblasti nimajo nobenega vpliva na izdajanje potnih listov. Razume se, da tudi v inozemstvu lahko poiščete zaslužka, da morete vršiti svojo dolžnost kot hranilec. Za potni list se morate obrniti na okrajno glavarstvo ali sedaj: »sresko poglavarstvo«. Predložiti boste pa 6eveda morali vojaško odpustnico, oziroma potrdilo, da ste oproščen.
Skrajšan rok —polni rok. Iz došlih nam vprašanj razvidiino, du še vedno ni jasno, katera službena doba v bivši Avstriji se smatra za polni, oziroma skrajšan rok. Zato zopet ponavljamo, da so tisti, ki so služili v bivši Avstriji tri leta, pri deželni hrambi pa dve leti, služili polni rok. Eno-letni prostovoljci, kakor tudi tisti, ki so služili samo dva meseca, so služili »skrajšan rok«. Med vojno je služil le tisti »polni roke, ki je služil kot aktivni vojak, ne pa rezervist ali črnovojnik. Tisti, ki pri rednem naboru pred vojno ni bil potrjen, pa je potem šele v vojni služil, čeprav tri leta, ni služil »polnega roka«. Tudi oni ne služi »polnega roka«, ki je bil sicer potrjen za polni rok, pa je bil nato predčasno kot hranilec ali vsled bolezni odpuščen.
Vprašanje. Imam sina, rojenega 1903 In služi sedaj polni rok 18 mesecev. Prvi sin je služil med vojno in je sedaj invalid brez noge (30 odstotkov). Drugi sin je tudi služil v Avstriji in poleg tega v Jugoslaviji. Isti se je poročil in ni več doma. Ali ima tretji pravico do skrajšanega roka in kam naj se obrne?
Odgovor. Vprašanje je nejasno, ker niste povedali, ali sta prva dva služila kot aktivna vojaka in koliko časa. Opozarjamo vas na tozadevno notico v zadnjem Domoljubu in rja gornje pojasnilo o »skrajšanem« in »polnem« roku, Iz katerih boste prav lahko ugotovili, koliko časa bo moral služiti vaš tretji sin.
Vprašanje. Moj brat, r. leta 1904, je bil letos potrjen na polni rok. Jaz sem rojen 1890 in sem bil potrjen 1911 na polni rok, a sem nato služil le 2 meseca. Ali je mogoče mojemu bratu izprositi skrajšan rok? A. K.
Odgovor. Nikakor ne more vaš brat služili skrajšanega roka, ker nista pred njim dva družinska člana služila polni rok. Preberite gornja pojasnila in notice v zadnji številki Domoljuba.
Dopisnike opozarjamo, naj pazno Čita-jo notice o vojaških zadevah, da bodo že sami lahko spoznali, kakšne pravice jim po zakonu pristojajo. Pogosto se ponavljajo enaka vprašanja, na katera smo že odgovorili, kar bo gotovo izostalo, če bi dopisniki pazno prečitali vsa tozadevna pojasnila.
_____Btev. 47
m-^
poLiTiCni • zrpiski
m,__m
p »Za kralja ali proti kralju!« Dr. žerjav je proglasil volilno geslo, da bo šlo pri prihodnjih volitvah »za kralja nli proti kralju!« S tem ie seveda hotel reči: kdor je za kralja, bo volil mene, kdor je proti kralju, bo volil SLS. Ali misli dr. Žerjav, da bo SLS zato enega volilca manj imela?
p Da bi laže zapirali poslance so državni tatovi dosegli, da je vlada razveljavila poslansko imuniteto. To se ni zgodilo še v nobeni državi. Ječe pa državnih tatov ne bodo rešile, pač pa bo njihov končni poraz še hujši.
p Zaščitniea državnih tatov, brezver-ska Domovina, ki jo izdaja dr. Žerjav, ho zopet kot povodenj zalila naso slovensko domovino. Ljudje, lopate v roke, da boste ta velesrbski gnoj sproti kidali iz hiše.
p Rroti Hrvatom in Slovencem. Vlada, v kateri ni nobenega Slovenca in nobenega Hrvata, se neprenehoma posvetuje, kako bi se izvedel pritisk na Slovence in Hrvate, da bi 8. februarja velesrbi in njih plačanci dobili večino. Velesrbski minister dr. Žerjav ima nalogo, da naredi načrt, kako Slovenijo prisiliti na kolena pred velesrb-skim centralizmom, Pribičevič pa ima v načrtu Hrvatsko. V Sloveniji bodo radikali in liberalci podpirali vse stranke, ki bodo šle proti SLS, ker edino ta je nevarna korupciji, centralizmu in državnim tatovom, na Hrvatskem bodo razpustili Radičevo stranko ter ji razveljavili vse kandidatno liste, isto bodo ukrenili z Nemci in mace-dons'<imi muslimani. Z nasilji in krvjo upajo radikalni in liberalni državni veletatovl doseči večino v narodni skupščini.
p Besede in dejanja. Notranji minister je izjavil, da ne sme nihče brez kazni odrekati veljavnosti obstoječim postavam. V istem hipu pa vladni gospodje sami tako grdo kršijo obstoječe postave, da ne vemo, če sploh še kakšna posta\a velja. Državni svet kot najvišji in končnoveljavni razlaga-vec postav razsodi, da se vlada nima nič vtikati v Kmetijsko družbo, par dni nato pa vlada imenuje svojega komisarja nad Družbo, postave pravijo, da se stalno nameščen učitelj ne sme premestiti razen ce je kaj hudega zakrivil, za kar se mora vršiti najpreje preiskava — vlada je pa kar nemoteno premestila celo vrsto izvrstnih stalno nameščenih učiteljev ter brez razpisa na njih mesta imenovala druge.
p Novo nasilje nad Kmetijsko družbo. Državni svet je kot zadnja instanca razsodil, da se ministrstvo nima nič vtikati v zadeve Kmetijske družbe — zato je bilo nepravilno, da je bil svoj čas, ko je vendar obstajal odbor, imenovan vladni komisar, odbor pa razgnan. Davidovičeva vlada je prejšnje stanje zopet vsaj deloma upo-stavila, da je imenovala poslevodečega pod-
Največja izbira
vialtovrstncga tukna ta hlaievine *« moike oblek*
A. & E. SKABERNE - Lfebliana. Moto! iti «®j njivo ali travnik. C« a« bal podpiaai, »• "
predsednika, ki je po smrti predsednika Pirca edini imel pravico voditi družbo, za komisarja s pozivom, naj skliče občni zbor. Občni ?bor, ki naj spravi družbo v normalni tir, jo bil sklican, tedaj pa se vlada kljub razsodbi državnega sveta, znova vtakne v družbo, postavi za komisarja liberalca Spil-Jerja. Ta pa gre in skliče občni zbor z delegati lanskega leta. Torej bodo volili odbor člani, od katerih mnogi letos niti člani več niso. To se pravi iz državnih postav in odredb najvišjo državne instance naravnost norce briti. Zaščitnica državnih talov, umazana Domovina, vidi tudi v tem pravico.
p Republikanska stranka. Bivši socialist Prepeluh bi na vsak način rad postal poslanec. Zato jo sedaj ustanovil republikansko stranko, češ, ta bo najbolj vlekla. Republikanski stranki se je pridružilo tudi zelo veliko samostojnežev, ki so pred vo-litvanoi v ustavotvorno skupščino tudi agi-tirali z avtonomijo, potem so pa glasovali za centralizem. Zato so upravičeno bojimo, da so bo z republikansko stranko zgodilo isto — zakaj liberalec ostane liberalec: velesrbski centralist, pa naj natakne tudi republikansko kožo. Velesrbski dr. Žer-javovi stranki, zaščitnici in zaveznici državnih tatov, bo Prepeluhova stranka zelo dobro došla, samo da razbijo najnevarnejšo stranko za velesrbstvo — SLS.
p Be» pred ljudsko sodbo. Bivša ministra dr. V. Jankovič in dr. Janič sta prva šla na voiivne shode, da zvesta za razpoloženje srbskega ljudstva. In sta ga zve-dola prav temeljito. Jankovič je šel v no-/jolinsko okrožje. Volivci 90 Jankoviča iz-žvižgali, da jo moral bežati. Janič je odpotoval v Šid, kjer so ga pa njegovi pristaši že čakali na postaji in mu svetovali, naj se takoj vrne, če hočo samemu sebi dobro. Radikali bodo sedaj poskusili z največjim nasiljem, da uklonijo Srbe pod jarm državnih tatov.
p Radič jo preko meje. Ko bi pametno govoril, bi mu no bilo treba bežati in svoie ljudi prepuščati najhujšemu nasilju, ki ga bodo izvajali nad hrvatskim in slovenskim ljudstvom državni tatovi. Sporazum med narodi in začetek prepotrebnega gospodarskega dela v državi je v veliki meri preprečil Radič.
p Kje so orjunci dobili orožje. Bivši notranji minister je v ministrskem svetu nasproti generalu Hadžiču iz uradnih preiskav točno dokazal, da so orjunci dobili orožjo od vojaških višjih komandantov. Natančno jo navedel imena vseh tistih komand, kjer se je orožje delilo in med temi imeni so bili tudi gotovi vojaški gospodje v — Ljubljani. Če pomislimo, kako js cela vrsta mesečno plačanih orjuncev po Ljubljani in drugod pobijala ljudi do smrti, jih pretepala, mučila in strahovala, potem nas obide strah, kaj bo z državo, kjer oblastniki, ki bi morali skrbeti za red v državi, razdeljujejo orožje ljudem, ki so nekateri prišli iz ječe, druge pa preganja policijska °blast radi raznih hudodelstev, tretji pa so zopet znani kot javni nasilneži in pretepal.
ST. VID NAD LJUBLJANO. (Razno.)

I dekletom brez rnililio atanu ali slranko, ki bi tudi : želele gospodinjskega pouka. Vs, priprave so
1 lZIC.MlA nnna n< »<■ )■<;..» »>..,: •	«.
I j	||	,	.	------I'»»|»sefc»«j SU B9
Tovarna »Štora« je vpeljala avtn-vo,.njo med , ",1 obisT.m m'"lli1"?', H"1, T" m"gli na)U
jano, V soboto 15. t. n, jo na-	?bn ".T-t.V i' teJ?J4. ~ <<»>".<!'■ »
Št. Viiloin in Ljubljano. v souoto is. I. ni. jo pravila prve poizkuse Ko se izvrxo fo nekntere re-parature na avlo-omnibusu, bo vožnja redna trikrat dopoldne, Štirikrat popoldne. — Z t onama in livarna v S t Vidu je od avgusta lanskega leta do sedaj vlila 177 svonov, največji je tehlal 2100 kg, najmanjši 12 kg. Sedaj je v delu nekaj srednje velikih za Bosno. Začela je pa tudi s is-delovanjem malih zvončkov za strežniko pri ollarju. Zvončki imajo po izjavi tovarnarja t« lastnost. tla jih je mogočo pač upogniti ali stlačiti, no pa ubili. — Loterijski o d 3 e k 7a novi ljudski dom priporoča staršem naknp srečk kot Miklavževo darilo otrokom. -- Po dolgem pritiskanju in izsliskanju je županstvo od krajnoga šolske-ra svota dobilo proračun šolskih otročkov ia dohodkov za L 1825. Dohodki so proračunjeni na 173(1 Din, stroSki p-> na 102 GOO Din, torej bo s občinskimi davki treba pokrili 100.87(1 Din. Največjo postojanke med stroiki so: kurjava 33.00i) Din, 30 odstotni prispevek k proračunu na 1921 2G2H) Din, vzdržavnnje šolo 12.000 Din, šolski sluga 8000 Din, upostavitov ograje in piobnrvanja ie postavljene «4.0(10 Din, razne tolike potrebščine 2500 Din. — Marijin vrtec in Marijino družbo je sedanju vlada propovodala na vseh žoiah, tudi na ljudskih. Starši, sedaj veste, kaj imate pričakovali od ljudi, ki jih priporočajo iu volijo liberalni in so-mostajneži. Volitvo se bližajo, samostojneži Oodo zopet hinavsko zavijali, češ, da niso zoper vero, da se pri volitvah no gre nič za ali zoper vero itd. K.ako svoio sta pred predzadnjimi volitvami voditelja »arnejjojncžev zagotavljala, da so samostoj-noži za avtonomijo itd., po volitvah so pa besedo , suedti in so liberalcem prodali. Bosto videli, da . bo pri sedanjih volitvah ravna tako. Zrkaj, libe- I ralci imajo sedaj zo;.et na razpolago državno b!a- j gajno, kamor davkoplačovaJoi nosimo denar brci j prenehanja. — N a d učitelj Bajee in učitelj '
..aie .I" uka! demokratov javno povabili ukv željnih deklet. Bali so se menda, da bi ue bila >W ca« preveč sklerikalna«. Gotovo r8i odobravam«, ila se skrbi za potreben gospodinjski pouk, protestiramo pa odločno proii temu, da se k tečajem, ki 60 prirejajo na državne stroške, ne dovoli udeležba vsem, ki jim jo tečaj namenjen.
D0B1SNIC.
(V Slovo.)
Slov. kat. izobr. društvo v Dobrnieu je pri-rel'lo une 9. t. m igri: Dva gluha, burka v enem dojanjtt in dr. l»o Cesuik: Pogodba, veseloigra v dveh dejanjih, ia sicer prvo v tej sezoni — ter sad-njo pod vodstvom našega gosp. kaplana Jankota Raztresen. Koliko lepili iger, poučnih predavanj so jo priredilo iu dobo bivanja gosp. Jankota v Do-tiiuieu Hi fantje, kako smo eo veduo veselili dolgih zimskih večerov, ko smo bili vabljeni — k večernim sestankom v liruširono dvorano, Uo smo slišali toliko zanimivega, poučnega — sa sodanjost in bodočnost. Ne, nismo se strašili iz daljnih vasi, ob slabom vromenu priti v središče tare — kajti ve-doli sme, da nas s veseljem pričakuje, ter s prijazno besedo sprejme — naš dobri duhovni oče. — Ako jo bil kateri izmed tovarišev žalosten, otožnih misli — 'akoj jo znal — poiskati pravo stran, govoril mu prav kot dobri očo svojemu sinu. Slutili smo — in prišlo je — da si moral za vedno nas za* pustiti dragi Janko — ki smo te tako — IjubilL Tisočera hvala Ti za ve« trud, ki si ga imel s nami. Odšel si — a Tvoj duh živi med nami. Bog Vaa živi dragi Janko na novi službeni potil — Vail lanlje.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
(Žrtve centralizma.) h nad« (are so ie letos trije fantje pri vojakih
Ako pljei »BUDDHA« faj, vživaš ie na zemlji raji
KbeT * kar nopričakovano in nasilno o ' SSl^K ^ vsakemu redu in proti vsem pravilom) upokojena, J Aloj,li ,'or,UDa » Bodnc«a b Mart,n Po",ek odstavljena od službe. Zakaj? Ker sta vedno iz. potrjevala svoje krščanske in stanovsko dolžnosti in se kot taka nista marala ukloniti tukajšnjemu ! Bokolstvu iu orjunstvu. Pravijo, da na njih mesto prideta Šmajdek iz Krtine in Matarol iz Šmartina; tndi Muren bajo prido iz Šmartna, Ver je goreča soliolica. Zatrjujejo, da št. Vid mo.u i ostati so-lcolska in orjunska trdnjava za ljubljansko okolico.
