SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL
V skrbi za človeka
Uisoko o ktomji . .
14. aprila je bila v^Kočevju seja Obč. odbora SZDL. Obrav-navali so probleme socialne službe ln varstva v občini Kočevje. Naša družba skrbi za stare in onemogle ljudi ter so-cialno ogrožene otroke, ki sl sami ne morejo pomagati. Kljub temu pa Je v občini še vedno precej primerov, ki zahtevajo pomoč. Iz referata tov. Ančke Nagodetove bomo povzeli nekatere najpomembnejše misli o problemih socialnega varstva.
ljudem človeka dostojno življenje je potrebna tudi moralna pomoč, človeški čut do teh ljudi in tovarištvo.
Vedno bolj prihaja v ospredje vprašanje varstva dojenčkov, to je otrok starih do dveh let. Tudi za dojenčke bo treba organizirati varstveno ustanovo. Posebno so prizadete nezakonske matere, ko morajo puščati otroke doma brez varstva.
Posebno poglavje je skrb za otroke, kjer jih njihovi redniki ali nezakonski očetje nočejo vzdrževati. Upravni aparat na občini je izdal 36 odločb za začasne skrbnike, 17 za prenakazovanje otroškega dodatka. Poleg tega je bilo 31 zasliševanj za priznanje oče-
Socialno politika vključuje v širšem smislu vse, kar izboljšuje standard delovnih ljudi: ureja komunalne službe, družbeno prehrano, stanovanja itd. Služba socialnega varstva v občini pa je dolžna skrbeti za vse tiste, ki niso sposobni za pridobivan-je, to je za stare in onemogle, za oboke Pod družbenim varstvom in alkoholike. Pod pojmom socialnega varstva so zajeta številna vprašanja varstva in vzgoje ter družbenih odnosov družin na sploh, zlasti tistih, ki so potrebni posebne pomoči družbe. Ta vprašanja uspešno rešujejo svet za varstvo družine in socialno varstvo, socialno kadrovske službe podjetij,
prijatelji mladine. Posamezne __ ______________ „	_______________
službe socialnega varstva postav- (tovstva. Tu prihajajo na dan naj-
ljajo vsak dan večje in zahtevnej še naloge.
-V kočevski občini prebiva 16.764 prebivalcev. Družin je 3.585. Število zaposlenih narašča; sedaj je zaposlenih že nad 7.000, od tega 1.850 žensk. V bodočih letih se bo število zaposlenih stalno povečevalo. To pa narekuje, da bo treba s hitrejšimi ukrepi urejati komunalno in stanovanjsko izgradnjo, družbeno prehrano, skratka več sredstev bo treba vložiti v skrbi za človeka.
Hiter razvoj gospodarstva omogoča zaposlitev tudi ženam. To zelo hitro menja položaj družine ter vlogo žene in matere v njej. Zato ti problemi narekujejo vse večjo skrb družbi za organizirano pomoč družini v okviru stanovanjske skupnosti.
Posebno skrb povzročajo vzgojno ogroženi otroci, teh je 200, ki izhajajo predvsem iz neurejenih družin. Ti otroci živijo v neurejenem okolju, so zanemarjeni . in tudi zdravstveno in moralno ogroženi. Taki otroci morajo dobiti noy dom — najbolje v družinah, kjer bi bili deležni topline krušnih staršev. Poduzeti je treba tudi strožje mere proti staršem, ki ne skrbijo dovolj za svoje otroke.
Družba daje velika sredstva za vzdrževanje otrok v domovih in za starčke v domovih počitka ter za druge socialno ogrožene ljudi. Izdatki iz proračunskega odbora v letu 1960 so za socialno varstvo znašali blizu 15 milijonov. Letos pa bo potrebno za kritje najnujnejših primerov 20 milijonov din Poleg materialnih sredstev, ki
bolj prostaški pojmi o vrednote nju človeka drugega spola, o odgovornosti do spolnega življenja. Spolna vzgoja naj bo sestavni del vzgoje mladih in odraslih in brez predsodkov meščanske morale. 220 abortusov v lanskem letu nam pove, da so bili izvršeni v večini iz socialnih razlogov. Vprašanje spolne vzgoje se mora postaviti pred oba in ne samo pred žensko. Potrebno je več individualnega dela z organizacijo kontracepcije potom posvetovalnice za žene.
Razveza zakona je zadnje dejanje razsulega zakonskega življenja. V razvezanih zakonih največkrat prisodijo otroke materi. Za življenje takih mater in njihovih otrok bi se morala zavzeti tudi njena okolica, kar pa se le redko primeri. Tako ni nič čudnega, da postanejo zagrenjene, otroci pa prepuščeni sami sebi.
V	naši družbi je osnovna celica družina. Družino želimo imeti srečno, ki nudi otrokom dobro vzgojo in jih vzgaja za dobre državljane in bodoče upravljavce. Prav zato naj se otrok vzgaja v delu z jasnimi pogledi na družbeni razvoj brez religioznih predsodkov. Otrok naj čuti, da so vse dobrine ustvarjene z delom, da človek z znanjem in tehniko vse bolj obvlada naravne sile v prid človeštvu. Dom mu mora dati osnovo za vzgojo njegove osebnosti, šola pa to znanje dopolnjuje.
V	občini rešujejo tudi zadeve invalidskega varstva. Vojaških vojnih invalidov je 148. Služba invalidskega varstva je urejena, pojavljajo pa se še nekateri pro-
za invalide, kvalifikacije, skrb za bolne in primerna stanovanja. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne je posvečena vsa skrb. Politika sveta za socialno varstvo bo tudi v bodoče, da se v okviru možnosti naredi za pomoč borcem vse, kar smo jim dolžni za njihove napore.
V dopolnitev pa še nekaj povzetkov iz razprave. V občini je od 60 do 80 ljudi, ki prejemajo podporo do 2.800 din mesečno. Podpora naj bi se jim zvišala. Imamo primere, ko starši, ali natančneje očetje, poženejo po grlu otroške doklade, družina pa je lačna, raztrgana. Proti takim rednikom je treba poduzeti ostrejše mere. Večjo skrb bo treba posvetiti vzgoji mladine. Pijančevanje, kaljenje nočnega miru, kartanje, pohajkovanje mladoletnikov v nočnih urah in podobno je treba odpraviti. Zato so odgovorni starši in vsi, ki odgovarjajo za vzgojo mladine. V razpravi so govorili tudi o drugih vprašanjih v zvezi s skrbjo za človeka. Skrb za človeka ne smemo naprtiti same socialnemu varstvu, temveč naj bc skrb nas vseh in še posebej organizacij SZDL, ki naj potom sekcij za socialna vprašanja sodelujejo na tem področju.
Pomlad je prišla z njo pa tudi čas največjega dela v sadovnjaku. Ko smo pozimi drevje dobro očistili in poškropili še nismo opravili vsega. Vse bolj opažamo, da je tudi spomladansko škropljenje sadnega drevja ki ga izvajamo pred in po cvetju bolj in bolj potrebno. Neob-hodno je predvsem tam, kjer gospodari ameriški kapar, ki je v Sloveniji uničil že več kot 5 milijonov sadnih dreves. Cepljenje za lub, ki je najbolj primerno predvsem za precepljanje starejših drevesnih krošenj lahke sedaj najbolj uspešno opravimo.
Pri tem je treba paziti, da ne porežemo vseh vej, ker bi se sicer drevo posušilo. Na močnih vejah, ki smo jih prej porezali ne predaleč od debla lahko vstavimo pod lub tudi štiri in več cepičev. Rano dobro zagladimo in premažemo z cepilno smolo. Že po nekaj dneh opazimo, da cepiči lepo ozelenijo, seveda, če smo delo opravili pravilno.
Vendar je boljše če precepimo drevo takrat, ko je še mlado. Takrat je cepljenje bolj uspešno.
omogočajosocialnoogmž^nim 1 2”?“ primerna za^slTtev
KOČEVJE V PRIČAKOVANJU BRIGADIRJEV
Mladina v Kočevju nestrpno pričakuje nedeljo 23. aprila, * Je dan, ko se bodo zbrali brigadirji in mladinci iz vse občine v Kočevju. Proslavili bodo odhod prvih brigadirjev na delovne akcije.
Na Občinskem komiteju LMS je te dni zelo živahno. Pripravljajo se na nedeljski praznik.
Program prireditev je sestavljen. AH bo izveden? V primeru lepega vremena ne bo težav. V slučaju dežja pa bo samo proslava in brigadirski ples.
Program zbora brigadirjev:
ob 9.30 uri proslava pred samskim blokom,
ob 13. uri atletski miting na stadionu,
ob 16. uri brigadirski ples v Gaju in
ob 19. uri brigadirski večer ob tabornem ognju.
Ce bo slabo vreme bo brigadirski ples v gimnaziji. Mladinci, mladinke! Sodelujte v brigadirskem zboru!
V počastitev dneva OF
V počastitev dneva ustanovitve OF slovenskega naroda prireja DPD Svoboda Kočevje v četrtek, 27. aprila ob 20. uri v Seškovcm domu v Kočevju, premiero drame Vasje Ocvirka
KO BI PADLI OŽIVELI
Pred premiero bo kratek referat o pomenu tega praznika.
lil
Pri popisu prebivalstva v kočevski občini je sodelovalo 59 popisovalcev, popisnih okolišev pa je bilo 228. V devetih dneh, to je od 1. do 9. aprila, ko je bil popis
Dijaki na delovnih mestih
Ko dijaki končujejo obvezno šo- mesta, lan je, se v zaključnih razredih znajdejo na razpotju. Res je, da so danes dijaki obveščeni o raznih šolah, poznajo pogoje za sprejem — kakšno pa je delo po končanem šolanju — to pa le slutijo. In prav zato so dijaki šole Mirko Bračič odšli na delovna
"vaodj;-r
.-s “S«™, lk s: asbR is&trtas i’
Spočetka jim je bilo nerodno, pa so se novemu okolju kmalu privadili
komuna je dovolj bogata in lahko nudi svojim ljudem zaposlitev — le najti je treba ustrezajoča delovna mesta.
