LETNIK (VOL.) LIV, Zalotili japonsko mornarico "smbsffii. ^i^mmmn "ksk JIH JAPONCI SE IMELI ihl^MHj^^^^^KL^ RDEČE DIKTATORSTVO Čiščenje na Okinawa daje ameriškim vojakom polne roke dela, ker se Japonci skrivajo po votlinah in drugih skrivališčih. Drugače jih ni mogoče prepoditi in prisiliti k udaji kakor s p lame nom. Tukaj vidimo, kako se plamen bi ju va joči tank približuje nekemu japonskemu skrivališču, vc jak pa še čaka pripravljen na stranL da ustavi vse, ki jih bo prepodil igoci plamen. MORDA INVAZIJE SPLOH TREBA NE BO Guam, Mar. otoki. — General James H. Doolittle je rekel, da zračna sila sama nikakor ne more dobiti vojne z Japonsko, pač pa je mogoče, da bo skupno STARI MARŠAL PETAIN prisilila Japonce, da prenehajo z vojno, preden sploh pride do invazije. "Vsaj upamo tako," je dejal. Morda bomo mnogim a-meriškim fantom rešili življenje." Doolittle načeluje 8. zračni sili, ki je pomagala spraviti Nemčijo na kolena. Njegova sila bo imela oporišče na Okinawi in bo obsegala zračne nadtrd-njave kakor tudi manjše bombnike in borilce. Končno bo tako velika kot 20. zračna sila, ki pri enem samem poletu vrže nad 600 nadtrdnjav proti Japoncem. LEHMAN PRIŠEL V JUGOSLAVIJO GLEDE RELIFA veseljacenje v zaporih Lansing, Mich. — Attorney general John R. Dethmers je razodel, da vladajo v jetnišnici Jackson Stat^ Penitentiary neverjetne razmere. Uprava dovoljuje ujetnikom vse kar hočejo. Za dolar gredo lahko k prostitutkam izven jetnišnice ali pa one pridejo noter, pijače .lahko dobijo kakoršne hočejo in kolikor hočejo, istotako imajo v jet-nišniški bolnišnici na razpolago zastrte postelje, če pride na obisk ljubica ali žena. Treba je biti le na dobri strani uradnikov in drugega osobja in malo pod-mazati, pa kaznjenec dobesedno lahko dela kar hoče. AMERIKANCI V NEMČIJI ARETIRALI 80,000 NEMCEV Frankfurt, Nemčija. — Ameriške čete, nad 500,000 mož, so preteklo soboto napravile v tistem delu l^emčije, ki je zdaj pod ameriško oblastjo, velikansko preiskavo. Okrog 15,000,000 • Nemcev so naši vojaki preiskali in 80,000 so jih aretirali. Po- 1 ročila so bila par dni zadržana.-- V soboto je ravno potekel vedno v zaporih, in nekateri "milostni teden", med katerim pridejo pred vojaško sodišče in naj bi bili Nemci oddali orožje bodo kaznovani po svoji krivdi, in druge prepovedane stvari nekateri tudi s smrtjo. Najtežje brez kazni. Nenadna preiskava bo za tiste, pri katerih so našli je bila temeljito izvršena in je orožje in drugi materijal, ki bi odkrila polno nerednosti. Pri ga bilo mogoče uporabljati mnogih Nemcih so našli orožje proti okupacijskim silam, in razne druge prepovedane ali ' Zgodaj zjutraj so se naši vo-protipostavne predmete. SS- jaki odpeljali na vse strani in četniki so se skrivali v unifor- kmalu zaprli vse ceste in pota, mah navadnih vojakov. Tudi drugi so pa začeli sistematično vec pobeglih ameriških vojakov • , ,. . , . . , . . r 7V. Preiskovati vasi, mesta m trge, so našli, ki so se gotovo hoteli , izogniti službi na Pacifiku. Na- hlS0 za hlšo' osebo za osebo' Ce' dalje so zatrli nastajajoči črni la a**« ie prišla.popolnoma ne-trg že v kali. Mnogo aretiranih pričakovano in je zadela Nemce so že izpustili,- drugi pa so še kakor strela z jasnega neba. DEJSTVA 0 STRAHOTAH V GRČIJI SO PRIŠLA NA DAN MUSSOLINIJEV SIN UJET London, Anglija. — Zavezniške čete so "našle" 29 letnega najstarejšega Mussolinijevega sina Vittorio, ki je svoj čas opisal sedem mesečno bombardiranje ubogih Etijopcev kot imeniten šport. Sedaj se nahaja v nekem koncentracijskem taborišču pod ameriškim in britiškim nadzorstvom. Javno kritizirajo terorizem narodnih straž, katere so izvežba-li Angleži. Zahtevajo, naj bo 20,000 zaprtih pristašev^ liberalne stranke izpuščenih. Demokratski blok se ne namerava udeležiti plebiscita. ' V". ■' - ' ':'■'■>.-- ■ '■ * - , x . —• ■ -' - ■ . t ' V ' ' . • ^ £ ' • , ; . " . •• * -v m ' »Jj . • * 9 • ;' - ' • *•" -7-*-' • "; ■ amerikanski Slovenecim\ Jj^™, PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI JJ^K IBQHIMp r Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! JmiKsiamps LET ZA SVOJ v SSmKL GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA 1 kupujte vojne =i V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. | BONPEI STEV. (NO.) 60 CHICAGO, ILL., PETEK, 27. JULIJA - FRIDAY, JULY 27, 1945 LETNIK (VOL.1 LIV. L»uam, Mar. otoki. — V sredo je več kot 1,000 aeroplanov 3. ameriškega in britiškega brodovja pod poveljstvom admirala Williama F. Halseyja iznova gro^vito udarilo ob Japonskem notranjem morju. Dan ore i ie Doškodovala v nnHnhn^m ■.Pariz, Francija. — Dr. Vladimir Maček, vodja hrvaške kmečke stranke, je te dni obdolžil maršala Tita, da si ta prizadeva upostaviti komunistično diktatorstvo v Jugoslaviji, v nasprotju z demokratičnimi načeli, in je napovedal, da kmetje na Hrvaškem tega ne bodo nikoli ---—— sprejeli. j Dr. Maček, ki je ravnokar i dopolnil svoje 66. leto, je po- s begnil iz Zagreba dne 6. maja j s svojo ženo, sinom in hčerjo. I Sedaj stanuje v nekem pariškem predmestju in upa, da mu 1 bo mogoče iti v London, kjer bi i se rad posvetoval s političnimi i voditelji, toda zaenkrat še ni l dobil dovoljenja od angleških j oblasti. V svojem prvem obvestilnem s pogovoru s časniškimi poroče- 1 valci od poloma v Jugoslavije v j aprilu 1941, je ta kmečki vodi- \ tel izjavil: "Jaz vidim stvari t takole — Titova vlada si priza- \ deva uvesti popolno komunistič- ] no diktatorstvo.- Ena stvar je c gotova —to je ravno nasprotno * demokraciji. * ft "Hrvaško kmečko stranko imajo na Hrvaškem za sovraž- h nika št. 1. Mene bi bili pa^iza- 1, ni najbrž aretirali, ko bi ne bil č v naglici odšel. Štiri leta, ko so e imen i>emci interniranega Hrvaškem, sem gledal, kako partizani spuščali železen stor nad Jugoslavijo, da no-n ne ve, kaj se godi za njim. "Dobival sem sporočila, kašo me komunisti nepreneljo-i napadali v svojem tisku in stal sem prepričan, da bi bilo ljše biti pred železnim zasto-m kakor pa za njim." Dr. Maček je rekel, da se latra za zvestega podanika, al j a Petra, vendar se mora evidno kretati, preden začrta k poseben program. "Dokler m živ," je pristavil, "bom dno za pravo demokracijo, -vaška, bodisi v federaciji z ugimi jugoslovanskimi držami, ali pa 'nqptfvfena, mara A resnično svobodna. . / "Ne smem se prenagliti in j narobe napraviti, ker toliko di išče smernic. Na vsak na-\ pa je gotovo, da Titov ko-(Dalje na 5. strani) Pariz, Francija*. — Verdum med drdgo svetovno vojno pa plesati kakor so Nemci godli, je Philippe Petain poklican pred i zagovarjati. Obdolžili so ga veleizdaje. V ponedeljek 23. julija je bil prvi dan razprave in v sodni dvorani je nastal tak nemir, da kar niso mogli naprej. Razprava se je nadaljevala spet v to-! rek in ni mogoče napovedati, kako dolgo se bo še vlekla, ker so razni prejšnji francoski voditelji prinesli seboj cele žaklje umazanega političnega perila, ki bi ga pri tej priliki radi kako oprali. , ' Prvi je nastopil proti Petainu Paul Reynaud, ki je bil premier, preden je Petain v juniju 1940 sestavil vlado za podajo. Reynaud pravi, da je Petaina grizlo poželenje, da bi prišel do moči. Zato je bil Petain v zvezi z Nemci že od leta 1934 in je vo- fi junak iz prve svetovne vojne, »oglavar Francije, ki je moral bil zdaj 89 letni maršal Henry rancosko sodišče, kjer se mora iil zaroto za sklep premirja z Nemčijo, četudi so ga Reynaud in drugi prosili, naj tega ne stori, ker Francija lahko nadaljuje vojno iz Severne Afrike. Edouard Daladier, tudi prejšnji francoski premier, pa očita Petainu, da je ta že v 1936, ko je Hitler oboroževal Nemčijo, znižal nakazila za francosko irojno utrjevanje in povedal senatu da je ardensko okrožje na meji — kjer so Nemci udrli skozi v maju 1940 — utrjeno in nepremagljivo. Nadalje so ob Času sklenitve premirja Francozi imeli še več kot 2,000 modernih letal, s katerimi bi lahko nadaljevali boj iz Severne Afrike, in 1,000 teh letal je tedaj že bilo tam. KRIŽEM SVETA — Chicago, 111. — Zadnjih par dni smo imeli pravo poletno vreme. Iz Will county poročajo, da je tam koruza v 24 urah zrasla o* 4 dm 6 ittčev. Podobna poročila prihajajo iz drugih krajev, kjer je veliko koruze. — Berlin, Nemčija. — Zavezniške oblasti poročajo, da je bilo v Berlinu v zadnjih dveh dneh aretiranih 2,000 meščanov in čez 20 ameriških in bri-tiških vojakov, vsi zaradi črnega trga. — S3, am. armado v Nemčiji. — Te dni, več