Št. 71.
V Grorici, dne 6. septembra 1898.
Izhaja dvakrat na teden t Štirih IzdiinJIli, in <s\mv: vsak torek in poteh, i/daja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4-. uri popoUlne, in stane z „Gosuo(!Arskfui Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemaua ali v Uurid na dom pošiijana:
Vso loto.......gld. «•—
pol leta.  .      ...      .   »   frči ti ti« t.i         .                  »    IjO l\j->anutrn> st«'\ilk'> stanejo <» kr Naiočnin» spicjcm.i upiaMi.stvn v   Gosposki  uhu ;t\   ') \ (.orni \  r(,m!;ki Ti-kmil     V   (i.ibisfek  \sik l.n fd S   uic  'juti ij do d   /\«C«i    ob n diljih \i\ o. '« d> 12 uio Na naiočilu bre/ doposlnn«* tiaiočuiii« te ne o/h.uno.
»»IMtIMOKKt" i/luja neodvisno od «SoCo» tnkrat rut s« t no in st iil w k to ^M   120
Sou in 1'ntiKii. ¦ -*¦•• pr<itl.ij it i \ fiVTu i \ ti. I »kai it Si!i\ii/ \ >'ki uh. i in lelhisit/ \ Nunski »In i, - i Trstu \ Ml il i m I. a m i ne m* n i ti'. d> Mi CtMii ia i'i Pipan , 11U1 i'»nt' di Pa labbia
Tečsg XXVIU.
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odprnvnlštvo
so nahaja v Gosposki ulici 5t 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravni Stvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                  ______
Oglasi in poslanico se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gori«.
„Goriška Tiskarna« A. Gal>rščok tiska in zalaga razen «Sočo» in .Primorca* še »Slovansko knjižnico**, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Iv<in Kavčič v Gorici.
-»» Bog in narod!  «**>               «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal.
V Gorici, dne 5. sepl. 1898. Mrtvi vstajajo iz grobov! Avstrijski državni zbor, čogar življenske moči so že zdavnaj pokopane, je vzbudil iz grobu (rombu glas — nagodbe z Ogersko — in dne i!0. t. m, stopi ta od mrivih vstali državni zbor zopet v življenje i
Ministerski predsednik, grof Thun, je res mož izvanredne potrpežljivosti, ki se ne <lii utruditi, apelovati vin in ven na nemške obstrukcijske poslance, naj prično zopet redno delovati v državni zbornici, Čeprav ve, da s svojim pogajanjem ne doseže ničesar. On hodi neutrudno okoli prvih glav pri raznih strankah ter jim prigovarja in ponuja to in ono in če ga odbijejo, se umakne, pa pride čez kratek čas zopet z drugim predlogom in z drugim prigovarjanjem tako, da nas nehote spominja na tistega znanega židovskega agenta, kateri pride, kadar ga vržeš pri jedilih vratih na zrak, pri drugih nazaj v hišo, ponujat svojo robo.
(irof Thun se je sicer dolgu upiral, sklicali državni zbor, ker zadnja zborovanja, potem posvetovanja, prigovarjanja itd., vse se je izjalovilo. Neuspehi ua vsej črti!
AltOgri niso odjenjali; oni so zalit« vali, sklicujoči s«? na svoja prava, tla s«; ima na-gtidha obnoviti po rednem potu v državni zbornici Obe vladi sta imeli dolga posvetovanja in kot posledico istih sta naznanili, da se hoče poskušati najprvo. obnoviti nagodbo po rednem polu, če pa to ne bo mogoče, imata baje obe vladi vse pripravljeno, «la se isla obnovi izven parlamenta. No, kaj imata pripravljenima za to eventualdeto, tega nista povedali, in radi tega je tudi mogoče, da sta to i/.javili le kot nekako strašilo, a da v resnici sami ne vesta, kaj in kako. ako se državni zbor skaže zopet nesposobnega za delo. - Na Oge.skeui se dado reči dognati v dr-davnem zboru, pri nas imamo pa tisti imenitni §  14!
Državni zbor je sklican Se ie na L'6. t. m. Doile je že dosti časa; menila misli grof Thun zopet pričeli s pogajanji med Nemci in Cela, tla bi mogel državni zbor priti do rednega poslovanja. Toda obstrukcijonisti so že tolikrat povedali in zadnji čas   zopet po-
RemiB 1» Jatov KHttaMvih.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK VVALLACE
Poslov. PodrtvsM.
(Drugi   zvezek).
(Dalje).
PETA  KNJIGA.
„To je moja mala sestrica, katero si mi uplenili Rimljani. Moram jo poiskati! Drugače ne najdem miru, niti  sreče  na svetu !¦
Prav v tem hipu so presekali vrv. Galeja se je zagugala in spremljana z bleskom b.ikelj ter z veselimi kriki mornarjev, odjadrala proti morju, popustivši Ben-Hura krepko '''nizenega z zadevo »Onega*, ki je prihajal." X. Priprave k dirki.
Popoldne, pred dnevom dirke so prepeljali konje in liderimov tabor k mestu ter se nasitili v pripravljeni kolibi poleg cirka (pozorišča).
Ob enem je vodil šejk drugo karavano. Ta ni imela nič skupnega z dirko. Oboroženi služabniki, neosedlani konji in velblodi, goveda in ovce, vse to je tvorilo njegov pohod vt' g»ja, podoben preseljevanju narodov. Ljudje oh poti so se smejali tej čudni procesiji ; toda navzlic svoji rahločutnosti se stari šejk
ponovili, da vlada naj nikar ne misli, da se podajo oni, dokler se ne prekličejo jezikovne naredbe. Pa, med tem Časom je Nemcem se bolj zrasel groben; uvideli so, da se grof Thun nekako boji, tla nima poguma nastopili proti njim tako, kakor zasluži njihova razdivjanost, uvideli so, da grof Thun noče Slovanov na krmilu, in za to so pridjali svoji zahtevi o odpravi jezikovnih naredeb še drugo, da se mora nemški jezik proglasiti državnim jezikom ter da se ima v državnem zboru ustanoviti nova večina, v kateri bi imeli Nemci zopet krmilo v rokah. Kadar dobe vse to nazaj, potem začno zopet gospodariti, prej pa se ne menijo za nobeno reč.
Pa naj sloje reči tako ali tako, kar se tiče nagodbe same, je znano, da odločna vp-čina poslancev vseh barv je nasprotna vsebini nagodbe, ker bi bila ista ob starem razmerju na veliko škodo Avstriji. Tudi slovenski poslanci so vezani po svojih obljubah, nasprotovati vsaki slabi nagodbi in vezani tudi, nasprotovati sploh vsaki nagodbi, dokler vla«la ne izpolni naših, na vseslovenskem shodu izrečenih zahtev!
Mortla pa nas preseneti ministerski predsednik, tla stori kaj takega, kar bi hipoma politiški položaj preobrnilo? Težko verjetno. Kdor je zasledoval dosedanje delovanje grofa Thuna, mora reči. da on ni mož, kateri ozdravi žgoče rak-rane na telesu naše države. Kaj je dosegel, odkar je ministerski predsednik? Prav nič Z nemškimi strankami se s svojo omahljivo in neodločno politiko ni mogel sporazumeti, pri ('.rhih »udi nima ni kakega odkritega zaupanja, kar se pa tiče nas .Jugoslovanov, moramo reči, da se s tako politiko grofa Thuna, katera samo dobro hoče a katera ne stori nič, nikakor ne moremo strinjali, zlasti, ker živimo na meji v neznosnih razmerah in se nam vsletl poljubne politike ministrov, kakor Thun, še dolgo ne bo obr-n ) na bolje. Grof Thun vidi poleg sebe pripomočke, ali noče prejeti zanje, temveč gre naprej ter čaka, kakor bi se imel položaj predrugačili kar sam ob sebi! S tako politiko Jugoslovani ne moremo bili zadovoljni, ker nam naše že tako nečuvene razmere le slabša. Od grofa Thuna nimamo  pričakovati
povsem ni zmenil za to roganje. Naj se omejijo Rimljani, naj se zabava mesto, misleče, da hoče tako svečano biti navzoč na dirki, kaj to njemu mar? Naslednje jutro bo vsa ta karavana že v puščavi, ki tudi odnese s seboj vse, kar je bilo dragocenejšega v gaju. Tako se je vračal on v svojo rojstno deželo. Šotori so bili zloženi; čez dvanajst ur se bo že nahaja! na varnem. Nikdar človek ni varnejši, nego takrat, kadar se mu rogajo. Zvit Arabec je vedel to.
Oba z Ben-Hurom nista previsoko cenila Messalovega upliva. Bila sta prepričana, da do dirke ju pusti na miru. Ko bi pa bil tam premagan, in zlasti, ako bi mu ta "poraz zakrivil Ben-Hur, takrat pač v nevoščljivosti in svoji jezi ne bo čakal Gratusovega odgovora, radi česar je treba pripraviti se na najhujše.
Da odpravita to., sta napravila zaveznika kaj srečen načrt. Dobre volje sta jezda-rila drug poleg drugega, ker sta bila varna pred proga njalci.