. Dijaki so odšli v razna podjetja in ustanove v Kočevju. Začeli so pri »Trgoprometu« in preživeli svoj delovni dan v raznih njegovih poslovalnicah, kjer so bili deležni vse pozornosti in se seznanili z notranjim ustrojem podjetja. Tudi »Ključavničarstvo« jim je nudilo pestro sliko proizvodnega procesa, na ObLO so se spoznali z administracijo, »Pugled« pa jih je popeljal v težak poklic gostinskega delavca. V podjetju »Zidar« so se dijaki seznanili najprej z delavskim samoupravljanjem v podjetju, na gradbiščih pa so spoznali gradnjo od začetne do končne faze.
Delo v administraciji na Rudniku, zlasti pa strojne delavnice, so dijakom odkrile zanimive, še neznane strani tehnike. Tudi tiskarna je nudila zatočišče dijakom pri spoznavanju delovnih mest. Pod strokovnim vodstvom pa so dijaki spoznali zapleten proizvodni proces v Kemični tovarni.
Prisluhnimo, kaj pravijo o takem načinu spoznavanja dela dijaki in predstavniki podjetij in ustanov:
OSTERMAN JOŽICA, dijakinja 8. razreda: »Mislim, da nam bo ogled teh delovnih mesfc mnogo pomagal pri izbiri poklica.«
kar v vsakdanjem življenju uporabljamo.«
SMOLEJ JANEZ, dijak 8. razreda: »Seveda mi je bilo spočetka malo nerodno, toda že po nekaj urah sem se privadil delu, ki sem ga moral opravljati, pa tudi z delavci sem se hitro seznanil.«
KERC SONJA, dijakinja 8. razreda: »Moj poklic mora biti . tak, da ga bom opravljala z veseljem, ker le tako bom lahko koristila družbi.«
IVIC SLOBODAN, dijak 8. razreda: »Sedaj, ko sem videl s kako težavo si služijo kruh delavci, sem se dokončno odločil za nadaljnje šolanje.«
SKUŠEK JOŽICA, dijakinja 8. razreda: »Pomagajte nam izbirati poklic, bi lahko dejali vsi, ki hodimo v 8. razred. Zato nam k odločitvam pomaga šola in razne organizacije.«
Tov. ŠOBAR, tajnik ObLO: Tak način spoznavanja dela je vsekakor pozitiven. Dijak se ne spozna le z delom, ki ga opravlja, temveč tudi s prizadevanji družbe, da bi ga pravilno usmerila.
Ing. LESAR, Kemična tovarna: Najbolj pozitivno se mi zdi to, da se lahko dijaki že predhodno seznanijo z dobrimi in težkimi stranmi dela in se po večjem preudarku in z večjo navdušenostjo lahko posvetijo bodočemu poklicu.
zaključen, so opravili popisovalci veliko delo. Njihov delovni dan se je začel ob 6. ali ob 7. uri zjutraj, končal pa ob 23. uri ali polnoči.
Obiskati so morali vse kraje, vse ljudi. Včasih so morali po dvakrat ali trikrat v eno hišo, da so našli stanovalce doma. Primanjkovalo je prevoznih sredstev. Težave so bile tudi v Kočevju, kjer je veliko ljudi zaposlenih.
Pokazalo se je, da so bili ljudje premalo seznanjeni s podatki, ki jih je zahteval ta popis in njegovem pomenu. Skratka delo popisovalcev je bilo naporno in zahtevno. Zato zaslužijo vse priznanje. Delo popisovalcev in občinske popisne komisije je končano, zbrani podatki pa bodo šli naprej v nadaljnjo obdelavo.
Gotovo vas zanima koliko ljudi so našteli popisovalci v naši občini? V noči od 31. marca na 1. april 1961 je živelo v kočevski občini 16.764 prebivalcev, v samem Kočevju (z Rudnikom in Trato) pa 5.760, ali dobro tretjino vseh prebivalcev v občini.
V občini imamo 5.145 gospodinjstev. Največ družin in sicer 1.082 šteje po 3 člane, za njimi so štiričlanske družine (1.068 družin) itd. Aktivnih delavcev in uslužbencev so našteli 5.376. Kmečkega prebivalstva imamo skupno 2.471, od tega je aktivnih kmetovalcev le 1.288.
Popis prebivalstva po panogah, dejavnosti in aktivnosti daje v luči statističnih podatkov tale prikaz: v rudarstvu je zaposlenih 699 oseb, industriji 1.011, kmetijstvu 2.136, gozdarstvu 589 (brez sezonskih delavcev), v gradbeništvu 333, prometu 298, trgovini 396, obrti 572 itd.
Popis nam je prinesel veliko novih podatkov, zato kaj več o tem kdaj drugič.
DOPISUJTE V »NOVICE«
VELIK USPEH nedeljskih volitev
Nedeljske volitve novih članovj Osilnici. V Fari so zaključili z vo-
zadružnega sveta Kmetijske zadruge Kočevje so pokazale visoko zavest kočevskih zadružnikov. To nam najbolje ilustrirajo podatki o odstotku volilnih udeležencev in zaključku volitev na posameznih voliščih.
Na volišču v Kostelu so opravili že do 7.30 ure volilno dolžnost vsi zadružniki. Do 9. ure dopoldne so volili stoodstotno zadružniki na voliščih v Lazih, Vi-molju in Papežih. Ob 9.30 uri so volili vsi zadružniki na volišču v Kočevju, ob pol enajstih pa v
litvami ob 11. uri; do te ure je znašal volilni rezultat v Pred-gradu 98,5 odstotkov vseh volilnih upravičencev-zadružnikov.
V Zagozdecu so zaključili z volitvami ob 14. uri, v Strugah pa ob 15. uri. V obeh krajih so dosegli stoodstotno volilno udeležbo. Na volišču v Banja loki so zaključili z volitvami ob 19. uri, volilo pa je 95,2 odstotkov zadružnikov.
Od skupnega števila 748 zadružnikov se je udeležilo volitev 743 ali 99,7 odstotkov, kar je vseka-
Vso skrb zdravstvu
V	novem petletnem obdobju nameravajo v ribniški občini veliko narediti za izboljšanje zdravstvene službe. Dobro urejena zdravstvena služba je temelj za zdravje občanov, zato nodo v prvi vrsti poskrbeli, da bo dovolj no število strokovnega medicinskega kadra, ki ga sedaj še primanjkuje, tako zobozdravnikov, zdravnikov, farmacevtov, medicinskih sester in ostalega zdravstvenega osebja.
Zdravstveni dom Ribnica namerava uvesti ambulantno zdravljenje za bolnike, ki krajši čas bolujejo. Tako bodo imeli večji vpogled v resnično zdravstveno stanje bolnikov.
Ker so stroški potovanj pacientov do specialistov visoki, bodo uvedene specialistične službe.
V	načrtu je, da bodo odprte periferne posredovalnice za matere x in otroke, ki bodo poslovale ob j d določenih dnevih in času.
Skrb za čimprejšnjo zgraditev zdravstvenega doma v Sodražici bo ena zelo važnih nalog tako zdravstvenih organov in vseh merodajnih činiteljev in prebivalstva v sodražkem predelu. Zdravstveni dom v Sodražici je zelo potreben.
Z izgradnjo doma bo delo zdravstvenim organom olajšano.
Nabavili bodo nov rentgenski aparat z večjo zmogljivostjo in močjo in za več vrst pregledov. Kupili bodo tudi nov UKV aparat.
Bivši hotel v Ortneku bi se lahko izkoristil za zdravljenje alkoholikov. Poleg zdravstvene ustanove za zdravljenje alkoholikov, ki bi bila prva te vrste v Sloveniji, bi koristno uporabili tudi gospodarska poslopja pri bivšem hotelu. V ryih bi uredili delavnice za električne, lesne ali druge stroke in v njih zaposlili zdraveče alkoholike in še 30 do 40 ljudi iz _
tamkajšnje okolice. Nadzor nad bilo. Znesek dolžnikov v višini bolniki bi vodil zdravnik in me-1350 tisoč je bil v trgovini KZ dicinska sestra.	I Predgrad.
kor nadvse lep uspeh. Volitve so dokazale, da zadružniki zaupajo zadrugi, da je politika zadruge pravilna in da vidijo v njej garancijo za napredek.
Delovni kolektiv zadruge je volil dan prej, to je 15. aprila. Do 9. ure dopoldne so bile volitve zaključene s stoodstotno udeležbo.
Novoizvoljenemu zadružnemu svetu pa želimo, da bi v svojem delu izpolnil pričakovanja volivcev in uspešno delo pri napredku v našem zadružništvu.
Sejmi
Dolenji
Ribnici
vasi
Pretekli teden so imeli v Dolenji vasi in Ribnici plemenske sejme mlade rodovniške živine (telice). V Dolenjo vasi so prignali kmetje 13 v Ribnico pa 65 telic. Kupčije so bile razmeroma dobre. V Dolenji vasi so prodali 5, v Ribnici pa 19 telic. Kupci so bili iz Črne gore. Povprečna cena je bila
127.000	din za eno živinče. Najvišja cena za prodano živinče je bila 145.000 din. Prodana je bila na sejmu v Ribnici.
POPRAVEK
V članku "Tržna inšpekcija ima odgovorno delo«, ki je bil objavljen v prejšnji številki Novic se je vrinila neljuba pomota, ki jo popravljamo. V trgovini KZ Osilnica so imeli ob kontroli nad 50 tisoč dinarjev dolžnikov in ne 350 tisoč, kot je bilo pomotoma objavljeno. V Fari pa dolžnikov ni
Mladina po partizanskih poteh
Šolska mladina iz ribniške osemletke je 14. aprila obiskala nekatere kraje, znane iz narodnoosvobodilne vojne. Pohod je bil organiziran v počastitev 20. letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Ena skupina je odšla na Travno goro, druga skupina je šla preko Bukovice, Dan na zaselek Laze-Kot do Zagne bajte in Fajdigovega bunkerja, tretja skupina je bila v Grčaricah, četrta na Turjaku, peta v Stari cerkvi. Stari borci so tolmačili mladini potek borb in dogodkov v času NOB v teh krajih. Tak neposreden prikaz dogodkov in zgodovinskih krajev iz naše slavne preteklosti, je najboljši način utrjevanja tradicij NOB med mladino. Mladina se je vrnila na domove polna, doživetij in veliko bogatejša ...