kot poldrugi mesec po končanih bojih, sta se podala 3. ameriški armadi dva nadaljna nemška generala — Otto Hoffman v Monakovem in Hans von Salmuth v Neustadtu blizu Regensburga. — Springfield, 111. — Gover-ner Green je podpisal ukrep, da se v državi Illinois zviša najvišja starostna zavarovalnina od $40 na $45 na mesec. Zvišana bo še nadalje na $50, če bo federalna vlada pripravljena nositi polovico poviška. J — Valdosta, Ga. — Za naprej ne bo primanjkovalo tobaka za cigarete. Bogati novi pridelek cenijo na 1,890,328,000 funtov in te dni ga je bilo nekaj milijonov funtov — kapljica v morju — že na trgu. — Washington, D. C. — Tukaj govorijo, da bo še več sprememb v Trumanovem kabinetu? Prihodnja dva, ki bosta nadomeščena, bosta najbrž 77 letni Henry L. Stimson, vojni tajnik, in pa notranji tajnik Harold L. Ickes. — Manila, Luzon. — Filipinski otoki se hitro spreminjajo iz bojišča v ogromno odskočilno desko, odkoder pride zalet na Japonsko. Oporišča v ozadju, to je na Južnem Pacifiku, Avstraliji in novi Gvineji, bodo šla v pokoj, kakor hitro bo mogoče zaloge in čete spraviti naprej na Filipine. '• — Potsdam, Nemčija,—Zborovanje velikih treh je začasno prekinjeno, ker je premier Churchill odšel v London, da bo tam pri razglasitvi o izidu volitev. Potem se bo takoj vrnil in zborovanje se bo nadaljevalo. ŠLA V PROSTOVOLJNO SMRT V VALOVIH San Francisco, Calif.—»Iz 220 čevljev visokega mosta Golden j Gate Bridge sta pred par dnevi; skočila v vodo najprej petletna ' Marilyn Demont, ki je slepo u- i bogi? la svojega, očeta, nato Pa,1 še oče sam. Tok ju je odnesel v: Pacifik in trupel niso našli. Oče, I 37 letni mehanik August C. Demont, je pustil na svojem avto- 1 mobilu v bližini listek, na njem pa napisano: "Ta avtomobil je I lastnina Mrs. A. C. Demont, 4356 — 26th St., San Francisco, i Jaz in moja hčerka sva napravila samomor.—A. C. Demont." j Nekateri so videli, da je dekletce hitro priteklo iz avtomobila, splezalo na ograjo mostu in se, ne da bi se ozrlo nazaj,] pognalo v valove, oče pa takoj za njo, malo naprej na mostu. Kaj je bilo krivo vsega tega, ni znano. 2ena je slutila, da se bo! nekaj pripetilo. Mož je bil zmeraj vesten delavec. -o- VEČ MILA Washington, D. C. — Polje-j delski tajnik Anderson je obljubil,- da bodo imele naše gospodinje v prihodnjih 12 mesecih dodatnih 100 milijonov funtov pralnega mila in "chips" na razpolago. Rekel je tudi, da milo ne pride na odmerke. -o- KNJIŽICA ŠT. 5 Washington, D. C. — Administrator za OP A Chester Bowles je naznanil, da bodo nove odmerjalne knjižice št. 5 razdeljene med ljudi med 3. in 15. decembrom. Vlada upa, da bodo to zadnje. Bodo pripravne, ker bodo za spoznanje manjše oblike kot dolarski bankovec. Če bo treba, bodo lahko zadostovale za 15 mesecev. -o- ..PRED SODBO Darmstadt, Nemčija. — Dne 25. julija pride pred sodišče enajst nemških civilistov, med-njimi dve ženski, ker so lani 26. avg. umorili šest ameriških letalcev, ki so bili prisiljenf spustiti se na tla iz svojega bombnika. Nemški civilisti so jih obkolili in odgnali v ujetniško taborišče, tam pa so jih iz same jeze pomorili. Več nemških civilistov je že moralo plačati z življenjem za podobne zločine. Innsbruck, Avstrija. — SeB ča M. W. Fodor v The Chicago i ni povzročila ne EAM (Narodn (njena armada), ampak so je bi Anglija. EAM in ELAS sta se borili za narodovo prostost, medtem ko je večina grških rp-jalistov veselo sodelovalo z na-ziji. Ob koncu novembra lanskega leta je omenjeni dopisnik poročal, da so desničarske in kralje-vaške skupine nameravale izzvati spopade in streljanje, da bi general Ronald Scobie, briti-ški poveljnik v Grčiji, tako dobil povod za proglasitev preke-ga soda. Toda britiška cenzura je dvakrat črtala tisto poročilo, v resnici pa se je ravno tako zgodilo. Mladi policijski poroč- laj je prišlo na dan — tako poro-Sun — da civilne vojne v Grčiji la osvobodilna fronta) ne ELAS >ile krive zapadne sile, predvsem - -; • : •-- Beograd, Jugoslavija. — Herbert H. Lehman, ravnatelj re- lifa in obnove združenih narodov, se je te dni z aeroplanom pripeljal iz Aten, ker nameravaištiri dni posvetiti pregledovanju in proučevanju, kaj in kako bi mogla UNRRA pomagati v Jugoslaviji in kako velike so tam po- ----- trebe za pomoč od UNRRA. dele Jugoslavije, da se na l^st-Med tem časom namerava ne oči prepriča, kako uspeva imeti posvetovanja z maršalom relifno delo in kako se izvršuje Titom in sestanek z ameriškimi, razdeljevanje živil, britiškimi in sovjetskimi diplo- Upamo, da se bo po svojih matskimi zastopniki in raznimi najboljših močeh zavzel za jugoslovanskim vladnimi mini- stradajoče in umirajoče jugo-stri- slovanske narode, preden bo Podal se bo v opustošene pre- prepozno. -0- DOGODKI fttran 2 V NEZNANO BODOČNOST Za nami so konference narodov v Bretton Woods, Dumbarton Oaks in San Francisco. Prvi dve sta razprav- j i , , , ljali in pripravili načrte za mednarodno gospodarstvo in ZČl™ ^ f 0Vf ^bo,hotel svoboden in prost. --------o__ T. 6 .F . Nikdar ne bo dolgo trpel, da bi mu kdo kontroliral vse ga se že sedaj pripravljamo. Ako se ta dobro obnese, upamo, da bo pri naši fari ves dolg plačan. AAfERlKANSKl SLOVfcNEC Na mednarodni konferenci v San Francisco se niso sklicevali na božji carter. Tja niso povabili Petrovega naslednika, da bi jim tomalčil načela božjega Carterja. Za ta svet so hoteli sami skovati svoj lastni carter. Skovali so ga. Ali bo držal? Yes, carter sam bo držal, Je križ bo, da ljudje se ga ne bodo držali, kakor se v preteklosti niso držali in se ne držijo ne božjega čarterja ne svojih lastnih Carterjev. Tako gremo v neznano bodočnost. Kaj bo v tej nežna!« - -......_...... _ , su zaifUWVU1 voao m bodočnosti ? To ve le Bog, ker je vseveden in katerega vse-1venske župnije pošilja najlepše1 skrbeli tudi Električno silo • vednosti je vse znano. Mi ljudje tega ne vemo. Le tavamo P°z ^o. yojni. i sa cerkvena slavnost na m i «t .... 25 letnico fare Kraliice sv ror X 80 zadnji vojni, zdaj SO še večje. Zdaj je nega venca je bila 8.mu. Prav slovesno smo obhajali ta dan. Malo pred deseto uro so pri- če. Tamkaj so našli rešitev problema pitne vode. Pa so napravili še korak dalje in so izpelja- „ , . ,, li veličasten načrt. Pregradili bo To pisanje sklepam z željo, j dolino z mogočnim jezom in zada bi veliko število naših seda-!jeli celo jezero vode, tako da njih faranov obhajalo še zlasti; prestrežejo prav vas vodni tok JUbriLeJo^w fare" iki Pride P° «trmi strugi iz višin! UD Zb letnici denverske slo- Tako so zagotovili vodo in ore- nalra Simnii« — • ■ 1 vi..... " f .. krajma pa je pridobila tudi prijeten kotiček, kajti ob strugi, p0 dolini El Sauce, je zrastlo sveže zelenje in med velikimi vrbami tudi lepe vile. PrafNako tudi okrog jezera. Tja gori nas je potegnil po kosilu g. Gaal in smo tako videli prav gotovo najlepše, kar ima La Rioja. Ko smo brzeli proti 30teski je moj pogled obvisel na domači podobi, ki so jo stavila brda pred oči . . . Kje sem jaz prav tako pokrajino videl? ... A, da! Tisti relief, ki kaže sv. Frančiška Solano, ki z violino kroti divje Indijance . . . Zares, prav do zadnje podrobnosti je ista podoba, samo da je bilo tam sonce že sredi popoldneva, tukaj pa ga vidim skoro še v višini nadglavišča. Prijazno so nas župnik, in cerkveni odbor. Izdelani so že načrti, ki jih je odbor na svoji nedavni polletni seji odobril in potrdil, prav tako cerkvena oblast, in zdaj se čaka samo i^g odobritev potrebnega stavbnega materijala s strani urada za kontrolo cen (OPA). Denarja za prenovitev je na rokah $46,507.77, in ta svota se je nabrala tekom kratke dobe zadnjih petih let, brez vsakih posebnih kampanj in pritiska na farane. To priča o; listič je. Še-bolj žalostna pa je velikem zaupanju, ki ga uživa bila ravnina, katera je ostala za Smrtna kosa ^Cleveland, O. — Dne 11. julija je umrl pionir newburske naselbine Mihael Gričar, star 79 let, stanujoč.na 7906 Marble Ave. Doma je bil iz Srednjega gričevja, fara St. Peter pri Novem mestu, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Pri American Steel & Wire Co. je delal do leta 1928. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes, sinova Mike in Cpl. Frank, hčere: Alice Switalski, Agnes Golias in Olga Penner ter vnuke. V Pennsylva-niji zapušča sestro Ano Kna-felc, v starem kraju pa brata in sestre. • t Pobit v premogovniku Houston, Pa. — Dne 11. jul. jc bil pobit v premogovniku Joseph Delost, star 58 let in doma iz Koritnice na Krasu. Bil vabile gore, ki pa so kmalu raz- je odpeljan v bolnišnico v Pitts-krile vso svojo žalostno goloto, j burgh, kjer se nahaja v kritič-v kateri samo koza najde kako nem stanju, siromašno zelišče ali kako li- med Siovenci sedanji župnik cerkve Rev. Schiffrer in o njegovem previdnem in modrem gospodarstvu. Večina denarja je naloženega v ameriške vojne bonde, ki se bodo zamenjali, kakor hitro bo potreben denar za izplačila. V načrtih je tudi ' Ranjen na Pacifiku Ely, Minn. — Družina Joseph Mavetz st. je bila obveščena, da je bil njen sin Sgt. Frank L. Mavetz 12. junija ranjen na filipinskem otoku Mindanao. Pri vse se veliko veliko bolj zmedenq. V prvi vojni niso narodov zmešale tako temeljito razne ideologije, kakor so jih pred in med to vojno. Za take ideologije, kot sta jih pred- B+avlidlo in lllTnll'mrlixln -f „ XI______-____ • Ml 1 ■ stavljala in uveljavljala fašizem, nazizem, in jih uveljav- š!' flani '»članice iz dvorane lja tudi komunizem, svet ni vedel toliko, kakor ve zdaj.fc^d*1 " """""" .Tudi razširjene niso bile, kakor so sedaj. Zdaj je vsaka der so prišli prevz. nadškof Ur- in naredili od šole pa do cerkve, ko- evropska dežela in vsak narod s temi ideologijami totalno ban J. Vehr, D.D., ostala duhovi zmeden in prežet. Zato ni med evropskimi narodi nobene »čina in ministrantje. Pred cer-prave usmerjenosti, ki bi dajala porostyo za kako stalnost v kyi>° bte sneta slika vseh bodočnosti. Samo skakanje z enega ekstrema v drugega in navzočih- Potem se je začela v vsakem je še hujše, kakor v prejšnih. Vse gre v neko ne- slovelsna,sv- maša, katero je da-gotovost, kakšno, nihee ne ve. j rova,Knas zuPnik Fa*her J. Jud- Po zadnji vojnije bilo na strani Zaveznikov do osem j^s večjih močnejših držav. Danes so le tri glavne velesile — na Rev. Mathias Blenkush. Na-Anglija, Rusija in Zdr. države. Vsi drugi so bili prema- vzočih je bilo 12 duhovnikov in gani, zasedeni od sovražnika in več ali manj tako uničeni, nadškjih na Okinawi 29. maja so jez tako zgradili, da ga tudi jNaPad je bil izvršen na St. Clair soboto, v nedeljo pa so imeli dal sv°J"e življenje za domovi- potres ne more porušiti. Vendar iAve- in 49. cesta v ponedeljek službo božjo. Kadar pa zaradi no sin Marine Pvt. Robert pa sem podvomil, da je res tako, Jul- ponoči: Eden roparjev preobilnega dela niso mogli sa- Leo Stiglitz. Star je bil 19 let kajti novo cesto, ki jo gradijo Je ustrahoval s samokresom, mi priti, so nam preskrbeli pa ter Je poklican v vojno služ- j od tam pa drugega duhovnika. Veliko so žrtvovali za naš narod v Den-verju. Akoravno imajo zdaj že 82 let, so bili navzoči pri nas na naš slavnostni dan, ko smo obhajali 25 letnico naše fare. Imeli so lep govor na banketu. Bog naj ga poplača tega dušnega pastirja za vsa njegova dela tu pri nas in povsod, kjerkoli so reti Chftecitu so mo- dva sta Pa praznila žepe. bo 26. junija lani. Poleg staršev dro dvignili nad rečno strugo... Mornar Zakrajšek je star 20 let zapušča še enega brata, poroč- pač za vsak slučaj, da je ne bi in stanuje na 12442 Auburn-nika Josepha, ki služi v Minne- voda odnesla, če bi jez popu- dale Ave-apolisu. stil. Rojenice so se zglasile prete-' Vse višje so se dvigale gore kle "dni pri sledečih slovenskih j Pred nami; za njimi zadaj so se družinah ter jim pustile zdrave iskrile sinje višave mogočne Fa- sinčke: Joseph Zore, 1428 So. j matine (6200 m) v katere re- ilikovan z bronasto medaljo za 57th St.; Joseph Zore (Sorce),| brih so Indijanci baje pridobi- |hrabrost, ki jo je pokazal 26. 325 So. 74th St.; in dvojčka,1 vali zlato. Tamkaj, v La Meji-1aprila. Z^iekim vojakom sta na- Odlikovan za hrabrost Bannock, O. — Pfc. Frank Cherne ml. je bil v Avstriji od- ---rv.„VU) HJCIAUM JSU --------~, m *---------------"»iiimj, v jja 1'ICJI- - -----------•• .»junuiu oia iia- delali za Boga in narod. Bog sinčka in hčerko, pa pri družini car a, so 5000 m visoko v gorah skočila utrjeno pozicijo v tre-naj jih živi še mnogo let! Frank J. Lipovšek, 1027-A So. največji srebrni rudniki, od ko- notku, ko so Nemci hoteli stre- v hrbte Dalje se prav lepo zahvalim '44th St' Hčerke so nadalje pu- der vozijo po žični železnici ru-1 ]Jati - - - stile tudi pri družinah Vitko de v niže ležeči Chilecito. |kov, katerim šta rešila imenu Father J. Judniča in t/itk° iStaut' 1311 w- Madison St.; ameriških voja- de v niže ležeči Chilecito. -jkov, katerim šta rešila življe-cerkvenega odbora vsem našim ilii±l w- Madison St.; in ! Sredi med gorami in brdi pa nJ"e- Enega Nemca sta ubila, faranom in farankam ker so Pri družini Vicfcor Koračin, 813 j leže ponekod lepe ravnine, kjer dva Pa ujela, bili tako dobri in radodarni in i W' Washin^t°n St. j je zadosti vode za namakanje, zvesti svoji fari od ustanovitve1 Joseph L* GIoJ'ek, sin znane-1 Tamkaj daje dežela prvovrstno Iz Južne Amerike Buenos Aires, Argentina. sonove mirovne točke. Svoboda vsem narodom in pravica samoodločevanja je idealna zadeva za vsak kulturen narod. Predsednik Roosevelt in premier Churchill sta nam vsakovrstne mrzle pijače. Četudi so taki časi, da se ne« dobi mesa in drugih stvari, so vendar naše žene in dekleta zme- pa do zdaj, in so vedno podpi ga westalliške*a trgovca Fer- vino in v Riohi raste tudi naj-, rali svojo cerkev in šolo Koli dmanda Glojeka, je bil nedav- boljše argentinsko oljčno olje.j°b zadnji obletnici napada na ko je bilo dolga in stroškov! Ni" n° izvo,Jen 2a načelnika (Com- j Cela provinca La Rioja meri Jugoslavijo je tukaj izšla ilu-koli nisem mislil da bo v 25 Ie !mander) westalliske podružni- 86.000 kv. km in ima kakih !■strirana revija "Yugoeslavija tih skoraj vse izplačano. Vse- v + mogočni Bog je dal svoj blago- veterans slov, in darovi naših faranov so jlala znameniti Atlantski Čarter/ Tudi ta je vžgal in vse raj nosife sendviče mTi£črZ\TP?Tg\da je v teh slabih se sklicuje nanj. Ali bo šlo po načrtu tega Čarterja pri ure- ko da ni nobenemu manjkalo«CaS]fara KralJlce sv. rožnega jevanju svetovnih zadev med državami in narodi? To je še nasititi se in si žejo pogasiti, nejasno. Niso pa Wilsonove točke, niti Atlantski čarter jTorei prav lepa hvala vsem na-edine take listine, ki jih je svetu kdo dal. človeštvu jih ®im kuharicam posebno pa gre je dal že davno pred vsemi drugimi Bog sam po Mojzesu. ,Mr Ta čarter je-deset božjih zapovedi. Tega čarterja ne fee« prekaša noben carter, ki so ga napravili ljudje. Vse kar se ki ste pomagale v kuhinji, in da temu primerjati je le kopiranje — posnemanje, pa še to4dek,l leta---2.25 For half a year_____2.25 J Za četrt leta------^ 1.50 For three months.................. 1.50 Dopisniki so proieni da dopisa poftljejo vedno malo preja, kakor sadnje ure predno j« list zaključen. Z* torkovo fttovUko morajo biti dopisi ▼ ured-■i"TU najkaineje do petka sjutraj pcejlnl teden. Za petkovo številko pa najkasneje do snde jutra. — Na dopise bras podpisa sa na ozira. — Rokopisov urednžitverne vrača. P020RI Številke poleg vašega imena na naslovni strani , kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 19^3, at tke post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. f Petek, 27. julija 1945 TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN AMERIKANSKI SLOVENEC KO DOSEŽE DELAVEC 65. LETO ALI ČE UMRJE (Priredil Social Security Board) r Mnogi delavci se ne zavedajo, ko plačujejo takozvano "social security tax", da s tem plačujejo ne le za svojo lastno pro-tekcijo na stara leta, ampak tudi za zaščito svojcev v slučaju smrti rednika ali glave družine. Posledica te nevednosti je, da posamezniki in družine, ki so upravičene do posmrtnine in izplačil v slučaju smrti družinskega prehranitelja, ne vlože zahteve za iste in tako izgube izplačnino do katere so sicer upravičeni. Federalno zavarovanje za starost ni zgolj program za zaščito starih ljudi, kot napačno menijo mnogi delavci; to je v resnici družinski zavarovalni program .Mesečna izplačila se ne nakazujejo le zavarovanemu delavcu samemu, ko doseže €5. leto svoje starosti, ali pozneje, ampak tudi njegovi ženi, ko ta doseže 65 let, ter tudi otrokom pod starostjo 18 let. Se več, v slučaju smrti zavarovanega delavca — neglede na starost ob času smrti —- je njegova družina upravičena do posmrtninske-ga izplačila. Ako umrli delavec zapusti družino, to je ženo z nedorastlimi otroci, je ona u-pravičena do podpore in ravno tako otroci do svojega 18. leta. Ako pa vdova