KAMNIK.
(Prosvetno delo.)
DruiUvo »Kamnik« je pričelo ■ n rojenim izobraževalnim delom. Da bi se kar najširše plasti ljudstva megle udeleževati predavanj, se je pričelo s prosvetnimi večeri Ti združujejo koristno s pri-jotnim. Prodavanje, petje, deklamacijo oziroma kak dramatični prizor dajo tem večerom zanimivost in mnogoličnost. Doslej so bili štlrjo presvotui večeri, vsi izborno obiskani. Predavali «o pg. dr. Fran Gri-voc. v-scučiliški profesor, g. kona. svetnik Janez Kalan, profesor dr. Vinko Sarabon in dr. Srečko Zaniljen. Vsa predavanja so bila času primerna in vseskozi zanimiva. Predavatelji so mojstrsko obdelali svojo snov, predavali zares poljudno, da so bili poslušalci z vsemi predavatelji zelo zadovoljni. Društveni odbor jo sklonil, da bo preskrbcl rodno vsak mesec za tako predavanje bi si bo predavateljev poiskal sam. Dramatični odsek pa jo pravtako pod spretnim vodstvom gg. Rojca in Josipa Gra-šeka obljubil svoje sodelovanje, da bodo vsi prosvetni večeri zanimivi in vabljivi. Vsak prosvetni večer naj pokaže notranje delo društva na vseh poljih izobrazbe. S tem jo izobraževalno delo odločno stopilo v ospredje, kar je bilo tudi potrebno.
JEŽICA PRI LJUBLJANI.
(Kuharski tečaj.)
iz Vol. Kostrelniee. Ljudje, potrti in jesnl, hočejo, da naši fantje v domačem kraju služijo. Fantje pa pravijo, da raje doma umro ko v tujini. — 14. t. m. je obhajala gdč. Rozi Sore 50 letnico zvestega slui-h-jvanju t gradu na (irmačah.
BEVKE PRI VRHNIKI.
(Naprodni lažnivcL)
Oba: Jutro in Domovina sta se zaletela v na-Sega g. nadučitolja radi grobov v vojni padlih vojakov. Poznamo dopisnika po petju in pitja. Takih grobov pri na<i sploh nL Res sta pokopana dva »tre-narja«, ki pa nista — padla vojaka — pač pa padla alkoholika In za te grobovo nismo vedeli niti va> ščani, kaj šole novodošli g. nadučitelj. In hioave« gre, položi nekaj cvetja zato, da se potem hvali U drugega denuneira. Razunutmo, zakaj blati sedaj — ko je druga vlada. — Tudi v naše društvo so zaganja dopisun. No pa zakaj? Ali zato, ker delamo? Zato ker se izobražujemo in se pripravljamo, da nastopimo z igro?! Saj se poznamo. Dopisun klič* na pomoč vso oblasti — nuj pokliče nekoga da b« varoval in vodil njega samega.	Bevčan.
RIBNICA.
(Razno.)
Volilni boj veledemokratov se ie pričenja. Rodna seio liberalnih »otcevc se vršo slednji večer v parlamentu, kjer prerokujejo, da bo novi bel-grajski parlament imel malo drugačno večino kot doslej. V prv| vrsti sem opazil š« najbolj navd«. šonega za novo »Paprikašc vlado ribniškega kovača Janeza Lesarja, po domače Marlinovca s Mlaka.
a.
Amerika
se imenul« lina ruiava kotenina, Izdelana U aa|* boljlega amerižkegs bombaža _ Po trikratne« pranju postane snežno bela. V talogi pri
A. & E. SKABERNE » LJubljana, Mestni U< ifc
s davke se pa liberalci nič no prilniujejo, nekateri >e govore, ila bi bili lahko 60 malo vetji! Jaz pa rečem, da ravno v liihniri pobirajo od nekaterih tako visoke svote, slasti osebno dohodnine, dn jo le prehudo. Vedo seveda vsi, kdo je glavni krivce pri odmeri teh svot, a za enkrat se mu ko pusti, a zadnjici Zapustila sta nas g. kaplana Plrkovič iu Gostiša, ki jih ohranimo v hvaležnem spominu. Meščanska šola še ni gotova, tudi tramvaj še ne vozi s kolodvora na trg! ('as je, libcra ribniška, da to enkrat ugotovite. Pa drugič kaj več, zdaj moram na vlok, da ne zamudim!
Št. Vid cad Ljubljaro. Z ozirom na nasilno upokojitev g. nadučitelja Bajca in g. učitelja Poberaja izjavljamo, da ne priznamo imenovanja novega šolskega upravitelja. Opozarjamo novoimenovanc<?a voditelja, da bomo porabili prvo priliko, da ga odstranimo. Naj se torej zaveda, da je štirim petinam občanov vsiljen in da se mu ne bo zgodila krivica, ko bo moral odtod. — To in nič več kot naš odgovor na najnovejši akt nasilja. — Krajevni odbor SLS v St. Vidu n. Ljubljano.
DOB.
(Proslava McSSkove petdesetletnice.)
Katoliško prosvetno društvo t Dobu je proslavilo petdesetletnico pisatelja Meška v nedeljo, dne 9. novembra s sledečim sporedom: 1. Tamliu-ranje: »Svibanjska ruži:-a«, »casak radosti«, »Lepa naša domovina«; 2 Deklamanja Gregorčičeve pesmi »Srce«; 8 Predavanje o Mešku; 4. Reklamacija Gregorčičeve »Naš narodni dom«; 5. Pelje mešanega zbora: »Ujetega ptiča tožba« in »Hrepenenje po domovini«. — Prireditvi je 1 zanimanjem sledilo okoli 15(1 poslušalcev.
ST. JERNEJ.
(Ponoven poziv.)
Ker mi »junački« dopisnik lažnivega »Kmetijskega lista ne moro ničesar dokazati, kar bi bil ; zakrivil pri občinskem gospodarstvu, se je spravil na mojo privatno gospodarstvo, ki ga prav nič ne briga. Ko bi se bil dopisnik podpisal, kot sein ga v »Domoljubu« pozval, bi mu tudi javno odgovoril. Ker pa cima v sebi toliko časti, da bi se podpisal in ker jaz ne vem s kom imam opraviti, zato pozivam strahopetnega dopisnika, naj se čimprej osebno zftasi v mojem stanovanju v št. .'erneju 37, kjer bo dobil primeren odgovor. — J. Krhin.
BOROVNICA.
(Orlovska telovadna akademija.)
V nedeljo, dno 23. novembra ob 3. nri popoldne priredi borovniški orlovski odsek v dvorani izobraževalnega društva telovadno akademijo. Spored je zelo obširen in pester: petje narodnih pesmi, govor, izbrane telovadne točko brez orodja na orodju in končno spevoigra-komedija v treh dejanjih »Kovačev študent«. Med odmori bo igral tamburaški zbor. Vsi Borovnirani ste vabljeni, da se akaiieiiiije v obilnem številu udcleli'e„ zlasti ker je to edina telovadna prireditev, ki jo borovniški orlovski odsek letos priredi.
biti na obfuem zboru, Jo tu-li rekel nekaterim nagim možem, da nimajo pravico volit, ker niso plačali članarino. Možje smo temu »gospodu« dokazali, da itnamo vsi plačano članarino vsak iz svojega! Izvolili smo na tem občnem zboru za delegata samostojnega Janeza Kavčič. — Ker je bil ta občni zbor neveljaven, smo se pritožili na Kmetijsko družbo in navedli vzroke, zakaj so pritožujemo. Zato so jo vršil v nedeljo 2. novembra drugi pravilni občni zbor, ki jo bil na praznik Vseh svetnikov oklican! Ob 9. uri smo prišli pred šolo, da gremo volit t našo šolo! l'a kaj so zgodi? Šola jo bila laprta, gospod učitelj so že prejšnji dan baje odšli v Ljubljano. Imeli smo občni zbor pred šolo
—	in glej: na pravilno sklicani občni zbor ni prišel nobeden naših nasprotnikov, tako korajzni so bili. V odbor so izvoljeni samo naši možje in za delegata za občni zbor Kmetijske družbe je bil izvoljen g. Jožef Železničar, posestnik v Iški vasi. Ta občni zbor se sieer no bo smel vršiti gotovo po zaslugi prijatelja kmetov 2erjava! A pri volitvah 8. februarja bomo možjo is občino Iška vas že storili svojo dolžnost kot Slovenci in kot kmetje!
VELIKO MRASEVO (ŽUPNIJA CERKLJE OB KRKI).
(Nova podružnična cerkev.)
Pred nekako sto leti je v naši vasi. ki šteje do 6(1 hiš, stala cerkvica sv. Petra in 1'avla. Pa je razpadla, tako da danes ni drugega kot le še nekaj t zemlji ležečega fundamenta. Ostanke cerkve t. j. skalo in kamen so vaščani porabili pii zidanju svojih poslopij. Pa smo lani sklenili in rekli: »Iz cerkvenega kamna so naše domačijo; gospodarji, za-vzemimo se in postavimo novo cerkev!« — Rečeno
—	storjeno! Ni še cerkev dogotovljena, toda, če je božja voljo — prihodnje leto bo. Pod streho je pa več kot en mesce že, čeprav smo začeli zidati šele koncem julija. Cerkev, ki bo dolga 20 m in 10 m široka, visoka pa s stolpom 25 m. je narejena po istem načrtu kot ona v Krškem na pokopališču. Kako smo zidali? Težko, toda jeklena volja premaga vse! Tudi to nas ni ustrašila, da dva izmed va-ščanov nista hotela nič sodelovati. Ce bi pa našteli ono, ki so z dušo in telesom prijeli za delo, bi morali navajati preveč imen. Bomo 'o storili, ko bo lična zgradba dogotovljena. Tudi v sosednji šent-jernejski župniji smo našli veliko dobrotnikov. Tudi te ovekovečimo prav tako, kot naše rojake-do-brotnike Amerikanco. Krlikor jn do danes narejenega. jo vse plačano. Ni pa malenkost, čo se pomisli, da je že dosedaj vloženega v stavbo — čo bi računili vse — nad pol milijona kron. Pa če jih bo še dvakrat toliko treba, borno dali in prav dobro vemo, da ne bo zato nikemur posestvo prodano.
—	Vaščani, ne pozabimo, da delamo: Bogu t čast, sebi v časno veselje in večno korist, potomcem pa v ponos!!
FRANCELJ, kje si pa kupU to krasno OBT.EKO?
Kje drujjc, kakor pri MIH. LAPUHU v Skofji Loki na Spodnjem trgu. Ali nc veš, da star pregovor pravi: »Le Lapuh v Škof ji Loki, te z obleko srečnega napravil«	7125
Pf»7J1»"l Najcenejše |ior~ !a daje v Lnkovici ruitil I in najboljše UdlkjC . ANDREJ -OMERSA, ki tudi kupuje -SVINJSKE KOžF po najvišjih dnevnih cenah.	7115
^
nnznnniis
m._a*_
n Sv. Rupert v Slov. goricah. Naš novi Orliškl krožek priredi v nedeljo, dnu 82. t. m. ob 15. url v prostorih staro šole gledališko predstavo: >Go-slarica naše ljube Gospe«. — Prijatelji mladine, pridite I
n Jetica pri Ljubljani. (Pevska prireditev.) V nedeljo, dne 23. t. m., točno ob 3 popoldne pri-roli pevski odsek K. I. D. svojo lastno pevsko prireditev. Na sporedu so pevske točko mešanega, moškega in ženskega zbora. Poleg tega tudi komična spevoigra »Kovačov študent«. Igla te vrsta so igra prvič na nošeni odru. Zato bo za marsikaterega to nekaj novega. Vsi prijatelji petja in smeha, tudi iz okolice, prav prijazno vabljeni.
n Šmartno pod Šmarno goro. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v uedeljo 23. t. m. ob 3 popoldne v društveni dvorani predavanje n skioptičnimi slikami: Od Trsta do Kotoral — Pridite!
n Lom. Prosvetno društvo priredi 23. in 30. novembra igro »Na dan sodbe« (spisal J. Vole). Čisti dohodek bo za spomenik v vojski padlih vojakov v (ari. Pridite!
n Selška podružnica slov. planinskega društva bo prihodnje leto zamogla na Rntitovcu novozgrajeno kočo otvoriti, ker je tudi znotraj ie oprema toliko dogotovljena. Kako surovo in brezvestno je, dn nekateri nepridipravi no morejo markacije in markacijskih tablic pustiti pri miru! — Občni zbor bo 23. novembra popoldne v Železnikih.
n St. Vid pri Stični. Vsem članom Kmetijske zadruge v okolici šentviške poslovalnice poročamo, da je dobila zadruga dosti novega blaga za obleke, posebno barbentov, c.ijgov, kontanine, rut itd. Vso to blago more zadruga dati Članom po uizkili cenah in opozarjamo člane, da se sami prepričajo, do ima zadruga prvovrstno blago in po nizkih cenah. V zadrugi dobite tudi koledarček Kmetske zveze.
11 Nadomestno volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. Vsi imetniki (namestniki, poslovodja zakupniki In obratovodje) trgovinskih in drugih obrtnih podjetij v okolišu ljubljanskega okrajnega sodišča so opozarjajo na razglas oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani gledo razpisa nadomestnih volitev zn obrtno sodišče v Ljubljani, glasom katerega morajo vsi navedeni podjetniki vposlati predstojniku občine, v katere okolišu se nahaja obratovališče podjetja, najkasneje do 29. nov. podatke, potrebne za sestavo volivnih imenikov. Vsaka pri,ava mora vsebovati ime In priimek imetnika (namestnika, poslovodje, zakupnika, obratovodje) obrata, natančno BtajaliSče in vrsto obrata ter ime in priimek, starost (po letih) in poklic v obratu morebiti zaposlenih delavcev in delavk, ki so nad 20 let stari (stare) in bivajo nad leto dni v tuzcmslvu. Pripominja se, da vajencev in vajenk ni prijaviti ker nimajo volivne pravice. — Javne trgovske družbe, komanditne družbe, delniške družbo, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in društva morajo obenem imenovati izmed oseb, poklicanih za nji!) zastopanje in za izvrševanje volivne pravice, osebo, ki zanje odda glasovnico. Glede te osebe je prijaviti njo ime in priimek, starost ter poklic.