V prihodnjih dneh bodo obiskali Oj str vrh, kjer se je zadrževala 1. in 2. partizanska četa, tretji bodo šli na Malo goro do taborišča 4. čete zapadno dolenjskega odreda. Obiskali bodo tudi Jelenov žleb, področje Velikih Poljan, Grmade, Ortneka, Gregorja, Vinic in dolino Sodražice, potem Breže, Jurjeviče in Kot. Seznanili se bodo tudi z nekaterimi drugimi kraji, z delom terenskih odborov, organizacij in gradnjami partizanskih bolnišnic.
Povpraševanje je veliko
Trgovsko podjetje »Domači iz-v Velikih Laščah ima lep sloves med kupci. Lansko leto je šest 'članski kolektiv ustvaril 101 milijon dinarjev prometa.
Podjetje odkupuje izdelke suhe robe, ki daje kruh kakim tisoč izdelovalcem. Njihov delokrog se razteza na področju bivše laške občine, do Notranjske, proti Grosupljem, na Slemena in Sodražki dolini.
Izdelovalci suhorobarskih izdelkov so za blago, ki so ga prodali podjetju v Laščah, prejeli 80 mi-
I lijonov dinarjev, 13 milijonov pa družba. Že iz teh dveh suhih po-j datkov lahko razberemo, da opravlja kolektiv podjetja pomembno nalogo.
Blago razpošiljajo v vse kraje Jugoslavije, zobotrebce pa prodajajo preko podjetja »Primorje export« v 4ujino. Prodajno in odkupno službo imajo dobro organizirano, zato se promet iz leta v leto veča.
Seznam artiklov je velik. V skladišču si lahko ogledate izdelke od raznih košaric in drugih
NE VIDIJO LASTNE KORISTI
KZ Ribnica sodi med gospodarsko zelo močne zadružne organizacije. Ima že blizu 900 članov, precej močan strojni park in razvite gospodarske dejavnosti. Vrednost osnovnih sredstev (vštevši zadružni dom v Ribnici) presega 100 milijonov din. Lani je imela združena zadruga (Ribnica, Dolenja vas, Jurjeviča) skupno 361,323 tisoč din prometa, ki ga je ustvaril 54-članski delovni kolektiv.
Zadruga posveča veliko skrb proizvodnemu sodelovanju z zadružniki. V proizvodnem planu 1960/61 so predvideni plan dosegli že nad 85 %. Največ pogodb so sklenili za travništvo (425 ha),
ostale kulture, za katere sklepajo pogodbe, so žita, krompir in detelje.
Pogodbena vzreja živine in mesnatih prašičev počasi napreduje. Lani je bilo pogodbeno spitanih 70 glav mlade goveje živine in 373 komadov mesnatih prašičev, kar je premalo. Na tem področju sodelovanja bi bili lahko doseženi večji uspehi, ker so zato dani vsi pogoji.
Vsestransko pogodbeno sodelovanje med kmetom in zadrugo ima lepe perspektive. Zadruga ima vedno več možnosti povečevati svoj delež v proizvodnji s finančnimi sredstvi, strojnimi
uslugami, strokovnimi nasveti in garancijo, da bo po pogodbi odkupila vse pridelke oziroma živino po dogovorjenih cenah. '
Zadruga bo morala krepkeje poprijeti, da se čimprej ustanovi melioracijska skupnost za področje potokov Bistrica in Sajevec. Na tem področju je treba zemljo me-liorirati, prav tako tudi območje potoka Ribnica, kar bo zlasti v korist posestvu Ugar. Kmetovalci" imajo neupravičen strah zaradi vključitve v melioracijsko skupnost, češ da bodo izgubili zemljo, če jo bodo vložili v to skupnost. Ta strah je neutemeljen.
Z melioracijo zemlje bi pridobili precejšnje površine zemlje, ki sedaj ne daje brave koristi. O tem naj bi vsi prizadeti lastniki temeljito razmislili.
pletarskih izdelkov do žlic, kuhalnic, lesene posode, lesne galanterije, sitarskih in drugih izdelkov.
Povpraševanje na tržišču po teh izdelkih je vedno večje. Podjetje se trudi, da zadovolji kupce, teh pa včasih kljub dobri volji ni mogoče zadovoljiti, če ni na razpolago tistega blaga.
Lansko leto bi podjetje lahko še več ustvarilo, če ne bi bilo čudne »poroke« s podjetjem »In-terobrt« Ljubljana. Združitev »Domačih izdelkov« z omenjenim podjetjem je bila izvršena proti volji kolektiva v Laščah. Dogodki, ki so sledili, so pokazali, da so imeli v Laščah prav. Slabi gospodarji v »Interobrti« so pripeljali to podjetje do prisilne likvidacije. V drugi polovici leta je podjetje začelo spet poslovati pod svojim imenom in se je s pomočjo ObLO Rudnik kmalu postavilo na lastne noge.
Pred kratkim so se preselili iz bivšega silosa pri železniški postaji v Lašče, v bivši dom Partizana. V novih prostorih bo podjetje lahko še bolj napredovalo.
Letošnji plan predvideva 100 milijonov dinarjev prometa. V prvih treh mesecih tega leta so ustvarili že za nad 30 milijonov din prometa. Deset članski kolektiv, kolikor jih je sedaj, pa za svojo prizadevnost zasluži vso pohvalo.
DOM A11N1 PO 1 SVETU
SKUPNA DEKLARACIJA TITA IN NASERJA	izvršnega sveta je sodelovalo deset ljudskih poslancev, od katerih
O INTERVENCIJI NA KUBI	je bilo osem poročevalcev skupščinskih odborov. Ti so seznanili oba
,, , in „	.., .	skupščinska zbora s sklepi in predlogi, ki so jih sprejeli odbori ob
.*1*2%	°-r»ynaviU,Iu .Porotna . da. Zyq.«a .zvrt.esy.efr Ob t,n.u
• • i •• j j	• j? _ »z v • » j i •	zasedanja sta bila za predsednika Zveznega zbora in Zbora proizva-
'"''.v. ss ssssrj^rw &«„,» „ «*,,	«—* *.	». «■ «-**.
davni preteklosti in danes, ki se odraža v pošiljanju orožja in druge	nFMniueTnimr	v m»vw	amfriki
pomoči invazijskim elementom, kakor tudi v izkoriščanju tujega te-	DEMONSTRACIJE	V JUŽNI	AMLKlKl
ritorija od strani teh elementov, sva z največjim obžalovanjem pri-	MONTEVIDEO, 18.	aprila. —	V Montevideu	je prišlo včeraj do
šla do zaključka, da ta akt predstavlja napad na neodvisnost Kube, demonstracij, v katerih so vzklikali Fidelu Castru ter obtoževali negiranje principov Združenih narodov in kršitev svetovnega miru. Intervencijo. Do protiameriških demonstracij je prišlo tudi v Bo-Zato je potrebno, da svetovno združenje narodov zavzame odločno goti. Predsednik KP Kolumbije je sporočil, da je že v nedeljo od-stališče in sklene nujne ukrepe.	potovala na Kubo prva skupina prostovoljcev. Tudi v Gvatemali so
Ponovno izražava nezadovoljstvo in globoko zaskrbljenost na- študentje obsodili invazijo, šib narodov in držav zaradi teh dejanj, kakor tudi njihovo priprav- O demonstracijah poročajo še iz Brazilije, kjer so v mestu ljenost, da ukrenejo vse, kar je mogoče in nudijo vso pomoč za Recife demonstrirali pred ameriškim konzulatom. V glavnem mestu takojšnjo ustavitev tuje intervencije za ohranitev neodvisnosti Ekvadorja Quitu so protestirali proti napadu na Kubo. Tudi v tej Kube.	_	deželi nameravajo sestaviti odred prostovoljcev.
Popolnoma razumeva ogromno osuplost, ki so jo izzvali ti dogodki po svetu, in sva prepričana, da se bodo vsi miroljubni narodi RAZPRAVA O EICHMANNU SE NADALJUJE
združili okrog zastave razumnosti, poštenosti in zakonitosti v med-	.	, .	. „	.	................
n„n,inih nHnneih „	»Na tem mestu, kjer stojim pred vami, sodniki Izraela, da bi
zastopal obtožnico proti Adolfu Eichmannu, ne stojim sam. Z me-HRUSCEV V POSLANICI OPOZARJA, DA BI LAHKO NAPAD "°J nastopa hkrati šest milijonov tožilcev, toda ti sc ne morejo NA KUBO POVZROČIL VERIŽNO REAKCIJO	dvigniti. Ti ne morejo s prstom pokazati na to stekleno celico in
niti ne morejo vzklikniti temu, ki v njej sedi: .Obtožujem!’, kajti MOSKVA, 18. aprila. — Premier Hruščev je danes pozval njihov pepel je razmetan po gričih Auschwitza, po poljih Treblinke, predsednika ZDA Kennedyja, naj se konča agresija proti republiki posut je po rekah Poljske. Njihovi grobovi so razsuti po vseh de-Kubi. »Vojaška tehnika in svetovni politični položaj sta sedaj taka želah Evrope. Njihova kri vpije, toda njihov glas je nem. Zato bom — pravi Hruščev Kennedy ju — da vsaka tako imenovana majhna jaz njihov govornik in bom dvignil strašno obtožbo v njihovem vojna lahko izzove verižno reakcijo v vseh krajih sveta.«	imenu!