Potoma srečata Malluha, ki ju je pričakoval. Zvesti sluga ni dal po ničem spoznati na sebi, da so mu znani dogodki in sklepi minulih noči i. Po zameni navadnih pozdravov je podal šejku pismo, rekoč:
„Tu imaš vspored igre. Omenjeni so v njem tudi tvoji konji. Isto tako je tam tudi vspored dirko. Da se ne mudim dalje, voščim ti srečno zmago."
In obrnivši se k B.on-IIuru, doda:
nič, pa tudi ne od državnega zbora v sedanji obliki. Toli hvalisana »železna" roka grofa Thuna je tako oslabela, da ni mogla niti reda v deželi sami napraviti, da, grof Thun skoro niti poskusil ni, napraviti mir. Poglejmo najbližje, v Gradec, kateri je posta! po znanih zadnjih dogodkih trdnjava prusofilstva, v katerem pri nastopnih občinskih volitvah zmaga nemška »irredenta!"
Čemu torej naprej vleči in še bolj za-motavati vozel nerešljivih razmer, ker je oči-vitlno, da ob obstoječih rečeh ne moremo nikamor. — Pač bi bil lahko previden in pameten politik uporabil baš letošnje leto v to svrho, da bi se bile razne prej nastale razlike v državnem zboru in no sploh odstranile. Meti prebivalstvom v celi državi je btlo nastalo neko navdušenje do jubilejnega leta, toda isto se je med Nemci kmalu poleglo in ostalo je le še pri Slovanih; mini-sjerski predsednik ni znal izkoristiti onega nhvdušenja sebi v ugled in v blagor Avstriji, t«im več je pustil, da so je ohladilo in razmere so se poslabšale tako, da no vemo kam.
Kakor vse kaže, še bomo tavali daljo v fomi, ali končno »post tot diserimina rerum" moramo vendar priti do tega, «la se državni zbor v sedanji obliki razpusti, da se napravi pravic e n volilni red, na podlagi katerega se izvoli nov državni zbor. Tam naj gospodje odstranijo zlo in ukročena bo nemška oholost. Potem pokaže Avstrija drugačno lice in državni zbor bo mogel zopet redno delovali v prid vsem narodom v Avstriji. Dokler se pa zlo s korenino vred ne odpravi, ni misliti na kako zboljšanje.
Adam Miekiewiez,
njegovo delovanje in njegova dela.
(Dalje).
Poživljali so ga prijatelji, poživljal pogled na otroke, a najbolj ga je nemara še poživljal spomin na domovino. Njo je ljubil s celim srcem, radi tega je tudi najrajše govoril o njej in v tem razgovoru črpal po-mirjenje za svoje trpljenje.
Spoštovali so ga in ljubili ne samo Poljaki, marveč tudi Francoz je  in  vsi narodje
„Tudi tebi, Hurov sin, želim sreče. Sedaj ničesar več ne more ovirati tvojega srečanja z Messalo. Vsi predpogoji so izpol-neni. Celo sam upravitelj  igre priznava to."
„IIvala ti, Malluh!" odvrne Ben-Hur.
»Tvoja barva je bela, Messalova škrla-tasta z zlatom. Že danes je mogoče oceniti, katera od njih bo odločilnejša. Fanlalini raz-našajo bele trakove po ulicah. Jutri ne bo nobenega zida, niti Arabca, ki se ne bi odičil s to barvo. Na pozorišču bocleš videl, kako bodo galerije razdeljene med belo in rudeče-žollo barvo."
»Galerije, to že verjamem, ne pa tudi oder nad Pompejskimi vratmi."
»Seveda; tam bosta prevladala škrlat in zlato. Toda ako zmagamo8 — in Mallu-hovo lice se je zjasnilo pri tej misli — »ako zmagamo, kako se boao tresli ti ošabni dostojanstveniki!... Oni prezirajo vse, kar ni rimsko in na slavi bodo brezidvomno stavili dva, tri, pet proti jednemu za Messalo — ker je Rimljan."
In znižavši glas, je dodal:
»Ne spodobi se pravovernemu zidu, tratiti denar za tako igro; toda okoliščine so izvzete. Evo, naročil sem jednemu prijatelju, nahajati se ne daleč od konzulovega odra, da bo jemal dva, tri, pet, da, celo deset proti jednemu, ako bi vlegnila dospeti norost do te stopinje. Dal sem mu v ta namen šest tisoč šekelov."
so razglašali njegovo slavo. Francozje so dali njemu na čast kovati sijajno kolajno, na kateri se nahajata poleg Mickiewi<2a podobi dveh slovečih francoskih učenjakov, ki sta bila z našim pesnikom vred profesorja na francoskem kolegiju.
Dasiravno mu vest ni imela ničesar očitati, ker od katoliške vere ni odstopil, ko se je družil s Towianskim, vendar je čutil željo, opravičiti se pred papežem. Zares je meseca februvarija 1848.1. prišel v Rim, reven, skoro brez groša, kot oče peterih otrok, da bi pomiril vest. Tu je opravil devetdnevnlco, se izpovedal ter pobožno sprejel sv. Rešuje Telo. Na to je bil zaslišan od papeža ter je prejel od njega blagoslov.
V tem letu se je začela v Italiji vojska proti Avstriji. Miekiewiczu se je zdelo, da se je mogočo s tem okoristiti in pod laškim pokroviteljstvom vstvariti poljsko legijo, ki bi nemara zrasla v takošno moč, kakor poljske legije pod Napoleonom. Pa se je tudi vneto poprijel dela, nabiral prostovoljce in sredstva; ni mu bilo žal truda, samo da doseže svoj namen. Toda nakana se mu ni posrečila, prostovoljcev ni bilo mnogo in Italijani mu niso podelili nikake pomoči, dasiravno se je Mickiewicz obrnil v tej zadevi na sardinskega kralja ter mu dokazoval, da bi se tudi Italijanom bolje godilo, ko bi Poljska poslala zopet samostojna.
Ko se je prepričal, da je ves njegov trud v Italiji brezuspešen, se je vrnil v Pariz ter začel izdajati francoski časnik, v katerem se je potegoval za svobodo Poljske. Takrat je rektor akademije Jagielonske v Krakovem povabil Mickie\vicza, naj pride ter tu zasede mesto profesorja domače literature. Mickie-wicz se je soglašal z vabilom, ker bi bil kaj . d dospel v staro poljsko prestolnico, katero je imenoval slovanski Rim. M:ckiewiczeva duša je koprnela po tem kraju in tudi Krakov mu je že radostno stezal roke naproti, kar je to imenovanje preprečila avstrijska vlada. Mickiewicz je bil primoran ostati v Parizu, kjer je pisal članke za časopise, da si je prislužil svoj vsakdanji kruh.
. Med tem se je v Franciji oglasil za cesarja Napoleon III.,  bratranec  Napoleona I.
»Ne, Malluh", odvrne Ben-Hur. »Rimljan ne bo stavil drugače, nego na rimski denar. Poišči še danes zvečer svojega prijatelja ter daj mu na razpolago takšno svoto sestercev, kakoršno smatraš za potrebno. In — pazi dobro — naj se potrudi za stavo z Messalo in njegovimi privrženci. Cetvorka II-derima proti Messali."
Malluh se zamisli.
„To jih opozori na tvoje tekmovanje."
»To prav hočem, Malluh!"
„Prav, razumem!"
»Ako mi želiš v resnici vstreči, stori, da bo pozornost gledalcev obrnena zlasti na Messalo in na-me."
„To se da doseči.*
»Torej stori mi to", prosi ga Bua-Hur.
»Za to bo treba samo predložiti ogromno stavo", odvrne Malluh; »ako bo, sprejeta, tem bolje!"
Pri teh besedah pozorno pogleda mladeniča.
»Mar ne smern dobiti nazaj tega, \Jcar so mi posiloma vzeli?" opravičuje se Ben-Hur. »Druga priložnost bi se težko našla. Oh! ko bi mogel z jednim mahljajem ugonobiti njegovo bogastvo ter poteptati njegov ponos! Cuj, Malluh, ne ščedi sestercev... žrtvuj celo talente, ako si kdo drzne na toliko! Pet, deset, dvajset talentov — petdeset — ako pride do stave s samim Messalo."
Mickiewicz se je tega močno razveselil* ker se mu je zdelo, da se novi cesar hoče maščevati nad Rusijo za oni poraz, ki ga je doživel Napoleon I. 1812. 1. Nadejal se je da Napoleon III. znovič obnovi Poljsko, da tako stare Rusijo popolnoma. Te nadeje so ga oživele, postal je veselejši, celo zdravejši ter znovič navdahnen za pesnikovanje. (Dalje pride).
DOPISI.
S Krasa, 29. avgusta. Veselica v proslavo 50-lelnega vladanja Njeg. Veličanstva cesarja, katero je priredilo bralno društvo »Kras" v nedeljo, 28. avgusta, v.Skopem na dvorišču gosp. župana Živca, je bila krasna in izvršila se je vrlo dobro.
Vsa vas je bila v zastavah. Dvorišče g. župana je bilo lepo svečano in z zastavami okičeno. Nad uhodotn v dvorišče je stal lep napis: »Dobro došli!" — Oder na dvorišču je bil kaj lepo in umetno sestavljen. Zastava je visela pri zastavi; vse v smerečju, zelenju, cveticah, baloncih in okičeno s papirnatimi verigami v narodnih in avstrijskih barvah. — Nad odrom je bil jako lep napis — delo g. pevovodje F. Princisa: »Rod majhen res, pa zvesto Avstriji udan: Slovenski rod, ki čvrsto dviga se na dan«.