Z VAČ. Ker pade sv. Andrej na nedeljo, se vrši sejem na Vačah pri Liliji v ponedeljek, 1. decembra 19?4. 7234
Od min. za trgovino In obrt konc. KROJNA SOLA, Židovska ulica 5, otvori 22. novembra rimski krojni tečaj za krojače, šiviljo in neš 'vitje. Kroj pristoja brez poskušnje, je lahko razumljiv, da se ga lahko tudi nešivilje tekom tečaja priuče. Izdelovanje in razpošiljanje najmodernejših poljubnih krojev. Vpisovanje od 8. do 12. in od 2. do 7. zvečer. Pouk je čez in dan in zvečer. 7.a krojače in šivilje z dežele na željo hitrejši pouk v posebnih urah.	72,3
ftmarnogorski zvonovi. Pridno sc zbirajo darovi za nove zvonove ler imamo že par stotisocev kron nabranih. Toda do zdaj nI še polovica potrebnega denarja. Ako bi vsak bralec vsaj mat dr-čok poslal, recimo enega »kovača«, pa bj bilo zaduši i. Cerkev sama nima razpoložljivega denarji, razna nujna popravila na Gori v bližnji bodonio " Izključujejo možnost, da bi se denar od re<in (Dalje glej na naslednji struni spodaj!)
ISKA VAS PRI IGU.
(Občna zbora Kmetijsko podružnice.)
V nedeljo, 19. oktohra seje vršil pri nas občni zbor za kmetijsko podružnico. Na precej čuden način so je vršil ta občni zbor. Oklican jo bil pred farno cerkvijo na Igu t uedeljo 19. oktobra ob četrt na H. zjutraj, da se še isti dan ob 9. uri do-
Soldne vrši občni zbor v Iški vasi. Mnogi votilci so nleč po celo uro, ka!;o naj bi prišli na volitev pravočasno? Druga nepravilnost je bila ta, da se jo občni zbor vršil v gostilniških prostorih samostojnega Crenk Miba, med tem, ko je bila šo vedno vsaka volitev v šoli. V gostilni se ni nili vedelo, kdo |e prišel volit in kdo je gost. Vseli članov Kmetijsko podružnice je 41, za katero jo 'a gostilniška •oba gotovo premajhna! Ko smo prišli volit, jo bila ura v gostilni 7 minut čez it. A nam niso pustili voliti, češ da je volitev že končana. V gostilni jo ifdel nekdo, ki se j« delal z,i komisarja! Ta laži-komisar je tudi rekel nam, da jo njegova ura že pol desetih in da smo volitev zamudili! Eden na-lih mož mu pove, da imamo mi žo svojo uro, po kalrri se rawiamo, da ne potrebujemo nobeneca komisarju iz Ljubljane, ki bi nam "kazal na sv »jo mro. Tu dični laii-komisar, ki sploh ni imel pravico
Pozor, kmetovalci-obrtniki!
Prevozni mlini za domače mletje ^pogon 3 KS) so na ogled in prodajo. Podboj, Sv. Petra c. 95, Ljublj.
llhslVirU perlektna in pridna, ki se dela ne l\ UIICI! IGCI boji, z dolgoletnimi spričevali, se išče za stalno s'užbo proti dobri plači. - Ponudbe na: MACA JAK1L — Krmelj, ient Janž. 7129
Lastni izdelek!
Najcenejše
So'idne ccnel
In najboljše TEHTNICE
Izdeluje STANKO PESJAK — KRANJ. Poizkusitel	Prepričajte sel
Kmečko posestvo ^epm «DVpnpn:
tiji, vložek St. 90. katastr. občina Sv. Anton, in HIŠNO POSESTVO It. 96 v Lokah pri Trbovljah. Pojasnila dajo notar dr. JOSIP KREVL r Liliji.
IUSI i niv'o iztirjenega in zanesljivega sprejmem IY!!l.'idl J« v Riuij0, _ IVAN KOSISA, mlinar, Ilovk pri Kranju.	7193
IV. Sadjarstvo za kupčijo.
Temeljno načelo našega kmetijskega gospodarstva mora biti, da po možnosti iz vsako panogo skušamo izbili kaj za prodaj. Za sadjarstvo je to načelo se posebno važno, kajti ta panoga rte prizadeva prevelikih stroškov in je čisti dobiček iz nje razmeroma mnogo večji nego iz katerekoli druge. Upoštevati moramo dalje tudi to, da sadje v domačem gospodarstvu ni tako neogibno potrebno kakor drugi kmetijski pridelki (n. pr. krompir, žito itd.). Potrebščina vt dom j» z osirom na množino pridelka razmeroma majtina in so temveč lahko proda, ako je roba za trgovino sposobna.
Pri temlo zadnjem stavku se moramo pa malo pomuditi. Okrog njega so bo sukalo vse naš« nadaljno premišljevanje. 7 b trgovine sposobno robo moramo torej pridelovati.
2e večkrat smo posedali kakšna roba jo to, pa bo treba povHat« še in še. J a -
razmere, pridelovali povečini samo tri, s 11 r i določene, zimske, n a m i z -n e s o r t e jabolk, ki so prikladne za kupčijo. To bo s a d j a r s t v o z a kupčijo.
Bojazen, da bi potem ne bilo dovolj sadja za dom, je prazna. Saj so kupčjske sorle še tembolj sposobne za domačo uporabo, oko jih hočemo obrniti v ta namen. Sicer se pa tudi ni treba bati, da bi se reformacija našega sadjarstva izvedla tako splošno in temeljito, da bi se popolnoma zatrle razne sorte, ki so sposobne ramo za domačo uporabo. Prepričani bodimo, da bo kljub vsem naporom še vedno p r o -v e č a a d j a za sadjevec in žganje.
Sadjarjil Tako ne mora daljel Niti leta ne smemo več izgubiti. Zamujenega je že preveč.
Pri pretakanju vina zasledujemo sledeče namene: najprej da ločimo mlado vi-
b o l k a so zaenkrat pri na-« trgovsko izvoz- : no od drož in potein, da ga spravimo v no blago. Vsa druga sad™ plemena hodijo j Clm oži' 8tik z zrakom. Prvo prečkanja vpoštev le bolj za dom aH kvečjemu za | so vrsi od konca novembra do konca fe-medsebojno domačo kupčijo. Jabolka so pa j bnmria' kar ie odvisno od kakovosti vina. jako različna. V sadni veletrgovini imajo i ZeI(> vazno i° P°Sodlt' P™v» pretaka-veljavo samo zimska, »rdi, trpe ž - ! "ia za vfa.Vl), vi?° p°Bebe|. Pretakati mo-di jabolka dobrih namiznih sort. K on- I ramo te(lal> ko 1® dovršeno kipenje; torej
Žno zahteva sadna trgovina — in to je glavno — enotno blago, to ee pravi: m n ! o s o r t, a od tistih v e I i k e .'c o J i 51 n e — na vagone. Da naš dosedanji sndni pridelek tem zahtevam vobče ne ustreza, mora biti jasno vsakomur, ki ;e s prerr.islo-kont bral prejšnjo tozadevne članke. Seveda pridelamo mnogo jabolk, tudi trnež-nih, zimskih jo dokaj vme;>, toda manjka enotnosti. Že v eni občini ja brtrt 5U-vila sort. Kaj pa 5e!o v enem ali vee okrajih! Na stotine vagonov jabolk, toda prav tnalo enotne kupčijskd r^Lel
Tu jo zagata, iz ':atere bo rešitev vedno težja, čimdaiju bomo odlašali s popolno preuredbo našega sadjarstva. Skrajni
se najprej pretočijo lahka vina, ki prej pokipe, dočim sladka, gosta, težka vina lahko še počakajo. Vina iz gnilega in zelenega grozdja in ona, ki imajo duh po gnilih jajcih (t. j. od žveplovega vodika), pretočimo čimprej.
Ko vino pokipl, se drožo uležejo na dno. Drože obstoje po največ iz odmrlih kvasnic, nadalje iz aluznin, beljakovin, vinskega kamna itd. V njih dobimo tudi Škodljive glivice, posebno ako je grozdje gnilo ali pokvarjeno. .Mrtve kvasnice služijo po smrti kol hrana tem škodljivim glivicam, ki jih ^rično razkrajati, pri čem se pa vino lahko pokvari. Posebno zavrel-ka je večkrat posledica nepretočenega vina. Delovanje teh škodljivih glivic v vinu
čas je, da cride v kri in meso slehernega preprečuje alkonol in nizka toplina. Torej Rjulinrin f.ronriJnnio 1« in v nridotovnnlu \ . mo£nem vinu in v dobri hladni kleti
Badiarja prepričanje, .la le v pridelovanju enotnega sadja je rešitev našega
sadjarstva. Skrajni ča9 je, da so otresemo j j.:vari]0-
so ni bati, da bi so vino prehitro po-
dosedanje površnosti in krenemo v drugo Jasno smer, da opustimo zastarelo pridelovanje sadja za dom, in da se oprimemo sadjarstva za kupčijo. To naj bo skupni smoter vseh sadjarjev, ki imajo priliko pridelati večje množino sadj3. Ta edino pravi smoter jc treba zasedovati z vso odločnostjo, vstrajnostjo — pa tudi edinostjo — vso do tje, da bodo vsaj vsi večji sadjarji v posameznih pokrajinah, ki Imajo prilično enako podnebno in talno
dolioilkov mogel porabiti za zvonove. Cerkev je ro-Barska, ni v nobeni Heseski, pod njen zvon ne »1'flda noben posestiiik-goapodiur in zatorej je vse Wvi(,no |e od romarjev, da dobi tope* nove ivo-»ove. Drogi bralec I
Vsaj maJ položi AU, Mariji oa odtnr.
Tudi demo razkrajanje Kisline se vrst potom posebnih glivic iz drož, vsled tega je priporočljivo mlado vino pustiti še nekaj časa na drožah. Pravi čas za pretakanje vina se mora torej dobro pogoditi. Prezgodaj ga ne smemo pretočiti, ker se lahko dogodi, da nam vino, ki ša ni popolnoma zavrelo, v novem sodu vsled pomanjkanja kvasnic no more pravilno po-
kipeti.	, . ,„
Marsikatero vino postane prt pretakanju motno in to najprej tedaj, ee je bilo grozdje gnilo. Ko se namreč pn pleskanju dovaja vinu kisik (zrak), pom^a ta, da se iz vina izločijo snovi, ki ga kalijo n napravijajo nestanovitnega. Zračni kisik se namreč zveže z beljakovinami, slitznl-nami in drugimi snovi ter jih napravi ne-
raztopne v vinu. To je vzrok motnosti vina. I o prvem pretakanju se pusti vino, da sa »umiri«, učisti, t. j. da se navedene snovi zopet sesedejo na dno ter da postane vino čisto. Potem vino zopet pretočimo. Tekom prvega leta pretakamo lahka vina navadno le dvakrat, boljša, zlasti močnejša vina pa tudi štirikrat. V drugem letu pretakamo vino lo enkrat, kvečjemu dvakrat, v poznejših letih pa le po enkrat.
Kdaj je doba za pretakanje vina, dozo-nemo lahko s sledečim poizkusom. Belo steklenico napolnimo z mladim vinom ter jo držimo nekaj časa v topli sobi. Oe sa vino začno čistiti odzgoraj, tedaj je čas za pretakanje. Ce ima pa vino preveč sluzna-stih snovi, potem ta preiskus ne uspe; vendar moramo tako vino tudi pretočiti in ga Čimbolj spraviti v dotiko z zrakom. Dobro je pri pretakanju vina iz gnilega grozdja sod dobro zažveplati, da uničimo škodljive glivice.
Pri pretakanju kakor pri vseh delih z vinom in moštom moramo posebno natančno paziti na čistobo sodov, vseh posod in priprav, ki pridejo v dotiko z vinom, kajti ta so največkrat vzrok pokvarjenim vinom.
Oskrbovanje prašičev pogrni.
Glavni pogoj za umno prašičerejo Je pač primeren svinjak in umestno oskrbo« vanje živali. Svinjak naj bo dovolj prosto« ren, zračen, svetel, suh, čist in primerno topel. Navadno so kmetski svinjaki zelo , slabi, majhni, da se dorasla žival v njih 1 komaj obrača; o zračnosti in svetlobi niti govora, kajti svinjak mora biti posebno po mnenju naših gospodinj, zadelan tako. da ne more vanj niti žarek solnca, pa tudi no sveži zrak. Suh pa tako, da se od njega kar cedi in da prašič v mokroti leži; o či-stobi in snagi niti ne govorimo; o toploti pa nam pričajo dovolj bolne noge prašičev, prehlajenje, kašljanje in druge bolezni.
Izmed največjih pogreškov naših kmetskih svinjakov so tla sestavljena is okroglega lesa, skozi katera naj odteka mokrota v spodnji prostor, kjer so zbira gnoj in gnojnica. Naravno je, da posebno pozimi prodira skozi taka tla mrzel zrak v svinjak in povzroča prepih; ta pa prehlad in največkrat bolne noge. Ta pogrešek J« nujno potreba odstraniti, drugače prašiči v takih svinjakih le slabo uspevajo. Svinjak, posebno kjer so mladi prašiči, morajo imeti najmanj 14—10 stopinj topline. Tla naj bodo tako napravljena, da mokrota takoj odteče; pa tudi gnoj moramo vsak dan odstraniti iz svinjaka in skrbeti z« suho steljo.
Prašičem dobro dene, če se jim dovoli vsak dan malo sprehoda po svežem zraku, tudi pozimi ob mrazu. Ta jim ne škoduje, vendar ne smejo biti predolgo zunaj. Ko Čuti žival, da jo zebe, skuša že sama priti nazaj v svinjak. — Svinjak kakor tudi korita je držati v največji snagi. Korita j« pogosto umivati in jih vsak teden enkrat namazati z apnenim beležem, da se unl-čijo škodljive glivice plesnobe. Apno b*-mo prašičem le koristi. Oskrbovanje prašičev jo poveriti samo najzanesljivejšim ljudem.
r
Kmetijsko posvetovanje.
(Dalje.)
Mlekarski inštruktor Anton Pevec je podal sliko mlekarstva v Sloveniji, njegov gospodarski pomen za kmetijstvo, razvojne zmožnosti v raznih okrajih Slovenije z ozirom na najboljše vnovcevanje mleka, masla in sira, kar je v zvezi z večjo ali krajšo daljavo od naših mej. Temeljito je tudi obravnaval pospeševanje mlekarstva s strani države in zasebnikov; opisal je delovanje državnih mlekarskih odborov in mlekarskih odborov gospodarskih korporacij; strokovne mlekarske zveze, mlekarske zadruge in zasebno mlekarne. Važna je izobrazba v mlekarstvu, ki jo razširimo potom mlekarske šole in potom strogega nadzorstva podpi-ranih mlekarn. Tudi kupčijo z mlekom in mlekarskimi izdelki bo treba osredotočiti v zadružnih mlekarnah, produkcijo masla in sira pa zboljšati s primerno zdravo konkurenco. Glavne smernice mlekarstva bo pa treba ugotoviti v posebnem zakonu.
licfcrent za konjerejo živinozdravnik Fran čeme je orisal stanje naše konjereje ter posebno poudaijal vzroke nazadovanja te kmetijske panoge v zadnjih lttih, predvsem s kakimi težkoča-mi je bila združena preskrba žrebcev v dobi po prevratu in posebno njih prehrana na drža »ni žrebčarni na Selu. Omenjal je nujno potrebo po dobrih toplokrvnih, posebno pa n rzlokrvnih žrebcih, ki jih bo na vsak način treba nakupiti v inozemstvu. I>a pa v bodoče naša konjereja glede plemen a';ov ne bo vedno odvisna od inozemstva, b.) treba začeti izdatno podpirati domače rejce dobrih plemenjakov. Glavne naloge, ki ras čakajo pri povzdigi konjereje, so preskrba dobrih plemenjakov, ureditev kupčije s konji, posebno pa pri odprodaji žre et v inozemstvo, za kar bo treba za tvati izvozne olajšave; nadalje je ze lo va/Jio pri konjerojcih vzbujanje smi-s a za samopomoč, kar se doseže le s strokovnim poukom, s premovanjem konj, razstavami in dirkami. Podpirati treba tudi konjerejske strokovne organizacije, ki v veliki meri pripomorejo k povzdigi te za nekatere kraje Slovenije važne kmetijske panoge. S takim delovanjem bi naša do-mafa konjereja pridobila tisto važnost, ki jo je svojčas imcia.
