SKOZI OBČINO
Ambulanta za medicino dela v Šiški
S PORASTOM proizvodnje in z vsakim korakom tehnič-nega napredka vnaša človek v svoje delovno okolje raz-lične škodljivosti in strupe, ki morejo bistveno vplivati na njegovo zdravje in življe-njsko dobo. Pogosti so pri-meri škodljivih plinov, stru-penih par, kovin, organskih in anorganskih prahov, pla-stičnih mas, organskih topil itd. Pri tem ni prizadet le oškodovanec kot posameznik, temveč tudi njegov kolektiv. Vemo, da ima delo na člove-ka poleg zdravstvencga tudi socialni, ekonomski, družbe-ni in kulturni vpliv. Pri upo-števanju teh dejstev vidimo pred seboj delavca, ki ga moramo obvarovati pred škodljivostmi njegovega dela in delovanja okolja, tako da ga delo duševno ne ubija, da ne bo postal zaradi dela fi-zični invalid, da se mu zara-di dela ne bo skrajšala živ-ljenjska doba. Ti in še dru-gi faktorji posegajo v člove-kovo življenjsko okolje, vpli-vajo pa tudi na proizvodnjo in na uspeh ali neuspeh pod-jetja.
Kakor za posameznika ni vseeno, kakšno delo opravlja, v kakšnem okolju bo živel in kakšne napore bo moral prenašati, tako tudi za delov-ni kolektiv in za uspeh pod-jetja ni vseeno, kakšnega de-lavca bo podjetje dobilo na določeno delovno mesto, ali bo zdrav ali bolehen, ali ima fizično in moralno kondicijo, da bo delo v redu opravljal. Tempo industrializacije pri-naša Ijudem čedalje več živč-nih in duševnih napetosti ter čedalje več poklicnih obolenj. V evropskih državah na raz-ličnih stopnjah industrijske-ga razvoja je med bolniki na klinikah do 10 % bolnikov, ki se zdravijo zaradi kronič-nih zastrupitev, nastalih po-lagoma zaradi majhnih koli-čin strupov, katerih vpliva v vsakdanjem delu ni zaslediti. Prav zato naš zakon delavca ščiti tudi s tem, da morajo biti opravljeni pregledi de-lavcev na zdavju škodljivih delovnih mestih in periodični pregledi vseh delavcev. Opra-viti jih morajo strokovni kadri za medicino dela. Medicina dela ni nova pa-
noga v zdravstveni službi. Njena zgodovina sega v prva stoletja našega štetja med lončarje, ki so uporabljali svinčene glazure in so zgodaj spoznali hude zastrupitve s svincem. V sodobni eri ato-mistike je nešteto strupov, kemičnih, organskih in anor-ganskih snovi, nešteto je pri delu situacij, ki ogrožajo živ-ljenje in zdravje človeka, in neslutene so žarkovne in nu-kleame energvje, ki si utira-jo pot v proizvodnjo.
Zaradi obsežnosti proble-matike je medicino dela tre-ba razumeti kot medicinsko disciplino, usmerjeno k pro-učevanju biologije, fiziologi-je in psihologije delovnega človeka, k proučevanju po-klicnih obolenj, poklicnih za-strupljenj in poškodb ter k zdravljenju in preprečevanju njihovega nastanka. Važna veja medicine dela je medici-na poklicne usmeritve, ki naj mladino pravilno usmeri, preden nastopi službo, in si-cer v skladu z duševnimi in fizičnimi sposobnostmi člove-ka, ki jih določeni poklic za-hteva.
Zdravstveni dom Ljubljana je v svoji enoti šiška ustano-vil specialistično ambulanto za medicino dela. V občino je prišla ta veja medicine pozno, ker še vedno manjka zanjo potrebnih strokovnja-kov, da bi lahko sledila hit-remu porastu industrializaci-je-
Ambulanta bo v začetku skušala opraviti minimalni program: preglede delavcev pred nastopom na delo, pre-gled zaposlenih v živilski stroki, preglede na zdravju škodljivih delovnih mestih ter preglede vajencev in pro-svetnih delavcev, ki jih je dolžna opraviti po zakonu. Kasneje bo program razširi-la, tako da bo posegel nepo-sredno v proizvodnjo. Pri tem seveda ne bodo smele stati ob strani delovne orga-nizacije niti tiste službe, ki imajo neposreden vpogled v proizvodnjo, namreč bodo morale najti v skupnem inte-resu mnoge nove oblike so-delovanja z ambulanto za medicino dela.
dr. Franc POGAČAR