Točno po 3. uri popoludne je začela svirati postonjska godba krasne komade in dvorišče se je začelo polniti. — Videlo se je kmalu, da bode udeležba velika in zares je bila veselica jako dobro obiskovana. Videli smo goste — in med temi inteligenco — iz Sežane, 7'omaja, Komna, Trsta i t. d.
Veselica se je izvršila točno po programu — in sicer:
1.  Godba zaigra: .Naprej" in zastor se odpre.
2.  Gospod župan Živec pozdravi s primernimi besedami navzoče, spomnivši se 50-letnice našega premilega cesarja Franca Jožefa I. Po govoru so sledili živio-klici Njegovemu Veličanstvu.
3.  Sledila je potem Emeršičeva: »Ju-bilejska koračnica", Mero je godba jako dobro svirala. Elektrizovala je navzoče, ima-joča v sebi vse znake zvane Radeckyja-ko-račnice.
4.  Hajdrih: „Jadransko morje". To lepo pesem je pelo nad 20 domačih pevcev pod vodstvom pevovodje, domačega organista g. F. Princisa, precej dobro.
5.  I. P.ntar: »V proslavo 50-letnice Nj. Veličanstva cesarja". Deklamovala .je gospo- j dična Marija  Živce v a, vrla hčerka županova, izvrstno in je žela mnogo pohvale. Živela!
6.  Parma: »Gorenjski valček" je godba kaj eksaktno svirala. No, ni čuda, kdo ne pozna našega Parma?
7.  K. Euntze: »Vinska poskočniea". Ta pesem domačih pevcev je dobro ugajala. Narod se je smehljal ter radoval tekstu (besedam) »krčmar, krčmar i t. d." Izvrstno!
8.  Kralj: »Anica polka" šolo na krila-rogu (Flugelhorn). To točko je izvajala godba prav dobro. Gospod kapelnik se je pokazal pravega mojstra v krilarogn. Izvajal je jake, težke hipe z tako eleganco in izurjenostjo, da smo se kar čudili. Postonjčanom čestitamo na iem kapelniku!
9.  Gregorčič: »Domovini" — deklamovala je prav efektno in izvrstno hčerka sko-pevskega g. učitelja Olga Tomšič. Le tako naprej; deklica kaže lep talent in nadarjenost.
10.  Volarič: »V večer" z baritonom, pel je g. pevovodja P r i n c i s tako dobro, da nas je očarala. — Pa koga bi ta pesem ne ganila, slišavši krasni pasus »ljubezen, ljubezen i t. d." O ti ljuba duša, Volarič, zakaj si tako rano umrl ? Bil si res nadarjen muzik!
11.  Zaje: »TJ boj". To koračnico svirala je godba jako spretno.
12.  F. S. Vilhar: »Bojna pjesma". — Pesem le-ta je tudi ugajala.
13.  Emeršič: »Venec slov. pesmij",pot-pouri. Ta »venec" je bi! res pravi venec vseh točk. Ta komad je kaj krasen; sestavljen je od g. kapelnika samega in dela mu vso čast.
14.  »Dva gospoda in jeden sluga", burka s petjem v enem dejanju, se je izvršila prav dobro. Vsi igralci in igralke so bili, popolnoma kos svoji zadači; zato so bili konečno burno aplavdirani. — Slava! —
Po dokončanem sporedu se je začel ples, kateri se je nadaljeval z veliko vstraj-nostjo do pozno v noč. — Mladina je rajala, da je bilo veselje. Drugi so se razveseljevali pri izbornem teranu, pogovarjajoči se o veselici, ki se je izborno izvršila, ker je velika čast za naše Skopence. Osobita hvala gre gospodu županu Živcu, gospodu učitelju T o ni a š i č u, gosp. pevovodji P r i n c i s u, igralkam, igralcem, pevcem, godbi m vsem, ki so v to prepomogli, da se je proslava 50-letnice Njegovega Veličanstva tako sijajno obnesla.
Pozno v noč smo se razšli, upajoči, da se še kedaj snidemo pri tako krasni veselici.
In ta lepa luna — »krasno to rešeto" — kakor bi Levstik rekel — plavala je mirno po nebesnem svodu. Mi pa smo šli k počitku z mirno zavestjo, da smo zadostili narodnemu in avstrijskemu čutu, slaveč', »cesarja miru", kateremu želimo, da bi še mnogo leta vladal z  Njemu  prirojenim   razumom   in bistro-
umnostjo, da bi enkrat, ko mu že sije »zarja večerna" (Stritar), pomiril besne valove narodnih bojev ter bi zavladal mir v državi, katero on tako — srčno ljubi.
Iz zelenega Uslja pri Ajdovščini. —
»Tu ni blede zime — Spomlad je in cvet, Trtica nam daje — Vince kakor med". Že zdavnaj ni bilo pri nas toli dobro vino, kakor bode prav letos, ako nam ga pomaga srečno potrgati tisti sv. Urban pod čavensko goro. Grozdje bode imelo izvenredno mnogo slad- j korja, zato bo kapljica močna, da bo iz flaške gorela. Naše slovenske krčmarje prav j uljudno in laskavo vabimo, naj sem pridejo po izborne pijače; kdor je bolan, po njej ozdravi, a kdor je otožen, izvestno se razveseli.
Hvala Bogu! zaradi ponarejenega vina ni naša vas še nič škode trpela, glede odkritosrčnega zaupanja. Mi natočimo kupcu pošteno naravno vino. »Kraljevič je Marko hrabar junak bio, Ali je i hrabro runo vince pio". Naravna rujna kapljica oveseli človeško srčice; ponarejeno vino ali tako zvana brljnzga omoti ter omrači v grenko otožnost.                                                         j
Profesor Bodenstedt dokazuje iz večkratnega opazovanja, da je Slovan, napivši se žlahtne kapljice, blag ko mleko in ljubezniv ko angelj. Nemec in Anglež pa sta divja ter se rada pretepata, kadar ju dobro razgreje dar božjega vinca. To naj si dobro zapomnijo vsi isti našinci. ki se radi prepirajo, zmerjajo in pretepajo, kadar so vina siti.
»Gladko, kakor val po cvetu, Mu življenja tok šumlja, Zdravje pije vsemu svetu. On sovraštva ne pozna". Nu, a recimo još koju! Gestokrat se prodaja in kupuje ponarejeno vino za pravo, pošteno, naravno. Da se to vsaj nekoliko zapreči,  naj se kupec s spričevalom skaže,   od koga je  vino kupil. Taka spričevala naj bi bila primorana dajati si. županstva. V spričevalu  bi bilo potrjeno, da je vino čisto, naravno ali pa ponarejeno. Pošten prodajalec bode tega  vrlo vesel, ker si vdobi zaupanje svojemu vinu; ponarejalci vin pa se tega bržkone oplašijo, ker se hitro izve, od kod se vlači slaba pijača. Krčmarju bode  to  tudi v čast in dobiček,  ker  bode imel mnogo obiskovalcev. Pivci pa bodo veseli   in  zdravi,  napivši   se  zdrave   naravne | kapljice. Vinski  kraji  si  opetuvano  pridobe zaupanje  nekdanjih  kupcev   in  kmet  bode svoj  pošteni  pridelek   ložej oddal.   V   vsaki občini  bi bil nastavljen od županstva vinski preglednik (lehko tudi  eden izmej občinskih odbornikov).  Kdor  bi vino prodal,   istotako tudi, kdor  bi  ga  odpeljal  brez   oglasa  pri I ..ogledniku" zapade kazni. }          Tudi  oni kupec, ki   pripelje  petjot  iz
fabrike ali ponarejeno vino iz mesta, naj bi se moral izkazati z dotičnim spričevalom i vinskemu ogledu. Pomislimo, koliko slabega, prešpiritvoznega vina so pripeljali krčmarji do zdaj v ponočnih urah iz nekega mesta I a reklo se je ljudem, da je vino od dobrega vipavskega ali kraškega kmeta.
Postavo za pregledovanja vina pri kupčijah  na  deželi  naj   bi  pretresel   in  zdelal I presS. deželni zbor.
Take so moje misli o tem. Kdor bolje ve, naj jih nam pove, kakor je odkritosrčne izpovedal.
Moje mnenje je, da bi morala vlada vse to  dobro  pretresli  in  strogo   pod  kaznijo prepovedati, da bi se vina ne ponarejala ne po mestih, ne po deželi, ker mestne vinske tovarne škodujejo ubogemu kmetu. Revež se muči celo zimo in leto, potem pa še svojega j pridelka ne more prodati; in drugi ljudje tudi škodo trpe po narejenem vinu, pijejo petijot, j kateri plačujejo za pošteno vino. Dalje mislim, da bi vlada morala dajati   nekoliko alkohola j ali špirita  samo   za   čas presnemanja   vina brez carine, kar bi izročila županstvu za celo občino, po potrebi bi to razdelilo istemu, ki ga ima baš rabiti,  drugače  pa naj   bi  bilo J prodajanje špirita ostro prepovedano. Potem pa naj  bi se  skrbelo  za to,  da  bi  se   ne J upeljavalo  vino  od  drugod,  ker  s tem  se našemu kmetu-vinogradarju godi krivica. Plačati mora davke, toliko stroškov ima za pridobitev poštenih pridelkov,  in končno si ne moremo napraviti  denarja,   ker  ga  uničuje j konkurenca od drugod. Na Reko n. pr. samo je prišlo okoli 100.000 hekt. vina letos — iz Italije. Denar naš gre po taki poti ven, vinogradniki pri nas pa hirajo.....