S temi besedami je državni tožilec Hausner včeraj pričel s svojo ZASEDANJE ZLS	obsežno razlago obtožnice proti Eichmannu. Ta razlaga je trajala
BEOGRAD, 19. aprila. Po dvodnevni razpravi je Zvezna ljudska šest ur. skupščina soglasno sprejela poročilo o lanskoletnem delu Zveznega Ko je odprl današnje nadaljevanje razprave, je predsednik Lan-izvršnega sveta, sprejela osnovni zakon o gozdovih in več drugih dau najprej prebral sodno odločbo sodišča št. 3, ki je z njo odbil predpisov s področja gospodarstva. Posebno pozornost je vzbudil ugovor obrambe o pristranosti sodišča.
ekspoze podpredsednika ZIS tovariša Edvarda Kardelja, ki je govo- Nato so navzoči zopet zaslišali Eichmannov glas. Najprej je bil ril o važnih vprašanjih nadaljnjega družbenega in ekonomskega to »Javvohl!«, s katerim je potrdil, da je razumel obtožnico. Na razvoja države, hkrati pa se je dotaknil tudi resnih dogodkov, ki vprašanje, ali se čuti krivega, je Eichmann odgovoril: »V smislu jih je sprožila agresija na Kubo. V razpravi o poročilu Zveznega obtožnice — nisem kriv.«
i
i
j
I
s
s
I
OB 20-LETNICI VSTAJE
Mozeljski Slovenci v Roški ofenzivi
Okrožni odbor OF za Kočevsko je imel 12. julija 1942 sejo v Pojetovi hiši v Muhi vasi. Verjetno je bilo kaj izdano, ker sta med sejo nenadoma priletela dva sovražnikova aviona. Obkrožila sta 14-krat Ferdreng, Turkovo drago, Muho vas iri Skrilj ter ves čas odmetavala bombe in mitraljirala. V Skril ju so zadeli dve hiši, ki sta zgoreli, v Ferdrengu pa so ubili konja, ki se je pasel na travniku, druge škode ni bilo.
Se pred Roško ofenzivo — morda prve dni julija 1942 — smo požgali šolo v Ferdrengu. Naši obveščevalci iz Kočevja so nam sporočili, da nameravajo Italijani naslednji dan priti iz Kočevja in napraviti v Ferdrengu postojanko. Nam je bilo to seveda zelo neprijetno, ker bi sovražnik potem kontroliral vso okolico, ki je bila naše osvobojeno ozemlje. V vasi je bila edina primerna točka trikot cerkev — šola —gasilski dom. Sola je bila enonadstropna in še skoro nova. Kot učitelju mi je bilo seveda težko, vendar sem videl, da se Italijanov ubranimo le, če požgemo šolo. Šolski arhiv smo spravili v zaboje in skrili v gozdu, nanesli v šolo mnogo slame in jo zažgali. Ko so prihodnje jutro prišli Italijani, so našli pogorišče in se vrnili v Kočevje.
Ko se je pričela ofenziva — tokrat smo jo le čutili, nismo pa Vedeli za njen obseg in prave namene — smo se z vsemi begunci, živino in vozmi ponoči umaknili v Prerigelj, kjer smo ostali nekaj dni, nato pa smo nadaljevali pot v Bukovo goro. Naš sekretar Zalar se je z nekaj odborniki in vso zaščito umaknil v Tanči hrib nad Koprivnikom, vso skrb za begunce in njihove številne družine pa je prepustil meni, Janezu Pirnatu, Jožetu Kotniku in Ivu Hrovatu. Imeli smo s seboj v vrečah precej koruze in raznega žita, krompirja in fižola, mnogo usnja in drugih stvari, nismo pa imeli moke. Do Kolpe je bilo daleč, vendar smo poskusili predreti do mlinov, nismo pa uspeli, ker je po cestah mrgolelo sovražne vojske. V tej sili smo v vasi našli majhen ročni mlin, prave staroslovanske _ »žmrlje«. Tega smo potem izmenoma vrtili noč in dan, da smo namleli dovolj moke za žgance vsej veliki družini.
Ko se je na Bukovi gori mimogrede oglasil Ante Novak, sem mu rekel, da nameravam z ljudmi na Rog, ker ga dobro poznam. On mi je to resno odsvetoval, češ da Italijani obkoljujejo ves masiv in bo na Rogu po vsej verjetnosti »velika gužva«. Ker so Italijani nekaj dni kasneje prišli že do Spodnje Bukove gore, smo se umaknili v Srednjo in od tam v Zgornjo. Tu sta bili samo dve hiši in večina ljudi se je naselila v gozdu krog vasi. S hriba smo opazili veliko italijansko taborišče na Brezovici in kmalu ugotovili, da imajo zasedene vse ceste in da povsod grade bunkerje — bili smo obkoljeni.
V dežev.M noči so najbrž opazili pri nas kako luč, ker so nas s topovi obstreljevali s ceste med Koprivnikom in Hribom. Polomili so nekaj drevja, druge škode niso napravili. Zjutraj smo pokopali mater našega tov. Kljuna, staro ženo, ki je onemogla od starosti in izčrpanosti našla zadnje počivališče na Bukovi gori.
Opazovali smo dobro vso okolico in naslednje popoldne videli, da so taborišče na cestnem križišču pri Brezovici pospravili in odšli. Verjetno je tja prihodnje jutro prišla nova sovražna edinica, mi pa smo izrabili priliko in pozno ponoči z vsemi ljudmi, blagom, vozovi in okrog 40 glav živine odšli po stezah do Brezovice in od tod po cesti do Vidma. Vso pot smo se premikali izredno previdno in tiho, posebno še po cesti, da nas ne bi opazili iz bližnjega Vimola, kjer je bila vso dobo močna italijanska posadka s topovi. Imeli smo srečo, srečali nismo nikogar in v redu prišli na Videm, kjer smo s ceste zavili na levo ter se ustavili v Spodnjem in Gornjem Pokštajnu ter na Lapinjah. Tam so Italijani okolico že prekontrolirali, bili smo za njihovim hrbtom in začasno brez večje skrbi. V gozdu nad Ferdrengom smo napravili taborišče za okrožni odbor, kjer so ostali vsi moški, dočim so ženske z otroci in živino prebivale v vaseh.
Pred odhodom z Bukove gore smo večino žita, usnje in nekatere druge stvari skrili v gozdu pri Gornji Bukovi gori. Vodja našega gospodarstva Jože Kotnik je vse sijajno zakamufliral in ostal z Lindičem pri skritem blagu. Takoj naslednji dan so italijanske edinice prečesale in preiskale vso Bukovo goro, vendar naših zalog niso našle, ker so bile predobro skrite. Naslednje dni, ko se je sovražna ofenziva pomaknila že više v Rog, sta Kotnik in Lindič v več vožnjah prepeljala vse zaloge ponoči na Lapinje.
CIRIL DEKVAL
En dan \ poklicu
Bliža se konec šolskega leta in vsak mladinec se sprašuje: »Kam sedaj?« Zaradi tega je šola organizirala obiske po trgovinah, podjetjih in ustanovah.
V petek smo obiskali trgovine. V Tehniki so nas prijazno sprejeli in nam razkazali prostore. Ker kupcev še ni bilo, smo brisali prah s pohištva, koles in motorjev. Da bi bilo razpoloženje še večje, je trgovski pomočnik navil gramofon. Kmalu so v trgovino pričeli prihajati prvi kupci. Sprva je šlo bolj težko, a smo se kmalu opogumili in začeli sami streči. Z nekaterimi kupci smo imeli malo težav, ker nam niso hoteli verjeti, da ta dan prodajamo mi.
Tudi v Prehrani smo si najprej ogledali moderno urejene prostore, nato smo pa že kar
stopili za pult. Oblekli smo delovne obleke in stregli ljudem kot pravi prodajalci. Poslovodja nas je pohvalil.
V centralnem skladišču Tr-goprometa smo sc najdlje zadržali v prostoru s hrano, ki je bil poln dobrot. Iz paketov smo zlagali na police razne zavitke in škatle. Tudi razglednice smo pakirali. Zjutraj so prišli iz drugih trgovin po blago, ki smo ga jim nalagali na kolesa. Dopoldne nam je kaj hitro minilo v delu in razpoloženju. Poslovili smo se in obljubili, da še pridemo.
Prav tako lepo je bilo v vseh trgovinah, ki smo jih obiskali. Bilo je res prijetno in marsikdo izmed nas se je že odločil za ta poklic.
Učenci 8. razreda Osn. š. »J. Šeško« Kočevje
»£iUia« poražena!
Člani nk litija : nk kocevje 0.2, mladinci nk litija :
NK KOCEVJE 2:6
Za prvenstveno nogometno tek-med starima rivaloma Litijo jn NK Kočevjem je vladalo veliko zanimanje. Ta tekma je odločala o nadaljnjem plasmaju na lestvici, ki bi se neugodno poslabr »al v škodo Kočevja. Tudi Litija Se je resno pripravljala na to tek-b>o z željo, da bi se revanžirala za jesenski poraz na svojem igrišču.
Nogometaši so se na tekmo resno pripravljali. Trener jim je utrjeval znanje in odpravljal na-Pake, ki so bile odločilne za zad-I Poraze. Ob velikem številu gledalcev in lepem sončnem vre-menu, so se začele na stadionu nogometne tekme. Mladinci Ko-I cevja so premagali mladino Liti-i16 2» rezultatom 6:2. Sodnik Aršič *z_ Ljubljane je pripeljal na igrišče obe enajstorici. Za Kočevje so
nastopali:
Turk, Malnar, Svete, Štrukelj, “artolme, Bregar, Pičo, Baštar,
Brian, Leskovšek, Šafec.
Ze takoj v začetku so iniciativo prevzeli domači in z hitrimi akcijami ogrožali vrata nasprotnika. Premoč Kočevja je bila očitna, vendar so napadalci zamudili več priložnosti za gol. Brian je dosegel prvi gol za Kočevje. Igra je bila vse in vse bolj živahna, vendar do polčasa ni prišlo do spre’-memb. Po odmoru so spet prevzeli iniciativo Kočevarji, ki je po deputantu v prvem moštvu mladincev »Cinkiju« povečalo rezultat na 2:0 za Kočevje. Ta rezultat je ostal do konca. Rezultat bi bil lahko še višji v korist Kočevja, vendar je vratar Litije uspešno posredoval. Kočevje je priigralo dve dragoceni točki, saj bo moralo kar dve nedelji za povrstjo igrati na vročih tleh v Vevčah z Papirničarjem in Kamniku z Kamnikom.
Pevska revija v Ribnici
Kje bodo otroci letos letovali
Komisija za letovanje pri Obč. vczi prijateljev mladine Kočevje r8aniZjra zdravstvene obmorske j višinske kolonije za predšolske nr i0!8*1 * * *® otroke. Kolonije bodo ^Uvidoma v naslednjih dneh:
3j a Predšolske otroke od 10. (Io . • oiaja v občinskem počitniškem uotnu Beli Križ pri Piranu.