(<os|>oti»rstia obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 17. t. m. Naš dinar notira v Curihu 7.50 centimov. Na domačih borzah stane: 1 švic. Trank Din 13.4Is do 13.52, 1 franc. frank Din 3.69 do 3.74, 1 lira 3 do 3.03, 1 češka krona Din 2.07 do 2.09, 1 zlata marka Din 10.60, 1 dolar Din 68 do 69, 1 funt šterling Din 320 do 325. Za en dinar dobimo 1023 avstrijskih kron ali 1080 mažarskih kron. 1 rumunskj lej stane 0.39 Din, 1 bolgarski lev 0.50 Din.
g Vrednost našega denarja za časa Da-ridovičevc vlade. V Davidovičevi vladi je bil finančni minister bosanski muslimanski Hrvat dr. Spaho. Pod njegovim ministrovanjem je vrednost dinarja v drugih državah lelo zrastla. Ko je ta mož prevzel finančno ministrstvo, je 100 naših dinarjev vo-8>
Ijalo v Švici 6 in pol frankov; ko je pa po :reh mesecih to ministrstvo zopet izročil radikalu Stojadinoviču, je 100 naših dinarjev veljalo že 7 in pol švicarskih frankov. Seelaj pa že kaže dinar zopet padajočo smer.
CENE.
g Cene v trgovini na debelo v oktobru.
Cene v oktobru so vzlic višjemu tečaju dinarja neznatno poskočile. Najbolj jo vplival porast cen pri sadju in sadnih pridelkih. V tej skupini so se podražile suhe če-šplje, vino in žganje zaradi zelo slabe letine češpelj in grozdja. Vse ostale skupine, razen kolonijalnega bla >a, so padle. Najbolj so padli napram septembru industrijski proizvodi, ki jih uvažamo: bombaž, kovine, železo in sleklo. Pri skupini kmetijskih pridelkov se jo koruza zolo pocenila, dočim so pšenica, moka in živinska krma nekoliko dražja. Živino in živinski proizvodi so padli za 1 oelstotck, in sicer so padle cene perutnini in ovcam, poskočile pa so govedom, svin:am in jajcem. Kava in sladkor so se podražili, drugo koloniialno bla ,o je pa poccnilo. Uvoz je padel na minimum. dovim izvoz povoj no napreduje. — V oktobru so se penlražiii najpolrebnej-ši življenjski predmeti, kar niti najmanj ne odtehta pocenitev za splošni konzum manj važnega blara. Poskočile so cene pšenici, ntoki, goveji živini in prršičem, jajcem, sladkorju, kavi, sadju, to je glavnim živilom, samo koruza je nokai pocenila. Iz tega torej razvidimo, da r-e ie življenje v oktobru vkljub ugodnemu stanju dinarja podražilo.
g Tržišče z žitom. Položaj na žitnem trgu so je nekoliko ustalil ter izgleda, da bodo cene pšenici nekoliko poskočile. Povpraševanje po molči je živahnejše. Vendar se kupčija ne more povoljno razvijati, ker vlada veliko pomanjkanje gotovine in zahtevajo prodajalci kupnino pri odvzemu blaga. Cena koruzi še vedno pada, ker je njera letina izredno debra. Že sedaj prihaja na trg naravno sušena koruza v zadostni množini.
g Ljubljanska blagovna borza. Ceno
je razumeti /a blago, postavljeno v Ljubljano: pšenica domača Din 385, bačka 430, koruza bačka stara Din 335, oves bački Din 3 '0. laneno seme Din 675, pšenična moka bačka na bazi nulerca Din 625, pše-nični otrobi srednji Din 210, krompir f in 120, Fižol original franko Ljubljana: rib-ničan Din 450, prepeličar Din 460, manda-lon Din 400, fižol očiščen franco Postojna tranzit: ribničar Din 550, prepeličar Din 580, mandalon Din 485 do 500. — Jabolka franco nakladalna posta'a Din 1.75.
g Tržišče s sladkorjem. Ko so sladkorne tovarne skilenile kartel in zvišale cene sladkorju, se je ustavila vsa kupčija in nikdo ne kupuje več tega blaga. Konzum se je namreč že prej založil z blagom po niz- j ki ceni in sedaj lahko čaka, no da bi pri- > stal na sedanje visoke cene. Sladkorni kartel je pod tem pritiskom že nekoliko zrii- 1 žal cene, vendar ne še dovolj. Če bo hotel razpečati svoje velike zaloge, bo moral s cenami še nižje. Na cene bodo najbrž vpli- i vade tudi državne tvornice, (ki ne bodo smelo biti v kartelu.	|
g Tržišče e umetnimi gnojili. Poraba umetnih gnojil te jeseni je mnogo slabša nego lani, ker primanjkuje kmetovalcem denarja. Največ se povprašujo po Tomaso-vi žlindri in kalijevi soli. Cene so že več časa nespremenjene in notirajo za 100 kg vključno vreče, brutto za netto: apneni du-, Šik Din 320—330; 17 do 18 odstotna Tonia-i sova žlindra Din 130 do 140, postavno že-i lezniška postaja naročnika; 40 odstotna ka-j lijeva sol Din 140 do 150; 16 odstotni rud-. ninski superfosfat Din 100 do 110, postav-1 no železniška postaja naročnika.
g Tržišče z lesom. V splošnem vlada na svetovnem trgu zastoj v celi lesni -kupčiji izvzemši pri drvah za kurjavo, kar je posebno neugodno za izvozne države. Vzlic temu se cene nekako zboljšujejo. V Slavoniji in na Hrvatskem so celo znatno poskočile, kar pa nima pravega razloga. — Vsled visokih cen je zastala kupčija z Angleško, Francosko in Belgijo. Tudi Italija kupuje samo mehki les in še ta drugovrsten in slabejši. Na Špansko se izvaža naša jelovina in hrastovi pragi. Drva gredo v I tajijo in na Mažarsko, ki jih plača na meji po 2800 do 2900 Din kubični meter. Tudi v drugih državah, kakor so Romunija, Češkoslovaška, Avstrija je opažati zastoj kupčije s stavbenim lesom.
ŽIVINA.
g Ljubljanski Živinski sejem 15. t. m.
Cene so notirale za kg žive teže: voli prvovrstni Din 13.75 do 14.50, voli rejeni 13.25 do 13.50, vprežni voli Din 12.50 do 13, biki lažji Din 10 do 11, krave rejene Din 10 do 11, krave klobasarice Din 7 do 8, teleta težja debela Din 17 do 17.50, teleta lažja Din 15.75 do 16.75, teleta zaklana za kg mrtve teže Din 22 do 22.50, prašiči peršutarji Din 15.50 do 16.50, prašiči debeli Din 17 do 18, prašiči zaklani Din 20 do 23, kostruni debeli Din 8 do 9. — Sprememb v cenah ni bilo. V bodoče jo pričakovali nazadovanje cen za govedo, no pa za prašiče, ki bodo ob mrzlem vremenu ostale čvrste.
g Živinoreja v Sloveniji 1924. Vsled dvoletne suše v letih 1921 in 1922 je živino-reja v Sloveniji kakor v celi državi neobičajno nazadovala ter izkazovala padec od 37 odstotkov. V minolem letu 1923 se je pa začela zopet dvigati, kar opazimo pri letošnjem štetju januarja meseca. Opomogle so si vse vrste živine, edino ovce zaznamujejo ponoven padec, to pa vsled tega, ker k in-čija s tem blagom stalno nazaduje. Naštelo S2 je v Sloveniji letos: konj 53.000 (v leta 1923 50.000), goved 379.000 (348.000), pra-šičev 291.000 (261.000), ovc 57.000 (59.000), koz 16.000 (15.000), perotnine 907.000 (8"6 tisoč) in čebelnih panjev 62.000 (53.000). Štetje živine za celo državo pa izkazuj« manj ugodne številke,
NAREDBE.
g Ukinitev prepovedi trgovanja s srebrnim denarjem. Finančno ministrstvo je z dno 7. oktobra ukinilo zabrano trgovanja s srebrnim denarjem: dinarji, kronami in perperii v notranjem prometu.1 a zabrana je biia izdana 27. februarja 19?j g Znižanje carine na krompir v Švici. Švicarski zvezni svet je za dobo od 20. .decembra 1924 do uajkasneje 30. aprila
znižal uvozno carino na krompir za polovico, to je od 2 frankov na 1 frank. Povod za to znižanje je izredno slaba letina krompirja v Švici. Konsumenti zahtevajo, da so pobiranje carine na krompir sploh ukine. — Pričakovati je torej, da pojde spomladi tudi iz Slovenijo krompir v švico. Zaenkrat pa je prevoz krompirja vsled mraza prenehal.
g Prepoved uvoza lesa v Švico. Po poročilih zagrebških listov je švicarska vlada z dnem 17. oktobra prepovedala uvoz stavbnega in drugega lesa. Od sedaj naprej je za uvoz tega blaga potrebno posebno dovoljenje sekcije za uvoz in izvoz zveznega departmana za javno ekonomijo v Bernu. Ta prepoved je bila izdana za to, ker države z nizko valuto preplavljajo švicarski trg z lesom.
RAZNO.
g Krma in sirarstvo. Osrednji zavod za preizkušanje sira v Bernu v Švici jo vsem kmetovalcem, ki oddajajo mleko v sirarne za napravo ementalca, poslal opozorilo, v katerem jih svari pred krmljenjem molznih krav s sadjem in sadnimi odpadki. V tem opozorilu je omenjeno, da napravi (krmljenje krav s sadjem in sadnimi tropinami mleko, ki povzroča prezgodnjo napravo lukenj in razpok v sirih. To je posebno opažati pri ementalskem siru, ki vsled take krme precej trpi glede kakovosti. VBled tega svarijo kmetovalce, ki oddajajo mleko v sirarne za ementalski sir, naj svojih molznih krav nikar ne krmijo s sadjem in sadnimi tropinami. — Zanimivo bi bilo zasledovati ta pojav tudi pri naših sirarnah, posebno v Bohinju.
p Marij zimski predic ali zmrzlikar je ponekod velika nadloga na sadnem drevju. Njegova gosenica obje do golega zlasti črešnje, pa tudi drugo sadno drevje, takoj ko spomladi ozeleni. Sedajle novembra meseca lezejo iz zemlje mali metuljčki. Samci letajo v mraku po sadovnjakih, samice pa nimajo kril, zato l>a prav krepko noge. Takoj ko prilezejo iz zemlje, 6e ja-drno napotijo do bližnjega drevesa, in hajd po deblu v vejevje. Ko se sparijo, zaleže vsaka do 300 jajčec naravnost v brstje. Spomladi, ko začne drevje odganjati, so izležejo iz teh jajčec gosenice, ki vjedo 6proti vse zelenje, in cvetje. Gosenice lahko poznamo po hoji, ker »merijo pedi«. Od t cd tudi njihovo ime. Pedica se je razmeroma lahko ubraniti. Baš te neprilike, da samice nimajo kril, nam hodi prav pri obrambi. Ako jim namreč pri deblu zastavimo pot, da ne morejo na veje, je nemogoče, da bi zalegle gosenice na brstju. Taka zapreka ali past je nalašč v to svrho prirejen lepljiv pas, s katerim opašemo deblo prilično poldrugi meter od tal. Pas naredimo iz 10 cm širokega traka iz močnega papirja, ki ga na dveh krajih z žico tesno privežemo h deblu ter namažemo okrog in okrog z goseničnim lepom (kle-lem). To je posebne vrste lepivo, ki se ne »uši in ostane lepljivo po več mesecev. Nobena pediceva samica ne pride čez to zapreko, ampak vsaka obvisi na lepivu in Pogine. — Ooseničji lep prodaja tvrdka Chemotechna v Ljubljani, Mestni trg 10. g B. S k a 1 i ck y : »Kletarstvo«. Sploš-(Dalje glej v nuslednjem stolpcu spoiaj.)
STREŽBA BOLNIKOV.
Zelo važno je, da strežnica vč, kako in kaj ima pripraviti; kadar pridejo bolnika previdit s sv. popotnico. Da ima posnažiti sobo, preobleči posteljo in kolikor največ se da tudi bolnika, je po sebi umevno. Vendar naj to ne dela zadnji hip pred duhovnikovim prihodom, da ima bolnik še tudi čas za pripravo za sprejem sv. zakramentov za umirajoče: sv. spovedi, sv. obhajila in sv. poslednjega olja. Pri tem je seveda zelo primerno, da mu tudi strežnica pomaga, deloma iz glave, deloma iz mašne knjige. Nekaj molitev za bolnike ima skoro vsaka mašna knjiga. Posebno pripravna pa je '»Gospod, teci mi pomagat!«, ki jo je pred leti izdala Družba sv, Mohorja, ali tudi »Večna molitev«.
V sobi, kjer je bolnik, se pripravi miza, pogrnjena z belim prtom. Pred mizo se postavi nizka klopica (pručica), kamor mašnik poklekuje. Na mizi je sv. razpelo, dve goreči sveči, posodica (kozarec ali škodelica) z blagoslovljeno vodo s kropilom (zeleno vejico) ter kozarec vode, v kateri si mašnik po sv. obhajilu umije prste. Razen tega naj bo na mizi še šest kosmičev bombaža (bate) ali prediva, s katerim briše mašnik po sv.
na knjižnica (znanstvena in strokovna zbirka) št. IV. Založila Zvezna tiskarna in knjigama v Ljubljani. Cena broš. 60 Din, vez. 72 Din.