Domače in razne novice.
Poroka. Danes se je slavila v Šmarjah pri Ajdovščini poroka g. Matka Kan te-ta, c. kr. okr. šolskega nadzornika v Sežani, z gospico Rozalijo Gfruntarjevo, hčerko veleposestnika iz Šmarij. Novoporočencetna vsako srečo!
Imenovanje. — Na podlagi odloka c. kr. domobranskega ministerstva je bil pri tukajšnjem c. kr. okrajnem glavarstvu službujoči narednik, g. Oskar Leske, imenovan c. kr. domobranskim uradnikom in sicer ima naslov: c. kr. domobranski asistent v evi-denciji.
Kot tak ostane še na dalje na svojem mestu v Gorici z jednakimi službenimi dolžnostmi.
.    Smrtna kosa. — V četrtek je umrl v Gorici Giuseppe P i nauči g, dolgoletni na-
čelnik   goriških   ognjegascev   in  svoječasni | uradnik tukajšnje plinarne, v starosti 65 let. V soboto pa je umrl Al. B a d e r, sve-Car in posestnik v Gorici. R. i. p.!
Po Teb po pokojnem Pinaucigu (torej možu si« venskega pokoljenja) je združil na ulici .se, kar misli italijanski v Gorici. Videli smo cvet »irredentovcev" in goriških zidov, ki so spremljali »svojega" moža k večnemu počitku v slovensko zemljo.
Da niso vzrasli na Goriškem slovenski renegatje, kako bi proslavljali naši Italijani »svoj e" može!!
Kako si znajo pomagati. — Pokojnega P i n a u c i g a proslavljajo naši lahoni kot strašno »svojega" moža, ki je zavzemal odlično mesto na sploh med njimi. Posebno pa veseli »Corriera", da je vzgojil I svojo deco »a l i' a rn o r e d e 11 a p a t r i a". I
Pri pogrebu so pa pokazali židje, kako si mislijo to »patria". — »Gioventu liberale* je darovala venec v r u d e č i h trakovih z zelenim in belim šopom v sredi. Laških trobojnic v Avstriji ne smejo no- J siti — kar je umevno samo po sebi — zato si pa pomagajo na drug način in deloma le zadoste svoji želji, pokazati v »barvah" svoje mišljenje in stremljenje.                                   j
»Karjola" piha. — Jezi se na vso sapo radi imenovanja preč. g. Frana dr. Sede j a stolnim kanonikom v Gorici, ker jo — Slovenec. Vzdihuje, kedaj da dobe Lahi v Gorici kakega laškega prelata ter dostavlja : laškega, ne samo po imenu, ker slovenski duhovniki so Slovenci skozi in skozi „nel cuore e nell'anirna".
Žida ne briga nič, kake prelate imamo kristjani; če bi pa prišel na tako mesto Lah, ki bi bil »italiano nel cuore e nell' anima" po nazorih »Karjole", bi bilo imenovanje takega moža pravi pravcati škandal za kat. cerkev.
Del svojih bolečin radi gori omenjenega imenovanja so goriški židje iz »Karjole" prepeljali v Trst ter jih zvrnili v naročje zidov okoli »Pieeola".
Nekaj o trgovini v Gorici. — Nekdo nam piše: Nekdaj je bila trgovina v Gorici izključno le v rokah naših nasprotnikov; le sem ter tje je bilo dobiti kakega našega malega trgovca. Ko je pa narodna zavednost jela prodirati v vse sloje našega ljudstva po Goriškem, so se naši ljudje začeli gibati tudi na trgovskem polju v Gorici. Kaj je bilo posledica tega? Nasprotniki so popred prodajali robo, kakor so hoteli; kakor se jim je zljubilo, tako so postavili ceno. Na ta način so si lahko mnogo prihranili, kupili so si hiše »n nekateri posestva. Ko so pa začeli trgovati tudi Slovenci in so ljudje jeli kupovali pri naših trgovcih blago, je nastala konkurenca. Le U so staviii poštene in prave c<nie, vsled česar so nasprotniki šli s cenami doli in sicer tako zelo, da so hoteli uničiti slovenske trgovce. No, posrečilo se jim to ni in tudi v prihodnje se to ne zgodi.
Naši trgovci so torej tisti, ki so napravili konkurenco, ki so postavili cene raznemu blagu na zdravo in primerno podlago ter uničili v trgovini ono keristolovstvo, s katerim so bogateli naši nasprotniki poprej, dokler so bili samovoljni gospodarji v trgovini pri nas. Zato pa mora tudi vsakdo sprevideli, da tudi radi tega zaslužijo slovenski trgovci priznanja in podpore. Zato k njim po vse, kar potrebujemo, da morejo vstrajati ter tla se polagoma naša trgovina vsestransko popolni. Ne samo magistrat v Gorici, tudi c. kr. okrajno glavarstvo prezira Slovence. Tako je nabilo odlok št, 11827 z dni 28. pr. m., v katerem je govora o (ilokseri v Solkanu in v M i r n u, torej v dveh slovenskih občinah, samo v blaženi italijanščini; znamenje, da na okr. glavarstvu imamo še vedno naše stare znance — prijatelje nepozabnega spomina!
Laške šole t Podgorl ne bo več, ker nima potrebnega števiiu otrok. To je krik in jok v goriškem Izraelu! j           Za otroke,  katerih stariši   so podaniki
ItaVje, dosedaj še nobena občina ni dolžna vzdržavati šolo; za to ni zakona. Laških otrok (seveda med temi tudi slovenskih, vpisanih za laške), ki bi imeli pravico terjati šolo, bi bilo komaj 18; torej manjka še več kot polovico do potrebnega števila.
Lahi kriče in javkajo, da bodo morali odslej Saški stariši v Podgori pošiljati svojo deco v Ločnik v Šolo ob vročini, ob vetru, ob dežju itd. ter zahtevajo, naj se odpravi slovenska šola v Ločniku. Ta pa se ne sme odpraviti, ker isto pohajajo otroci slovenskih starišev, ki so podaniki Avstrije in ker je otrok vedno v zadostnem Številu.
O taki priliko stopajo nam zopet živo pred oči lopovščine, katere uganjajo Lahi s slovensko šolo v Gorici. Tačas, ko so določili poslopje za slovensko šolo tam izven mesta, pa niso mislili na dež, slabo vreme, solnce itd., ko bi bila morala slovenska deca I hoditi v šolo tako dolgo pot.
Toda te tiče poznamo in vemo, kako pojo, keclar se gre njim v prilog v kaki reči in kako pojo takrat, kadar se tiče Slovencev. Le žal in slabo znamenje časa je, da pristojne oblasti tako malo čuvajo pravice Slovencev!
Slovenska pravičnost. ~- Ker v italijanski podgorski šoli ni bilo zadosti otrok po zakonu skozi celih dolgih 6 let, so jo morali letos končno vendar le zapreti, ker dru-,gače pač ni bilo mogoče. Toda slovenska I pravičnost v c. kr. okrajnem  šolskem svetu,
ki je vse skozi v naših rokah, jo takoj pohitela, odškodovati jih, ker je razširila italijansko šolo v Ločniku v 5-razrednico, češ, da bodo tje hodili tudi italijanski otroci iz Podgore. Toda italijanski otroci, sami ptujci v Podgori, ne pojdejo v Ločnik, pač pa lahenski zagrizenci v Ločniku lovijo na najškandaloz-nejše načine učence tamošnje slovenske šole, da bi ž njimi napolnili 5. prazni razred. Čuje se, da kakih 20 učencev slovenske šole je letos izostalo in da so menda upisani v italijansko šolo. Vprašamo slav. c. kr. okr. šolski svet: Ali misli tudi on na uničenje slovenske šole v Ločniku, da bodo naši ljubeznjivi nasprotniki zadovoljni ž njim ? Ali ne misli preiskati vzrokov, zakaj so otroci čisto slovenskih starišev prestopili iz svoje v p t u j o šolo? Ali slavnoisti ne misli, da je dolžan, posvetiti nekoliko več pozornosti slovenski šoli v Ločniku, proti kateri se je zarotila »irredenta", katero podpira »Lega nazionale ?" Za danes dosti, o reči bomo še govorili. Izlet v Monastero je privi >!l mnogo deležnikov iz vseh vinorodnih st.anij naše dežele. Samo slovenskih kmetovalcev je bilo nad 160, katerim gotovo ne bo žal, da so porabili ugodno priliko, videti toliko zanimivega in podučljivega, kolikor se jirn je razkazalo na baron Ritterjevih posestvih v Ronkah, pri Teren in v Belinji. Obširen popis tega izleta priobčimo v priludnji številki. Za danes omenjamo samo toliko, da so bili naši izletniki očarani po redki gostoljubnosti gosp. barona Ritterja in po Ijubeznjivosti, ki se jim je vsestransko izkazala. — Tem bolje obžalujejo vsi, da je par njih pregloboko pogledalo v kozarec in nazaj grede v Gervinjanu dalo povod prav neljubi nevšečnosti, katera bi lahko onečastila celo društvo. Vsi drugi obsojamo najostreje tak prelom skazane nam gostoljubnosti in zavračamo odgovornost na tiste posameznike, kateri so jo zakrivili
E. KI. (Dostavek uredništva: Tudi  od drugih stranij  se je nam enako sporočalo.  Izletniki so jako nejevoljni na one,   ki so  hoteli  pokazati Furlanom svoje »kunštnosti").