/-a šolarje; obmorska kolonija i; do 22. julija na Reki v Dolenske srednješolske mladine. dnVT ns*ta kolonija od 30. junija «ori ‘ julija v Domu na Travni
člj*učilniška kolonija od 7. julija dv l . avgusta v Dolu ob Kolpi v eh izmenah.
n .Otroci, ki so potrebni zdravije-Šnu V i®*1 domovih bodo zdravni-,.a Pregledani v šolski ambulan-ali otroškem dispanzerju in bo-Uo starši o tem obveščeni.
Starši, ki bodo prejeli taka ob-, Vestila pismeno ali potom svojih
V Ribnici je bil 14. aprila posvet članov pripravljalnega odbora za organizacijo mladinske sektorske pevske revije. Revija 61 (pevski nastop) bo 7. maja v domu Partizana v Ribnici. Sodelovalo bo deset pevskih zborov s skupno okrog 1000 mladimi pevci in pevkami (pionirji in mladinci) iz Kočevja, Ribnice, Grosupljega, Ivančne gorice in Velikih Lašč. To bo vsekakor zelo pomembna pevska manifestacija v velikem obsegu. Na Revijo 61 se v vseh omenjenih krajih šolska mladina zelo vestno pripravlja.
Pred sektorsko revijo v Ribnici bodo po občinah občinske pevske revije, kjer bo obenem izbira najboljših pevskih zborov za sodelovanje v sektorski pevski reviji. V ribniški občini bo pevski nastop 27. aprila. Nastopili pa bodo pevski zbori iz Ribnice (2) ter Sodražice, iz Sušja, Dolenje vasi in Gr-čarice-Gora, vsak z enim pevskim zborom.
Na posvetovanju so se pogovorili o vsem potrebnem v zvezi s sektorsko revijo, tako o organizaciji prevoza otrok v Ribnico, prehrani, finančnih vprašanjih in
drugem. Vsi sodelujoči na pevski reviji bodo prejeli miniaturne spominke suhe robe, pevovodje pa še posebna spominska darila.
Spričo intenzivnih priprav na Revijo 61, pričakujemo, da bo nastop tolikšnega števila mladih pevcev lepo uspel. Prebivalstvo pa že sedaj vabimo, da se mo-
NA GRMADI JE ŽIVO
S prihodom pomladi so pota proti izletniški točki, domu na Grmadi, spet oživela. Vsako nedeljo prihajajo ljudje na Grmado, predvsem iz Dobrepoljske doline pa tudi od drugje.
Z dograditvijo poti do vznožja Grmade bo omogočen dostop tudi z avtomobili. Prav bi bilo, da bi z deli pohiteli. Grmada z lepo urejenim domom, krasnim razgledom in idilično okolico, predstavlja pomembno turistično posto-
gočne pevske manifestacije ude- j janko, ki se ji obeta še lepa beleži v čim večjem številu.	dočnost.
Kukarski far ozek
Letos smo imeli na dobrepoljski šoli kuharski krožek. Ta krožek je vodila tov. Francka Andol-šek. Obiskovalo ga je osemnajst pionirjev, šestnajst deklic in celo dva dečka. Za 27. april bodo člani krožka na šolski proslavi izvajali simbolične vaje in zapeli nekaj pesmi.
Popisala bom delo v krožku. Tovarišica nam je dejala, da bomo skuhali telečjo obaro in spekli medenjake. Po kratkem navodilu smo že delali. Fanika je rezala
otrok, naj se takoj zglasijo zaradi j dogovora na ObLO Kočevje, soba št. 30, pri članici komisije Nežki 'Klaričevi, ker je rok za dostavo zdravstvenih listov zelo kratek.
Stroške kolonije krijejo delno ObLO in Zavod za soc. zavarovanje, delno pa starši. Natančnejše informacije dobite pri Nežki Klarič na občini.
Obč. zveza prijateljev mladine Kočevje
Iz Slriig
Kmetijska zadruga v Strugah je štela 123 članov. Sedaj se je zadruga priključila KZ Kočevje. V nedeljo so zadružniki kmetijskega obrata polnoštevilno pristopili k volitvam v zadružni svet. Že ob treh popoldne so zaključili volitve 100 odstotno.
Manifestacija pelja
V nedeljo dne 23. t. m. bo ob
15.30	v Seškovem domu v Kočevju občinska revija mladinskih pevskih zborov, na kateri bo sodelovalo 450 mladih pevcev iz vse kočevske občine. Nastopali bodo pionirski in mladinski pevski zbori osnovnih šol Vas-Fara, Kočev-
ska Reka, Struge, Livold in Mo-zelj, Onek ter osn. šoli Mirko Bračič in Jože Šeško v Kočevju. Revija bo tudi ena prvih mladinskih prireditev v počastitev 20. obletnice naše revolucije. Prebivalstvo mesta Kočevja in okolice vljudno vabljeno!
meso, jaz sem mesila testo, Metka je mazala pekač, Franci je kuril štedilnik. Vsak je bil zaverovan v svoje delo. Ko je bilo vse kuhano in pečeno, smo sedli za mizo. Dve izmed nas sta stregli. Z velikim tekom smo vse pojedli. Nato smo še pokramljali, pomili posodo, pospravili, pometli in se odpravili domov.
Ko smo imeli zaključek krožka, smo povabili tudi tov. Cirilo An-dolšek, ki je vodja pionirske organizacije na šoli in toV. Matildo Zorc, ki nas uči petje. Pripravili smo sendviče, vsak je za ta dan spekel nekaj sladkega. To smo se sladkali! Zraven smo pili jabolčni in grozdni sok. Še celo gramofon smo navili in zaplesali.
Marija Mallner učenka 7. razreda
Delavska univerza Kočevje
Zaključni izpiti slušateljic administrativnega tečaja bodo v nedeljo, 23. aprila ob 8. uri iz predmetov: poslovna korespondenca pismeno, strojepisje — pismeno in v ponedeljek 24. aprila ob 15. uri iz predmetov: poslovna korespondenca — ustmeno, strojepisje — ustmeno in pisarniško poslovanje — ustmeno.
Zaključni izpiti za slušatelje A. in B. oddelka šole za odrasle bodo po naslednjem razporedu:
8.	maja ob 16. uri — pismeni za A. in B. oddelek,
9.	in 10. maja ob 16. uri — ustmeni za A. oddelek,
9., 10., 11. in 12. maja ob 16. uri — ustmeni za B. odelek.
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA, POSLOVNA ENOTA KOCEVJE
razpisuje
delovno mesto računovodje
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba s prakso. Plača po pravilniku o razdelitvi dohodkov. Nastop službe po dogovoru.
oUxMWcJjtt,
Gibanje prebivalstva kocevje
i Rodile so: Kobe Marija, gospodinja iz Šalke vasi 67 — deklico parijo, Mohar Marija, delavka iz j Vj'ovenske vasi 32 — deklico Štef-A Repar Dragica, gospodinja iz i £°6evja, Rudnik 24	— deklico
"fedo in Mikljič Monika, gospo-
^ččkVjane66^8’ Reška c’ 13/a “
Umrli so Sever Vesna, otrok iz . ahovnika 22, stara 2 meseca, «vstik Marija por. Rus, gospodiči*2, DolSe vasi 45, stara 92 let, Vp-Z^jak Alojz, upokojenec iz Slo-5 vasi 8, star 66 let, Repar 24 ^a, otrok iz Kočevja, Rudnik 2’ stara 1 dan, Papež Helena roj.
' *]?8ar> gospodinja iz Kočevja, Re-c. 20, stara 75 let, Tisu Ivana [t Rus, gospodinja iz Podtabora ’ stara 78 let in Lipovec Jakob, (.t’akojenec iz Šalke vasi 90, star
DOLENJA VAS
Rodila je Starc Magdalena, go- I spodinja iz Prigorice 43 — dečka ' •"avla, v ljubljanski porodnišnici Pa je rodila Pahulje Nežka, gospodinja iz Prigorice 54 — dekli-c° Branko.
RIBNICA
..Rodila je Lovšin Milena, gospoda iz Goriče vasi 78 — dečka ranca.
t ^ zadnji številki je bilo pomo-Vj?3 objavljeno leto smrti Brati? Frančiške* roj. Intihar iz Golt, 6 Vasi 22. Stara je bila 75 let ne 22, kot je bilo objavljeno.
VELIKE LAŠČE
Vejala je Purkart Gabrijela iz n'kega Osolnika 7, stara 59 let. I Sn!v?.dila je Rupar Ljudmila, go-*nja iz Vrha, deklico Ljud-
LOŠKI POTOK
Rodile so: Mohar Marija, gospodinja iz Malega loga 46 — deklico Jožefo, Cimprič Angela, gospodinja iz Retij 37 — deklico Marinko, Gregorič Ljudmila, gospodinja iz Retij 75 — dečka Jožeta, Mohar Olga, gospodinja iz Retij 98 — deklico Gabrijelo, Car Marija, gospodinja iz Srednje vasi 13	—
dečka Rudolfa, Debeljak Antonija, gospodinja iz Malega loga 28 — deklico Danico.
V Ljubljani je rodila Vesel Štefka iz Hriba 21 — dečka Joška.
Umrla sta:	Lavrič Frančiška,
gospodinja iz Šegove vasi 29, stara 49 let in Vesel Marija, druž. upokojenka iz Retij 19, stara 97 let.
PRODAM
Moped HMW za ceno 62.000 din prodam. Naslov v Gorenju 22 pri Stari cerkvi.
Qikanit pcebivalctv Zahvale JlcacLam J-zgulltena m	ZteMici
RAZPIS
Trgovsko podj. »Petrol« Ljubljana, skladišče v Kočevju, razpisuje delovno mesto PRODAJALCA NA SERVISU - ČRPALKI.
Pogoj: kvalificiran trgovski pomočnik. Osebni prejemki po učinku, nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov »Petrol«, skladišče Kočevje.
VELIKO NAGRADO
Do 100.000 din dobi tisti, kdor mi preskrbi ali odstopi eno ali dvosobno stanovanje v Kočevju ali Ljubljani. Ponudbe pod »Stanovanje« pošljite na poštni predal 51 Kočevje.