Naši vinogradniki so krvavo pogrešali to knjigo, ki jim naj bo navodilo pri na-pravljanju pridelka in pri kletarenju. Saj naše vinogradništvo je že precej na dobri podlagi in se lahko smatra da je napredno. Nikakor pa ne moremo tega trditi o kletarstvu, ki je v splošnem še zelo pomanjkljivo in nazadnjaško, kar je tudi vzrok, da pridelek ni tako prvovrsten kakor bi lahko bil. Upajmo, da bo ta knjiga veliko pripomogla k zboljšanju naših vin potom umnega kletarstva. Pisatelj podaja v tem delu vse v kletarsko stroko spadajoče pojave, od trgatve preko kipenja, zorenja in šolanja vina do vporabe vinskih ostankov in odpadkov ter do pripravljanja butelj-skih vin. Knjiga obravnava tudi ureditev in opremo vinskih kleti, nadalje sestavine vina, njih lastnosti in kako se v vinu določijo. Razpravlja tudi o vinskih napakah in boleznih ter kako se jih zdravi. Tudi dodatek o vinarskih zadrugah je prav umesten. Vse te razprave so nazorno izpopolnjene s 85 lepimi, jasnimi podobami; ki izredno povečajo vrednost te knjige, ki jo tiskana na finem papirju s čednim tiskom in jasnimi slikami. Knjiga »Kletarstvo« bo služila predvsem kmetijskim šolam in tečajem, toda prepričani smo, da bodo po njej marljivo segali tudi naši vinogradniki, gostilničarji, vinski trgovci in drugi interesenti, ker jim bo pri praktičnem delu izvrstno služila. V primeri s cenami drugih knjig je »Kletarstvo« zelo poceni. Priporočamo jo torej v nabavo vsem interesentom.
igtitfra fcJjp M' itafar^—
poslednjem olju maziljena mesta, nekoliko kruha in soli, kozarec mlačne vode in prtič. Vse to rabi mašnik za izmivanje prstov po sv. maziljenju. Kosmiči bombaža, kol in kruh se potem zažgo, voda pa se vlije na ogenj.
Ko stopi mašnik v bolnikovo stanovanje, reče; »Mir bodi tej hiši!« Strežnik pa odgovori: »In vsem, ki v njej prebivajo!« Potem postavi sv. Rešnje Telo na mizo na razgrnjeni korporal, in posodico s sv. oljem tudi na mizo. Potem pokropi bolnika in sobo z blagoslovljeno vodo. — Nato bolnika spove, med tem časom pa domači zunaj sobe molijo sv. rožni venec ali druge molitve za bolnika. Nato pridejo domači zopet v sobo, mašnik moli kratke predobha-jilne molitve in podeli bolniku sv. obhajilo po prav istem obredu kakor v cerkvi, le kadar mu podeli sv. obhajilo kot sv. popotnico, reče: »Brat (sestra), prejmi za popotnico telo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki naj te varuje hudobnega sovražnika in privede v večno življenje. Amen.« — iJotem moli z bolnikom kratke zahvalne molitve.
Mašnik pristopi zdaj k bolniku, mu da poljubiti sv. križ, potem prosi zanj božjega usmiljenja v litanijah, ki so nalašč v ta namen sestavljene. 'V litanije vplete tudi ime iarnega in bolnikovega patrona. Pri leii tnani)un se odgovarja: Prosi zanj (ali zanjo), oziroma: Reši ga (ali jo) o Gospod. Po litanijah moli strežnik očitno spoved, mašnik pa prosi bolniku za odpuščanja grehov in naredi čezenj sv. križ, sam pa pristopi k njemu, naredi nad njim križ, mu drži desno roko nad glavo in zanj prosi pomoči antfelov in svetnikov. Precej nato mazili bolnika na posameznih čutilih s sv. oljem: na očeh, ušesih, nosu, ustnicah, ro-K^.i in nogah v podobi križa. Maziljena mesta sproti obriše z bombažem ali pre-divom. Pri maziljenju naj bolnik, ako more, moli: »O Bog, odpusti, kar sčm grešil z vidom, sluhom itd.«
Po maziljenju mašnik moli tri molitve, da bi Bog podelil bolniku ne Ie dušne moči in tolažbe, ampak tudi telesno ozdravljenje, če je to koristno njegovi duši. Potem blagoslovi bolnika s sv. razpelom in moli, da bi ga Kristus branil, varoval in krepčal. Poslednjič mu položi na glavo desno roko in prosi, naj ga ozdravi Bog Oče, ki ga j« ustvaril, Bog Sin, ki je zanj trpel, in sv. Duh, ki mu je bil vlit pri sv. krstu. Dd mu poljubiti sv. razpelo in ga opominja, naj se vda v voljo božjo. — V smrtni nevarnosti, ako je bolnik že blizu smrti, se vse nebistveno izpusti pri teh sv. obredih.
Poleg sv. zakramentov za umirajoče, pa sv. Cerkev tudi še naklanja bolnikom tele dobrote: duhovnik rad večkrat bolnika
2. »Beži pred grehi, kakor pred kačo; ako se jim bližaš, se t e bodo lotili,« govori modri Sirah (Sir 21, 2). — Slabo časopisje in sploh tisk jo današnje dni ena najhujših strupenih kač, ki zastruplja milijone ljudi!
obišče, da ga tolaži, v sinrtnl nevarnosti mu podeli papežev blagoslov, zvezan s popolnim odpustkom, umirajočemu podeli sv. odvezo in počasi moli z njim, c!A mu poljubiti sv. razpelo in moli molitve «a umirajoče.
Kadar pri umirajočem ni navzoč duhovnik, naj eden domačih moli molitve za umirajoče, prižge blagoslovljeno svečo, ki pomenja njegovo živo vero, in večkrat po-Kropi z blagoslovljeno vodo.
Zelo važno je za domače in za strežnico, da pravočasno pokličejo duhovnika k bolniku, ki mu podeli pri popolni zavesti vse tri sv. zakramente, da je tako pripravljen za pot v večnost. Kako neresnična so marsikatera mrtvaška naznanila, ki pravijo »previden s sv. zakramenti itd.«, v resnici pa jc bil že trd in nezavesten, ko so domači klicali duhovnika.
HIGIENA POSTELJ.
Postelja, ki stoji v vlažnem kotu, rada plesni. Taka postelja je dom udnicc, zalega bramorjev in jetike. Postavi posteljo vselej v suh, svetel prostor, če je mogoče seveda. Plesniv posteljnak nesi večkrat na solnce, zrači sobo poleti in pozimi, plesnive dele maži s petrolejem. V vlažnih kotih zarjavč peresa v peresnicah in postanejo gnezda pajkov. Peresnice je treba večkrat iztrkati in zarjavelo namazati z oljem. Ako odpusti pero, ga zveži in popravi, sicer se udira in žimnica se kvari. Da ne gre prah iz tal v peresnico, podloži debel papir na deske oosteijnjaka.
Odeje se navlečejo duha, vlage in prahu, mrčesa. Samo stepanje in solnčenje ne pomaga zadosti, bolje je, če moreš odejo oprati. Flanelaste odeje so v vsakem oziru boljše od batiranih, tudi operejo se lažje, bata se pa zakepa pri pranju.
Opere se batirana odeja tako: Namoči jo za 6 ur v vodi, potem odlij tisto vodo in nalij drugo, tako premeni večkrat, dokler ni voda čista. V vodo vlivaj malo ter-pentina, odejo pa gneti rahloma, kakor bi gnetla kruh. Čisto raztegni po travi ali po mizi; če visi, se zgrbi bata navzdol. Suho odejo trkaj rahloma, da gre bata narazen. Odeje iz boljšega blaga se ne morejo oprati cele, treba jih je razparati, preskubiti bato in zopet sešiti. Zima sc vrže v lug, dene v sito in oplakne v tekoči vodi. Tudi perje se opere in posuši — oprati bi bilo treba sploh vsako perje, preden se rabi za postelj, ker je perje navadno umazano in je tudi lahko od bolne živali. Kokošje perje ni posebno priporočljivo; stari ljudje pravijo, da se dobi od njega lahko bolezen v noge, ako je imela kokoš putiko.
Rjuhe je treba predjati vsak teden ali vsaj vsakih 14 dni, pa jih imajo marsikje po cel mesec na postelji. Saj ni, da bi morala biti rjuha čisto črna, kadar gre v perilo. V mestih, kjer dajejo perilo ven, se mora vse prelikati z vročim likalom, da se zamori, ako bi bilo kaj na perilu, ko
Eride vse skup od različnih strank. Bolni-ovo perilo vrzi takoj v vodo in izplakni, preden pride v dotiko z drugim. Ne oblači perila, ki diši zatohlo. Robce od nahodnega aH jetičnega vrzi sproti v vodo z razkuži-lom. Malo kisa ali soli ali terpentina na škaf vode zadostuje, ako ni drugega doma.
Versko preganjanje.
Kakor hitro je prišla nova vlada, v kateri sedita dva najzagrizenejša sovražnika vero in Cerkve — velesrba Pribičevič in dr. Žerjav, že se jo začelo preganjanje Cerkve in vere.
Pribičevič je odredil, da morajo takoj vsi dijaki in učenci vseh šol izstopiti iz Marijinih družb in iz Orla.
Marjina družba jo strogo verska organizacija, katere namen je, da se mladina pod njenim okriljem obvaruje tisto nravne propnlosti ter podivjanosti, ki se je posebno v zadniih lelih pod vplivom svobodomiselnega in veri skrajno sovražnega sokol-stva tako silno za cdlo zlasti med našo dijaško mladino. V Marijini družbi so so dijaki in učenci shajali k verskim nagovorom, kjer sa jim je priporočala molitev, prejemanje sv. zakramentov, beg pred slabo priložnostjo. Utrjevala ae je v njih vera, poglabljalo versko in čisto življenje, dajalo smernice za krščansko življenje. Nihče kot Bog in nekoliko spovednikov morejo presoditi, koliko mladih src so jo v dijaških in šolskih Marijanskih kongregaciiah obvarovalo padca v nenravnost, podivjanost in brezvero. Zato je celo silno mnogo liberalnih staršev, ki so radi pošiliali avoje otroke v Marijanske kongregacije, ker so so zavedali, da bo v njih otrok dobil trdnih smernic in krepko dušne opore v silnih nevarnostih dijaškega življenja.
Pribičevič jo to versko vzgojo dijakov prepovedal. Dijak se no smo vzgajati, da časti in ljubi Marijo, dijak no smo krepiti
svojega značaja pod okriljem Marijinim, dijak ne sme slišati pozivov, naj moli, pro-jema sv. zakramente in beži pred slabo druščino, mlad človek, ki ga od vseh strani vlečejo v močvirje nravne propalosti, n n] se potopi v tem blatu 1 To je namen Pribi-čevičeve prepovedi. Jasno, ljudje, ki so brez vere, propali in podivjani, so najver-nejši pristaši Pribičevičevi.
Prav tako je z Orlom. Orlovstvo odločno zahteva od svojih članov versko miš!jo-nie in versko življenje po božjih zapovedih. To pa je zopet tisto, kar dr. Žerjavu in Pribičeviču na Orlu ni všeč. Zato je treba udariti po njem.
In kar je šo značilnejše. Pribičevič nI prepovedal obenem Sokola. V ogromni večini sokolskih društvih se sicer ponočuje, plešo, pije in zapeljuje do jutra — to so splošno znane stvari, ki jih sokoli sami prav nič no skrivajo — udriha se proti veri in Cerkvi, k maši so ne hodi (razen nekaj častnih izjem), doživeli smo aluča:o naigro;:nejšega bogokletstva med Sokoli, toda v3o io ne ovira Pribičeviča, da ne bi celo priporočal dijakom in učencem sokola, nasprotno: prav tako ljudi hoče vzgojiti s vobod om iselst vo.
Pribičevič in dr. Žerjav pa naj nikar ne mislita, da sta s tem ubila versko vzgojo naših dijakov in učencev. Katakombe so katoliški cerkvi šo vedno koristile, In naši dijaki, ki se bodo učili ljubiti in častiti Marijo v zavesti, da jih prav radi tega preganjajo, se bodo tembolj poglobili in okrepili v krščanskem življenju. Kri mučencev je bila vedno najplodnejše seme novih krist-
PRKZIMOVANJE VRTNIC.
Čimbolj žlahtna jo vrsta vrtnico tembolj občutljiva jo proti mrazu. Zato potrebuje za zimo varstva, ki obstoji v odeji, da jo varuje v mrzli zimi pozebo. Zavarujejo so vrtnico na več načinov. Najbolj navadna in tudi najbolj priporočljivo je zakopati jih v zemljo, ki se napravi na sledeči način:
Visokorastle vrtnice s košem ali krono zavarujemo takole: Najprejo odrežemo vezi, s katerimi jo bila vrtnica povezana. Nato odrežemo predolgo poganjke, da krona, ki jo je treba zakopali in zasuti ni prenerodna. Pri korenini na tisti strani, kamor bomo upognili vrtnico, odkopljemo nekoliko zemlje. Tam kjsr bomo zakopali krono skopljemo tako veliko jamo, da se krona do polovice skrije v njej. Sedaj za-pognjemo previdno deblo in položimo krono v zato pripravljeno jamo. Na krono na-mečemo zemlje toliko, da je vsa zakrita. Na vrhu pa namečemo še listja, slame, mahu in drugega vrtnega dračja. Pri starejših z dobro olesenelim deblom zadostuje, da pokrijemo le žlahtni del to je: krono. Pri mlajših ali čisto mladih pa moramo pokriti tudi deblo in sicer s slamo, listjem smrečjem ali pa vrtnimi odpadki.
Vrtnicam grmovkam najprej poreže-mo predolgo izrastke, potem pripognemo
obrezune vršičke na tla in jih obtežimo ali pritrdimo s polenom, kosom opeke ali a kamnom, tudi z lesenimi kavlji jih lahko pritrdimo k tlom. Pokrijemo jih pa s slamo, listjem, mahom ali žaganjem. Na vrh pa naložimo se vejevja, najboljšo je smrečje. Da veter ne raznese kroni, naložimo šo po vrhu kamenja, opeke ali sploh kaj ob-težilnega.
Humson Rambler ne potrebuje odejo in ne drugega varstva za zimo.
Najboljši čas za zavarovanje vrtnic je cel novomber, ko začne že zmrzovati. Prezgodaj zakopane in pokrito požono v toplem zavetju, in to jih slabi in jim škoduje.
V novembru jo tudi zadnji čas, da pospravimo korenino odevelih svetic trajnic. Gomolje georgin poberemo previdno ii zemje in jih spravimo v ne premrzlo in suho klet. Ravnotako izkopijerno korenina indijske kasve in jih spravimo na suh rto-premrzel prostor. Čebule mečka (gladio-lus) poberemo iz zemlje in jih spravimo na suhem prostoru.
Indijske kresnice (krizantemc) pa moramo dobro pokriti z listjem, slamo, mahom ali drugimi vrtnimi odpadki. Ravnotako moramo zavarovati: sadiko, (paj* čolanko) tritomo, hortenzijo, anemono, lupinus in funkijo.
janov, tako bo tudi preganjanje vernih dijakov, ki se nočejo utopiti v blatnem močvirju svobodomiselnega sokolstva, pognalo najgloblje korenine verski obnovi in poglobitvi naše dijaške mladine.
8. Kdor meni, da stoji, noj gleda,danepade,« govori sv. Pavel (I. Kor. 10, 12). — Skušnja pa kaže, da so baš današnjo dni premnogi padli in še padajo, celo taki, ki so bili dobri in plemeniti, ob branju slabih časnikov in knjig;
Cujte zavedni katoličani.