nima nedoraslih otrok, prejme ob smrti moža gotovo vsoto posmrtnine, in ko doseže 65. leto svoje starosti, začne prejemati mesečna izplačila, toda to le v slučaju« da se medtem ni vdrugič poročila. V slučaju pa, da umrli delavec ne zapusti svoje lastne družine, žene in otrok, tedaj so njegovi starši upravičeni do njegove posmrtnine in mesečnih izplačil, ozir. mesečne podpore. Podporna nakazila — bodisi mesečna ali posmrtna — so iz-plačljiva samo ako je bil prizadeti delavec zavarovan, to se pravi ako je plačeval določene doneske za Social Security. O tem seveda ne morejo odločati Šele njegovi prdbstali . . . Zato je moral poskrbeti on sam delodajalec ali pa podjetje kjer je bil uposlen in do teh se družini tudi obrniti v da domači ob njegovi gotovi je li bil zavarovan ali ne. Vse tozadevne informacije bo dobila družina na razpolago brezplačno. Svet za socialno zavarovanje želi posebno podčrtati važnost tega, da slednji delavec pove svoji družini jeli zavarovan ali ne, kajti vsak delavec, ki je bil od 1. januarja 1937 naprej u-poalen bodisi v privatni industriji ali podjetju, je imel priliko, da si izposluje socialno zavarovanje in vsak delavec se lahko tudi informira o pravicah, ki so s tem zvezi. Priporoča se tudi slednji družini, ki zgubi svojega hranitelja ali Člana družine, ki je imel socialno zavarovanje, da nemudoma stopi v stik s pristojnimi uradi Socialnega zavarovanja v svojem kraju. Mesečna nakazila se izplačujejo le za tri mesece nazaj, kar pomeni, d$ ako se svojci umrlega zavarovanega delavca priglasijo za upravičeno mesečno podporo šele štiri mesece po smrti zavarovanega, tedaj avtomatično zgube pravico do enega meseca podpore ... Z ozirom na posmrtninska izplačila pa tozadevna postava določa čas dveh let tekom katere dobe morajo preostali umrlega zavarovanega delavca vložiti zahtevo ozir. prošnjo za izpla-čitev zneska posmrtnine. Zavarovani delavec pa se mora zateči po nasvete in informacije k lokalnemu uradu socialnega zavarovanja tudi v času, ko doseče 65/leto starosti. Lahko si obrne na tak -urad tudi pismeno, ali še boljše je, če gre tja osebno in dobi vse potrebne podatke glede podpornih izplačil do katerih postane s to starostjo upravičen. Dobro se je o tem informirati tudi ako delavec ne misli iti v pokoj takoj, ko doseže starost 65 let. Na vsak način je važno, da se posvetuje glede vse zadeve, ki se tiče njegovega zavarovanja, da more biti potem deležen polne podpore ozir.* pokojninskih izplačil do katerih je upravičen. Važno je tudi, da vsak delavec, ki plačuje doneske za socialno zavarovanje, skrbi zato, da ima vedno pri rokah karto na kateri je njegova zavarovalna številka, ker brez te številke je bolj težko iskati informacije, ki jih morda želi kdo iskati z ozirom na njegovo socialno zavarovanje. Prednosti in koristi socialnega zavarovanja Več kot 70 milijonov delavcev v privatni industriji in podjetjih si je že prislužilo pravico do izplačil socialnega zavarovanja na stara leta, ali pa izplačil svojcem v slučaju smrti delavca. Navzlic temu pa je še vedno mnogo ljudi v tej deželi, ki sploh ne razumejo kako deluje to socialno zavarovanje. To nepoučenost je pripisovati dejstvu, da je socialno zavarovanje v Zdr. državalf še mlado. Socialno zavarovanje deluje v resnici na isti podlagi kot privatno zavarovanje — na principu raztegnitve tveganja. Nesreča se lahko pripeti komurkoli izmed nas, ali istočasno doleti nesreča navadno le nekatere izmed nas. Vzemimo za primer ogenj. Vsakdo, ki ima hišo ali dom, tvega, da mu ga lahko uniči požar, v resnici pa zgori razmeroma majhno število domov in hii. Če torej mnogi plačujejo zavarovalne premije proti požaru, nastane sklad iz katerega je mogoče nakazati zavarovalnino tistim,•katerim so domovi pogoreli. Enako je s socialno zavarovalnino. Milijone je delavcev, ki so izpostavljeni nevarnosti, da ne bodo mogli nu-preskrbe^svojim družinam bodo ostareli ali pa v sluča-8mrti. Lahko rečemo, da je neprimerno večje število onih, ki jim preti ta pevarnost, nego število onih, ki jim lahko pogo-re hiše. Toda princip je bistveno isti. Zbiranje malih prispevkov od mnogih pomeni, da se končno zbere skupaj sklad iz katerega je mogoče izplačevati podporna in pokojninska ter posmrtninska nakazila starim delavcem, ki gredo v pokoj ali pa delavskim družinam v slučaju smrti zavarovanega delavca. V slučaju privatne zavarovalnine lastnik zavarovalne police plača sam za protekcijo, ki jo ima" v tem; v slučaju socialnega zavarovanja pa je stvar drugačna — delodajalec pomaga plačevati zavarovalninski donesek in ako treba pomaga tudi vlada. To omogoča delavcu, da ima več protekcije nego bi si jo v pogledu zavarovalnine mogel preskrbeti z enako vsoto plačevanja, kot jo plačuje vladi. Delodajalec in delavec plačujeta enake doneske davka za socialno zavarovanje delavca. Sedaj plačuje delodajalec en odst. za vsakega delavca, ki prejema do tri tisoč dolarjev plače ali mezde na leto. Delavec istotako plačuje po en odstotek od svoje plače, ki ne presega tri tisoč dolarjev letno. Toda odstotek plačevanja bo zvišan do tri centa od dolarja za obe stranki okrog leta 1949. Starostna zavarovalnina in zavarovalninska izplatila preostalim svojcem umrlega zavarovanega delavca predstavljajo program velikega obsega, kajti ko je bil predsednik v san franciscu Odslopli državni tajnik Edward H. Stettinius Jr. j« pozdravil predsednika Trumana, ko je ta prišel v San Francisco na konferenco združenih n irodov. Od. leve: senatorja Arthur Vandenberg in Tom Conally, prediednik, Mr. Stettinius, dekaaja Virginia Gildezsleeve, Comdr. Harold Stassen in kongresnik Sol Bloom. KRVNA OSVETA NOVELA PRIPRAVE ZA TOKIJSKO PARADO Admiral William F. Halsey pravi, da ko pride v Tokyo, bo jezdil po ulicah na slavnem Hi-rohitovem belcu. V Washoe County, Nevada, že delajo posebno sedlo za to priliko. V njem bo vdelano Halseyevo ime, obrobljeno pa bo z doma-|čim nevadskim srebrom. Hal-seyeva hči, Mrs. Margaret Halsey Spruance iz Greenville, Del., jim je poslala mero. 400,000 NOVIH HIŠ Washington, D. C. — Ameriška vlada računa na 1,260,000 novih hiš. Za začetek namerava v kratkem dati dovoljenje, da se v teku naslednjih 12 mesecev zgradi 400,000 privatno financiranih novih hiš. PRESTOLONASLEDNIK ROJEN Iz Londona poročajo, da je jugoslovanska kraljica Aleksandra dne 17. julija porodila sinčka. Kakor izjavlja kralj Peter, se mati, ki je bila prej grška ""princesa, in sinček oba dobro počutita. -o- ZDRAVNIKI ODPUŠČENI Armadno predstavništvo v Washingtonu pravi, da je bilo letos od 1. januarja naprej o-krog 900 zdravniških častnikov odpuščenih iz vojne službe. Armada hoče poslati vse zdravnike nazaj v civilno prakso, kolikor največ jih lahko pogreša pri vojaških potrebah. -o- PRESENEČENJE Armadna bolničarka Lt. Gertrude A. Humbling iz Seattle, Wash, je bila na svojem službenem popotovanju v Orien-tu. Približal se ji je gospod vi- soke postave, lepega obraza in zagorele polti. Napleten je bil z zlatimi vrvicami in trakovi indijskega uradnika. Pričakovala je, da jo bo poprosil za čast, da bi mogel z njo enkrat zaplesati. Seveda bo govoril nalahko, sladko, skrivnostno, s tujim naglasom. ' » In kaj.je rekel ta odlični gospod, ko se je nežno priklonil k njej? — "Hi-ya, babe! Veš, jaz sem bil svoj čas hotelski strežaj (bell-hop) v Ameriki." To vam je morala debelo pogledati ! -o- PRAV POCENI Pred dobrim mesecem dni so bili« v Clevelandu iz nekega truka ukradeni štirje Sperry-jevi bombni daljnogledi, vredni vsak $5,000. Tri izmed teh so spet našli, ko je neki deček Vprašal policaja, če ve, kako ravnati s kamero, ki jo je kupil za 30c. Prišlo je na dan, da je bila tista "kamera" eden izmed pogrešanih bombnih daljnogledov. Neki 10-letni deček je povedal policiji, da je videl nekega okrog 30 let starega moža vreči tiste leče na elo v sod za kuhinjske ostanke. Poba je mislil, da so bile to fotografske kamere. Eno je pridr-žal zase, drugi dve je pa prodal dvema tovarišema po 30c! Kje je četrta, je še vedno skrivnost. GLASBA V RIO Meščani v Rio de Janeiro, Brazilija, gredo lahko vsak dan, katero uro hočejo, v mestno diskoteko in si lahko izberejo in poslušajo katerikoli glasbeni komad. "Discoteca" je javna knjižnica za glasbene plošči ali rekorde, ki jih tam imenujejo "discos." Vzdržuje jo mestna vlada, prav tako ka- kor knjižnico za knjige. Meščan pride v diskoteko, napiše na listek ime komada, ki bi ga rad