STANOVANJE
Iščeva sobo v Kočevju ali bližnji okolici. Plačava dobro!
Naslov v uredništvu
PREKLIC
Preklicujem besede, ki sem jih govoril napram Bartolj Alojzu iz Brega pri Kočevju za neresnične. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe.
Mlakar Jože, Breg 21 pri Kočevju
ČESTITKI
Dragi Viki Kavec iz Kočevja želijo za 50. rojstni dan mnogo zdravja in zadovoljstva, možu pa lep pozdrav, družina Corl in Urška.
__ * —
Antonu Kajfežu iz Deutschlan-da! Vse najboljše k tvojemu rojstnemu dnevu ti želi in kliče še na mnoga leta mama Marija, brat Stanko in sestra Ančka z družino.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame
Helene Papež
izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje ali ji drugače izkazali svoje spoštovanje. Ganila nas je pozornost tovarišice Ožurove in tovarišice Lesarjeve ter njunih učencev. Posebno zahvalo smo dolžni tudi našim sosedom za nesebično pomoč v času mamine bolezni. Vsem še enkrat naša srčna zahvala!
Žalujoči sin z družino in hčerke z vnuki.
ZAHVALA
Ob smrti naše predrage mame in žene
Ivane Zabukovec iz Vinic pri Sodražici
OBVESTILO
Obveščamo vse gozdne posestnike, lastnike ali upravitelje zasebnih in zadružnih gozdov, da je rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja za gozdarsko leto 1960 in 1962 do 15. maja 1961.
Prošnje vlagajte pri Zadružnih
obratih (bivših KZ), kjer ležijo gozdovi, lastniki gozdov zasebnega sektorja na področju Kočevske Reke pa vlagajo prošnje na krajevnem uradu v Kočevski Reki.
V prošnji je navesti naslednje podatke: ime in priimek, bivališče in hišno številko, zemljiško-knjiž-ne podatke o gozdu, kraj sečnje, količina in vrsta lesa, ter za kakšne namene se bo les porabil.
Do navedenega roka je treba vložiti vse prošnje za prodajo, kakor tudi za domačo porabo, vštev-ši tudi drva.
Prošnje je kolkovati z 250 din državne takse po tar. št. 1 in 7 ZUT.
ObLO Kočevje Referat za gozdarstvo
Zanimivosti
• TERMITI POŽIRAJO ITALIJO
Pred kratkim je v New York Timesu izšel članek, ki ga je njegov avtor Arnoldo Cortesi podprl s številnimi dokazi in v katerem popisuje pustošenje termitov v Italiji. Ta vrsta mravelj se je na Apeninskem polotoku pojavila po drugi svetovni vojni in sedaj uničuje in spodkopava palače, muzeje in knjižnice od Alp do Sicilije. Termiti niso prav nič izbirčni in z enakim zadovoljstvom načenjajo stare kmečke bajte kot ultramoderna stanovanja v velikih mestih. V Rimu so se najprej pojavili v neki moderni stavbi, od tam pa so se preselili v Vatikansko knjižnico, v vrtove Borghese, v galerijo Vlile Corsini in v Državno biblioteko. V Benetkah so jih s težavo spodili iz katedrale sv. Marka, a so se takoj naselili v Do-ževi palači. Iz vasi Oriago blizu Benetk pa so pregnali prebivalstvo.
Vojna proti njim se nadaljuje z vso ostrostjo, vendar je bodočnost vse prej kot rožnata. Kemičnih sredstev, čeprav so učinkovita, ne morejo uporabiti v vsakem primeru. Nekateri strokovnjaki so jih hoteli pregnati z rdečimi mravljami, vendar je trenutno prednost na strani termitov, ki so v Italiji odkrili »polno shrambo«. Ce se bodo širili naprej po Evropi, bodo morda pomagali rešiti problem arhivov in zbirk, ki se kopičijo že od Gutenberga naprej.
EN SAM UCENEC
V vasi Ramke nedaleč od Ohrida je osnovna šola s štirimi razredi. Zanimivo je to, da je učenec Risto Kuzmanovski edini učenec četrtega razreda.
oinP^CE« — glasilo Občinskega bo a SZDL Kočevje in Ribnica. Tisi* ,n »ska CZP »KOČEVSKI >»išir« * v Kočevju. Urejuje ured-j k' odbor. Odgovorni urednik v "ez Merhar. Uredništvo in upra-U, v Kočevju, Ljubljanska cesta 3gna’ telefon uredništva in uprave ten JNaročnina je 500 din, polletna Ha^l” In jo je treba plačati v jtt0rej. Za inozemstvo 1000 din oz. 60n?5r^ke dolarje. Tekoči račun: ► ~7S-l-265 pri Komunalni banki lubljana, podružnica Kočevje
JADRAN, Kočevje: od 21. do 23. aprila ameriški barvni cinema-scopski film »Edil Duchin«, od 25. do 27. aprila ameriški vista-vision film »Črna orhideja«, od 28. do 30. IV. franc. barv. cinem. film »Nenavadna Amerika«, 30. aprila matineja nemškega barv. filma »Ni prostora za divje živali«.
SVOBODA, Rudnik: 22. in 23. IV. italijanski barvni film »Poslednji raj«, 29. in 30. aprila mehiški film »Ko nekoč odidem«.
RIBNICA: 22. in 23. aprila sovj. barvni film »Šofer po sili«, 29. in 30. aprila slovenski film »Akcija«,
SODRAŽICA: 22. in 23. aprila ameriški film »Dvanajst jeznih mož«, 29. in 30. aprila italijanski film »Kronika siromašnih ljubimcev«.
LOŠKI POTOK: 23. aprila franc, film »Ogledalo z dvema licema«, 30. aprila nemški film »Hudičev krog«.
VELIKE LASCE: 22. in 23. aprila
Nagradni natečaj
Muzej v Kočevju razpisuje nagradni natečaj za šolske kolektive in posamezne učence na področju našega muzeja za zbiranje muzejskega gradiva.
Šolski kolektivi in posamezni učenci naj zbirajo muzejsko gradivo iz časa narodnoosvobodilne borbe, kakor tudi stare predmete, ki jih je nekoč uporabljal naš človek.
Gradivo je lahko etnografsko, zgodovinsko, umetniško in drugo, od kovanih žebljev do ključavnic, od delov oblek do starega denarja, od kmečkega orodja do stanovanjske opreme.
Za najbolj marljive zbiralce je določenih 6 nagrad za kolektive, in to:
1	nagrada po	3.000	din
2	nagradi po	2.000	din
3	nagrade po	1.000	din
Za posamezne učence je določenih 10 nagrad po 500 din.
Nagrade bodo podeljene na občinski praznik oktobra letos. Zbrano gradivo izročite muzeju do 15. septembra 1961. Gradivo bo posebna komisija, v kateri bodo tudi predstavniki učencev, pregledala, ocenila in določila nagrade.
Uprava Muzeja
Spored RTV Ljubljana
francoski film »Kalna voda«, 29. in 30. aprila nemški film »Lažni kapetan«.
DOBREPOLJE: 22. in 23. aprila ameriški barvni cinemascopski film »Arrivederci Roma«, 26. aprila jugoslovanski barv. film »Gospa ministrica«, 29. aprila francoski barv. vistavision film »Kockar«, 30. aprila francoski barvni cinemascopski film »Nesrečnik«, I. del.
PONIKVE: 27. aprila jugoslovanski barvni film »Gospa ministrica«.
KOČEVSKA REKA: 22. in 23. IV. »Zgodba o dveh mestih«, 26. aprila francoski film »Ljubezen je v vprašanju«, 29. in 30. aprila ameriški barvni film »Madame Buterfly«.
PREDGRAD: 22. in 23. aprila mehiški film »Upor obešencev«, 29. in 30. aprila sovjetski barv. film »Plamen nad stepo«.
OSILNICA: 23. aprila jugoslovanski film »Deveti krog«, 30. aprila italijanski film »Izgubljeni čas«.
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ob smrti pokojnico tako številno obiskali, darovali številne vence, izrekli pismeno ali ustmeno sožalje in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru Nova Štifta, Obrtnemu gradbenemu podj. Ivančna gorica, »Sukno« Jurjeviča, I. razredu gimnazije Kočevje, PGD Zamostec, čč. g. dr. Leniču ter dr. Kumlju iz Sodražice in dr. Oraž-mu iz Ribnice, ki so ji v hudem trpljenju in bolezni lajšali bolečine. Vsem, ki ste nam ob tem žalostnem dogodku kakor koli pomagali še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči mož Viktor, sinova Viktor in Lado ter hči Marica.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljube mame se iskreno
zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in darovali vence. Iskrena zahvala za trud Amaliji Mlekuž, Reziki Mlekuž, Reziki Komac in Stanetu.
Žalujoča hčerka Angela Maček z družino.
SOBOTA, 22. APRIL:
5.00 do 8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 5.10 do 5.30 Nekaj domačih. 8.05 Glasba ob delu. 8.25 Pol ure Španije, 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.25 Radi bi vas zabavali. 10.15 Anton Lajovic: Pesem jeseni. 10.40 Angleščina za mladino. 10.55 Orglice in orgle. 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik. 11.50 Otroci izbirajo pesmico. 12.00 Trio Rudi Bardorfer — 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Prvomajske čestitke ob domači glasbi. 13.50 Od arije do arije. 14.20 Šport in športniki. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Vedri zvoki s prvomajskimi čestitkami. 16.40 Ženski zbor France Prešeren iz Kranja. 17.00 Lokalni dnevnik. 17.15 Po kinu se dobimo. 17.45 Pevec Vice Vukov. 18.00 Jezikovni pogovori. 18.15 Štirje odlomki iz baleta Spartak. 18.30 S citrami po Evropi. 18.45 Okno v svet. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik.
20.00	V domačem ritmu. 20.20 Z melodijami iz dežele v deželo.
21.00	Za prijeten konec tedna.
22.15 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
NEDELJA, 23. APRILA
6.00	do 6.30 Jutranji pozdrav.