Tržaški koiesarjt pri nas. Ko so šli Mirenci v nedeljo zjutraj k maši, sta prišla od Trsta gor dva kolesarja, Nemca, ter sta povozila nekega težaka ravno pod Gradom. Oba sta vozila pri kraju, koder hodijo ljudje. Prvi, mladenič 20 let, ni nič zvonil, ter vozil tako čudno, da se mu težak, ki mu je prišel nasproti, ni mogel ogniti. Zato je prevrnil kolesar težaka in sebe. Na to pa jo pridrčal drug kolesar, star kakih 50 let, ter kričal: »Das sind llunde, Sehueiue hier, man muss immor Pistolen mit sich habeti". Tako sta odškodovala nemška preširueža težaka za svojo neprevidnost. Najprej ga povozila, potem pa Se psujetu Slovence na najgrsi način. Ako se Nemci hočejo voziti v miru po naših1 krajih, naj se lepše obnašajo, ker sicer jih zadene pravično plačilo, kakor jim tiče. Očividec. V ohrtuo-nadaijevaliio šolo r Gorici se bode sprejemalo učence v ulici Barzelini hšt. 12 in sicer U. septembra t. I. od 10. do 12. ure dopoiudne, pa lt>. od 5. ure popoludne dalje one redne učence, ki so že minulega leta hodili k vsem naukom in novince. Ta dan se vrsti tudi nove učence v razrede po njih zmožnostih. 18. septembra ob <). uri dopoiudne se bode vpisovalo one, ki so hodili minulega leta v nedeljske tečaje. Kedaj prične redno poučevanje, in v katerih prostorih, se bode naznanilo učencem pravočasno.
Vsak novo oglasen učenec prinese s seboj odpustno spričevalo lj. šole, oziroma poslednje š. spričevalo; napove ime in priimek pa bivališče mojstra (gospodarja).
Vodstvo. Kesrečna ljubezen. — Marija Cigojje služila v Gorici kot hišna pri neki dobri rodbini. Kakor trde, se je  zaljubila v moža, ki je   bil   oženjen;   le   ta jej je gotovo   obečal mnogo, česar jej pa kot oženjenec ni mogel izpolniti. Ko je Gigojeva zvedele, da je njen ljubimec oženjen, je šla iz Gorice, če.-, da gre domu   na   Vipavsko pogledat. Ker je ni bilo nazaj,  so jo  začeli iskati in r^s so jo našli pod pečinami sv. Pavla, raz katere se je vrgla, ; — mrtvo. Itevica je bila stara 29 let. j           „KJe Je Šempas?" — »Slov. list* piše:
I Okrajna   bolniška  blagajnica v Celju je na-i pisala delavcu, Slovencu iz Šempasa, v knjižico :   »Fangonelli   (piše   se   Faganelj)   aus Šempas in Italien!"
Celjski nemčurji menda poznajo na jugu samo Italijo, proti severu samo Prusijo, na Avstrijo so pa že popolnoma pozabili.
Iz   VI to vel j   (nam   poročajo).  —  Po naših vaseh: Šempas, Selo, Osek itd. so točili   zadnji   fvs   vino   slovenskega trgovca z I vinom v  Gorici; letos  pa je ljudi premotil mešetar  nekega  laškega   zida  —  trgovca t znanim imenom in res so šli po vino k njemu, če prav imajo  še pri sebi sode slovenskega trgovca. K premembi nimajo  prav nobenega vzroka  in  za  to tudi vsi zavedni ljudje ne bode  pili  laškega  vina.   In zadnji J čas se je tudi zgodilo, da  niso nekod hoteli J piti vina, katero je krčmar kupil pri Lahu. Najlepše  pa je  še to:  ko so odhajali kupit vino, so  rekali  vsi, da gredo k slo-! venskemu trgovcu, odšli so pa k laškemu. j Slaba vest! — S takim govorjenjem so sami priznali, da ne delajo  prav in zato  tudi mi ne  bomo  pili  laškega  vina,  kar naj si vsi prizadeti zapomnijo.
Iz Ustij. — V naših krajih je nekaj I ljudij, ki skoro da ne vsaki dan tečejo na
sodnijo, tožarit se ter iskat tam svoje časti, To je grdo in da bi jaz Imel tam na spdniji kaj govoriti, zaprl bi jih vse skupaj, tožitelje, tožence in priče, pa bi si premislili potem spet hoditi nadlegovat sodnijo, obrekovanje bi ponehalo in priče bi ne imele več prilike svoje glave moleti skozi okna, pa poslušati prepire, kateri nastajajo po največ le radi zlobnih jezikov nekaterih Ijudij. — Kdor sam nima časti, temu je tudi drugi ne bodo dali. Toliko za danes,-            .....     Nekdo.
Izpod. Oavita. — Vsled namestništve-, nega dovoljenja prične tukajšnje „Zavarovalno društvo za govejo živino" svoje delovanje z dnem 11. septembra t. 1.
Drage sorojake se opozorja, naj sepo-primejo ročno prepotrebne in koristne zadruge, pa naj krepko vstrajajo nesreCftikiom v~po-inoč. Zadružno in složno postopanje nam pomaga prenašati britke in vsodepolne dogodke. Občinske volitve t Cerknem dne 29. 30. in 31. pr. ni. so bile dokaj burne. Končno je vendar zmagalo dosedanje slarašinstvo /. malimi izpremembami in neznatno večino. Najhujša borba je bila v 1. vol. skupščini, v kateri je prišlo volit izmed 123 vpisanih vo-lilcev 81 in je z največjim naporom zmagala sedanja stranka samo -t. 1 glasom večine.
Zmago je odločil g. okr. glavar, ki je kot častni občan po pooblastilu zadnji glasoval. Cenjenim naročnikom „(*oriške tiskarne" na znanje! — Ker prevzamem sredi tega meseca vodstvo »Narodne tiskarne" A. Gabršček v Pulju, in ker želim oddati svojemu nasledniku čiste račune, da ne nastanejo morebitna nesporazumljenja in neprilike, toliko tiskarni, kolikor cenjenim gg. dolžnikom, prosim uljudno najhitreje poravnave zaostalih računov, Friporočaje se v to svrho, beležim z odličnim spoštovanjem           J. Kriupotlč,
Listnica uredništva.  — G. J. C.......n
v G. V. Vašega dopisa ne moremo prav umeti. Potrudite se o priliki k nam, da se sporazumemo. — G. J. V —¦ c v K. Poslano zahvalo moremo priobčiti samo proti plačilu. G. A. D ~ r v R. Poslano izjavo oddajte listu, v katerem ste bili napadeni. Mi bi jo mogli priobčiti samo proti plačilu. Svetujemo Vam pa, da posredujete najprej pri listu B. 100.000 kron enkrat in 25.000 kron s} krat so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije, ki se izplačajo v gotovini samo proti 20% odbitka. Opozarjamo p. n. čita-telje, da bo prvo žrebanje nepreklicno 15. septembra 1898.
Vrl iilkakl rodbini no hi hhh-11 poifri^nti najboljV»h tUeli ljudskih ir» dotnat-iti stvtfctov. namr«'*-: lir. Husa 1> u l z a m z a ž e 1 o <1 c c in p r a ž k o <l <>-m a če mazilo. Ista se dobita tudi v p»ri6kili le karualt.
Društvene vesti.
Društvo .Šolski dom".     {XXIV. izka«.