V	bližini moslu Rialto v Benetkah se oddaleč blišči na neki hiši napis: >Ecce sumniuin opus papael« »Glej! največje delo papeževo.« S tem je mišljen papež Pij X., ki jo umrl šele prod 10 leti, pa bo menda kmalu svetnikom prištet. On je namreč bil, ki so jo vozil v svoji gondoli od hiše do hiše, od palače do palače in tako prosil svoje vernike potrebnih prispevkov, da je mogel ustanoTiti katoliški časopis »Difeso«. In on je bil, ki jo dejal: »Nobena žrtev mi ne bo preveč, da le ohranim »Difeso«. Če bo treba, rajši bom prodal svoj prstan in naprsni križ in svoj kardinalski klobuk, le da ohranim »Difeso-r. In isti kardinal je dejal pozneje kot pupež: »Zastonj boste zidali cerkve in prirejali misijono in ustanavljali šole in vso mogočo dobre napravo, če ne boste znali orožja dobrega časopisja prav sukati nasproti slabemu časopisju.«
Podobno je še nedavno tožil francoski .škof 13elley v svojem pastirskem listu: »Veliko so svote, ki smo jih izdali za napravo, popravo in olepšavo cerkva in kapel. Ah I In vendar bi bilo bolje, da bi bili vsaj polovico tega denarja dali za dobro časopisje!«
Isto piše škof Kilian v Limburgi v svojem pastirskem listu I. 1922.: »Katoliškemu ljudstvu mora preiti v meso in kri zavest, da so darovi za tiskovni sklad za dobro časopisje današnje dni Begu ljubši in interesom Cerkve in duš včasih koristnejši kot pa naprava cerkvenih potrebščin in praznovanje cerkvenih slovecnostij.«
In slavni škof Ketteler je že pred 50 le.li govoril: »Katoličan, ki ne podpira na vso moč katoliškega časopisja, se ne moro imenovati dober otrok katoliško Cerkve.«
In avstrijski škof Ofčillner v Lincu jo dejal nedavno na nekem zborovanju: »Poleg vere je na jvečja sila na svetu časopisje. f'o nam katoličanom prebijejo črto katoliškega časopisja, potem nam bodo sovražniki Cerkve narekovali sramolnejši mir kot jo bil oni v St. Germain.«
V	Ameriki velja v premnogih škofijah kot šesta božja zapoved: Plačaj predpisane cerkvene davščinel jaz pa bi rad proglasil za šesto bož'o zapoved ukaz: Naročaj iu Podpiraj dobro katoliško časopisje.«
Tako torej govorijo naši škofje o dobrem časopisju. V istem smislu pa pravi Profesor Spirago o slabem časopisju: »Kdor s svojm denarjem plačuje slabo ča-jopisie, ta so vojskuje zoper lastno Cer-*''v. In vsak tak katoličan naj se sramuje v dno duše; zakaj, kar bi ne sloril nobeden
ud in noben pogan, to dela tak nezaveden katoličan.« In slavni govornik Kolb soglaša z njim, ko trdi: »Slabi časopisi so tako-rekoč akcijska podjetja, ustanovljena zato, da so iztrebi vera, čednost In domovinska ljubezen; dobro časopisje pa so akcijska podjetja, da se vera, čednost in domovinska ljubezen utrdi. Vsaka naročnina je ta-korekoč delež, da vsaka posamezna številka jo delnica, s katero se udeležujemo na dobrem ali slabem podietju. Kolikor več slabih časopisov si kupil, toliko bolj si se udeležil vsega hudega, kar je povzročilo slabo časopisje; kolikor bolj podpiraš dobro Časopisje, toliko več deležev za dobro stvar imaš v svojih rokah.«
4. »čut in misel človeškega srca sta nagnjena k zlu od njegove ml a d o s t i,« bereš v svetem pismu stare zavez© (1 Mojz. 8, 21). — če je tako in tako je, to tudi sam veš, čemu potem še radovoljno vzbujaš slabo nagnjenje v sebi In drugih s tem, da bereš in daš brati tudi drugim slabe knjige in časnike?
Kulturni boj na Nemškem
v letih 1870—1885.
II.
Odpor katoličanov v tem boju je bil odločen in smotern. Duhovniki in navadni verniki so se kar kosali med seboj. Povsod so bili na delu: na prižnici, v parlamentu, v časopisju.
Posebej se je odlikoval v državnem zboru že omenjeni advokat Lndovik Vind-borst, največji strah Bismarka. Že na zunaj sta bili to dve značilni osebi: kancler po telesu hrust — imenovali so ga železni kancler — vedno v bliščeči vojaški uniformi, s čudovito zbadljivim jezikom; Vind-horst pa majhen, toda čudovito odločen — rekli so, da je iz granita — v besedi pa dosleden in istotako zafrkljiv, da mu nisi mogel do živega. Ni čuda, da je govorila vsa javnost žo več dni poprej, kadar sta se imela Vindhorst in Bismark pri javni seji spoprijeti. Močen in vpliven je bil kancler v svojih govorih na javnost — toda močnejši in vplivnejši je bil Vindhorst. Neredko se je zgodilo, da je Bismark bled in onemogel od jeze zapustil javno zborovali-šče, ko ga je poprej Vindhorst do dobra vgnal v kozji rog. Višek je morda bil tedaj, ko mu je zaklical z ozirom na to, da misli ukiniti duhovsko plače: >Vi kršite nauk o zasebni lastnini. Nič se ne čudite, da pride io za vumi socialisti, ki bodo v imenu Vaših odredb razlastili vse svobodomis-lece.«
Bil je pa Vindhorst neprestano v stiku s svojimi volilci. Vsako jesen so napravili velika zborov anin, na katerih so pretresali taktiko za nadaljnje delo v parlamentu. Njemu ob strani so še bili z dušo in telesom vdani voditelji - lajiki kakor Mon-fang, Mallinckrotx, Scholermer, Balleslrem in drugi. Pa tudi preprosto ljudstvo ga jo neizmerno ljubilo. Ni ga bilo ka občana, ki bi ga ne pozdravljal spoštljivo, kjerkoli ga jo srečal.
Pa tudi duhovniki niso zaostali v tem boju, bodisi da imamo pred očmi Škote ali pa najnižje duhovnike. Brez izjeme vsi škofje so izdali na grobu sv. Bonifacija, apostola Nemčije, plameneče pastirsko pismo zoper majeve postave. Odločno so nastopili zoper nje po cerkvah na prižnici. Duhovniki pa so poučevali ljudi ne samo po cerkvah, ampak tudi na javnih zboro-vališčih.
Njim v pomoč pa je bilo zlasti časopisje. Uredniki listov so bili največkrat duhovniki in sicer preprosti kaplani. Sicer jim je grozila država z denarnimi globami in zaporom, toda oplašiti se niso dali. Odtod pa je prišlo, da so morali pogosto v ječo v prostore, ki jih je sicer država imela pripravljene za tatove. Pa tudi to jih ni odvrnilo. Kot apostoli so se tudi oni branili: Ne moremo. Boga moramo bolj ubogati kot državo. Prišlo je bilo tako daleč, da se je papež Pij IX. osebno obrnil na cesarja Viljema, naj vendar prenehajo preganjati CerkevI
5.Kor smo grehu odmrli, ka« ko bi hoteli dalje v njem živeti?« te vprašuje sv. Pavel (Rim. 6, 2). — Če si pri sv. krstu sklenil zvezo s Kristusom in njegovo Cerkvijo, kako moreš brati v knjigah in časnikih napade na Njega in Njo?
Vojaška in politična razdelitev okrajev.
V predzadnji številki smo menili, da je bil cel politični okraj črnomeljski odcepljen od ljubljanskega vojnega okrožja (»okruga«) ter priklopljen karlovškemu.
—	To se je zgodilo z enostavno odredbo gospoda ministra vojne in mornarice.
Pustimo ob strani vprašanje, če je ta sprememba pametna, ali ni. Pravijo namreč, da je vsaka odredba vojaških oblasti pametna in vrhtega še sakrosanktna (nedotakljiva). — Toda te tako čudovite parcelacija Slovenije — posebno v politične in zopet posebne v vojaške okraje — pa mi res ne razumemo; preslabi za kaj takega so naši možgani. — Politično spada ves črnomeljski okraj, torej z obema sodnima okrajema: črnomeljskim in metliškim šo vedno pod ljubljanskega velikega župana, ki daje ukaze »sreskemu poglavarju« v Črnomlju; vojaška povelja pa bo prejemal ta gospod, in prejemale tudi vso občine teh sodnih okrajev od vojaškega poveljnika v Karlovcu. — Če ta parcelacija Slovenije ni imenitna, potem res ne vemo, kaj je še imenitnol — Pa si oglejmo vojaško razdelitev naše nekdanjo Kranjske sploh. — Med tri vojaška okrožja (vojne okruge) so jo razdelili: med Celje in Ljubljano že popred, sedaj še Karlovec.
—	K celjskemu spadata v celoti oba politična okraja: Krško in Litija. — Sedaj pa pomislite ljudje božji! — Vojaški rekruti ' in obvezniki v spremstvu zastopnikov občin iz novomeškega političnega okraja morajo v Ljubljano skozi litijski okraj, ki spada v celoti pod Celje, a iz žužemberške-ga sodnega okraja morajo deloma potovati
oelo sko-d kočevski ali litijski okraj. — Še bolj imenitno je za vojake In njihove spremljevalce iz Krškega okraja, zlasti iz mokronoškega sodnega okraja, n. pr. iz občin Trebelnega, Šmajele, Mokronoga, ali Št. Kuperta. — Ce nočejo hoditi peš čez Brun k na Radeče ter gaziti včasih blata včasih snega do kolen po 4 ali 5 ur, morajo potovati pač po železnici, zato pa se voziti nič manj nego skozi Štiri politične okraje: krški, novomeški, ljubljanski in litijski, ali skozi prt sodnih okrajev: mokro-noškrsa, trebenjskega, višnjcgorskega, ljubljanskega in litijskega, — prodno dospejo v 5. odnosno 6. — to jo celjski okraj. To je res vojaško-upravna modrost, da se je usmili Bog! Pa če bi bila samo vožnja brez stroškov. Toda kakšni so zraven še stroški in kakšna zamuda časa. Če hočo priti vojaški pozvanec iz Šmarjete, s Trebelnega, pa recimo tu:li iz k&ke oddaljenejše občine višnjegorskega okraja pravo-iasno v Celje, mora odditi že dan popred, zamuditi s tem cel dan in dohodek ali zaslužek tega dne, ko bi sicer lahko čas in denar porabil v pridanosnejo namene. Sedaj pa še občinski spremljevalec — že čo je en sam, kaj še le če jih po zahtevi vojaških oblasti mora biti celo več, — koliko veljajo občino samo ti?I Vzemimo le, da morata spremljati par rekrutov dva občinska zastopnika iz Šmarjete v Celje. Ta dva porabita predvsem šest dni dragocenega časa, potem precejšen znesek za potne stroške, prehrano, prenočevanje, kar mora plačati občina, ki seveda niti ne plača toliko, kolikor spremljevalec potroši. Ta ima torej še posebno škodo na lastnem žepu, a pri vseh stroških in zamudi časa ni mogel izvršiti za se niti enega opravka. — Eno je pač jasno: Taka razdelitev je v kvar ljudstvu in v kvar upravi sami. Zato je nujna potreba, da se revidira, toda ne po vojaški upravi sami, temveč s sodelovanjem civilnih oblasti iu občin odnosno županskih združenj.
Naj omenjamo So eno nepremišljeno pridelitev — namreč kastavske občine k — ljubljanski oblasti. (Kam spada Kastav v* vojaškem oziru, res ne vem.) — Edina zveza s to občino, ki je obenem tudi »srez« In sodni okraj, je iz Ljubljane skozi Kar-lovec in Sušak.
6. »Ako te pohujša tvoja roka, odsekaj jo; bolje ti je hromemu t življenje iti, kakor dve rokiimeti, pa Iti t pekel y ne-p g a s 1 j i v i ogenj. — I n a k o tetvo-ja noga po hujša, odsekaj jo; bolje ti je kraljevemu iti v večno življenje, kakor dve nogi imeti in vrženemu biti v pekel n e u g a s 1 j i v e g a o g n j a... Inako te troje oko pohujša, Izderi je; boljo ti jezenim očesom iti v božje kraljestvo, kakor pa ilre očesi imeti, pa vrženemu biti v peklenski ogenj (Mark. 9. 42—46). «— če to slab časopis ali knjiga pohujšuje b- in pohujšuje te, tega no moreš tajiti, če ll sam sebi odkritosrčen — vrzi je proč! S" -
Sovraštvo in ljubezen.
(Dalje.)
Mirno mu je odgovorila: >Zakaj ne, oče? Prav dobro mi bo. Stregla bom bolnikom, kar rada delam. Lahko bom kaj koristila. Mogoče bom nrav srečna. In tako — če ostanem v svetu?«
Ničesar ni rekel. V duhu je videl tihe žene, zmagovalke, ki so premagale v sebi svet. Vse leži za njimi, kar razburja posvetno ljudi: ni jim za denar, ne za slavo, ne za prijetnost in udobnost, ne za posvetno ljubezen. Samo dobro hočejo. Mogoče, da se včasih katera bojuje sama s seboj; večina pa ima mir.
In čo ostane Liza v svetu brez poklica, brez ljubezni, brez miru?
Mogoče ji bo dobro v samostanu — mogoče 1
Toda on? — Toda on! —
>Liza, sedaj ne rečem ne »da«, ne »ne«; počakali bomo, šo malo počakali.«
»Saj ne — saj ne mislim od včeraj — že dolgo, vedno sem mislila na to, ko sem bila še v šoli, — toda sedaj — oče: v samostan bom šla k
»Ne, Lizal Na noben načini Tega no dopustim!«
Povesila je glavo. Ginjcn jo je objel.
»Radi tega ne, Liza! Mo;a edinimi Ne — raje —.« Glas mu je odpovedal.
»Saj ne samo zato, oče!«
»Da! Saj vem! Dobro vem I Ne, Lizal Tega ne dovolim. Raje gremo proč od tu! Ti si mi najbližja.«
Molče je šla Liza ob očetu.
»Misliš, da nisem več vredna?«
»Ne vredna? Ti, moj zlati otrok ti! To-da, hčerka moja, vse bo še dobro, vse bo še dobro.«
Jasno mu je pogledala v oči in zmajala 7. glavo. Pri tem je počasi rekla: »No, minilo je!«
>Ni minilo! Kako to?«
Ganjen jo je pogledal.
»Midva ne spadava skupaj! Sedaj vem. Ni bilo prav od mene, da sem mislila na to. In že davno sem mislila na samostan.«
Iz vasi proti Zabukovju sta šla mladi Repar in brivec.
»Če se bo posrečilo, petdeset tolarjev bo tvojih,« je rekel Repar.
»Tako lahko ne bo šlo,« je menil brivec. »Prevečkrat si že razjezil starega Pre-ka. In potem Naglič!«
»Ne blebetaj, človek! Prekova Lota in Naglič! Kaj takega pa že ne. Ne govori tega.« ....
Prek je bil sam. Bil je že zopet pijan: Ko sta oba moža vstopila, sta pozdravila in nekaj naroČila.