7.30	Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Jubilejna uvertura, Kladivarji novega sveta. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.45 Iz albuma skladb za otroke. 8.55 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.40 Istrska suita. 10.00 Se pomnite tovariši ... 10.30 Godala in tipke. 10.45 Spoznavajmo svet in domovino. 11.45 Zabavni orkester Raphael e. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. I. 13.30 Za našo vas. 13.45 Od tu in tam. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. 15.30 Kar radi poslušate. — 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 V tričetrtinskem taktu. 16.40 Peli so jih mati moja...
17.00	Za nedeljsko popoldne. 17.30 Radijska igra. 18.20 Legenda 18.30 Klavir v ritmu. 18.45 Petnajst minut s kvintetom bratov Avsenik.
19.30	Radijski dnevnik in športna poročila 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Hammond orgle. 21.00 Mozart v operi. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. 23.05 Nočni akordi.
Ribniško spominkarstvo
Ribničar Urban je še danes znan širom naše domovine in preko njenih meja s svojo suho robo in lončarstvom. Vendar prehaja njegova krošnja čedalje bolj v zgodovino in že danes lanko trdimo, da marsikateri mlad Ribničan še ni videl »prave«, razen na sliki. Predmeti iz novih plastičnih mas prihajajo na tržišče, suha roba pa iz dneva v dan izgublja svojo vrednost in mesto v gospodarstvu in gospodinjstvu.
Vendar Urban s svojo slavno tradicijo ne sme umreti! Z njegovim odhodom v zgodovino bi Ribnica in njena dolina preveč izgubili. Če ne bodo šle v promet lesene žlice in vilice, bo šlo nekaj drugega. Spominki — miniaturni
spominkarstvo na pravi poti. Med razstavljenimi spominki mnogih razstavljalcev so bili ravno naši ocenjeni kot kvalitetni spominki, kot prava ljudska umetnost in zato tudi nagrajeni. Povrh tega pa so strokovnjaki še posebej odobravali naše stališče, da smo ribniške spominke zaščitili z varstve-nno znamko in žigom, s čemer smo tudi na ta način dokazali, da so res prava ljudska umetnost, zaščitena pred izdelovalci in prodajalci raznega kiča.
Taka pozitivna ocenitev naših spominkov na razstavi nam je pripeljala mnoge nove kupce. Za naše spominke že sprašujejo v Bosni, Vojvodini in več drugih turističnih krajev. Ribniški spo-
Nesreče iz dneva v dan
V RIBNICI SO VOLILI
Tudi v Ribnici so volitve v zadružni svet dobro opravili. Kolektiv, ki šteje 81 delavcev je volil že v soboto. Volitve članov pa so bile V nedeljo. Skupno šteje zadruga 787 članov.
Glavno volišče je bilo v zadružnem domu v Ribnici. Pred domom je zadruga razstavila kmetijske stroje in to 4 traktorje s priključki, več motornih kosilnic in drugo.
Tudi druga volišča so bila lepo okrašena. V Grčaricah so že ob 8. uri zjutraj zaključili volitve.
Najboljše volišče je bilo v Ortneku, najslabše pa v Dolenji vasi, na kar je zavozil čez cesto na le-
kjer je volilo le 92 odstotkov čla- -	’ '	-	---*—-
nov. V ribniški zadrugi se je volitev udeležilo skupno 93 odstotkov članov kmetijske zadruge.
PIJAN JE VOZIL Prejšnji petek je D. I. iz Rudnika vozil motorno kolo NSU-Pri-ma brez vozniškega dovoljenja po cesti, ki pelje proti Rajndolu. Z njim je bil sovozač Z. S. Popivala sta v Mozlju in Rajndolu. Ko sta se opita vračala proti Kočevju, ju je na ovinku pri kamnolomu v Mozlju spodneslo. Pri padcu je bil sopotnik težje poškodovan. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
ZAPELJAL JE PO NASIPU Voznik osebnega avtomobila P. iz Ljubljane je vozil prejšnji petek osebni avtomobil znamke DKV po cesti iz Kočevja proti Ljubljani. Ostri ovinek v Žlebiču je obvozil po skrajni desni strani cestišča. Voznik izjavlja, da ga je zraven sedeči otrok prijel za roko,
Anka Debeljak v prodajalni spominkov
Izdelki ribniške suhe robe so in i bodo še dolgo zelo priljubljeni in iskani predmeti. Razlika je v tem, da je moral prej Ribničan svojo robo ponujati po svetu, spominke pa prihajajo kupovat tujci-turisti v Ribnico sami.
Ribniško turistično-olepševalno društvo je gotovo najstarejše društvo v Ribnici, saj ima že iz leta 1901 članske izkaznice v svoji arhivi; dokaz, da je obstojalo že pred 60 leti. To društvo budno spremlja življenje in razvoj Ribnice. Med drugim si je zadalo nalogo, da poživi spominkarstvo v Ribnici in ohrani suho robo v novi obliki.
Minulo leto je svojo informacijsko pisarno sredi Ribnice dopolnilo s trgovino, kjer prodaja spominke. Kmalu nato je priredilo dve zelo uspeli razstavi ribniških spominkov — suhe robe in lončarstva, da bi med domačini vzbudilo čim več zanimanja za izdelavo te prelepe in nad vse zanimive ljudske umetnosti, čeprav še ni takega uspeha, kot bi si ga želeli, je bil vendar storjen velik korak naprej. Počasi in s težavo je prodrla zamisel in zasnova Janka Trošta, pobudnika ribniškega spominkarstva, da spada na les, predvsem na ribniško suho robo kot okras le vitra. Kako težko se Je bilo ločiti od prijetnih nageljč-kov, narodnih noš in slik. Ti okraski so mnogim veliko bolj ugajali.	.
Razstava spominkov, ki je bila v Ljubljani letos koncem marca sicer ni bila na višku, vendar pa Je pokazala, da je ravno ribniško
Padavine se
ŠKODO
JE TREBA OMEJITI
V nedeljo je imela tudi lovska družina iz Banja loke svoj letni zbor. Udeležili so se ga vsi lovci tega področja in zastopniki lovskih organizacij. Po poročilu so razpravljali o vseh vprašanjih in problemih lovske družine.
Veliko pikrih pade na lovce in lovske organizacije zaradi škode ki jo povzroči divjad na Dosevkih. Lovci pravijo, da bi morali tudi posestniki sami več storiti in zavarovati posevke. Največ škode povzročijo na polju okoli Banja-loke divji prašiči. Dobi se smrdljiva tekočina Fenolin, ki odvrača divjad. Tudi lovci se proti prašičem na tem področju težko pridejo do živega. Ti se namreč že ponoči, ko opravijo na banjškem polju umaknejo v sosednje lovišče.
Škodo po divjadi pa je treba cenilcem prijaviti takoj. Ce se kmet in cenilec ne sporazumeta, o tej zadevi v drugi stopnji odloča Obč. LO. Prijava mora biti vložena v osmih dneh. Tako odloča lovski zakon ne pa lovci.
Poudarili so da je sodelovanje med lovci in kmetovalci nujno, pričakujejo okrog' Škodo je treba preprečevati ali
minki so si utrli pot v svet. Zdaj pa nas čaka delo. Nova turistična sezona je pred vratmi. Mnogo je med našimi ljudmi še sposobnih za izdelovanje drobnih predmetov suhe robe.	F. M.
41!
VREME
p*
1
vo stran, od tu pa po nasipu. Vozilo se je ustavilo v globini 12 metrov obrnjeno v potoku. V avtomobilu je bil voznik in dva otroka, vendar niso bili poškodovani.
Skoda na vozilu je večja od 200 tisoč dinarjev.
VOZILA STA BREZ LUČI
Spet je vožnja s kolesom brez luči povzročila težko prometno nesrečo. A. M. iz Ribnice se je ob 21. uri odpeljal z kolesom proti Sajevcu. Luči na kolesu ni imel. Pri kovaču na Mlaki je trčil v kolesarja J. Z. prav tako iz Ribnice, ki se je vračal iz Nove Štifte, prav tako brez luči. Pri trčenju sta oba padla. A. M. je obležal z razbito glavo in je bil takoj prepeljan v ljubljansko bolnišnico. J. Z. je dobil le lažjo poškodbo na roki. Imenovani trdi, da je šel s kolesom peš.
VOŽNJA PO LEVI STRANI
Voznik vprežnega voza J. G. iz Goriče vasi je v torek peljal hlode iz Ortneka v Ribnico. V Žlebiču je sekal ovinek čisto po levi strani. Nasproti mu je pripeljal osebni avtomobil, ki ga je upravljal voznik A. N. iz Ljubljane in zadel v voz. Materialna škoda je nekaj tisoč dinarjev.
Solsfca e&sfnirzija
25. in 28. aprila, v ostalem bo le- ( pa omejiti, po vreme.
jtiAidSSi
k( - M
"...
žL: '
Kmetijska zadruga v Sodražici je že napolnila hlev s Prv” vrstno mlado živino. Ko bodo ozeleneli pašniki na Trav gori bodo živino odgnali na pašo, kjer bo ostala do pozne jeseni
V soboto, 15. aprila, je večje število učencev osnovne šole Jožeta Seška organiziralo s pomočjo svojih tovarišev učiteljev, poučno ekskurzijo po naših bližnjih krajih Dolenjske. Poln avtobus je odpeljal nasmejane učence, ki so se s skrbjo obračali proti nebu, v strahu da ne bi deževalo. Rahle kapljice so nas poškropile v Levstikovi rojstni vasi. Tudi Velike Lašče so bile ovite z megleno odejo, iz katere so se tudi utrinjale kaplje dežja, tu že znatno gostejše in večje. Nič boljše ni bilo v Stritarjevi rojstni vasi in prav tako je rahel dež pokvaril prijeten vtis, ki ga človek doživi v vasi začetnika naše književnosti Primoža Trubarja. Za tem smo se nemeneč se za vreme ogledali Taborsko jamo pri Grosupljem. Čudovita srebrna dvorana bo učencem dolgo ostala v spominu.
