J--KAN ERJAVEC: Zasebue trgovske šole. Letošnjo pomlad je skleiiilo poverjcništvo za uk in bogočastje, da s priaieraiaii aareuDami Cini najbolj oneiaugoci eki->isteaco zasebaili trgovskiii tečajev, zlasti pa da buuu vsi absolveuti izprašaai pred ipraševaino komisijo, ki jo Do iaieaovalo povcrjcništvo za uk in bogočastje. Le-ta komisija bo upravicena izdajati tudi učau izpričevala. Kdur iiaa aekoliko več vpogledu v to pauogo »šolstva« ia koaiur so podrobneje znane razmere absoiventov teii _ol, ta bo iiaenovune ukicpe povcrjeništva za uk in boRočastjc pozdravil iz vsega srca in jih odobraval; zato si goaje, ki se je zadnje čase začela po uekaterih listiii pioti tcra aaredbaai, ae aioiemo razlagatf drugaCe, Kakor da je hisccniraaia od lastnikov teh lečajev samiii. SaaioobstDi je pa umljivo, da interesi lastnikov tch zasebnili trgovbkiii tccajev aikakor ne smejo in ne rnorejo biti merodajai pri presoji tei* :;...¦ Tu aiura odiočuvati edino ie vprašaaje: so li ti iečaji umestni, potiebai in uobri. Bicz i)rcinišljcvauja pa laiiko snieio odgovoiiia, da so postali zasebiii trgovski tečaji, zui_ti v l.jubljaiii, zadaja leta i)iavcato • socijaino zlo. Pieu vojsko jc delovala v Lubljaui ccla visla zasebnih eaoieuiiii tigovskih tečajev, iu ti so luvili z veiiko reklaaio učeace, Kdor je padel v prveia, drugeai razrcdu kake srednje .šole, kogar so poRiiali iz invcga leinika učiteljišča, kdor jz različaiii vzrokov ni niogel aii ni liotcl končati vsaj vseh osem razredov Ijudskc šole, je aašcl varao zavetišče v eaeai all drugeai »koacesijoauaneai trgovskera tečaju*, ki ga je seveda vedao in brezpo- ) absolviral vsaj z odličnim uspeliom. Nič čudnega tedaj, če se ie tekom let aabrala pravcata armada takih odličnih absolventov, ki danes v celih stotinah (poglejte le izkaze »Oržavne posredovalnice ze delo«) tavajo brezposelni po Ljubljani in po deželi in ne vedo kaj bi začeli. Res, da vlada danes v trgovini velika stagnacija in ni povpraševanja po trgovsko nobražeaih močeh. res je pa tudi, da se obsolventov zasebnih trgovskih tečajev dosledno brani vsak delodajalec, ker so po velika večiai ncrabni. Ce ponledamo učne načrte teh tečajev, teduj je prograin res prav pisan, a učenci ne dobivajo o vseh teli disciplinah pogosto niu najprimitivnejšili pcrjmov, kar je popolnoma umevao, če pomislimo, da traja poak le 10 mesecev po par ur na daa, predmetov je pa skoro za dva ducata. Lastnikom tečajev gre v glavnem le za to, da dobijo čitn najvcč učencev, zato so poleg lega še razredi nabito polni. Učne uspehe si tedaj lahko predstavlja vsak sain in rad sem verjel delodajalcu, ki je iniel z absoiventi te_ tečajev že mnogo lzkušenj, ko mi je rekel, da ne zuajo pogosto napisati niti praviliuii nasiovov aa pisemske ovitke. V Ljuoijaai sino iuieli pied vojao dveletno Maarovo trgovsko šolo, ki je vzgajaia natsi trgovini sproti potrebno osoDje, poieg tega pa aeiuje že nekaj iet tuui u -o Dra in Drezplačna dveletna trgovska šola, ki na_aa potrebam za enkrat popoinonia zadostuje. Ni mi treoa povaarjati, ua se kvaineta zadnjega zavoda ne ua niti primerjau z zasebniiai e n o 1 e t n i m i trgovskiaa tecaji ai to zaajo piav dobro tuai dsiouajaici. /.asebai tigovsKi tecaji ao ioiej pn aas za uogledao uobo popoiauaia aepotrebm. i"a to ni pogiaviuno, ker javnost pravzaprav ne bnga potreDa in nepotieoa taKai zavouov. Pogiavitno je, da so postali zaseijai irgovski tecaji, kaKor sern ze omenil, pravo — sociauio zloin to je, kar mora javaost zajaimati in to je tum, kar je upraviciio poverjeništvo za uk ai bogoCasije uo zgoraj oiaeajeaili nareub ia ukrepov. irgovsKi tečaji_jjaaueC »vzgajajo-< leto za leto siotine tigovskega aarašcaja, ki je vsa prva ieu v življeaju vec aii maaj neraben iii tako le zapeijujejo at-prcmiiljene lalaue Ijudi iu neimonniraae starše, ua se posvetijo poklicu, v kaierein jih baš vsied popoinoma nezatlostae strokov_e_ izobrazbe ae čaka nobena ugodaa življcnska perspektiva. Ker doDijo auacii ijuuje v teh »šoiah« sania ooiična izpričevuia, tišči vse v te tecaje, ;ako se vzgaja siiaa aadprodukcija in posiedica je nepnrnerao veiika prezpuselnost v tej stroki, kar je prav gotovo soci.ilno zlo, cc puausJinio, da nam pa v unigih pokiicili matijka na vseli konciii in krajili kvaiiiiciraaih ljudi. Koiiko teh ljuai bi zašlo n. pr. v razoe obrtne aole, če bi jiii ae zapcljali s te poti trgovski tečaji, in Kdor iaia daaes le inalo vpoiiieda v tozadevae razmere, mi bo priznal, ca naša iadustrija in velika obrt, v kateri icži bodočnost našega naroda, krvavo rabita absolventov dobrili obrtnih šol. Ne vem vzi oka, a dejstvo je, da se pri nas žalioog ijudje, ki so trgali par let iiiače po kaki soa, lu pripravija ljudi za pi;.arae, sramujejo ročnega dela in se sniacrajo vedno le kot ,>gospode«, za katere je cuino priiaerna pisania. Zato mdi ves ta ijrczposelai duševai proletarijat, ki ga fabiicirajo zasebai trgovski tečaji, skoro ni aiogoče več pripeljati do resaega produktivnega dela. Pričakujeiao tcdaj, da poverjcništvo za uk in bogočastje vkljub uaietno iuscenirani gonji po časopisju nikakor ne bo umaknilo svojih doscdanjih tozadcvnih naredb, aaipak jih, če le niogoče še poostrilo, ker interes celokupaosti stoji nad iateresi posaaiezjiikov, v tem slučaju nad interesi lastnikbv zasebnih, koacesijoniranih enoletih trgovskih tečajev.