»No, lepe stvari se slišijo,« je začel brivec.
»Kakšne lepe stvari?« je vprašal Prek začudeno.
»No, od Lote. Od kdaj se pa vozi z Na-gličevim Henrikom na izprehod.«
»Da, od kdaj se vozi z Nagličevim Henrikom na izprehod?« jo ponovil Repar zbadljivo.
»Ne vem,« je rekel Prek in pil žganje.
»Ne veste,« sta rekla oba hkrati zelo začudeno.
»Da- ali se ne zanimaš za to, Prek, čo se tvoja hči vozi z Nagličem okoli?«
»Ne,« je rekel Prek, »vseeno mi jo, čisto vseeno! Naj vrag vzame vse skupaj!:
»Pijan je dedec,« ie rekel brivec tiho.
»To ti ne more biti vseeno, Prek. Ljudje v vasi grozno veliko govorijo. Pravijo, da Ima Lota neko razmerje s Henrikom.«
>Rnzmerje? Ne vem! Lahko mogočo! Prav lahko mogoče! Meni je vseeno!*
Repar in brivec sta se brezupno spogledala.
»No, Prek, ti pa nisi pameten! Tega vendar ne boš dovolil, da bi imela Lota razmerje z Nagličom. Ti si pa res neumen?«
»Ne, nisem neumen! Prav jo tako. Vsa je dobro. Veseli me! Res me veseli!«
Mel si je roko.
»Res jo postal neumen,« je rekel Ropar.
»Hočem ti nekaj povedati Prek,« je začel brivec s strogim glasom. »Ti si tepec! Naglič no misli prav nič na Loto, ima neko drugo. In s takim neumnim govorjenjem prideš samo ljudem pod zobe. če se govori, da špekuliraš na to, da bi spravil obo posestvi skupaj in da si zato uničil starega Nagliča.«
Prek je jezno planil kvišku.
»Vrag naj vzame Matijo; ne špekuliram! Nikdar-nisem špekuliral!:
»Da, toda ljudje bodo to rekli; pritrdili bodo sedaj Matiji —«
»Kdo? Kdo? Tožil bom!«
»No moreš! In potem, čo bo res kaj iz tega, tedaj ne bo nihoe več prišel k tebi v gostilno. Z Bukovčani ne mara imeti nihčo nič opraviti.«
Krčmar je gledal oba. Hotel je nekaj reči, zmerjati, jeziti se, toda končno so je obrnil In stopil k oknu.
Davi, ko se je naspal in se je spomnil treznega duha dogodkov prejšnjega dne, se je najprej razjezil. Potem pa, ko si ie vso bolj natančno naslikal in spil tudi med tem mnogo žganja, mu je zopet prišla nenadoma na misel njegova stara že davno pozabljena, najljubša misel: združiti Bukovje in Zabukovje.
Sicer se je zdela stvar tudi njemu neumna. Vedel tudi ni nič natančnega, samo kratko poročilo stare Mete in tako je sklenil, da pusti stvari prosto pot. Sedaj sta ra prišla ta dva in sta pokvarila njegov načrt. Obrnil se je.
»Kaj mislita pravzaprav? Peljala se ]» košček poti z njim. Drugega nič!«
»Da, ni zadržal konja, ko je Izstopil«. Dober voznik je, to vemo vsi. Toda kako jO je peljal domov, kako jo je objemal okoli vratu —«
»Ni res! Držite jezik!«
»Vemol In ljudje vedolc
Kladi Repar je skočil pokonci. »Gospod Prek, — moram govoriti I Rad imam Loto, všeč mi je, četudi se ni učila delati, in danes — 6em hotel vprašati, kako bi bilo, če bi to spravili skupaj; čo pa ljudje govorijo tako, in če nimate vi nič proti temu, in če je tako gospodarstvo tu, potem — potem se moram pač premisliti.« Prek je bil rdeč kot kuhan rak. »Reparl Fanti To misliš, naj bo snubitev? Le premisli se, tepecl Misliš, da sem za to hranil in delal in dal Loto toliko učiti, da mi tnkle smrkovec kaj slabega reče? Meni očetu? Ven!<
»Ljudje božji, pomirite se, pomirite tek je rotil brivec.
»Ven!« je tulil Prek. Mladi Repar je tulil od jeze. Šel je ven. Spremljevalec mu je sledil. Prek je bil zopet sam. Parkrat je šel po sobi gori in doli in mrmral. Nato se je zgrudil na stol. Hotel je premisliti vse. Pa ni mogel. Vzel je žganje in pil.
Polagoma je pojemalo njegovo vznemirjenje.
Pravzaprav je bilo neumno, da je vrgel Roparja ven. Repar ima denar.
Toda Naglic ima več. Mnogo več! In posestvi bi bili združeni. Sin onega!
Včasih j<j prišel še — oni — ponoči, i včasih, če je Prek premalo pil, ali Č9 jo bil bo'an in ni mogel spati.
{■Vrag naj vzame! Vseeno, čisto vse- j eno! Toda denar mora biti I Denar!« In za- 1 grabil jo za steklenico, polno žganja. i — i Bil jo večer. Zgoraj v bolniški sobi je I ležala Lota z zardelimi lici. Vedno in ved- j bo je pogledovala na uro in v inukapolni i nepotrpežljivosti jo videla, kako leno se premikajo kazalci. Sedaj je udarila ura i devet.	j
Stara Meta se r.i premaknila in je plet- > la daljo svojo nogavico.	i
»Devet je, Meta,« je opomnila Lota. j >Da, da,> jo odvrnila 6tarka, »čas hiti.« j Pozabila je. Če bi sedaj prišel in bi j Meto ne bilo.
»Metal Zdi »e mi, da ste včeraj rekli, j da bo ob devetih Nagličev Henrik —« i »O joj, pozabila sem! No, ura ie ne- i koliko prehitra. Takoj grem doli.« Sla je. j »Metal Recite mu — da s«s mu zahva- I ljujem, ker me je pripeljal domov in šel po zdravnika.« »Bom.«
»Meta! Vprašajte ga, če niso — če ni-•o njegovi ljudje jezni — boš?«
»Kaj naj bi bi>li jezni? Pa bom vprašala.«
»Metal In potem, recite, da ga pozdravljam. Saj moram to, Meta, kaj ne?« »Da, seveda! Se kaj?< »Ne! Pojdite hitro, da ne boste prepozno prišli!«
Meta je odšla in Lota jo prisluhnila. Lica so ji gorela, oči so ji bile široko odprte. Počasi so minevale minute. Ko bi mogla, ko bi vsaj za trenutek mogla k oknu! A ni se smela premakniti. Četrt ure je že minilo. Kje je pač ostala Meta? Ali »8 je zamudil? Ali ji ima pa toliko povesti? Toliko? —
Meta je stala nekoliko od hišnih vrat * ie gledala okoli. Nikogar ni bilo. HiSna
vrata na Bukovju so bila zaprta Tudi v nobeni sobi ni bilo luči.
Kje je pač? Meta je hodila nekoliko po eori in doli. Nekdo —'
poti gori brivec.
je prišel. Bil je
, . .>?1,I— MetaI Mislil sem, da čujete pri bolnici f Potem bi vendar ne smeli stati na cesti in gledati okoli, kot da bi koga pričakovali. Radoveden asm, koga čakate. Ah pa se hočete mogoče poročiti in pričakujete ljubčka?«
»Crdi, stari jezik!«
»No, stare stvari! Poslušajte no, hočem vam nekaj povedati. V vasi se grozno veliko govori o mlademu Nagliču in Loti.«
»Kar naj govorijo! Glavnega sedaj ni zraven. N ajdaljšega jezika sedaj ni v vasi!«
7.»A k o k d i hočeta menoj iti, pa bolj ljubi svojega očeta In svojo mater in ženo in svoje otroke in brate in sestre kot mene in no sovraži tudi svojo d n S e , ne m o 1 biti moj učenec.« ti zopet zabičava Kristus ("Luk. 14, 2(5). — Če pa to velja o najbližjih sorodnikih, koliko bolj šele velja o slabih knjigah in časnikih.
Cerkev določuje v svoji postavodaji cerkvenega zakonika čl. 1384, § 2, 13J8, § 1, za svoje vernike: »Prepovedano je. slabe knjige, časnike in s iifle brez posebnega dovoljenja 11 i a j a t i, bruti, hraniti, prodajati, prevajati v drugo jezike ali jih kakorkoli Izročati drugim« /n v svojem rimskokatoliškem katekizmu boreš: sProfi prvi božji zapovedi gre.? iS,če naročaj, b e r e § in razširjaš veri sovražne knjige, časnike in s p i -s e.« Zato pa poslušaj Božjo modrost In vrzi iz svojo hl^e ves veri in nravnosti Škodljiv strup, če nočeš, da se razpase du-<na kuga!
ZOPER SLABOKRVNOST, SLABO PREBAVO, BLEDICO In OSLABELOST vsake vrste v^ivnjo odriistli tn otroci r. nsiboljSim uspehom <AROMATI ("'NO ^V-.EZNATO TINKTURO«, Izdelek lekarno na Vrh.-iV.. Izvrsten okus, ne kvari to!>. preknfia vsako telrznato vino. Številne zahvale na razpolago! t'olliter>ke steklenice po 20 Din. RazpoSiljs no poŠti no 8, 0. S in 12 steklenic samo lekarna HOČEVAR na VRrtMKL	*331
--^m
DDMnEsimtera
___/m ^
trgovina
nudi vse Jesenske in zimske puticblHne za moSVe, tonske, krojače in iivilje. Krasno blago za tenske plaSče lu krila, razne vence ia cvetlice, opreme za neveste in novorojenčke. • Velika Izbira ženskih zimskih hiaf, jopic, srajc, rszne vrste nogavic ter velika Ubira svilenih, barhent in volnenih RUT.
»Pod veilM« - LJubljana
STARI TRG 8T. 3.
112 LETNI STAREC PRED SODIŠČEM.
. v južnoafriškem mestu Johannesburg se je moral te dni pred sodiščem zagovarjati 112 letni 6tarec zaradi motenja miru. Dva zakonska sta se prepirala, on se je pa postavil pred ženo, da je mož ni mogel tepsti. Starca je sodišče oprostilo in je bil tako vesel, da je imel na zbrano občinstvo velik nagovor o zgodovini Burov. Vse ga je pozorno poslušalo in velika množica ga je spremila na njegov par kilometrov oddaljen dom.
AMERIKANCI IN BEETHOVEN.
V	nekem Ameriškem mestecu so nameravali po koncertu odkriti doprsni kip beethovena. Slavnostni govor pred odkritjem je imel župan in je takole govoril: »Gospoda! Slišali smo prakvar pčto Beethove-novo simfonijo in bomo počastili sedaj njegov spomin s tem, da bomo odkrili njegov doprsni kip. Beethoven to odlikovanje zasluži. Prebivamo v jako muzikalnem mestu, vendar si upam brez strahu ugovora trditi, da jih je med nami komaj pet ali šest, ki bi mogli kaj takega napisatL« In res mu ni nihče ugovarjal.
LOV NA ORLA.
Neki francoski lovec je videl v zraku zanimiv prizor; okoli 3000 vran je zasledovalo mogočnega orla, ki jim je hotel uiti. Lovec je orla sestrelil; od konca ene pe-roti do konca druge je meril tri metrel
AEROPLANI V SLUŽBI POLJEDELCEV.
V	severni Ameriki so iz aeroplanov metali na oblake elektriziran pesek in to jih razpršili. Preprečili so tudi bližajočo m nevihto. Pravijo, da bodo lahko kmalu napravili lepo vreme, kadar bodo hoteli. jZo-pet v Severni Ameriki, pa tudi drugod, »o začeli iz aeroplanov sejati. Kmet »e je usedel v aeroplan, ta je počasi plaval 6 metrov nad njivami in kmet je tejal. V pol ure je posejal toliko sveta kakor bi tfa sicer v enem tednu. Pri tamošnjih velikih kmetijah se bo to izborno izplačalo.
ŽENSKI ŽUPANI, POLICISTI IN PRED-SEDNIKL
Angleško mesto Cambridge (i je izvolilo svojega prvega ženskega župana, oziroma županjo, gospo Evo Hartree.
Načelnik policije v Carigradu je vzel v službo več žensk, kojili naloga bo v prvi vrsti ta, da bodo po cestah nadzorovale obnašanje dvomljivih svojih sovrstnic.
Največja država v Zedinjenih državah Severne Amerike je Teksas. Velika ie skoraj za tri Jugoslavije ali za 53 SloveniJ. Sedaj je dobila ženskega guvernerja, gosoo M. Ferguson. To je prva ženska, ki je dosegla v Ameriki tako visoko čast. Zelo )e nadarjena in pričakujejo veliko od nje.
Na Angleškem se je pa ženskim kan-didatinjam pri zadnjih volitvah slabo godilo. Tam imajo namreč ženske ne samo pravico, da volijo, temveč tudi pravico, da tO Izvoljene. Kandidiralo jih i« 41, izvoljene to bile pa samo itirt V prejšnji jtbornid
jih je bilo osem. Na vzroke, zakaj jih ni bilo več izvoljenih, se povrnemo v posebnem članku.
ČUDNE HIŠE.	.
Za zidavo hiš porabljajo najrazličnejšo snov. V mestu Cookstovvn na Alaski (Severna Amerika) zmešajo morski mah s soljo, stisnejo mešanico trdo skupaj in žgejo iz nje opeko; taka opeka vremenu veliko bolj uspešno kljubuje kakor pa navadna. Se v šoli smo se učili, da stanujejo gališki kopači soli v votlinah, izdolbljenih v sol. Celo tako mesto je pod zemljo. V zemljo si izdolbejo stanovanja tudi Kitajci, nekateri rodovi severne Afrike, celo Francozi ponekod, da si prihranijo prostor, kjer bi sicer stala hiša, za vinograd. Pri jczercu Jelowslone v Severni Ameriki je majhna naselbina s hišami iz neke vrste stekla; ker ga je tam okoli vse polno, so ga porabili še kar za hiše. Da stanujejo ljudje po vagonih, to žalostno skušnjo ima danes marsikdo tudi pri nas. A na Angleškem je cela vas, železniška vas imenovana, ki tudi obstoji iz vagonov, čeprav bi si dotičniki lahko hiše zidali. V Kavkaziji je pa neka vas sestavljena iz starih tramvajskih vozov. Mesta, ki nastanejo na demantnih in zlatih poljanah Afrike, Avstralije in Amerike, so zgrajena iz železne pločevine. Kraj Bereira v Afriki ima hiše iz cinka, Eskimi si napravijo hišice iz snega in ledu itd.
ČUDNA STRELA.
Pri Johannesburgu v Južni Afriki je udarila strela v hišico železniškega dclavca. Ubila je pse čuvaje, gospodarja in gospodinjo, prizanesla je pa otroku, ki so ga smejajočega se dobili v naročju mrtve matere.
LOVEC LEVOV.