od -2. avgusta do  1. sept.) Oglasili so se kot
ushtnovniki z doneskom  tOO gld.: Slavno županstvo v Dornbergu, g. Rožič Anton, kurat
v Batah, in g. I. K. A. V gotovini je došlo:
Po upravništvu »Soče*, kakor v       gl. kr. 62.   št.  z  dne  5. avgusta izkazano ..........         54-20
Po upravništvu »Soče" št. Gl. z
dne 16. avgusta......         G914'/2
Po upravništvu »Soče" št. 60. z dne 19, avgusta......         43*71
Kottnig Ivan, ul. Cappuccini 2. .           5'—
Primožič Matej, c. kr. sodnik v Tolminu, na račun ustanov. .         20*—
Božič Anton, kurat v Balah, 1. obrok  ustanovni ne.....        20"—
Pavletič Andrej, posestnik v Ga-brijah..........          5*—
Sitar Fran, župnik v pokoju, volil       20"—
Hranilnica v Cerknem.....         10* —
I. K. A. 1. obrok ustanovnine .         25.—
Kersnik-Rott Leopoldina, učiteljica v Pevmi, na račun ustanov.       ? 5*—
Trojanšek Marija volila ....         10* -
Oruntar Olga nabrala povodom poroke g. Alberta Mašere z go-spico Milko Gruntarjevo   .   .         20*10
Cene Rosov nabral v družbi gorjanskih starašin in Klanj-skega podžupana......           7' —
Pevsko društvo v gorenji Branici pd Čehovinih je zbralo 9*10 gld. in sicer so darovali • Krč-mar Žvokelj Fr. 2 gld., Ant. Bratanevec, Al. Žvokelj, Fr. Žvokelj, Fr. Trebižan, Anton Štemberger, Fr. Kobal, Fl. Jam-šek, Jož. Viktor in Aleks. Če-hovin po 60 kr., Ben. in Fr. Ukmar po 50 kr. in Jož. Štemberger 10 kr........           9*10
Nekerman Ivan nabral na Pro-seku povodom pogreba Jan-kota Štrukelj-a med učitelji in
_, šolskimi prijatelji.....         14'—
županstvo v Gabriji poslalo o priliki izvolitve novega stara-šinstva nabrane......           452
Vinarsko društvo za Brda poslalo od č. g. Gabrskega darovanih          5*—
Praprotnik Avgust, posestnik in trgovec v Lokvi......        10'—
Mladinoljub v Gorici 2. obrok ustanovnine........        10*—
G.dčna Marija Lužnik v Volčah .          050
»     Ana Pitomic         »   .  .           0*50
>,     Marija Bukovec    »   .  .           0*50
Val. Duša v Volčah — ostanek računa pri Karlutu .  ;  .  .  .          0*82
Doljak Kristina, učiteljica v Solkanu, izplača ustanovnino .  .       100'—
Dr.  Alojzij  Franko, odvetnik v
Gorici, na saldo ustanovnine         50'—
»Podmelčan"  na saldo ustanov.       25*—
Zamorec  v  Vugovi gostilni  pri.
Sv. Luciji.......*          5*65-
Grusovin Ant., posestnik v Gorici         3*—
Fon Anton, posestnik  v Gorici,
na račun ustanovnine   .  .  ,         10*—
Družba pevcev in nekaterih* drugih v Rihembergu -.•""***¦».  .          3*50
Neimovana dobrotnica   .  .  .  .           1*—
Skupaj .   .  .      577'30l/2 Vsled prejšnih izkazov.   .   .   . 19.698*43 y8
Do 1. sept. došlo torej v gotovini . 20 275*74
O p o m b.a : V 23. uradni izkaz vrinili sta se dve tiskarski pomoti: vozniki, ki so vozili kamenje »Šol. domu*, so darovali 10*95 gld. in ne 15*95 gld., in g. Kovačič Matija v Idriji ob Bači je daroval 0*50 gld. in ne 50 gld. Konečna svola je pravilna.
Odbor društva »Šolski dom'.
»Goriška ljudska posojilnica" in »Trgovska obrtna zadruga" sta imeli od početka letošnjega leta pa do konca meseca avgusta vktipno prometa K 3.401.730*52, kar se mora imenovati pač prav lepo svoto. Od te pripada »Goriški ljudski posojilnici" K J.703.721'80 in »Trgovski obrtni zadrugi* K (,98.00800.
Te številke so najboljši dokaz, kako zavoda uspešno delujeta. Poživljamo pa zopet vse one goriške Slovence, ki nalagajo denar, naj se obračajo do teh dveh zavodov, katera jim dajata najboljše garancije.
Po dosedanjem prometu smemo pričakovali, da bo do konca leta imela »Gor. ljud. pos." istega n a d 2 milijona k r o n in »Trg. obrt. zadr." nad 1 m i 1 i j o n ; skupnega prometa utegneta zavoda izkazati ob novem letu nad 3 milijone kron!
Razgled po svetu.
Novejše vesti. V politiških krogih sodijo, da grof Tlaui je opustil misel, na novo se pogajati z načelniki posameznih strank, da bi dosegel kako sporazumljenje v jezikovnem vprašanju.
Dr. Ferjančič baje ne bo več član predsedniška v državnem zboru radi n a-p o t i Is r a z m e r m e d v I a d o i n S I o-venci. Drugi podpred. zbornice Rumtui Lupu! uajbrže ne bo več izvoljen, ker so proti njemu Poljaki.
Poljski listi pravijo, da grof Thuu razpusti zbornico, ako se bode poskušalo, preprečiti razpravo o nagodbi z Ogcrsko.
liazorožeiije. — Povodom predloga ruskega čara o splošnem razorožeuju prinašamo pregled vojska evropskih držav v miru, da vsaj približno pokažemo, kako velike koristi bi bila izvedba carjevega predloga.
Avstro - Ogerska šteje v miru 334.114 mož, Belgija 50.000, Danska 10.000, Francoska 540 520, Grška 23.453, Italija 341.151, Nizozemska 26.972, Nemška 479.229, Portugalska 32.625, Ruska 893.900, Srbija 110.245, Španska 128.183, Švedska in Norveška 58.678, Švicarska 268.554. Vel. Britanija z Irsko 236.786. Na okroglo računano izdajo evropske velevlasti za vzdrževanje vojske na kopnem vsako leto : Avstro-Ogerska 160 milj. gld., Francoska 600 milj. frankov, Italija 330 milj. lir, Nemška 580 milj. mark in Ruska 340 milj. rubljev.
Če prodere carjev predlog, koliko veliko denarja bi Evropa imela več na razpolaganje za gospodarske in druge potrebe tudi, če rečemo, da bi se vzdrževalo vojske toliko, kolikor je neobhodno potrebno.
Razgled po slovanskem svetu.
llsiljevanje Neuieev In nemščine na jugu. — Tržaški namestnik je Nemec, pred kratkim so v namestnišlvo imenovali svetnikom Nemca S c h \v a r z a, ter ga dodali k drugim Nemcem, ki že gospodarijo v na-mestniški palači, novi finančni ravnatelj v Trstu Otto pl. Z i m m e r m a n n je Nemec, nedavno smo govorili o dveh ' emških sodnih uradnikih n« Goriškem; v Dalmacijo so poslali Nemca dr. Gertscherja, ki pleni hrvaške liste, kakor se mu baš poljubi, in sedaj so v Dubrovniku, stari slovanski trdnjavi, proti nekemu poslancu obravnavali nem&ko. Povedali smo dalje že večkrat, kako naše okrajno glavarstvo usiljuje Slovencem nemščino, da proti določbam zakona rešuje slovenske vloge v nemškem jeziku. Ali kako? Nemščino usiljujejo le Slovanom, dočim je za Italijane merodajen na sploh le njihov jezik. Tem se ne zgodi nič hudega, ali Slovanom na jugu se je zadnji čas radi »ravnopravnosti" začela urivati nemščina. — Da nimamo torej nikakega povoda ob takih razmerah, unemati s« za grofa Thuna in drugo gospodo na Dunaju in drugod, ni treba dostavljati.
Obravnava o demonstracijah proti slovanskim dež. poslancem v istrskem deželnem zboru se je skončala dne 3. t. m. tako, da je bilo 5 obtožencev obsojenih na kazen zapora od jednega tedna do jednega meseca; drugih 10 obtožencev so pa oprostili. Zagovorniki so podali pritožbo ničnosti.
Da so sedeli Slovani na »atožni klopi, bi morali o izidu obravnave poročati najbrže drugače.
Nov hrvaški list. — NaSušakujei začela s 1. dnem t. m. izhajati »H r v a t s k a Sloga"  kot tednik, ki izide vsako soboto.
»Hrvatska Sloga" ima namen »raditi o tom, da se neslogom Hrvata nanešeno zlo domovini ukloni, i da upozorava na pogibelji, koje bi mogle ugroziti budučnost narodu" Dalje »da se Hrvatskoj vrati i dade, što je hrvatsko, te Hrvatska bude Hrvatom". To sta le dva odstavka poleg še raznih drugih. Namen listu je lep, a zelo obširen. Želimo uspeha!
Razni slovenski shodi. — Zamotani politiški položaj v državi, odrekanje pWic slovenskemu narodu in pa zavednost, katera je prodria v vse sloje Slovencev, je vzrok, da smo imeli letos toliko lepih shodov, na katerih seje govorila marsikaka lepa beseda v prospeh Slovencem. Shodi slovenskih odvetnikov in notarjev, županov, visokošolcev, učiteljev so bili impozantni. Takih pojavov združenja iz vseh slovenskih pokrajin še ni videla bela Ljubljana. Če tudi vse, kar se govori in sklepa po takih shodih, ne živi ter rodi sadu, imajo isti vendar svojo eminentno važno stran, ker združujejo Slovence, kar smo prej tako britko pogrešali in kar je nam toliko škodovalo.
Slovenci iz vseh pokrajin nafe domovine so na teh shodih jasno pokazali, ch živ6, da se zavedajo svoje naloge ter da z htevajo pravic. Te shode zaključi v tekočem n.csecu I vseslovenski delavski shod, ki bo tudi v sre- j dišču Slovenije dne 18. Po dosedanjih pri-pravah bo isti lep izraz udanosti slovenskih kršč. delavcev nasproti presvetlemu vladarju. Škof in knez, dr. Jeglič, sam blagoslovi zastavo delavcev. Slavnosti se udeleže tudi slovenske delavke v narodni noši, ki okrasijo zastavo s trakom. Nova zastava je med vsemi slovenskimi najbolj originalna ter je delo mladih slov. umetnikov, arhitekta P i e c n i k a in Mesarja Zajca, katera dva sta znana iz letošnjo jubilejne razstave na Dunaju, kakor tudi gospe 111 a v k a, katera si je svoj čas na Dunaju s svojim umetnim vezanjem pridobila častno ime. Zastavo razobesijo po blagoslovljenju tudi v jubilejni razstavi.