Ko smo v spremstvu prijaznega vodiča zapustili to čudo narave, nas je pozdravilo prijazno sonce in brsteča okolica, ki je prav tu zelo lepa. Na Turjaku pa smo z zanimanjem sledili pripovedovanju tamkajšnjega rojaka Cirila Škerlja. Pripovedoval je o zgodovini turjaškega gradu, prav tako pa spretno in zanimivo podal tudi novejšo zgodovino iz NOB. Za njegove besede in prisrčen sprejem se mu učenci, ki smo ga poslušali, lepo zahvaljujemo. Omeniti je še treba, da smo na vsej svoji poti slikali spomenike žrtvam iz NOB in tudi druge zanimivosti in lepote naše Dolenjske. Vse to nam bo služilo kot gradivo za kroniko naše šole. Vtisi, ki smo jih doživeli, nam bodo kljub slabemu vremenu ostali dolgo v spominu, hkrati pa nam bodo služili za lažje razumevanje
Iz Predgrada
Tudi pri nas smo imeli v nedeljo volitve v zadružni svet KZ Kočevje. Iz našega področja so bili izvoljeni Ivan Majerle iz Predgrada, Bukovec Peter iz Čepel j, Rauh Ivan iz Bilpe, Frido Veber iz Predgrada in Slava Mi-har. Volitev so se udeležili vsi člani zadruge.
učne snovi pri spoznavanju naše ožje domovine.
Učenci 8. razreda osn. š. »J. Šeško« Kočevje
NEPREMIŠLJENO DEJANJE
Prejšnjo soboto zvečer sta v Ribnici blizu LIP prišla v spof R. D. iz Ribnice in M. Z. iz Lazov-Pri tem je R. D. fizično napadel M. Z., ki ji je uspelo pobegniti.
' Naslednjega dne zjutraj si j* R. D. v strojnici na LIP prereza* vrat z nožem. Ker mu ni uspele prerezati glavne žile, si je hote* končati življenje z električnim to' kom v strojnici podjetja LIP. TU' di to mu ni uspelo. Tok ga j® le zagnal po tleh.
Odšel je v gostilno, kjer je P0-pival, od tam pa odšel v Laze.
Organi LM so ga prijeli. Odp«' ljan je bil v ljubljansko bolnis' nico.
NEPAZLJIVOST JE BOTROVALA NESREČI
Mopedist T. F., zaposlen na G^ Stara cerkev, je prejšnjo sred** pripeljal na križišče v Stari cerU' vi skrajno nepazljivo. Ni sc prf pričal ali je cesta prosta, zato i® zavozil z mopedom na sredo e®' stišča. Istočasno pa je v križišč® vozil šofer P. P. iz podjetja IT A® s tovornim avtomobilom v srned proti Ribnici. Ko je voznik P. zagledal nepazljivega mopedista' razdalji 13 metrov, je s skrajni*® naporom uspel tovornjak zaustf viti in celo odpeljati s ceste. T® je mopedistu prav gotovo rešil® življenje. Dobil je le udarec ’ glavo in zlom desne noge. P*’®' peljan je bil takoj v novomešk bolnišnico.
Pomladno veselje
Veselje pomladno razlega se vprek, s poljane izginil poslednji je sneg, nam ptički veseli lepo žvrgolijo, se skupno z nami pomladi veselijo.
V gozdu življenje je spet oživelo, in ljubke živalce spet skačejo veselo, je medved zaspani ven prihlačal, da pridnim čebelam spet med bi pobral.
Za zajčke in srnice naše, po jasah dovolj bo zdaj sočne spet paše, ne lakote, stradanja zdaj ne bo več, saj huda je zima odšla zopet preč.
Zdaj drevje se tukaj odelo je v cvetje, po polju pa delajo pridni si kmetje,
škrjanček na polju lepo žvrgoli, tud’ on se pomladi srčno veseli.
Kromar Stane 8. a, osn. š. Ribnica
Rudnik rjavega premoga v Kočevju je pred kratkim nabavil v Italiji tudi buldožer, ki se uspešno uveljavlja pri odkrivanju plasti premoga na dnevnem kopu


%eh«U
i«
lepil je in rekel: »To je vse, kar vem. Sinoči sem prvič v življenju govoril z Beverly BomL Ne vem, kako naj to dokažem, vendar je res. Ce je Eileen resno mislila, ko je rekla, da sem spal pri Beverly Bond, se ne morem iznebiti vtisa, da ee ji je zmešalo.«
»In kaj potem, če ni mislila zares?« ga je vprašal advokat Quine.
Pollard je napravil kretnjo, češ kaj mora za to. Grayu je rekel:
»To boste vi nemara laže razložili kot jaz.«
Gray se ni mogel iznebiti vtisa, da Pollard laže. Ni in ni mu mogel verjeti.
»Tudi jaz ne vem«, je rekel in pogledal Ouina »Najbrž se niste zanimali za to reč, zato nemara ne veste, da je imela Beverly Bondova •estro, ki jo je pred šestimi meseci doletela podobna smrt.«
Advokat Quine in Pollard sta hkrati vzkliknila od presenečenja, zato jima je Gray v kratkih obrisih povedal zgodbo. Quine je delal v zvezek nečitljive čačke in vmes kimal s svojo sivo grivo.
»Mogoče je tu kakšna zveza,« je rekel. »Moral se bom pozanimati za to. Sam seve ne bom vsega zmogel, precej dela bo. Srknil je rženo žganje. »Ali veste, da so se še drugi trije prijavili kot morilci Beverly Bondove? Mislim, da so vsi trije blazni. Slabo kaže, vendar bom storil vse po najboljših močeh. Ne le Eileen Herrick, tudi one tri bom zagovarjal.«
»Zakaj?« ga je Pollard presenečeno pogle-
dal.
»Le tako si bom lahko ustvaril podobo njihovega duševnega stanja«, je pojasnil advokat. Morda bom zvlekel iz njih kaj uporabnega. Na pomoč sem poklical psihiatra Dana Abela. Gray, vi ga najbrž poznate. Sicer pa bom tiste tri tudi sam zasliševal. Ugotoviti bo treba, zakaj so sc prijavili. Gray, ali me poslušate?«
Gray ni poslušal. V mislih je bil pri človeku z imenom Dan Abel. »Oprostite,« je rekel »Abela poznam, vsaj po imenu«.
Quine je očitno pričakoval kaj več. Ker pa ie Gray molčal, je advokat spravil zvezek in zamišljeno pogledal oba sobesednika. »Kasneje bi se kaj pomenila,« je rekel Grayu. »O Eileen in o vsem drugem v tej zvezi. Vsa sreča, da je že bila v psihiatrični negi, ko se je to zgodilo. V najslabšem primeru se lahko zatečemo k psiho-analizi ^
»Vi torej mislite, da je Eileen kriva,« je naglo rekel Gray.
»Ali vi ne?« mu je advokat Quine porogljivo vrnil.
»Nisem prepričan. Morda je res, kar pravi. Ce je res ubila Beverly Bond, je ni zaradi tistega
kar omenja kot vzrok. Ali pa jo je, kdo v • kaj me moti pri vsem tem. Eileen zdaj ze d poznam.«	.	.....
Advokat Quine je prikimal. »Že prav, tudi o tem se bova pomenila. Upam, da mi boste po-magali.«	_.	,
»Prav rad,« je rekel Gray. »Ali bi posredovali, da bi govoril z njo? Policija mi je s svojim vdorom v ordinacijo podrla vse, kar sem dosegel, namreč Eileenino zaupanje, ki bi si ga rad spet
P »Mislim, da vam bom izposloval pogovor z njo. Sporočil vam bom. Tu je moja posetnica. Telefonirajte, kadar vas bo volja. O odškodnini za vašo pomoč bi se pogovorila kasneje.«
»Tudi jaz bi prispeval,« je rekel Pollard. »Herrick bo rad plačal, meni pa je prav tako mnogo do tega, da Eileen rešimo iz te zagate.«
»Eilecn ima po mojem mnenju predsodek krivde. Želim, da bi jo čimprej rešili, vendar bo treba paziti nanjo, saj razumete.«
»To delo vas čaka kasneje,« se je nasmehnil Quine. Izpraznil je kozarček in vstal. »Iti moram. Upam, da bo kasneje kaj več časa.« Njegovi težki koraki so odmevali po lokalu.
Mož, ki je uro kasneje odprl Grayu vrata, je bil na pogled presenetljivo mlad, le njegove oei so pričale o nasprotnem.
»Dan Abel?« je vprašal Gray in se priklonil. Oni ga je nekaj trenutkov gledal, potem pa je prikimal. Gray se je predstavil.
č
»Tako, Michael Gray ste. Želite?«
»Kaže, da bova oba pomagala Quinu, zato ‘ bilo dobro, če bi se pogovorila,« je rekel Gt ■ Abel je spet gledal predse, kakor da raz*** lja, potem pa je povabil obiskovalca v stan<> nje. Veža je bila polna nedeljskih listov. PoV’ jih je opazil Gray, celo na obešalniku.
»Kar naprej,« je rekel Abel. »Izvolite,« 11 je ponudil stol.	-
»Pravkar sem govoril z advokatom Quin« j je rekel Gray. »Naročil mi je, naj mu pomM fj ugotoviti, kaj sc skriva za izpovedmi ljudi-pravijo, da so ubili Beverly Bond. Rekel je, d» boste vi ukvarjali z njimi.«	i
»Jutri jih bom preizkusil,« je rekel Ay »Vse skupaj bo trajalo tri ali štiri dni, čef' bodo mogoče pripravljeni govoriti.«	fi
»Saj to je tisto,« je dejal Gray. »Lahk«^ zgodi, da bo kateri izmed njih trdovratno Ce bi jih jaz videl po vaših poskusih z nJ'( bodo mogoče že slabe volje. Ali bi vam bilo P če bi se jaz prej pomenil z njimi?«	p
»In če jih vi spravite v slabo voljo?« J® Abelov glas zaznavno sovražen.	^
»Svoja vprašanja lahko prilagodim njih® j mu trenutnemu razpoloženju in odgovoren*- v, rekel Gray. »Vaši poskusi pa... Aparati >** drugo.«	d„j<
Abel je razmišljal. »Prav,« je rekel naz® »Hvala,« je bil Gray prijazen. »Ali boste delali poskuse?«	,„i
Abel
»Le lastni sodbi obrvi. »Zakaj?« dalen.
. zaupam,« je Abel ® p> je bil njegov glas spet