V bolnišnici mesta Bulawayo v Južni Afriki je umrl Jurij AHen, lovec levov. S sedemnajstim letom jih je začel loviti in jih ustrelil vsega skupaj 258. Sicer je bil poln ran in brazgotin, govoril je pa o levih zmeraj z zaničevanjem, imenoval jih je velike pse, ki se jih ne splača streljati na večjo razdaljo kakor na sedem metrov. Čudno je, da je Allcn umrl na jetiki.
ZA KRATEK ČAS.
Eden največjih zdravnikov je rekel: »Najboljše in najbolj cencno zdravilo je smejanje.« S smehom in dobro voljo ti gre vsako opravilo neprimerno lažje in hitreje izpod rok, kakor pa če si pust in čemern. Zato spet priporočamo nakup tretjega zvezka Zgodovinskih anekdot, ki ga kupiš v vsaki knjigarni. Za vsakega je nekaj notri, vsak bo dobil to, kar njemu prija. Beseda anekdota naj nas nikar ne straši, to ni nič drugega kakor dotfodbica. Ali nista na primer sledeči dve dobri?
Hči angleškega lorda Aldcrneya je stala pred ogledalom, v lepi novi svileni obleki. »Čudno je, da pride vsa ta svila od tako neznatnega črvička.« Mislila je na sviloprejko. Mali jo je slišala in jo je pokarala: »Ljuba moja, nikar o tvojem očetu tako ne govori.« Lord ni imel v hiši nobene besede, samo denar je dajal.
Škof Carpenter je imel predavanje. Neki brezbožnež ga je vprašal: »Ali je res riba Jona požrla?« — »Ko bom prišel v 3*
nebesa, ga bom vprašal,« je odgovoril Skof. Nato reče brezbožnež: »Ja, če pa Jona ne bo v nebesih?« — »Potem ga boste pa morali Vi vprašati,« je bil izborni odgovor. Češ, če ni v nebesih, je v peklu, in ti boš itak tja prišel. ______
KROJAŠKEGA VAJENCA sprejme takoj FR. SKRABEC, Ribnica — Dolenjsko. _ 7194
Reja KRAV sc izplača le, če so
Vsestranske skušnje pa so pokazale, da so najboljše mlekarice tiste, ki jim redno polagaš
ki so priznano najbolj rcdilno in zato najcenejše krmilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično preizkušene lanene tropine dobiš najcencje naravnost iz tovarne
ZaBsrefl in Ho, Brisat pri
3BF* Oddajajo se y vrečah po 50 kg.
NASLOVE
oddajalcev in odjemalcev stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kupccv hiš, posestev in premičnin dobite proti
mali odškodnini pri »POSREDOVALCU«, Ljubljana, Sv. Petra c. 23
nimilllllHiiuir.»uiiii:H!miHi»"iiHiiiivr.vni:«ii<i>ii:i'niuillllHllliniHII
STAVBENO PODJETJE
IVAN OGRIN — LJUBLJANA
PISARNA: Gruberjevo nabrežje 8. — Telefon 425
se priporoča za vsa STAVBENA DELA ter nudi po konkurenčnih cenah VSEH VRS1
strešno in zidno opeko
iz lastne opekarne, franko poljubna postaja. —
ZAHTEVAJTE PONUDBE I	20
mi......i.....tunini..............................................................
hočete Vašega soproga presenetiti z lepim in koristnim božičnim darilom. - Najbolj koristno bo-:-: žično darilo je PISALNI STROJ :-:
J?

ZA PISARNIŠKO IN PRIVATNO PORABO. Tudi na ugodne mesečne obroke!
THE REX Co, Ljubljana,
GRADIŠČE 10.
„0LILffl" Llllfi {
Gospomfska cesta št. 3. Bolfo»a ulico St. 12. ,
In Vi
miloslljiva gospa?
Želite li, da se končno iznebite Vaših pcjt? Veselite r.e čiste in bele kože? Poizkusit« torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OBVAROVA. NJE KOŽE, to odlično sredstvo za lepoto, za vzdržanje mladeniške kože, katero za* ncsljivo odstrani vse nečistosti kože, prišče, pege, lišaj, zajedavec, ogree. Da celo na-bori in gube sc odstranijo z redovito masažo s pomočjo Fcllerjeve kavkaške Elsa-pomade za obraz in obvarovanje kože.
ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z zavojnino in pošt-nino za 36 Din., toda le tedaj, ako sc denar pošlje vnaprej, kajti po povzetju je poštnina za 10 Din
višja.
Naročila nasloviti na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar
v Slublcl Uonfl Elsotrfj 16 Hrvatska.
ELSA-TEKOČE LILIJNO MLEKO, ideal-	I
nn negovalno sredstvo za polt. F.LSA-	n
LILIJNO MLEČNO MILO, ELSA-BO-	B
RAKSOVO, F.LSA-GL1CER1NSKO MILO,	B
so mila lepote vsake elegantne gospe.	■
Ncizsrstvo
Valentin Slibar, Stob štev. 10, p. Domžale — sc priporoča ?a stavbena iu pohištv. dela. Vel. zaloga mrtvaških KRST (trug), finih in navadnih po nizkih cenah.

za leto 1925
JE IZŠLA in se dobiva v vseh knjigarnah in trgovinah z galanterijskim blagom.
CENA IZVODU 5 DIN brez poštnino. RAZPRODAJALCI DOBE ZNATEN POPUST!
Znižane cenc!
Le dobro blsgo!
No nri^JlHfO kuPitt volnene jopice, jumpcrjc, I5C IfJUitJMlie mod. telovnike, zavijačke, otroške jopice in kapice, dalje otroške zimske oblekce za dečke in deklice, trikot srajce in hlače, otroške skoke; doublc za površne suknje, velour za ženske plašče, razno s u k n o za moške in ženske obleke, odeje, blago za rjuhe in blazine, flanelaste rjuhe, belo, rujavo in pisano k o te 11 i 11 o najboljše vrsle, razne barhente, svilene in volnene rute in šerpe, predpasnike, ženske in otroške, moško in žensko perilo vseh vrst last. izdelka, nojnvice, kravate itd. PO JAKO NIZKIH CENAH pri 'tt
F. in I. GGREČAR »Pri Ivanki«
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 29.
Le dobro blago!	Znižane cenel
Prostov. dražba nepremičnin.
Po umrlem Francetu Schiffrerju iz Bršljina se proda na javni dražbi dne 29. novembra ob 9,.dopoldne v Prečni GOZD v izmeri 12.896 mJ. Izklicna cena 12.896 Din. Isti dan ob pol 3. popoldne p« novo zasajen VINOGRAD z zidanico v Kac|> rwi na Trški gori v izmeri 2917 m'. Izklicna cena ««'» Din. Ugoden nakupi Pogoji se izvedo P" sodi«" v Novein mestu. Dražba se vrši v Prečni in^j Trški gori na licu mesta.	..
3 ali 4 vajence ^St«?^
Huje »t. 17 pri Kranju. - Učna doba in po dogovoru.
Opominjamo Vas.	0,,ra,.
RitVr.O DOŽLI i PLIS, ASTRA KAN, ŽAMET sa PUl<E ,? ™	&	v LJUBLJANI
znano „.JboIJa W,lk. .«H„o.	^Hant, Hoten.n,, Mon,	odeio, U8el, tfe„He rute, p5e„, av,,n.uZ"
VniPnra PoStcn>l> staršev, t dobrimi spriče-VtijlfUbCI vali, ki ima veselje Ho PEKOVSKE obrti, sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Naslov mojstra pove uprava 'Domoljuba« pod Jtev. 7135.
Pekovski vajenec z^rk,; £
ve upravniitvo »Domoljuba« pod številko 7230.
D | [/ A SIMODOLSKE PASME] 13 mesecev U I l\ H starega, i ma naprodaj AND. REMžKAR, posestnik, Brezovica pri Ljubljani.
Vaipnra Ia iev'iarsk° ol)rt sprejmem pod ICijbllMl Ugodnimi pogoji. Hrana in stanovanje pri mojstru. Bačnik It., Glinca, 6t. Vid d. L|.
Klobuke, čevlje, čenice,
»rajce, zimske majce, dežnike i. dr. modno blafjo kupite .l'RI AMERIKANCU«, LJUBLJANA, Stari trg ">. — Kupujem tudi KOZE od divjačine.
Imam v zalogi vseh vrst {reva po najnižjih raz-licn.h cenah. PRVO DOMAČE podjetje v Ljubljani ce priporoča vsem mesarjem m goslilničarjem.
Franc Zupan - črevar
LJUBLJANA — MESTNA KLAVNICA.
Sprejme sc na večjem posestvu pri Ljubljani
VINO na debelo
raznih vrst se prodaja po konkurenčnih cenah — posebno za Gorenjce
v hotelu POŠTA na Jesenicah
Tam se tndi kupujejo in prodajajo nuni DEŽELNI PRIDELKI.
DSUT NAJNIŽJE CENE SO PA VENDAR LE
»FBI MAKSU« - V umm
(POLEG SOLE) - kjer dobite že: Lepo moško m ionsko sukno, 60 Din meter, fine cefirje za srajce 16.50 L)in m, kontenina za predpasnike 13 Din m, madapolam (74 cm) dober 13.25 Din m, graciel za žimnice 1116 cm), zelo močan 27 Din m,Flanelaste srajce 62 Din koinad, barlient sp. hlače, 4i Din komad, barhent rute 20 Din komad, klot (120 cm) 27.50 Din meter, sukanec »Trident« (vile) 2.75 Din komad itd., itd. — Potrebščine za krojače in Si-vilje. — Pri več iem odjemu popusti — Piepričajte se in zadovoljni boste. - Razno špecerijsko blagol
MAKSO ŽARGI, Kamnik, Velika ulica.
I Ako še niste,^ 8 J pošljite naročnino J
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje htanilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svo:e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vo no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna paiača, veleposestvo in drugo laslno premoženje, jamčijo pri [Judski posojilnici kot zadrugi z ne-ome enim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranile vloge znašajo nad K 175,000 000.
3K3K3K3K X X X M X * * X X M MM MW. X X XXXXXXXXX
Pri nakupu zase in za družino se Vam priporoča staro, dorna.e podjetje s sa<no 40U. biaflom,
v ljubljani pri Cesniicu Linoarieva nUoa-
sokno za moška s«, «rn SuKno za	.
\i n d 117 n noT°'zdravo' p°10 k zm
IV U n U L U kilogram s« dobi pri FR. POGAČNIK, Ljubljana, Dunajsko cosia S t. 36.
,vaibol!Si sivrtin< Biroja 11» holesn
Ariifin^r za rodbinsko ,n °i)rtn° lil II&ElLI rabo vedno v zalogi
edino pri JOSlp
LlUbljana. ob vodl &"21' prcS"novccjii spomeniku.
stolom cotrrfcSCne za Šiviljo, kroioCc, fcvliari« In sedlarle (jfilfnterun In vse drrbno biflno.
Suhe GOBE in FIŽOL
kupujemo. Ponudite nam blago ali pa pišite za cene. - SEVER & KOMP.. Ljubljana. \Volfova ulica 12. 5696
vsako množino bukovih DRV, bukovega OGLJA, tesanega in rezanega LESA plačamo najvišje dnevne cene. Ponudbe na: PROMETNA D. D., — Ljubljana — Krekov trg št. 10.
Nad 120 iniiijonov kron
sem izplačal sorodnikom AMERIKANCEV v zadnjih let iti kot zavarovalnine, odškodnine
r)iiesrečcnih in druge terjatve. - Ako imate i kako zadevo v Ameriki ali drugod na tujem, pridite k meni, da jo uredim, ako se tploh da. — Dr. Ivan CF.RNE, gospodarska pisarna, Liubljan.i, Miklošičeva cesta št. 6 (Ljudske posojilnice poslopje).
ESčSBaaaaaH! Našim rodbinam
priporočamo naSo pravo domačo
3Kc*ltitslc©
izvrsten pr datek za kavo.
Volneno in perilno blago
knkor tudi vse vrsto munutakturnega blapa dobite v veliki izbiri in po ugodnih cenah pri tvrdki
R. Miklauc Ljubljana
Lingar/eva ulica - Medena ulica • IJred Skotijo.
Zahtevajte cenik ali vzorrno knjigo J
V slufbo se sprejme pošten, vojaščine prost hlonnn za v skladišče. Nekadilci imajo llld|j(;L prednost. Nastop takoj, hrana in stanovanje v hiSi, Plača po dogovoru. - Ponudbe je poslat! na IRANC MAjDIC - KRANJ - trgovina z mešanim blagom.	oo-"
gornje USNJE
se izdeluje in prodaja pri tvrdki PODGORŠEK & BOLH AR, usnjarna — Vir-Domžale. 6S92
Nepremočljivo
. jer~ -
t
VH aV ^P SHSES-tiS^SHreSESESPSaS-.'^ 5T552 £
nmit-mmi
Rarve. Črnila, lahe. l<ll. entail«. COPlCe in zajamčeno čisti flrnež
nniboljše kakovosti nudi	ru
druiiia ™
z o. z. KI
1 M t, so®r Ljubliana Novi Sad 3
b ,,>,uružnica centrala	skladišče ru
ru
•{J	Tovarne
m Ljubljana -- Medvode. a
3 5 25H5H5 i1- H5H5 -iS? ^^S J
FRANC ERJAVEC,
»PRI ZLATI LOPATI«, trgov, z železnino,
LJUBLJANA H Valvazorjev trg Itev. 7,
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne ielez. ninc ter tudi prvovrstni dalmatinski »PORTI.AND CEMENT« po nizki ceni.
SUKNO
kaingarn ln ševjot za možice in ženske obleki), belo, pisano in ru-Javo platno cefir, bla-čovitio, tiskunino |q razno manufakturo, kupite naiceneie in v velikanski izbiri v novo uroient ln pre-zidant veletrgovini R. StsrmecUl, Celje, št 3J2. — Ilustrova ni cenik za čevlje, klobuke obloke, perilo. odeie, lasostrli nike. britvo 111 tisoče drugih predmetov se poSlje vsakemu zastonj I Vzorco prott odškodnini I Trgovci eugros cene I
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izbor-no kakovost. ..Salonit" je za pokrivanjo streh in izoiiranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja Sirom celo Evrope.
Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:


d. d. za cement Portland, Ljubljana.
Zastopniki se sprejmejo.
Naf€€iieiš€ stresno teritfe!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
preje VIDIC-KNEZ tovarno na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) ln
Na željo se pošlje tako] popis in ponadbai
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.. oospobanka
Račun postnega dakoTncga urada t Za;rcbn it. 39.OSO
Telefon št. 57 in 47Q.
Račuu poitnega takovsega urada sa Slovenija	v |astn, p!,Ia£J (vjs £ vis hotela „Union").
Podrnžn.ce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Spiit, Šlbenife. Ekspozitura: Bicd. KapJSal i« rezerve skupno nad K 60,000.000 -, vHoge nad K 600,000.000'-.
Daje trgovske kredite, e3komptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kur najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Ameriknnskl oddelek: Direktno zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. PooblaSCen prodajalec srečk Državne razredne loterije. ~*EXI
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
Odgovoru! urednik Josip Goutinčar v Ljubljani.
"Tiska Jugoslovanska tiskarna.