Ta shod bo tudi jako velike važnosti, ker ima združiti delavski stan slovenski, kateremu nastavljajo socijalistiške stranke raznih barv zaujke, da bi ga va-nje ujeli ter raz-narodili. Posebno potrebno je torej, da si ohranimo slovenske delavce in zato gotovo pohiti na ta imenitni shod jako veliko število Slovencev iz vseh pokrajin.
»Slovenski Ust" in dr. Tavčar. —
Vsi obmejni listi se bavijo z dejstvom, da je za dr. Gregoričem dobil tudi arhivar K o b I a r ukor in ukaz, da mora izstopili iz konsorcija »Slovenskega Lista".
»Slovenski Gospodar* piše: »To je zopet korak, kateri osvetljuje prelužne kranjske polil iške razmere. Nam ne gre tu za dr. Gre-goriča, za kurata Koblarja, ali pa za »Slov. List", tudi se nečemu v boj kranjskih strank mešati, a v imenu p o lit iške svobode in pravičnosti moramo tako postopanje najodločneje obsojati. Svoj čas je nemški deželni odbor gospodoval na Kranjskem in tedaj je urejeval »Slov. Narod" deželnemu odboru podrejeni zdravnik v prisilni delavnici dr. Vošnjak (prednik dr. Gregoriča) in ž njim je jako radikalno po-litikoval ter nemški gospodi zgago delal dr. Karol Blehviiss, a nemški dež. odbor ni padel tako globoko, da bi se bil potom disciplinarno preiskave bojeval s svojima nasprotnikoma. Tudi ko je katoliško-narodna stranka imela vodstvo v dež. odboru, nikdar ni tako postopala proti poHUškim svojim nasprotnikom, kakor sedaj, ko gospoduje v deželnem odboru svobodna duša, dr. Tavčar. To je svobodomiselno, preganjali politične nasprotnike!
»Edinost" pa pravi: »To je suho dejstvo, ki ni v posebno čast za večino deželnega odbora in še posebno za dra. Tavčarja, kajti tu je politiški nasprotnik premagal politiškega nasprotnika, ne z uma svitlim mečem, ne z vsestranskim javnim delom, ampak z rnate-rijaluo oblastjo in običajno privatno nadvlado". Dalje piše: »Če pa je bilo dru. Tavčarju za prernago, moral bi se Ivi poslužiti druzega orožja. Posebno ni s „el svojega deželnega odborništva izigrati proti nasprotnikoma. Uradna oblast je najslabši argument nasproti politiškemu protivniku. S postopanjem proti Gregoriču in Koblarju se je ustvaril nevaren prejudic za one čase, ki utegnejo priti — nočemo trditi absolutno, da pridejo, ali izključena ni ta možnost — ko vladni aparat zopet prične na Kranjskem ljulo borbo proti našim narodnim stremljenjem in seveda v prvi vrsti proti onim možem, katere ima v svoji pesti — proti narodnim uradnikom! Kje nam bode tista etična opora za proteste proti nasilju, tista opora, kakoršno more je-dino dati sklicevanje na politiško svobodo za vse, ako smo sami razveljavili to načelo politiške svobode? Ta skrb je, ki nas vznemirja, no pa osobna simpatija, ali pa antipatija — ta rodoljubna skrb nam je potisnila pero v roko, skrb, da ne bi šiba, ki je zadela gori rečena dva gospoda, postala običajnim orodjem v naših do* mčih borbah in bi padala danas po teh, jutri po drugih, a vedno slovenskih hrbtih. Ta žalostna perspektiva nam je potisnila pero v roko. Načelo za načelom naj se žrtvuje — tako nam v dejanju kažejo v Ljubljani, v našem središči: — tužna nam mojka!*
S tem je povedano dovolj, kako se po-
čuti izvestna gospoda na svojih visokih politiških stolcih, s katerih svojim politiškim nasprotnikom »milostno" deli — batine ter razceplja že tako dosti razcepljene Slovence, mesto, da bi jih združevala.
Ta teden je priredil v Ljubljani gospod Josip G e r m, akademični slikar, in sicer v tamošnjem muzeju, razstavo svojih slik. Ista obsega okoli 40 del, portretov in genreov. Glavni namen g. Germu je ta, da pokaže, kako se je izobrazil kot slikar do-sedaj na dunajski in praški akademiji, ter da opozori s tem na-se rojake — Slovence, ki, se — tudi če ni potreba — tako radi zatekajo k tujcem. Umevno je, da je večina slik g. Germa tudi na prodaj, samo, če kedo kaj kupi,
Kdor torej pride iz naših krajev ta teden v Ljubljano, naj nikdar ne pozabi, ogledati si Germove slike.
Gotovo sežejo po njih tudi rodoljubni Slovenci, da pomorejo umetniku naprej ter ob jednem dobe slike iz rok domačina — Slovenca.
Društvo slovenskih odvetniških In notarskih uradnikov s sedežem t Celju. — Visoko c. kr. ministerslvo notranjih zadev je ugodilo prošnji za preosnovanje društva odvetniških in notarskih uradnikov na Spodnje Štajerskem ter potrdilo predložena pravila. Pri občnem zboru dne 21. avgusta 1897. je to društvo sklenilo svoj delokrog razširiti na vse slovenske pokrajine. Odbor je takoj preskrbel in izdelal nova pravila ter ista že meseca oktobra pretečenega leta predložil v odobrenje. Ta pravila so romala trikrat na Dunaj in nazaj, tako da se je mislilo, da vlada na vsak način hoče preprečiti preosno-vanie tega društva, a odbor je vstrajal, da si je imel precej nepotrebnih stroškov in zmagal, če tudi še le po preteku enega leta. Društvo je osnovano sedaj za vse dežele, koder prebivajo Slovenci, to je za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorje. — Želimo da bi trud odbora ne bil zaman, in da bi društvo, postavljeno na širšo podlago, se krepko razvijalo.'— Občni zbor bode dne l. oktobra t. I. ob 8. uri zvečer v gostilni »pri Badaju" na Bregu. Dnevni red: 1. Odobrenje zapisnika drugega rednega občnega zbora. — 2. Poročilo društvenega vodstva, — 3. Poročilo glede nedeljskega počitka. — 1. Volitev odbora. — 5. Slučajnosti (razni nasveti ali predlogi). — Ako bi ob 8, uri občni zbor ne bi! sklepčen, vršil se bo isti dve uri pozneje z enakim dnevnim redom; takrat pa je sklepčno vsako število navzočih društ-venikov. (§ 23. društvenih pravil). — Samo slojni predlogi se morajo pismeno naznaniti društvenemu vodstvu vsaj osem dnjj pred občnim zborom (§ 25).
Št. 244.
Eazglas.
Podpisano vodstvo naznanja s tem, da prične poduk na tukajšnji strokovni šoli za leto 1898/99. s 1. septembrom t. I.
Ta strokovna šola z italijanskim učnim jezikom ima tri tečaje s praktičnim in teoretičnim podukom v sledečih tvarinah:
1.  Vse stroke košarske obrti ter proizvajanje pohištva in drugih reCiij iz trstine (Spanischcs Rohr und Bambus).
2.  Vrboreja (praktično in teoretično).
3.  Strokovno risanje.
4.  Računstvo.
5.  Italijanščina in nemščina. Pri vsprejemu se zahteva:
a)  Odpustno spričevalo ljudskih Sol.
b)  Telesno usposobljenje  za ono obrt. Učenci se  vsprejemajo   v  pisarnici  te
šole v Foglianu, pošta Zagrad (Sagrado) pri Oorici,
Pojasnila glede štipendij, obstoječih za obiskovalce te šole, daje podpisano vodstvo. Fogliano, v avgustu 1898. Vodstvo c. k. strokovne šole za košarstvo in vrborejo.
Ant. Resch.
Na kovist »Šolskemu domu"
v »oriei!
|j:Javni ples
v proslavo cesarjeve 50-letnice bode
v Ajdovščini dne 8. septembra t.
v dvorani Bratlnove gostilne*
Miljavec Anton
pekovski mojster
pri Soškem mostu štev. 45 v Gorici
priporoča se p. n. občinstvu za vsakovrstno
pecivo, bodisi kruh navadni, fin in najfinejši,
kakor tudi kolače in sladčice.
Svoji k svojim!
Naznanilo.
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je vnovič odprl svojo že znano kleparsko delavnico
na koncu Gosposke ulice, na Komu št. 1, v kateri ima vedno gotove štrcaljke iz bakra proti peronospori, dalje mehe za žveplanje raznih sistemov ter žvepljalke za sode itd. Ima zaloRo bakrenih kotlov na izbero, kakor tudi onih za kuhanje žpanja. Vso po najnižii ceni, da se ne boji tekmovanja. Kupuje stari b,;ker ter prevzema vsakovrstno kleparsko delo v mestu in na deželi.                                       12—S
Spoštovanjem Makso Ornella, klepar in sodnijski zapriseženec.
Zeta 1881. y Goric ustanovljena tvrdka
3,
(nasproti iranski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno Jrk na perilo.              (P. cl.)