slišal, in ko mu ga knjižničar prinese, gre z njim v e-no posebnih kolibic, kjer nemoteno lahko uživa izbrani komad. Lansko leto je nad 15,000 meščanov obiskalo ta zavod in si igralo nad 60,000 komadov, največ skladb velikih glasbenih mojstrov kakor Beethoven, StrausS, Chopin, Verdi in Čajkovski. Izredno je to, da je prihajalo veliko več moških kakor pa žensk. Tudi v chicaški javni knjižni^ imajo na razpolago gotovo število rekordov najvažnejših klasičnih skladb. Kdor jih želi, jih lahko vzame domov, kakor knjige. Toda človek si mora tedne in mesece prej za-sigurati, kaj bi rad dobil, preden pride na vrsto. Tudi so rekordi večinoma zelo obrabljeni ter škriplje jo, cvilijo in stokajo, da je kaj. o ^ZA ZABAVO Kitajski otroci po s kamenjem tlakovanih ulicah v Kun-mingu so se tudi naučili že nekaj agleščine, če prav bolj čudne. Njihovi ^profesorji" so amerikanski vojaki, ki imajo pri tem svojo zabavo. Tako je neki deček, ko je prodajal po ulici časopise, kričal na vse grlo: "Read all about it. MP's Raise Hell. Thousands Killed. Read All About It." Dečki, ki snažijo čevlje, so pa naučeni, da takole oglašajo svojo postrežbo: "Shoe Shine, Shoe Shine, damn-poor shoe shine." In mladi berački, ki prosjačijo s svojim večnim "nimam očeta ne matere," so zdaj naučeni, da pravijo "No mamma, no papa, no government per-di-em, bakshis, sahib." mesečna podporna nakazila se izplačujejo lahko mnogo let. Tako n. pr. se morda zdi sedanji pokojninski izplačilni znesek na videz manjhen, ker predstavlja samo 23.67 mesečno, ali v teku let tvorijo ta izplačila precejšno vsoto. Upokojeni delavec, ki prejema to vsoto mesečno, dobi v teku desetih let $2,840.40. Njegova žena, ko doseže starost 65 let, dobi polovico vsote, ki jo dobiva on in sicer do svoje smrti. Ako delavec umrje in zapusti nedorasle otroke, so isti deležni podpore v mesečnih izplačilih do 16. leta — ali do 18. ako hodijo v višje šole. Vdova z dvema otrokoma dobi po sedanjih določbah okrog $47 mesečno. Toda v desetih letih to znese $5,640. In razumljivo je, da je mnogo slučajev v katerih bodo nakazana izplačila preko dobe mnogih let. F.L.I.S.—Common Council. -o- Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v Slovencu". bila je skrita Preklinjaje se je opotekal Fred po nerazsvetljenih ale-ksandretskih ulicah. Bila je soparna in temna noč, da še roke nisi videl pred seboj. Njegova hoja je bila nekam majava in vse njegovo prizadevanje, da bi prišel iz ozkih in zanemarjenih ulic na plan, je bilo zaman. Ustavil se je in si prižgal pipo. Svetlo in negibno je zagorela vžigalica, niti najmanjša sapica ni razgibala zraka. Le za-teglo pasje lajanje je od nekod kalilo zloveščo tišino. "Soparna noč," je zamrmral pred se in se odmajal dalje. Takrat so se s truščem odprla neka vrata in čez prag je zle-tel neki možak, se opotekel in klecnil na kolena. Glasno vpitje je udarilo iz hiše in v razsvetljenem štiriko-tu vrat sta se prikazala dva moža. Ranjenec se je z obema rokama uprl v tla in počasi dvignil glavo, skušaje se z vsem naporom svoje volje spraviti na noge. Fred se je v prvem strahu skril v temo. Zdaj je stopil bliže in napeto čakal, kaj se bo zgodilo. Pijanost ga je minila, kakor bi jo odpihnil. Moža sta porogljivo gledala kako se hoče ranjenec postaviti na noge. S sirovim grohotom ga je eden od njiju sunil z nogo, da je zletel po tleh. Sklonil se je k njemu in vzdignil roko, da bi še enkrat sunil, tedaj je pa dobil strašen udarec v trebuh. Brez I glasu je telebnil po tleh in iz roke mu je zažvenketal na tlak okrvavljen nož. Fredovo delo je bilo s tem prav za prav opravljeno, zakaj drugi možak je bil tisti mah, ko ga je zagledal, izginil v temo. Fred se je sklonil k ranjencu in ga skušal postaviti na noge. Zaman. Mož je bil brez zavesti. Tedaj si ga je brez pomišljanja oprtal na ramo. Njegova roka je zagrabila v nekaj lepljivega in toplega, ko je neznanca objel okoli ramen. Z morja se je začul ladijski zvonec. Fred je zdaj vedel, kod gre pot do obale. Ko je položil ranjenca v čoln, je za trenutek postal, ne vedoč, kaj naj stori. "Naj me hudič! Ga bom že kako zakrpal. Za bolnišnico je jutri zjutraj tudi še čas." 4 Čoln je pristal ob neki dvo-jambornici in mornarič je Fre-du pomagal spraviti ranjenca na palubo. Fred je preiskal njegovo rano. Z resno vnemo se je spravil na delo in mu rano za silo zašil. Pod njegovimi ne ravno nežnimi rokami se je ranjenec osvestil ; zavest je bil izgubil ne toliko zaradi izgube krvi kakor zaradi brce z nogo. - Z velikimi vprašujočimi očmi je strmel v Freda, ki si je zadovoljno umival roke. "Nu, že pri zavesti? Cisto lep sunek — le malo je manjkalo, pa bi bilo po tebi. 1 ^Le naspi se, jutri bo že dobro, fmo to mi povej, kdo sta bila ona dva, ki sta teiiotela spraviti na drugi svet?" Mož se je vzravnal. Z obema rokama je prijel Freda za desnico in jo krepko stresel. "Kol-Sata se ti zahvaljuje," je odgovoril v slabi angleščini. "Ne bo ti pozabil. Albanec sem kakor onadva.. Krvna osveta. Moj oče je ustrelil njunega očeta. Zdaj se hočeta nad menoj maščevati. Ali lahko ostanem na ladji?" Fred se je popraskal za ušesi. Njegova ladja je bila zasidrana pred Valono. Fred se je zabaval v neki krčmi. — Sedel je za mizo s kozarčkom žganja pred seboj. Gostom je .stregla mlada, koketna natakarica. Fred jo je z dopadajenjem gledal in jo vselej, kadar je morala mimo njeag, vščipnil v naj-okroglejši del njenega telesa. Natakarica ni izprva nič imela proti temu, toda ko je stopil v pivnico neki orjaški Albanec, se je hotela Freda plaho ubraniti. Mornar se pa ni dal motiti in mu ni bilo mar grozeče geste novega gosta, ki je sedel na drugem koncu mize. Natakarica je hotela naglo smukniti mimo Freda. V njenih očeh se je svareče zasvetilo. Toda Fred se ni dal ugnati. Spet je hotel seči po njej, teda ga je pa zadel udarec s pestjo, da mu je roka omahnila. Besen se je Fred zagnal na svojega nasprotnika, le-ta je pa odskočil, potegnil revolver in sprožil. Toda isti mah je skočil v Albanca neki gost in ga sunil v roko. Oba strela sta udarila v strop, da se je odkrušil omet. 1 Fred se je osuplo zagledal v oba moža. Njegov rešitelj je šepnil orjaškemu Albancu nekaj besed na uho, da je čeprav nerad spravil pištolo za pas. Grozeče je ošinil Freda z očmi in odšel iz krčme. ^ Zdaj je Fred spoznal svojega rešitelja. Bil je Kol-Sata. Albanec je bil v tem že pri. njem hi ga potegnil s seboj na prosto. "Prosim hitro na ladjo." Njegova angleščina ni bila nič boljša kakor pred leti. "Glej, da se nikoli več ne vrneš v to mesto. Nevarno je zate. Ubil te bo, če te dobi.'? Fred je zmajal z glavo. "Damned, kdo bi si bil mislil, da mi boš življenje rešil. — Kako je pa z ono stvarjo?" "Urejena," je mirno odgovoril Kol-Sata. "Oba sta umrla isti dan. Zdaj ni več osvetnikov, rodbina je izumrla." -4>- DOGODBICE Dobernik in štibernik sta sedela v gostilni in se dobro imela. Štiberniku pa se je čudno zdelo čemu njegov prijatelj vedno nekam pogleduje. - Štibernik: Na koga pa tako zvesto paziš? Dobernik: Na mojo suknjo, da mi jo kdo ne odnese? Štibernik: Cemu neki, saj jaz ne pazim na svojo. Dobernik: Tebi tudi treba ni, ker tvojo suknjo je nekdo že pred pol ure odnesel. Ko je pesnik grof Platen v Erlangenu študiral, je nekoč zavoljo nekega dragega perzij* skega slovarja zašel v dolg. "Veš kaj, popij pač vsak dan merico piva manj," mu je svetoval njegov prijatelj Doeder-lein. Pesnik, ki so mu bili vsi robati užitki zoprni, je odgovoril nevoljno: "Saj vendar veš, da ne pijem piva!" Nato Doederlein z razorožlji-vo logiko: "Ali ti nisem vedno pravil, da pij pivo, Platen?! Ce bi ga bil pil, bi svoj slovar sedaj lahko plačal!" -o- PODEDOVANA PAMET Neki par ima petletnega sina. Ker sta otroka preveč raz-"Stari bo sicer klel, toda ne- vadila, se očka in mamica po- Japonci na Okinawa to skrili ta poulični železniški vos pod neki most. Pa je priletela ameriška topovska krogla ravno navrh tistega mostu in ga deloma podrla. Veliki kosi so padli ravno na tisto "itritkaro". sa katero bi bilo veliko bolje, ko bi ne bila tako "skrita". mara še opazil ne bo. Boš pač moral spodaj ostati." Drugi dan je jadrnica odplu-la iz pristanišča. Nekaj let je minulo. Fred je bil Albanca že zdavnaj pozabil. Preveč pretepov je prišlo vmes. gosto prepirata zaradi njega. Nekoč vsklikne oče v prepiru: "Zapomni si, da je moj sin pamet podeloval po meni!" "Vidim, vidim," odgovori žena. "2e davno sem opazila, da je tvoja pamet nekam izginila.' AMfcRlHANSld hLOVENfeC DVA ZDRAVNIKA navzočo Barbaro Rozvany vzeti za ženo. Iznad postelje se je slišal tih, šepetan, komaj slišen da. Notar se je naglo, v grozi obrnil k ženski: "Ali izjavite . . .** Ženska je nejasno, zmedeno povedala svoj "da". Notar je še nekaj drdral, nato je vstal. Stari zdravnik je stopil k njemu: "Hvala," je dejal. "Pojdite sedaj vsi ven. Midva bova poskusila še vse ..." Notar je pobegnil. 2enska se je brez diha izmuznila. V sobi sta ostala spet samo oba zdravnika. Stari zdravnik je sedel. Mladi ni mogel sedeti, tresoč se in živčno je stopil v kot. . Soba je bila tiha in mračna. Minute so spet minevale, kot b! bile ure. Mladi ni vzdržal. . "Ne vzdržim," je dejal. _ "Grem." Stari mu je pokimal. Mladi se je ukradel iz sobe. Stari je sedel na svojem prostoru in je v hladnem, tihem polmraku ne-Igibno.gledal mrliča. Pol ure je !sedel nasproti mrliču; vsaj to-Jliko časa je minilo; čez pol ure je vstal. Sel je v drugo so-| bo. "Umrl je," je rekel tiho. Iz ženskinih ust je bruhnil sproščen, glasen jok; stari zdravnik ji je rekel še nekaj ! besed, pobožal jo je, nato se je napotil ven. Počasi je šel na 1 dvorišče; dvorišče in vrt sta se kopala v slepečem september-skem sončnem siju. Ura je bila tri popoldne. MONGOLIA L Bilo je" popoldne ob četrt na tri. Topel septemberski dan. Notar se je dvignil izza ngize. "Jaz," je dejal, "moram iti." "No, še kozarec," je menil hišni gospodar. Notar je nagnil kozarec v pesku ohlajenega vina; pot se mu je prikazal na čelu; obrisal ga je, segel je vsem v roko in se odpravil. Takoj so šli za njim tudi ostali: dva zdravnika, sivolasi, dobri stari doktpr in njegov pedantni nečak, ki ga je stari pravkar izučil v vseh odtenkih in podrobnostih zdravniške prakse. Pri mizi je ostal sam hišni gosppdar Fun-tak. Miza je bila polna razmetanih kart in vinskih kozarcev. Sončna svetloba je slepila. Funtaka je silno mučila vročina in segel je po vinski steklenici. Med vrtnimi vrati se je prikazala okrogla, svetlolasa Funtakovka in se je počasi bližala majhni senčnici. Ko je prišla tja, je ležal Fun-tak na tleh. Počasi je hropel in obraz mu je posinel. Ženska je silno zakričala, se sklonila nadenj, ga skušala dvigniti, nato je obupala in planila v jok. Pol minute je obupno stokala na vrtu, žarečem od sonca, nato je tekla proti njej čez dvo-dišče služiijcadfj pozabivša na svojo opoldansko lenobo. Ženska 'je s kočijažem, slugo in vrtnarjem dvignila moža, ' ga odnesla v hladno hišo, sobarico pa je poslala za zdravnikoma. Funtak je komaj slišno grg-ral v hladni sobi; ženska se je brez moči in uspeha trudila ob njem; dravnika sta stopila skozi vrata. Mlajši zdravnik je vstopil razburjen, hrupno in z važnim zanosom, stari pa bled in gologlav. Ženska je skočila pred njiju; ni mogla govoriti, le z odprtnimi usti in z očmi, strmečimi v smrtno grozo, je s tresočo se roko kazala proti postelji. v Zdravnika sta stopila k postelji. Mladi je pričel naglo in resno preiskovati, stari pa je s stisnjenimi belimi obrvmi negibno in molče zrl premetava-jočega se človeka. Ženska je stala za njunim hrbtom in ju z omedlevajočim sopihanjem gledala. Mladi je dvignil pogled in se ozrl na starega. Hotel je spregovoriti, toda stari mu je z zamahom prepovedal ziniti. Mla^ demu je zastala beseda v grlu, toda vse telo, glava, obraz, roke so še vedno kazale, da hoče povedati neko neizrečeno važno stvar. Stari mu je s premikom glave pokazal, da ga je razumel. Obrnil se je k ženski. "Pavlovo stanje je nevarno," je rekel "toda ne strašite se." Ženska je v brezglavi grozi bruhnila v tako tuljenje, da se je stari zdravnik umaknil in znova prebledel. Hotel je utišati žensko; prijel jo je za roko in jo vlekel iz sobe. Ženska je dovolila,- toda le čez prag srednje sobe; v sosed rt j i sobi se je spustila na tla in je brez beseda tolkla z glavo ob pod. Stari zdravnik je pokimal sinu. "Ostani tam notri," je rekel. "In nihče naj ne vstopi." "Cez deset minut bo konec," je hitel mladi. "Da." Stari zdravnik je zaprl za seboj vrata in je nekaj trenutkov opazoval na tleh obupujo-čo žensko. Nato je stopil k njej, jo prijel za roko, jo stresel in jo prisilil, da se je dvignila s tal. "Glejte sem!" je zakričal. Ženska je zrla vanj, ne da bi ga razumela in oči so se ji stemnile. Zdravnik je zavpil nanjo: "Ne obupajte!" Stresel jo je. Zbral je vso svojo rn^č in jo je stresel. Ženska'se je onesveatila in z oči jj je izgiriila tenčica obupa. Zdravnik se je sedaj dobrotljivo in nežno nagnil k njej, "Kaj želite povedati?" jo je vprašal tiho in rahlo. * Ženska je jokaje stokala. Pričela je govoriti, toda kmalu se je v obupu in sramovanju umaknila in prekinila govor. Zdravnik ji je dajal pogum kot otroku. Ženska je s tesnobnim glasom, sramovaje se, trepeta-je, toda še vedno šepetaje zajokala : "Nisva bila poročena." Zdravnik je dvignil glavo, stisnil usta in odkimal z glavo. Sedaj je razumel vse. Izpustil je žensko; ta je padla na tla in odsekano, tiho jokala v tla. Zdravnik jo je gledal in je sedaj že razumel vse, kar je doslej le negotovo slutil in kar je s tem neumljivim, neukrotljivim obupom vbujalo v njem samo rahel negotov, dovzeten sum. Petnajstletno skrivanje . . . u-gasla ljubezen . . . privajeno razmerje . . . mož je bil brezskrben, žena ne dovolj odločna ... in oba sta se sramovala stvari . . . Ženska je bila ločenka; otroci so se tudi tako rodili, preden sta prišla sem; sramovala sta se, da bi jih tu pozakonila. Sramota! Strah pred malomeščanskim zasra-movanjem! Nemirno in zaskrbljeno je zrl na žensko, ležečo na tleh. Sorodniki jo bodo sedaj vrgli odtod - daljnji, lačni sorodniki bodo pršli; vrgli bodo na cesto njo in tudi njene otroke; s tremi otroki se bo vrgla siromaštvu v objem . . . Naglo se je obrnil, stopil je k mizi, vzel je knjigo za recepte in napisal nekaj vrst na list papirja; poklical je deklo in jo odposlal s papirjem. Nato je stopil k ženski in jo stresel za ramena. Ženska se je ozrla nanj z omamljenim nerazumevajočim, v solzah plavajočim očesom. ^ "Ostanite tu," ji je dejal. "In nihče ne sme vstopiti." Sel je v sosednjo sebo. Mladi zdravnik se je obrnil !: njemu. Stari zdravnik je stopil k temnicam in jih spustil čez o-kna. Hladna soba se je stemnila. Mladi zdravnik ga je ponesrečeni) in nejevoljno pogledal in je hotel spregovoriti. Stari ga je prehitel. "Takoj bo tukaj notar," je! dejal. "Poročil ju bo." Mladi zdravnik je strmel; vanj. Stari zdravnik je pokazal na umirajočega. "On mi je nedavno sporočil," je rekel tiho "svojo odločitev, da hoče mater svojih otrok na smrtni postelji vzeti zakonito za svojo ženo." Mladi zdravnik je hotel ne-voljno odgovoriti, a je samo skomizgnil z rameni. "Ne bo živel niti dve minuti več," je dejal, kazaje na umi-! rajočega. "Ne bo živel dotlej.! Ce bi ne bilo mračno, bi lahko videla, kako ..." Stari zdravnik je odločno zamahnil. "Dotlej bo živel," dejal trdo. t| "No, pa izvolite," je odvrnil' mladi zdravnik. Prepustil mu je prostor in je posmehljivo pričakoval, kaj bo stari storil. Stari se je ustavil ob postelji in se ni lotil ničesar. Negibno je gledal nestalne, temne obrise umirajočega. Ni se premaknil. Mladi ga ^ v >tel nagovoriti a je nekaj r i. Nagnil se je nad poste! a je tiho zašepe-tal: "Konec." Stari zdravnik je stresel z glavo. "Umrl je," je nestrpno ponovil mladi* "Ne," je odvrnil stari "Umrl je," je nestrpno ponovil mladi. Hotel je iti proti oknu, toda nemirna, trda in odločba beseda starega ga je tiatavila. "Ni umrl," je dejal tiho, mrzlo tekoče. "In midva bova priči pri poroki." ^ 1 29. Nedelja — 10. pobinkoštna 30. Ponedeljek — Julita, dev. in muč. 31. Torek — Ignacij AVGUST 1. Sreda — Vezi sv. Petra 2. Četrtek — Alfonz 3. Petek — Najdenje trupla sv. Stefafta 4. Sobota — Dominik * # ;'OKINAWA IWOb 1:00. Na domu tajnika pa vsa-tega 10, in 25. v meseca. . • V društvo se spre#m*jo Jatpfi. Ani od 16." do 60. leta v o dr as tli od-lelek; v mladinski oddelek pa o box a « foflor't window. Wt patriotic to Hvt by m»fl. for it Mv.t tiro®, fir*« and fMolin*. WAR WORKERS who tro toe bo«y to com* i. pwion or whoso brtBrt moko ft oHpottSb!«. W : b* ««il ffc. uuvor to thoir > In Sausage Kitchen 65c per hour to start Permanent Work Pleasant Working Conditions Apply GOLDEN OAK PACKING CO. Savings share accounts insured up to $5,006 by United States Gov't Instrumentality. Est. 1888 Rau^M4 $17,000,000 Do 1. jan. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in 1 njih dedičem faznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter dru- ■ ' gih izplači? denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. < ► Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav z i i ne manj kot 8 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- ^ , ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladin- - ski oddelek pa od rojstva do 16. leta. 1 Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni ' certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year < p Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako , leto viša. > Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolni- , , feko podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodpine. 1 Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experi- ' ' cnce tabeli. ' * \ DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). ' Uradni jezik je slovenski in angleški " Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno 1 y sredo! ' . \ Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali j l ustmeno na gl. i. jnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lima Si.. Jolist, I1L AD& JOB COMPOSITOR HELP! LINOTYPE OPERATOR GOOD SALARY THE CITIZEN LA GRANGE 4600 HELP! HELP! CONGRESS HOTEL NOW HIRING! Maids, Inspectressea, Linen Room Helpers, Cleaning Women and Window Washers, Housemen See Mrs. COWAN 500 S. MICHIGAN AVE. DRUŠTVO SV. IVANA KRSTI-TELA, ST. 13 DSD Chicago, 111. Dragi mi sobratje in sosestre, spet se malo oglašam in najprej vse skupaj prav prisrčno pozdravljam. je- • Predvsem mi dovolite, da zopet ponovim svojo željo, da vsak član in članica pri našem društvu enega novega člana ali članico pridobi. Prosim vas, ne odlašajte, le naprej na delo. Vsak se naj zaveda, da je to v njegovo korist kakor tudi društveno. Nadalje pa vas opominjam in prosim, ne pozabite priti na nase seje. Ne razumem, zakaj se tako izogibate naših sej, saj do- bro veste, da po takem društvo mora iti rakovo pot. Odbor tudi ne more nič napraviti, ako vas ni zraven, pa odbor tudi izgubi j voljo delati. Tu in tam mi kateri član ome- j n:, zakaj tako kričim, naj dru- I gi pridobivajo nove člane; zakaj jih jaz ne bi. Jaz bom svoje j storil in jih pridobil, prosim pa j tudi vse druge, da vsak enega pridobi za naš jubilej. Nj treba misliti, da jih ni mogoče dobiti. Sem videl v glasilu drugega društva, da so tukaj v Chicagi pridobili 25 novih članov. Če jih drugi lahko dobijo, zakaj bi jih pa mi ne mogli! Na delo! A. Glavach, podpredsednik. NAZNANILO IN ZAHVALA V veliki žalosti naznanjamo žalostno vest. da je dne 4. julija nagloma sa vedno zaspal v Gospodu moj nad vse ljubljeni soprog, oče in stari oce spodaj navedenih otrok ANTON STEPAN Pogreb se je vršil 7. julija 1945 s pelo sv. mašo zadušnico, katero so darovali nas g. župnik Rev. J. Jershe v cerkvi sv. Martina in molili na pokopališču Lakeview Cemetery. Pokojnik je bil rojen 27. septembra 1877 na Gabrovci. žara Metlika, Jugoslavija. Po domače "Tone Pinlarjev". V Ameriki je živel 45 let in sicer v Soudan. Minnesota. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda žt. 4, KSKJ in druživa sv. Barbare št. 5, ABZ ler Catholic Men's Club. ~ . V prvi vrsti se najlepše zahvaljujemo jaz in vsa moja družina vsem našim sosedom za veliko pomoč v vseh ozirih, za vence in za sv. maše zadušnice za pokoj njegove duše, katerih je bilo 2S0. Ne moremo vseh omeniti, zato prosim oprostile. Lepa hvala tudi vsem, ki ste prišli kropil pokojnika in molil sv. rožni venec ob njegovi krsti in potem še 8 dni po pogrebu. Bog Vam plačaj! Prav lepo se zahvalimo Rev. Fr. F. Mihelčiču iz Ely, Minn, in njihovemu duhovnemu pomočniku, kateremu ne vem imena, ki so prižli opravil zadnje molitve za umirajoče ob njegovi zadnji uri. Lepo se zahvalimo tudi vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše, in ki so dali brezplačno svoje avtomobile za pogreb. Bog Vam vsem plačaj. Prav lepo se tudi zahvalimo vsem, ki so se udeležili pogreba, sorodnikom in prijateljem, ki živijo ven iz mesta, katerih je bilo veliko: Mr. in Mrs. Anion Gornik, Mr. in Mrs. Anion Ž logar, Mr. in Mrs. Anton Preshe-ren, Mrs. Presheren, Mrs. Juresich. F. Lunka. Jack Presheren, Mati Bobenc, iz Ely, Minn., Mr. »in Mrs. Silvester Novak. Mr. in Mrs. Joe Janezich Sr., Mr. in Mrs. Joe Janezich Jrr Mr. in Mrs. Tom Gregorich, Mrs. Kuzma, Jennie Olsen, Mrs. Frances Helen Janezich in Catherine Zalar is Chisholm, Minnesota, Mrs. Steve Maren, Mary Bobenc, Anton Starich it Greaney, Minn., in Mrs. John Zalar iz Duluth, Minn. Tudi dva vnuka. Sergeant Joe Stepan je prišel na dopust iz Anglije, Pvt. John Dolinax pa je prišel iz Benning, Georgia. Lepo se tudi zahvalimo pogrebniku Mr. Štefanu Banovec iz Ely, Minnesota sa lepo urejen pogreb, ler nosilcem krste Pavlu Vrb an. John Dragovan Sr., Jack Pavlich, Frank Spolar, Anion Podržal, in Louis Russ. Tebi pa. ljubljeni soprog, oče in stari oče, kličemo: Počivaj v miru božjem in večna luč naj Ti sveti. Saj sv. vera in sv. Križ nam govori, da se zopet vidimo nad zvezdami. O j usoda ti nemila. Nekaj tednov je minulo, kako kruta si do nas, sdkar nas Ti zapustil sL si mi moža ugrabila, oh. kako prazno je življenje, in očeta dragega. kar med nami več Te ni. , Saj ne mine nikdar dneva, da bi ne bili v duhu lam, kjer zdaj spava Tvoje truplo, kjer je Tvoj zdaj dom hladan. ' Žalujoči ostali: RAZNOTEROSTI ANN STEPAN. soproga: JOE, ANTON, JOHN, si-nov*; MARY, CATHERINE, BARBARA, hče- re: V -2JLM, JOHN. FRANK. IGNATZ. ietje; MARY, A V MARY ANN, sinahe, in 20 vnulfcoir. £• > Min. . - ^ dna 27. julija 1945. Družba MQPsv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah CpJ.X. |A||u 111 Inkorp. v drž. Illinois Severne Amenke uCUCZ. JOilCl, III. 14. maja 1915 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: GEORGE STONICH, 403 Mason Ave., Joliet, DL < Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois 1. podpredsednik: STEVE J. KOŠAR, 6951 W. Oakdale Ave., Chicago 34, Illinois. 2. podpredsednik: KATHRINE/BAYUK, 528 Lafayette St, Ottawa, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301' Lime Street, Joliet, Illinois Zapisnikar: JOHN NEMANICH, 650 N. Hickory SL, Joliet, HL Blagajnik: JOSEPH KLEPEC, 903 Woodruf Rd., Joliet, UL Duh. vodja: REV. MATTHEW KEBE, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. 1 Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, I1L ; NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1748 W. 21st St., Chicago, I1L . JOSEPH L. DRASLER, 1318 Adams St, North Chicago, Illinois ' JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St., Joliet, I1L . POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. MARY KOVAČIČ, 2456 So. Avers Ave., Chicago, HI JOHN DENŠA, 2730 Arthington Ave., Chicago, 111. 1 Predsednik Atletičnega odseka: GABRIEL DRASLER, 519 — 10th St., Waukegan, I1L ' i URADNO GLASILO: ' AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, III ' Društva, ki oglsuUijo svoje prireditve ▼ "A. S.", imajo vedno dober uspeh. E-L-E-C-T-R-O M-O-T-I-V-E Home of the Streamliners NEEDS ABC WELDERS FITTERS FINISH AND TRIMMERS SPRAT PAINTERS ★ ★ ★ ★ ★ • VOJNA DELA s povojno bodočnostjo ★ ★ ★ ★ ★ Za "Share the Ride" prevoz bo preskrbljeno Zastopniki za ELECTRO-MOTIVE bodo sprejemali in najemali delavce v v U. S. E. S. uradih na 4812 W. Madison St., Chicago-56 E* 110th St., Chicago - 616 W. Burlington Ave-, La Grange, 111. Lahko se tudi zglasite v tovarni na 55th in JOLIET ROAD ali pa v / V vašem najbližjem U. S. Employment Service Uradu -r- v CIGARETE PREMOTILE JAPONCE Vojaški list The Stars and Stripes je v eni najnovejših izdaj objavil naslednjo nenavadno zgodbo iz otoka Okinawa. V zadnjih dneh vojne na Okinawa je pet ameriških marinov naletelo na skrito skupino 350 Japoncev. Vodja marinov, Lt. Thomson, je videl, d£ je s tovariši vred izgubljen, če si ne bo mogel hitro pomagati. Skril je svoje orožje, mahnil z roko Japoncem v pozdrav, se jim globoko priklonil, ves ta čas pa je klical "Tobak! Tobak!" Več Japoncev je stegnilo roke, marini pa so jim hitro dali j svoje zavojčke cigaret. Medtem pa je Thompson po takozvanem "walkie-talkie" gqvoril z bataljonsko poveljniško postojanko in je naročil, naj jih nikar ne skušajo prekiniti. "Zdi se mi, da nas bodo Japonci pomorili, če preneham govoriti." Potem so se pa začeli samomori na debelo. Najprej so