Id. Pavlin v Bom
v Nunskih ulicah
št. 10
nasproti gostilne ,Belega zajca«
priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih črk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencev, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papiga in zlatih nog za rakve, zla'a za olepšanje. fptpr- Vse po nizkih cenah!!! -*»Q| Opozarjam ludi, da tiskam črko na perilo in sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela.
Naznanilo.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v Gorici in z dežele svojo oblastveno dovoljeno delavnico
umeteljnih ognjev.
Izdeluje: rakete, kolesa, bengale, papirnate bombe ali možnarje za cerkvene slovesnosti. Vsi izdelki so prav po nizki ceni.
Anton Doljak 3—3                v Št. Petru št. 37 pri Gorici.
Trgovina s jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
t Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-Ie blago: Sfadkor — kave — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — jučmen — kavino primeso  -   moko
—  gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob
—  sof — moko za pitanje — ki& — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.             3 20 -39
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega In belega dna.
Zidarji in podjetnik
Podpisani priporoča p. n. gg. podjetnikom stavb, zidarjem in drugim
živo in gašeno apno
ter vsakovrstno opeko za stavbe, kakor tudi zalogo stavbenega lesa.
Josip PaTletle
lastnik opekarne v Mirnem 176 10—6                          pri Gorici.
Anton Pečenko
Via Giardino 8
100 do 300 g!d. mesečno ffSJSS; K
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in svečk, a da ni potrebna glavnica .in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwig Oster-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapcst. 138, tO—l
Konsorcij goriških pekovskih mojstrov
javlja p. n. gospodom pekom v deželi, da ima v zalogi
kvasu najboljše kakovosti
po afi kr. k},'.
Obrniti se je na G.  I>.   Conforto   na Komu
št. 12 in v pekarne; Karola DraSfek, na Komu št. 3,
Peter Tomasmi v RabatiS.u št. 12, Andrej Fait vGle-
dišeni ulici št. ~> in Ivana Budinja u ulici fan-ar št. 1«.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce.
Cen« zmerne. Postrežba poifena.
Ambrož   Furlan
trgovec
z jedilnim blagom
— na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici —
priporoča kavo, rlž, sladkor, moko,
žito, otrobe, cement, vse poljske in
domače pridelke, prodaja tudi kroglje
za igro.
Podružnica je:
v ulici Parcar it. 10 v Podturnu.
Postreže vostno in po zmerni ceni.
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lt'tuem prakliOncm svojem delovanju, v prvih k1'-ribkih izdelovalnicali utež utvoril
v Semeniški ulici št. 8
lastno zalogo /. izdelovalnieo tehtnic raznovrstnih sistemov in viiine, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroka, kur uaj-hitrej« in po najuižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mvhaniruo popravo v.-akovr.-lne uteže, kol->a, šivalne stroje in ulične reči.
Imam glavno zalogo koles prvih amori-kanskih sistemov, kati-ra so pripo;cnana naj boljša.        Vedno  pripravljen   na izvrs;«;v se beleži
K A KOL KOMEL,
\r,\)  -JU    7                          V  Scmelti.-ki  ulici   številka  S
Samo 50 kr. za 2 žrebanja.
Glavni dobitek
us-aSin
KronI
teden!
jubilejno razstavne srečke po 50 kr. žrebanje: 15.septembra in 22. oktobra 1808.
irecke po 50 Kf. priporočajo B- Milil, fl. V. Jona, Michlstadtcr & G.
Dunaj, III. Ertlbergerstr. št. 12.
rji/.|n»3illn {fi-nlis in IV.mko k:ilul*.-f v *\n-vcnsko-iirv;,ls!:«'m jeziku z v.-f: Ukor MU slikami o vsi-li vr.-l.ili iipur.iiov za stroje, poh-ebruh M-cdmrtih v.n kiiK-lijstv«, vinarstvo. z:i oiirlm« iti iro.-poil.irr-k:*' mistične.
Gene nižje kakor drugod.
Za redno postrežbo se ^aranfira. Solidne zastopnike se išče.
IVAN  SCHINDLBR
c. kr. privileg. lastnik. Dunaj, III. EnllMU-serst, šl. 12.
|T>|mrmWimwwM™
Slovenci  in  Slovenke!            J J
Prava 3ap- kava družbe sv. Cirila in Metoda, -IHlJ    Ljj
katero   dobite   v   vsaki   prodajaSnici,   daje   najboljši   okus in lip!)   barvo i-mi  .di     |*
mlečni kavi, ako jo k isti rabile.                                                                Hm :;:•.   i:t     * m
Zahtevajte   torej   le   po   vseh   slovenskih   prodajalnami   to   izborno   do-      w3
rnačo kavo. — Za Goriško in Primorsko s«; naroča pri tvrdki J.  I*!|»;iii k Trst.     *g
Glavni zalagat«lj:   Iva n  J o 1» a 6 i it,   Ljubljana.             H
m. **2«:*MJ&5k jfe*k*tt*Lj& ** *k *k*k tac**. **. *k **. *k ate.uk ** vkakr*.****.*********
Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo
za želodec
m
«<] iz lekarne B. FBftSHEB-ja V PRAGI [>»-
je splošno, /c :«» Id znano domače zdravilo. katero pospešuje tek. olajšuje | ieba\o m leliko odvaja   I'ii rednemu vpoi.ib!jan|ii <>ja'«i,jp pieluvne
oruano m jili dr/i \  pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S pošto 20 kr. več.
V obrokih po 35 in 25 kr  S pošte 6 kr. več.
K-»~..............."¦»¦¦¦		
'    iiali-njen	i   in	/.ikoilltd
pM/.uaiio   ¦/.¦•	'i!m>	/.llilllllvO.
Glavna zalaga: Lekarna B. FRAGNER-ja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, na voglu Sjiornerove ulice,
potem v Gorici v lekarnah Cristofoldti, Gliuhich, 1'onloni in pl. (Jir«mm\i. TI   „3»- Dnevno r«z[»o;iIjni!J(. |M» po^ti.      Zalomi \ \«,eh leltiirnuli .V\»tro-(»L'erskc. —Wj   i"
ijnižjih cenah  svojo bogato zalogo najboljšega ploščevine,  raznega obrtnijskega in po-
Prva slovenska trgovina z železjem
v Gorici
Koijedic & Zajec
(prej G. Darbo)
©P**   pred nadškofijo št. 5.   -"USi
Priporoča j)o v.iij. štajerskega  železa hišnega orodja.
Vsakovrstne   okove  za   pohištvo  in  stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripossnano najboljših patentuvanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Crescian jekla.
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn.
m       Cesar ni v zalogi, se priskrbi nemudoma. Kupujeta staro železje m kovine po najvišji dnevni ceni.
It     Špodicijslca poslovnica     M
i Gašpar Budit v Gorici I
Wk   30 o!    »1
v ulici Morelli 12
|^; se toplo priporoča Slovencem v ^ |^               Gorici in z dežele.              y
Teodor Slabanja
srehrur
v Gorici, ulica Morelli 12 ;iri|.»i-ii':L V(;t<'t*ii.stiti »luliovSuiiii iti corK»('iiini proil-»tojniUnin >vi,j.. il.-lavnico   z:i   izdelovanji-   errkvpni' |HtMi<li! in orodju.   Stani   I>):i}.'d    popravi,   pozlati iti [to-tclui v obilju i>ii ii;i,!«if.|i ceni. Da .-i pa zamor-jo
!>!,i;.-a, nlajiiije jim  i(l 7.':<u-<j i.tucjtjcni .-   !cin, da jim
'iz|.:ii.-Hi'-J«'i.ii -«Ju'ik.- "nl.i..!ki.r>j'|.a |-r.'.\ |». ti. ^)-|....l iiiini.Vv:il.-i> ~si.ui liil.Lo dol-r-i.        i'o:'ii,a  v«ik« 1-iajro
iuhihiiidi

Wmm Vinarska r#>M, J9i   sadjarsko drušivn za Irda  J!
$L   sadjarsko društvo za irda ^
r9i                       proihija nristno                       M
[gj  briško rebulo. [«;
Veliki prazni sadovi
iz Srbije,
iz hrust o \i'on lesu 7. železnimi   ohromi, <mI  2,   7,  20  *M)
«h> 70 hrktov, 6-7 cm. debelosti v o-lavi, ))opoInoiua zdiavi, so ua prodaj. Njitiiur-nejc poizvcdlu' v liisi ua I*1 ram J ozrlo vi cesti st. 0. pri <x. I .. Steniu.                                  .„• .„ .,
J"?                 Kroj«>ki inujstrr                ^
|| FRANC CUFERŽj
+\                   v Gorici                   ^
<f^   v  ulici  sv. Antona  štv. 1, <:+
^)}                                      izWchijf                              ^
^X        VSAKOVRSTNE OBLEKE         ^
qh  za moške po meri, bodisi fine ali priproste. >§,
<J   I'ri,".r..,-.ii s- svojim r..jak..in'V,(;.»ri.,M   ^
>§p   in n:i i|.-x.»li. |»»i>l>n.. pa ur.MUM-m ljit.l-   V>
¦i   skih in srcilnjili šol   za  uldla   iiamr-ila.   >•
•b-Ok.^<\. -v\.-<v~<.V-<.V' vV-'*-\.-'.i -<.%.-<V<'.-<X"<.vU«