sami sebe usmrtili japonski častniki, so imeli seboj ženske, katere so umorili preden so umorili sebe. . .. - - - jt j Prenesečeni marini so strmeli, ko je prvi japonski častnik stopil proti njim, jim salutiral, izročil svoji dve sablji in za-pestno urico, nato pa se umak- ( nil nazaj nekaj jardov in si z ■ ročno granato odpihnil glavo. Nato so se samomori vrstili J drug za drugim, nekako po j eden na minuto, ko so japon-1 ski častniki osupljenim mari- j nom izročali svoje sablje, za- ; stave in zapestne urice. Naenkrat pa se je zgodilo nekaj drugega. Štirje z granatami obloženi Japonci so stopili naprej in eden izmed njih je za-renčal "Tobak". Thompson je pripomnil po walkie-talkie: "Zdaj bo pa po nas. Radi bi več cigaret, pa j nam jih je zmanjkalo." Nasproti Japoncem pa se je samo širo-; ko zarezal in jim pokazal proti j neki skali v smeri ameriške! fronte, obenem pa jim zaklical: j Harro vstane ter zre skozi okno. Svetlikanje na morju postaja bolj izrazito. Morda so obsijali valove lunini žarki!... V da- = ljavi se pojavijo lučke . . . Morebiti plove tod mimo, daleč zunaj, kak ponosen Lloy-dov parobrod.. Ranges — Refrigerators — Wash Machines _ Cabinet Sinks — in tako dalje. NAZNANJAMO da smo pooblaščeni prodajalci "HOTPOINT" izdelkov, ki jih izdeluje EDISON GENERAL ELECTRIC APPLIANCE CO. HOT POINT Dependability Assured by 40 Years Experience. Za omenjene predmete sprejemamo naročila že sedaj pod ugodnimi pogoju Pridite, da Vam pokažemo slike in pojasnimo ugodnost uporabe istih. Naročila se bodo dostavljala po vrsti, MEDEN'S HARDWARE 1804 W. CERMAK RD., ^ CHICAGO, ILL. Tel. Seeley 7638 Imeli bomo t zalogi GENERAL ELECTRIC RADIOS S1 Vse v eni številki. Baje "offi m cial solution" pravi vest, in si | Icer v Washingtonu glede bo ff dočnih odnošajev na vzhodi J Evrope. Ta vzhod obsega vse oc \ i Odre in Trsta naprej, to veste j [Kaj pravi vest? ^ "The Russian Orthodos j Church is to be dominant undei i the control of Stalin. All Cath | jolics in these territories, mil I lions of them, are to be severed 1 j from Papal obedience anc forced into the Russian Ortho dox Church. The new "Pope' | of the east is to be the Patriarch I of Moscow, a puppet of Stalin.' i Taka "solution" je v Washing-J tonu v nekih krogih vsaj, baje I Da je v Moskvi, o tem ne dvo-i mim, ker tisti patriarh po Stali-1 novi milosti se je mogočno raz-£ koračil, in se nekako slišno iz-I; javil. Niti ne podvomim, da bc I dosti take propagande, saj g. K Medvešek propagira robo že I zdaj v Clevelandu in med Slo-I venci. Ne podcenjujem nevar-I nosti, ker nove smeri lahko mar-Ijsikomu zmešajo glavo. Če bo I res tako, da bi Moskva stopila I pri miljonih katoličanov na me-I sto Rima, na to pa malo poča-I kam. K j Druga vest. "The Soviet-in- * stalled mayor of Berlin, Dr. | Arthur Werner, announced that * all churches in Berlin "fit to I use" would be opened again, i I the British radio said, accord- I ing to the Office of War Information. The broadcast quoted Werner as saying that the E Russian occupation authorities » in Berlin have asked him to = bring up the children of the city j m fear of God."." Puzzling, is [ it not? II * Tretja vest. . . either as a | »result of Nazi encouragement, , or because of Nazi inability to 'maintain public order, com-i;munist groups persecuted catholic Slovenes and killed 60 priests, hundreds of intellectuals and between 15 and 20,000 others. The communists could not have succeeded in this attack without the protection of the Nazis because of the 1 strength of the christian social , and popular parties." Tako Os-'servatore Romano. Omenja da-1 iljeT "the catholics fled en masse". Kako? Pred naziji, z nazi-iji ali po nazijih? Puzzling again. Jasnosti še ni. ★ Ti Amerikanci. Taki, taki 30 pogostoma. Nekdo se je izselil iz hiše. Ni imel časa, da bi bil zabil okna. Ze drugo jutro so 'vse šipe pobite, potem nabije svarilo, da bo vsak zasledovan, ki uničuje lastnino. Po toči zvonijo. Zdaj so Amerikanci v Evropi. Vojna je vojna, vedno je nekaj revolucionarnega poleg. Ko je prišlo do polomije, so y Celovcu pri Borovljah postrelili vse gamse, sam sem slišal pokanje, in gamsi so v prepadih zgnifi. V Nemčiji je vojak iz našega kraja. Pisal j?, da je maja postrelil tam 30 jelenov, bržkone v kakem parku. Prav vzhiče-no mi je nekdo to pripovedoval. Pomislite, kar 30 jelenov je podrl ! In zdaj v maju, ko so jeleni le kost in koža! Mene je zgrabilo, pa sem šutil. Kaj boš? Da le pobije. Čudni ptiči so tudi ti j'Amerikanci. Naše • postrvi so i najfinejše ribe, v Evropi so jih jedli le cesar in aristokrati, tu j jih ima lahko vsak. Pa jih na-! lovi cel koš, in ker se ribe najprej tudi vstavijo, dasi so najfinejša jed, jih zdumpa v backyard, da se moraš prijeti za nos, ko greš mimo. Uničeno mora biti! Anthony Eden, angleški zunanji minister, je — zbolel. Have my sympathy. Ampak v » Dušica - Rožamarija . — Agnes Giinther Hotpoint I ELECTRIC KITCHENS Najboljšo Garancijo Zavarovalnine jamči Vam p in Vašim otrokom . Kranjsko-Slovenska Katoliška <§| Jednota SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 129.91% Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 52. leto. Članstvo: 39,800, Premoženje: okrog $6,000,000 Če5 hočeš dobro sebi in »rojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavarnjei za smrtnine, razne poikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilja. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250-00 do $5.000.00. X. S. K, JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če le nisi . član aH članica te mogočne in bogate katoliške podpora* organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU .'. ., _ * i 351-353 No. Chicago Street, < Joliet, Illinois Moskvi so tiči, in fchi tiči 30 dognali, da je Eden dregal pri poljski vladi v Londonu, naj tam za linijo malo popucajo, in čim več Rusov se zvrne, tem bolje, in — sluge ponižni — Poljaki so pridno pucali, in na to robo so Moskoviči prišli, in Eden je — zbolel. Trpite Vsled Mizernega Glavobola? Ako $e vas drsi zapeka in vst dels mizerne, nervozne in iz reda in če trpite vsled glavobola, smrdljivega diha, Želodčne neredoosti, neprebav« nost, izguba spanca, pomanjkanja a peti la ter se čutite ▼ želodcu zabasani vsled plina in zaostalosti—tedaj vzemite Dr. Petersovo dolgo preizkušeni Hoboko. To je več kot navadna odvajalna — je zdravilna tonika — je zmes 18 naravnih koreninic, aeliSž is cvetja. Hoboko pripravi »""n inane čreva k delu. pomaga prijazno In gladko odvajanje sabasanih ostankov; odžene plin za^ke in povme želodcu prijazno gorkoto. Uživajte ga iw J^ tanko kot je pred pisano ^mr na omotu. Ako želita /r>jJT ponovno uživati veselje, f| odpravo zapr* y^C^^^yl tniike neredno* •ti in ponovno udobnost va» // ^J^SSS&HB legs želodca ob // fcft VfS^ istem času —to- //•^0^ JJ morate kupi« tega v vail ion. /Spoaajta Hoboko" ponudbo tat dobili boa te— nameček s^rx,™ DSL PETER'S LtCIVt OLEJ Lira. MENTA — antiaepčanhltro pomaga prati bolečinam rcvmatlzmi in nevralrii«. hrbtnim milini m bolečinam, za okorele la bolna (mliice—liključenjo la izrlajaaostl. DR. PETER'S MACOLO — alkaline po-mam nakatertm neredom v falodco kot klaliaska neprtbavao« to pekočice area. I Ponudbe" Kupon — Sedaj I I □ PrUoieno ja «1.00. Pofljlta ml ! i I"****1* M ««. Hoboko I b zastonj 60« vrednosti ▼aakeaa I I porini.no okleni co UOv* oLj I jI i to Mazolo. j O C. O. D. (Strelki dodani). Ima _ 111 ^^ r - I j | NmIot.jbct. •. . . .I7nn. .DK*. ~mm j I | »' »W» .r.Tt. .TT. . .7.1 ' jI ML PETER FAHBNCY & tONt C0. [ Dept. 844—V4GB || DR. H. M- LANCASTER j Dentist ;j 2159 West Cermak Road j j j; (ogel Leavitt St) 1. CHICAGO. ILL. ji Telefon Canal 3817 !' j' POSOJILA NA PRVE VKNJIŽBE na hiše, ki jih prenavljate, ali na refinanciranja. — Zmerne obresti K O R U N A Savings and Loan Association 2832 W. Cermak Rd., Chicago. I1L _Rockwell 0538 DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9:30 do 12:00 in od 1:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah zaprto. Ob sobotah od 9:30 do 12:00 in od 1:30 do 7:00 zvečer. J. M. Trunk PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■ LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najbolj&1 avtomobili sa pogrebe, krsto in ieniiovanja.—Mrtvaika kapela aa razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. = OGLASI V "AMER. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH.