KREDARICA BILTEN DRUŠTVA SLOVENCEV V NOVEM SADU Letnik VI. št. 22_WWW.KREDARICA.S5.COM_Novi Sad, junij 2006 Druga razstava članov Društva Slovenccv "Kredarica" SLOVENIJA, OD KOD LEPOTE TVOJE Topel junijski večer. Srbsko narodno gledališče je spet mesto srečanja ustvarjalcev članov Društva Slovencev "Kredarica", že drugič z naslovom "Slovenija, od kod lepote tvoje". Srečajo se stari znanci, v srcu zatrepeče nemir , a iz očesa zaplamti sijaj, ker - zopet smo v domovini, ona je spet z nami in v nas. Zvoki valčka tiho odmevajo v avli, besede letijo in nasmeh zablešči na licu dragega znanca. Poleg tega pa še tisto neizbežno vprašanje: "Kako je v deželi, kdaj ste bili...?" in odgovor: "Jaz grem letos v Bohinj, Skofjo Loko, Ljubljano, Piran, Maribor, Kranjsko Goro..." V momentu izplavajo spomini, otroštvo, mladost, po neka solza skrita v kotu očesa in dobro znan občutek ljubezni staremu kraju. Iz te neizbežne in velike ljubezni je nastala tudi ta razstava, ki je ustvarjena s srcem in z željo, da se pokaže vsaj delček tistem, kar nosimo v sebi. "Povsod, kjer mi seže pogled, lepota zasanjana! Kje najti še lepši je svet, kje lepše je kot doma?" ponovno po dveh letih seznanimo, kaj so delali naši člani Društva, nekateri profesionalno, drugi pa v prostem času iz hobija. Razstava je najboljši način, da vsak pokaže ljubezen in nagnjenje za Otvoritev razstave "Slovenija, od kod lepote tvoje" je bila v petek 23. junija 2006, a trajala je do 26. junija 2006 v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu. Otvoritev je poveličal komorni mešani pevski zbor "Kredarica" s pesmimi "Zdravljica" in "Slovenija, od kod lepote tvoje". Prisotne je pozdravil Raj ko Maric, predsednik Izvršnega odbora in Albert Kužner, predsednik Društva Slovencev "Kredarica". V svojem govoru je dejal: "Zbrali smo se v tem velelep-nem gledališču - domu kulture, da se ^.¿P/W določeno ustvarjenje, in da tukaj široka publika, a to smo vsi mi, ki smo se zbrali tukaj, tako mi razstavljala in kot vi obiskovalci povemo kaj nam je od tega tu všeč, več ali manj. Prepričan sem, da bo vsak našel nekaj zanimivega zase, in da si bo zapomnil tisto kar mu je bilo posebej všeč. Razstavo smo začrtali v našem letnem planu in zdaj je to realizirano. Naloga našega Društva je, da obnavlja pretrgane in oslabele zveze med Slovenijo in Srbijo in ocenite, če je ta razstava kaj doprinela k temu. Na koncu se moram zahvaliti vsem tistim, ki so od zunaj pomagali, da smo lahko organizirali razstavo. A to so: Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu; Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije; Izvršni svet AP Vojvodine, Pokrajinski sekretarijat za ustvarjanje pravic nacionalnih manjšin, upravo in predpise Novi Sad; Tukajšni gostitelj - Srbsko narodno gledališče. V imenu Društva se zahvaljujem še našemu pevskemu zboru in vsem razstavljavcem z veliko delo in pomoč v pripravi razstave." Na razstavi je delovalo trideset razs-tavljalcev, ki so s svojimi deli prikazali del svojih veščin in ustvarjalnosti. Eksponati so bili raznovrstni za oči obiskovalcev, a s samim tem so prikazali različne interese samih avtorjev. Razstava je imela tudi tematsko zanimiv prikaz, pa je tako v nizu eksponato bilo pomešano toplo čustvo proti domovini, kakor tudi krajem iz našega okrožja. Kaj smo videli na razstavi? Jugoslava Dobrosavljev je s svojo postavko fotografij zajela Piran, Ljubljano, Škofjo Loko, Donavo, Popovico, Jahorino, Opatijo in Durmitor. Poleg tega je z ostrim očesom fotografa - amaterja prikazala vso lepoto narave in na ta način primorala obiskovalce, da zastanejo in se za trenutek prepustijo čarom barv. Marjan Urekar, starejši je z veštino in izkustvom fotografa napravil Druga razstava članov Društva Slovencev "Kredarica" poj lepote in kulturne dediščine Sinagog v Subotici in Novem Sadu. Prelepi zgradbi sta izgledali kot da stojita (u izpred nas. Marjan Urckar, mlajši je s fotografijami pomladi in zime ter golobov ustvaril prijetno doživetje razigranosti in poleta. Iva Bukatka se je predstavila s fotografijami akacijc, metuljev in rož ter vnesta igrivost in osvežitev v izrazu. Ana Bukatka je ostala verni zaljubljenec Slovenije in tako prikazala še eno dimenzijo domovine. Emina - Emilija Camo Lorbek je s svojimi akvareli dočarala ravnino Vojvodine. S svojim zniansiranim in vsekakor umetniško priznatim slikarskim čopičem je ponudila umirja- joče tone in lepoto področja, kjer živi in tlela. Igor Cvejanovič je s svojimi olji kot že po navadi prikazal mojstrstvo in igrivost barv na platnu. Da je lahko drugačen, nas je prepričal tudi portret Franceta Prešerna, ki je ponosno stal ispred nas. Stana Jatič nas je s svojo zanimivo postavko uvedla v svet gledališke umetnosti in srednjeveške Srbije. Tako so slike kostimov za predstavo "Šeherezada" - Nikolaja Rimskega Korsakova in "Seviljskega brivca" - Gioachina Rossinija izzvali prijetno in toplo glasbo, a motivi veza na freskah so nas povezali z daljno in bogato preteklastjo naših narodov. Dragomir Ivaz nam je s svojimi olji podal motiv Slovenije pa smo bili za trenutek na planinskih vrhovih ali na snežni odeji danega predela. Velikost platna kakor da je tu, da prikaže vso vzvišenost in lepoto Slovenije. Vladimir Ivaz se nam je predstavil s fotografijami Rakovega Škocjana, Golije in kompozicijo črno-belo. Skladno zložene kompozicije slik so bile kot zvezde v prostoru. Aleksandar Donovič se je popolnoma amatersko posvetil fotografiji in pred nami so se pojavile lepo in skladno urejene slike Petrovaradinske trdnjave. Miroslava Radovič je s svojim zanimivim opusom izmed ostalega prikazala tudi Ljubljano in njen mestni trg. Darko Rutar je razstavil olje na platnu, s katerega je obiskovalce pritegnil pejsaž mrtve narave in zahod. Raznolikost motivov dovolj govori o delu in talentu razstavljalca. Ljiljana Pavlic se nam je predstavila z devetimi slikami cvetja v zanimivi tehniki in pestrosti barv, ki izbijajo s slik, kar je dovolj, da se obiskovalec počuti brezskrbno in veselo. Polet slik se nam je predstavila s svojimi račnimi izdelki -poslikovanje predmetov. Ljuboinir Radovič je predstavil svoji dve grafiki in s tim izpopolnil različnost slikarske veščine med razstavljalci. Člani Društva Slovencev "Kredarica" so poleg ljubezni do slikarstva in fotografije znani in priznani ustvarjalci s področja izdajateljske dejavnosti. Tako se je letos pred nami pojavil še novi del razstave, ki je zajel knjige, ki so jih člani napisali v okviru svoje stroke. Tako je Branislav Jatič predstavljen s knjigo "Šaljapin proti Ajfelovcga stolpa", Zoran Radisavljevič s knjigo "Svet 2 KREDARICA 2 Druga razstava članov Društva Slovencev "Kredarica" anagrama", Milan Breberina s knjigo "Stome", Franc Cevc z "Naftaškim rečnikom", Marija Vindiš-Ješič "Dijagnostika dinamike leve komore", Nevena Curčič "Turistična geografija", Marija Lovrič s knjigarna za otroke "Lukava koka" in "Sončnica", ter Karmela Stanisavljevič s monografijo Osnovne šole "Branko Radičevič" iz Novega Sada. Različne dejavnosti članov predstavljene so tudi skozi prikaz hobijev in ljubezni do zbiranje. Tu se je našel tudi filatelistični kotiček, ki so ga predstavila Albert Kužner s postavitvijo "Teden otroka - Radost Evrope" in Dušan Vujoševič z zanimivo postavko razglednic pod naslovom "Teniška moda (18961924)". Veliko zanimanje na razstavi je vzbudila tudi kolekcija redkih mineralov, ki jih je izbral in prikazal Ivan Rijavec. Skozi malo ali bogato zbirko mineralov smo uspeli, da obiščemo Radisavljevič, časopis izhaja neprekinjeno že šesto leto in zato je zavzel svoje mesto med ustvarjalnostjo Slovencev kot sredstvo informiranja in kot podvig, ki kljub finančnim težavam obstaja, se razvija in rasle. V nizu ustvarjalcev in razs-tavljalcev so bili še Boris Strbenk s svojimi zanimivimi in originalnimi deli v lesu, Srdan Radakovič z eksponatom "Bjelo dugme" kot originalno rešitvijo prikazane rock-glasbe in Emil Volkar s svojo lutko Slovenke. Razstavo so izpolnila še olja na platnu Novega Mesta, akvarel Dom na Kredarici" in portreta Ivana Cankarja ter Julije Primičeve. Obisk je bil letos dosti slab, kar je verjetno vzrok mrtva sezona Srbskega narodnega gledališča in vrelost junijskih dni. Kljub temu je razstava zajela in prikazala pravo malo bogatstvo njenih članov, predvsem pa podarila ljubezen svojim rojakom, ki živijo in delajo v Novem Sadu že dolgo let, a v srcu hrane Slovenijo in njene lepote. Karmela Stanisavljevič Prevedla: Angelca Arandjelovič Foto: Emil Volkar, ml. Armenijo, Češko, Urugvaj, Poljsko. Južnoafriško Republiko, Rumunijo, Indijo, Kanado, Brazilijo, Italijo. Rusijo, Makedonijo in Srbijo. Redkost in lepota prikazanih mineralov ima svojo veliko vrednost za razstavljalca kakor tudi za obiskovalce. Ivan in Albin Zavrtanik sta iz bogatega asortimana svoje dejavnosti prikazala peharje, medalje, pečate in tako odlikovala na simboličen način samo razstavo. Posebno mesto na razstavi je zavzel časopis Društva Slovencev "Kredarica". Z njegovih strani se je obiskovalec mogel seznaniti z delom samega Društva, z njegovimi aktivnostmi in člani. Zahvaljujoč Zlatici 2 KREDARICA 3 Moramo povečati družabno življenje Letno poročilo Društvo Slovcnccv v Novem Sadu je ustanovljeno 25. februarja, leta 1997, v prostorih slovaškega društva "Jožef Šafarik". V istih prostorih smo imeli tudi II redno skupščino Društva 5.11.1999, in III izredno sejo skupščine 2.2.2001.. ko smo dobili ime "Kredarica" in spremenili sedež na Futoško ulico 12. Lani. konec maja, smo se preselili v PC APOLO. Imeli smo še pet rednih skupščin in dve izredni. Danes je XI. redna skupščina Društva. Posredujemo vam osnovne elemente, ki jih je usno in po zapisniku posredoval Rajko Maric, predsednik Izvršnega odbora Društva, za obdobje 04.05.2005 do 02.06.2006. Kot prvo ugotavljamo, da obstajamo že več kot devet let in da nas je na seznamu okrog 600 članov od katerih je 80 bolj aktivnih pri našem delu. Manj redno kot prej, vendar sc le enkrat na mcscc. prvo sredo v mcsccu. sestajamo v "Pozo-rištu mladih" in to ob posebnih priložnostih in po potrebi. Naš klub v APOLO CENTRU je odprt redno in uradno dvakrat na teden in to ob ponedeljkih in sredah, v času od 15,30-17,30 ure. Aktivnosti društva V preteklem obdobju, od ustanovitve, smo imeli 10 skupnih scj-Skupščin Društva, skupaj z današnjo in 5 sej Izvršnega odbora. V preteklem letnem obdobju smo imeli in organizirali naslednje aktivnosti: - 14.06.05.: Udeležba na letni skupščini Društva Slovcnccv "Sava" v Beogradu (predsednik Kužncr); - 18.06.05.: Skupni piknik v gostilni "Saran" v Pctrovaradinu na Donavi; - 25.06.05.: Sprejem in druženje s pevskim zborom iz Zreč v Apolu; - udeležba na proslavi Dneva državnosti v Be ogradu v juniju 2005; - 03.06.05.: Udeležba na tradicionalnem srečanju vseh Slovencev sveta v Kamniški bistrici (Srdan Radakovič); - 03.07. do 30.07.05.: Udeležba v poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani (Lidija Petrov in Sandra Ludro- van); - 07.07.05.: Udeležba na Petem vseslovenskem srečanju v Ljubljani (predsednik Kužncr); - 23.09.05.: Nastop našega komornega zbora v Beogradu pri Društvu "Sava"; - 01.10.05.: Nastop našega komornega zbora v Subotici na že tradicionalnem koncertu skupaj s slovenskim društvom "TRIGLAV" in zbori porabskih Slovcnccv; - 16.10.05.: Nastop našega kvarteta na "BE-MUS-u"; - 05.11.05.: Naše malčke je obiska! Miklavž; - 10.11.05.: Nastop našega komornega zbora na humanitarnem koncertu v Sinagogi: - 11.11.05.: Gostovanje našega komornega zbora v Novem mestu; - 24.11.05.: Tradicionalni "Koncert slovenskih pesmi in poezije", skupaj z društvi iz Subotice, Zrcnjanina, Beograda in Niša: - 20.12.05.: Udeležba na proslavi Dneva samostojnosti v Beogradu; - 20.12.05.: Odprto pismo vseh slovenskih društev v Srbiji, Vladi R Slovenije, Uradi R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Komisiji za Slovence ter Ministrstvu za notranje zadeve; -26.12.05.: Sveta božična maša v novosadski stolnici Imena Marijinega, ki jo je opravil njegova ckselenca monsignor Stanislav Hočevar; - 28.12.05.: Udeležba našega komornega zbora v programu Božične radostnicc v KUD Pctefi Sandor; - 05.02.06.: Proslava kulturnega praznika Slovenije, v Gledališču mladih; - 08.02.06.: Udeležba na proslavi kulturne praznika Slovenije v Beogradu, Atelje 212; - Obravnava predloga novega zakona o zaščiti pravic nacionalnih manjših. marca 2006.; - 07.04.06.: Druženje na rednem Zboru v Gledališču mladih s projekcijo slovenskega filma "Kekec"; - 15.04.06.: Udeležba na mednarodnem sejmu knjig v Novem Sadu. predstavitev knjige - otroške pravljice "Son-čnicc", našega Biltena in aktivnosti našega Društva, z nastopom našega kvarteta, vse v organizaciji gospe Marije Lovrič. autorke knjige in gospe Zlate Radisavljcvič. urednice našega Biltena; - Koncert našega komornega zbora v Novo-sadskem klubu v mcsccu maju; - Organiziranje konzularnega dne vsake prve srede v mesecu; - V preteklem času je izšlo štiri številke "Biltena"; - Obveščanje o našem delu v časopisih Dnevnik. Gradanski oglasnik, Slovenija.svet: - Naše učiteljico so se udeležile seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kasneje so poročale o bivanju na seminarju; - Uspešna sodclava z drugimi slovenskimi društvi: Sava. Planika. Triglav in Ivan Cankar iz Timoške krajine. Kula iz Vršca, Jernej Kopitar iz Vršca. ki jih vedno vabimo na naše prireditve. - Redno delovanje knjigovodstvcnc službe: - Na novi telefonski številki imamo tajnico (021 427 106), ki nas obvešča o bodočih dogajanjih (zbor Društva in konzu- larni dan ter druga obvestila), - Sprejemanje novih članov; - Na posameznih sestankih jc obravnavana prisotnost članov na skupnih sestankih, nekateri so po pisnem opozorilu izstopili iz Društva prostovoljno ali pa zaradi neplačevanja članarine več kot 6 mesecev, kar smo tudi tolerirali (začasno in stalno izključenih okrog 120 članov, ki niso plačali eno leto in več); - Priprava in sprejem letnega finančnega programa za leto 2006; - Priprava in sprejem kulturnega programa za leto 2006: - Prijava na razpis za sredstva pri Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstva za kulturo po omenjenih programih ter Sckrctarijata za nacionalne manjšine APV; - Dobro sodelovanje 7. oblastmi v Novem Sa- Dclavno predsedstvo: Karmela Stanisavljevic, Franc Mihevc, Albert Kužncr in Rajko Maric (z leve) 4 KREDARICA 4 du in Izvršnim svetom - sekretarijatom za nacionalne manjšine: Kulturne in druge družbene dejavnosti pri društvu Naše društvo ima šolo slovenskega jezika, kjer poučujejo naše učiteljice, Silva Stakič in Angela Arandelovič. Pouk in šolo finansira Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport R Slovenije. Pouk je organiziran v prostorih PC APOLO. Pouka slovenskega jezika se udeležuje okrog 50 slušateljev. Posebej se naši otroci udeležujujo poletnih šol, kar je pravtako finansirano od strani Ministrstva za znanost, šolstvo in šport. Naše Društvo, predvsem slovenska šola . njene učiteljice in učenci, so veliko prispevali k uspešnosti različnih kulturnih prireditev in ostalih manifestacij. Pri društvu imamo tudi pevski zbor, ki je uspešno sodeloval na omenjenih prireditvah pod strokovnim in uspešnim vodstvom pevovodkinje Suzane Gros. Bilten izhaja redno, z veliko zanimivih prilog za branje. Zaradi finančnih omejitev ga še vedno ne moremo posodobiti, menimo pa, daje najbolj pomembno redno izhajanje. Zaključek Na koncu bi povedal še to: Naše Društvo je postalo močna narodnostna skupina po vseh vprašanjih na tem območju. Postali smo znani na vseh koncih tega območja in vsepovsod smo lepo sprejeti. V tem poročilu je podan le jedrnat povzetek našega dela. Lahko smo zadovoljni z rezultati. Ugotavljamo, da nekateri člani odstopajo, kar pomeni, da mogoče manjka motivacije. Na vseh sestankih nas je povprečno 20 - 30 ck in je resno potrebno zvišati aktivnost članov. Skušamo odpirati motive za aktivnosti. Potrebna pa je tudi samoinicijativa članov, da bi na ta način postali še močnejši. Zato vabim, da se vsak sam prijavi in pokaže kaj vse zna, kako bi lahko prispeval v delu društva, kaj misli.! Člani Izvršnega odbora smo odprti za vse. Najdite si svoje mesto v naši ne mali skupnosti ter več poguma in volje za naše delo. Za delo v prihodnosti imamo natančno postavljen - formiran in dinamiziran način dela, to pa ne pomeni, da ne potrebujemo še dodatnih konstruktivnih predlogov. Moramo povečati družabno življenje, organizirati izlete in podobno. Menimo, da bodo v kratkem montirani programi na televiziji v PC APLO, pritegnili naše člane na bolj pogosto zbiranje. Posebej se zahvaljujemo naši matici Republiki Sloveniji, predvsem Veleposlaništvu v Beogradu in gospodu Jožefu Dajčmanu ter vsem instancam s katerimi sodelujemo na njihovi vsestranski pomoči. Prepričani smo, da bomo v bodoče še bolj sodelovali, kajti oni so nam osnovna podpo-* ra za naš predvsem kulturni obstoj. Tu moramo še enkrat omeniti Slovensko veleposlaništvo in Katoliško cerkev v Beogradu, urad R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport in Ministrstvo za kulturo ter Sekretarijat za nacionalne manjšine APV. In na koncu tega povzetka se v imenu Izvršnega odbora zahvaljujemo vsem članom za dosedanje zaupanje, posebej pa vsem tistim članom, ki so prispevali s svojim volonterskim delom, finančno in drugo pomočjo. Po podanih materijalih priredil: Albert Kužner Gostovanje na domu družine Pavlovič 20.junija naš zbor in kvartet sla gostovala v prelepem arhitektonsko-ambijcntalnem objektu v neo-rcnesansnem stilu v Beogradu, v ulici Gospodar Jcvremovi št. 39, ki je drugače od posebnega značaja za zgodovino, znanost, umetnost in hortikulturo. To je večnamenski kulturni center, muzej družinskih umetnin od leta i8X2. ko je objekt zgrajen in potem večkrat restauriran. To je povest o šestih generacij ene dorčolske družine pravnikov, diplomatov, prevajalcev, umetnikov, konzervatorjev, zgodovinarjev in donatorjev. Na koncert so nas povabili domačina Ivana in Dorde Pavlovič, povezavo pa jc ostvaril naš sekretar Srdan Radakovič. ki je nekoč stanoval v tem delu Beograda. Ob prijaznem sprejemu domačina v prelepem in izredno velikem vrtnem zaledju in potem v podpritličju prirejenem za kulturne dogodke smo se res lepo počutili. V podpritličju ki ima okrog 100 sedežev po uvodnem govoru domačina gospoda Dorda Pavloviča naš zbor in kvartet sta zapela 21 pesmi in so bili navdušeno pozdravljeni od več kol 100 prisotnih in tudi znanih oseb iz beograjske kulturne sredine. Zbor in kvartet v Novosadskem klubu Na povabilo Novosadskega kluba 3.maja leta 2006, v Zmaj Jovini ulici št.3 imeli smo koncert pred polno dvorano, ki jc trajal od 18. do 19,10. Vse nas je pozdravil predsednik kluba Aleksandar Luč i t" in potem sem jaz tudi pozdravil navzoče in podal osnovne podatke o našem društvu. Naše petje bilo jc sprejeto z velikim navdušenjem prisotnih, posebno pa "Zbor sužnjev" v slovenščini, ki so ga zaželeli ponovno na "bis", kar ni bilo mogoče zaradi omejitve časa. Pustili smo res lep vtis in smo im obudili čase, ko so večkrat poslušali slovensko besedo in pesem. Tekst in foto: Albert Kužner KREDARICA 5 PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVE I) a n dr'. ' , 2 5. j u n » j 25. junija 1991 je takratna slovenska skupščina uresničila plebiscitarno odločitev Slovencev za samostojno državo. Sprejela je ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter deklaracijo o neodvisnosti. S tem se je formalno začela suverenost republike, ki so jo slovesno razglasili dan kasneje, 26. junija. V spomin na dan, ko so se volilke in volilci na plebiscitu 23. decembra 1990 izrekli za samostojno državo, praznujemo 26. decembra Dan samostojnosti, medtem ko se 25. junija, na Dan državnosti, spominjamo ustanovitve lastne države. Oba praznika sta dela prosta dneva. Osrednja državna slovesnost Dneva državnosti poteka na predvečer praznika na Trgu republike v Ljubljani, ki se nahaja v neposredni bližini slovenskega parlamenta. Program se navadno začne s slovensko himno in nadaljuje s slavnostnim govorom kake vidne državne osebnosti. Sledi domoljubno obarvan umetniško kulturni program, ki vključuje ples, recitale in pesem. Koreografijo umetniško kulturnega dela spremljajo najrazličnejši svetlobni efekti. Vsebinsko ponudi program vsako leto kaj drugega in novega. Vedno pa se prireditev zaključi z veličastnim ognjemetom z ljubljanskega gradu. Lani je bil slavnostni govornik predsednik države dr. Janez Drnovšek. Dejal je, da so Slovenci v 14 letih upravičili obstoj svoje države. Ves čas so se pozitivno razvijali in dosegali nadpovprečno gospodarsko rast. Pogoste so ocene, da je prav Slovenija najbolje izvedla prehod iz socijalističnega v tržno gospodarstvo in pri tem uspela ohraniti soci-jalna ravnotežja. Predsednik je spomnil, da so Slovenci pred 14. leti izkoristili zgodovinsko priložnost, ko se je prvič po drugi svetovni vojni spreminjala politična podoba Evrope. Slovenski narod si je znal izboriti svoje mesto na svetovnem zemljevidu držav, kar ni uspelo nekaterim večjim in gospodarsko uspešnejšim narodom V času svojega obstoja pa se Slovenija ni zaprla sama vase, ampak je tvorno sodelovala pri upravljanju svetovnih zadev. Resno deluje v Združenih narodih, predsedovala je Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, slovenski vojaki in policisti pa so vključeni v mednarodne mirovne operacija po vsem svetu. Slovenija se je zavzeto vključila v projekt evropskega združevanja, v katerem vidi priložnost za dolgotrajen mir, gospodarski napredek in boljše življenje. Vendar za mir in polno življenje ni dovolj le materijalna uspešnost. Ne smemo pozabiti na vrednote, ki so nam jih predali naši predniki, saj so predvsem vrednote ohranile njihovo identiteto in pokončnost. Slovesno pa je na ta dan tudi drugod po Sloveniji. Vsaka občina, neredko tudi krajevna, vaška ali župnijska skupnost, tako ali drugače obeleži Dan dr- žavnosti. Gre za kulturne, športne in družabne prireditve. Praznovanju se pridružijo razna lokalna društva, ki s svojimi programi obogatijo dogajanje. Na mnogih hribih in gričih na predvečer praznika zagorijo kresovi, ki državljanom ogrejejo srca in prebudijo spomine. Praznik ima tudi povezovalno vsebino, saj kar nekaj prireditev v Sloveniji poteka pod "lipo sprave", kjer svoja občutja in poglede soočajo in združujejo državljani različnih prepričanj in nazorov. Slovenci, ki smo unani tudi po tem, da radi vzamemo pot pod noge, se s velikem številu tega dne odpravimo na kakšen spominski oz. Planinski pohod. Mnogi verniki poromajo v narodna svetišča, kjer so inaše za domovino. Navadno se praznovanje zaključi v sproščenem vzdušju, ob glasbi, plesu in pogostitvi ali pa pikniku v družinskem krogu. Tega dne vidimo širom Slovenije ponosno viseti našo narodno ali pa državno zastavo z grbom. Slovenska tribar-vnica je prvič zavihrala leta 1848 v Lju- **, : J | uAjh&fclVVt 1 V] ttai^ii^Sii bljani. S tem smo med prvimi v Evropi dobili narodne barve. Bela, modra in rdeča izhajajo iz barv na najpomembnejša med vsemi uporabljanimi zastavami. Slovenski zakon določa, da si morajo barve pri pravilnem izobešanju zastave vedno slediti z vrha navzdol: bela, modra, rdeča, z grbom v levem kotu zgoraj. Avtor slovenskega državnega grba gospod Marko Pogačnik pojasnjuje, da ima motiv gore, hriba, vode, morja in šesterokrake zvezde in Strmca na Koroškem, torej državotvornega jedra Slovenstva v preteklosti, sporočilo vsebino za vse Slovence in ne za samo eno območje. Prava in pristna narodna zavest ne more in ne sme biti nestrpna do drugih narodov. Zavedanje lastne identitete mora v nas krepiti tisto zdravosamoza-vest, ki je nujna za tvorno in vzajemno sodelovanje z ostalimi narodi. Hvaležnost za lastno državo pa nas predvsem kliče k odgovornosti, da po svojih najboljših močeg prispevamo svoj delež za lepšo prihodnost naših sona-rodnikov tudi zunaj Slovenije (državljanov in državljank) ter sploh vse človeške družine. Pripravila: Katja Sabolic in Angelca Arandjelovič 6 KREDARICA 6 P r C "/ T 3 IÍÍ O LOGIJE ed našimi starejšimi aktivnimi člani je tudi gospod Ivan Rijavec, „T -J JHL dipl. inženir geologije. Ravnokar se je vrnil iz 25-dnevnega dolgega obiska Sloveniji. Potem je imel proslavo obletnice matu re v karlovaški Gimnaziji. Sodeloval je tudi na naši razstavi "Slovenija, od kod lepote tvoje" z eksponati mineralov. Poiskala sem ga z namenom, da vam ga predstavim. Bi mi prosim povedali nekaj o sebi? Rojen sem 17. decembra 1932. leta v Laza-revcu blizu Beograda, ker je oče služboval kot geodet. Moj oče Anton Rijavec je Slovenec, rojen v Idriji, moja mati Slobodka Kalkovalijev je Makedonka, rojena v Valandovu pri Strumici. Osnovno šolo in Gimnazijo sem končal v Sremskih Karlovcih. Septembra meseca 1952. sem upisal študij v Beogradu in sem na beograjski univerzi diplomiral geologijo, oktobra 1958. Po študiju sem začel delati kot geolog v Beogradu v Inštitutu za raziskavo materijala SR Srbije. V Inštitutu sem delal od 1959. do 31. decembra 1979. leta. V začetku sem delal kot geolog asistent v laboratoriju za raziskavo tehničnega in arhitektonskega kamna in gradbene keramike. Potem sem bil šef laboratorija za raziskovanje surovin in atestiranje kamna in gradbenih izdelkov. Zadnji dve leti sem bil v Inštitutu direktor TOZD-a za "Kamen in gradbeno keramiko". V času svojega dela v Inštitutu sem bil 1973. leta na špecijalizaciji v ZSSR-u (po štipendiji tehnične pomoči OZN) v Inštitutu NI-IKS (Znanstveno isledovateljski inštitut kamna in silikatov) v mestu Erevanu - Armenija. Kot predstavnik svojega TOZD-a sem bil član Znanstvenega vodstva Inštituta, kot predstavnik Inštituta sem bil tudi član sveta Gospodarske zbornice SR Srbije. V časy 1975-1979 sem bil član odbora zveze Jugoslovanskih laboratorijev za izdelovanje dopolnitve in izmenjave JUS-a. Bil sem deležen pri izdelavi "Pravilnika o klasifikaciji in kategorizaciji rezerv trdih mineralnih surovin", ki je objavljen v SI. listu SFRJ 53/79. leta. Od 1. januarja 1980. leta delam v Novem Sadu v študijskem biroju Fakultete tehničnih ved in Inštituta za gradbeništvo Vojvodine, do 31. oktobra 1983. leta. V biroju sem delal kot svetovalec za geološka raziskovanja mineralnih surovin za gradbeništvo in raziskovanje premoga na področju Vojvodine. Od 1983. do konca 1986. leta sem delal v "SIS-u za geološka raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin Vojvodine" kot svetovalec za geologijo. Istočasno, od 1984. do 1986. leta sem bil član in tajnik "Komisije za potrditev rezerv mineralnih surovin in podzemnih vod Vojvodine". Od 1986. do 1992. leta sem delal v Pokrajinskem komiteju za energetiko in mineralne BStl 1 / surovine, kasneje Pokrajinskem sekretarijatu za gospodarstvo, kot geološki inšpektor. Od 1992. do 1997. leta sem v Ministrstvu za rudarstvo in energetiko Republike Srbije, kot republiški geološki inšpektor s sedežem v Novem Sadu. 27. decembra 1997. leta sem se upokojil na osebno zahtevo. Otrok nimam. Imel sem hčerko, kije živela v Beogradu, umrla je aprila meseca 1996. leta. V času svojega dela in bivanja v Beogradu in Novem Sadu se nikoli nisem ukvarjal s politiko in nikoli nisem bil član nobene politične stranke. Vaše zveze s slovenstvom danes? V Ljubljani imam bratranca, ki je znan akademski slikar v Sloveniji. Od drugega strica imam bratranca, elek-troinženirja in sestrično, ki je doktor geologije- Vsako leto od 1996. leta hodim v Ljubljano. S sorodniki hodim na •izlet v Idrijo in na Gorenjsko. V Slovenijo odhajam maja meseca, ker je takrat v Sloveniji mednarodni sejem mineralov v Tržiču. Nam lahko poveste kakšno zanimivost? V časih, ko sem služboval, sem bil povsod, od Baltika do Egejskega morja: Poljska, DDR, CSR, Madžarska, Avstrija, Romunija, Bolgarija, Italija in Grčija. Zatem je bila specializacija na Kavkazu v Armeniji. Sedež sem imel v Erevanu. Tu sem spoznal mnoge specifičnosti kavkaških držav in narodov. To je država z največjim številom ugasnjenih vulkanov. Vaš hobby? Moj hobby je zbiranje mineralov. Minerali so naravna neorganska telesa, homogene mase, določenega in stalnega kemičnega stanja, ki nastanejo in se nahajajo v zemljini skorji. Najdemo jih v manj ali več pravilnih geometrijskih oblikah in tedaj jim rečemo KRISTALI. Minerali, ki nimajo pravilno geometrijsko obliko in nimajo strukturo kristala, so AMORFNI MINERALI. Ena pomembnih karakteristik minerala je, da četudi so iste vrste in celo iz istega nahajališča, ne obstajajo vzorci istih oblik in s tem lahko rečemo, da DUPLIKATI NE OBSTAJAJO, ker so oni produkti narave, ne pa človeka. V svoji zbirki imam do sedaj okrog 280 mineralov, ki so iz republik bivše Jugoslavije in z vseh kontinentov, razen Avstralije, mnoge pa sem osebno našel v času, ko sem delal kot geolog. Na razstavi, ki jo je organiziralo DS "Kredarica" od 23. do 25. junija letos, sem prikazal majhno število mineralov (25) iz moje zbirke. Posebej bi povdaril lepoto: MALA-HIT iz Konga, AMETIST iz Brazilije, AHA-TI iz Brazilije in Srbije, KROKIDOLIT /TI-GROVO OKO/ iz Južno Afriške republike, AMAZONIT iz Rusije, SODALIT iz Kanade in ANTIMONIT iz Romunije. Zanimiv je mineral VULFENIT iz rudnika Mežice, ter CINABARIT iz rudnika Idrija iz Slovenije. Zbiranje minerala je eno od redkih kolek-cionarstev, zaradi več razlogov: zahteva poznavanje mineralov, do njih je težko priti, zatem, potrebno je obiskovati domače in predvsem mednarodne razstave in sejme mineralov, kar pa je v naših pogojih zelo težko in drago. Kako ste postali član DS "Kredarica"? Kaj bi sporočili članom Društva? Poznal sem se z Milanom Podgornikom, ki mi je rekel, da je ustanovljeno Društvo Slovencev in me je povabil, da se včlanim. Takoj sem se strinjal s tem in 10. junija 1997. leta postal član. Bilo je zelo veselo in lepo, manj članov - intimnejše. Moj predlog je, da se več družimo med seboj, ne pa samo, da se srečujemo na zboru, tako lahko eden drugemu več pomagamo. Gospod Ivan Rijavec hiti, ker potuje v Makedonijo. Zaželela sem mu srečno pot za sedaj in v prihodnje. Pogovor vodila: Marija Lovric KREDARICA 7 Ma 12. mednarodnem: Satoae. :fcajIge 2 ©'M ■ . . > ■ Sala PREDSTAVLJENA "KREDARICA" Od 13. do 18. aprila 2006. leta na 12. mednarodnem Salonu knjige v Novem Sadu, ki je bil na novosadskem sejmu, je 15. aprila ob 12. uri pred- sednik Izvršnega odbora, ki je govoril o ustanovitvi in delu DS "Kredarica" iz Novega Sada; Zlata Radisavljevič. urednica biltena je pripravila stavljeno naše Društvo Slovencev "Kredarica". Vstop je bil brezplačen. V programu so sodelovali Rajko Maric, pred- podrobno analizo biltena "Kredarica" in poudarila sodelavce; Marija Lovrič avtorica ("Sunco-kreta") "Sončnice", predstavila je prve pisane iz- delke založništva v slovenskem jeziku pri nas: brošuro "France Prešern" in "Ivan Cankar", Dese Poslon, kot tudi slikovnico za otroke "Sončnico". Program je potekal dvojezično. Kvartet "Kredarica" - Mirko Pavlic, Danici Prestor, Borut Pavlic in Stevan Nikolič - je zapel na začetku in na koncu programa (Kraška dežela, Veseli hribček, Slovenski smo fantje in Pleničke je prala) burno pozdravljeni z aplavzom. Prisotni gostje so bili: gospa Ilcana Ursu - Ne-nadič i gospod Boro Kecman iz Tajništva za upravo, predpise in nacionalne manjšine Izvršnega sveta APV, gospod Bordaš Djczc, direktor in glavni urednik založniške dejavnosti JP "Forum-a", gospod Lučijan Marina, predsednik Društva za romunski jezik in predsedujoči Koordinacijskega odbora Društev za jezike in književnost v okvirju ne-vladinega sektorja v Zavodu za kulturo Vojvodine, gospa Irina Papuga, sekretarka tega Koordinacijskega odbora, gospod Borisa Miličevič, predsednik Društva za esperanto Vojvodine, gospa Helena Hafič - Stojkov, pesnica, gospod dr. Nikola Novta, glavni urednik "Medicinskega srbo-Iatin-sko-rusinskega slovarja" in drugi. Vse so spremljala informacijska sredstva. Manifestacija je bila na stojnici Izvršnega sveta AP Vojvodina (Tajništvo za upravo, predpise in nacionalne manjšine in Tajništvo za izobrazbo in kulturo) pod motom: Založniška dejavnost na jeziku nacionalnih manjšin. Marija Lovrič Predstavitev knjige Branislava Jatica SALJAPIN PROTI AJFELOVEGA STOLPA V okviru Glasbenih večerov Matice srbske in spominov na Fjodora Ivanoviča Šaljapina (18731938) 27. aprila 2006 ob 20.00 uri v njeni svečani dvorani, je predstavljeno življensko delo dvotomna knjiga Branislava Jatiča "Šaljapin proti Ajfelove-ga stolpa". O knjigi so govorili: Zoran Juranič, muzikolog. dirigent in skladatelj iz Zagreba: Nedeljko Grba. glasbeni pisatelj iz Beograda in avtor, ki se je govoreč o nastajanju knjige zahvalil sodelavcem in posebej založniku "Kitchen & GoodwoIF'-u, Novi Sad. Odlomka iz knjige je brala Gordana Djurdje- vič-Dimič, igralka SNP-a. Vse so popestrile fotografije iz življenja Fjodora I. Šaljapina. poslušali smo reprodukcijo arije in njegovega glasu. Umetniški del programa: operske arije, ruske pesmi in romanc iz repertoarja F. I. Šaljapina sta izvajala Živan Saramandič, bas in Branislav Jatič. bas s klavirsko spremljavo Zorana Juraniča in Darinko Paunovič Umetniški del programa je bil: Ruska narodna Enkrat v sto let se rodi Saljapin, enkrat v sto let takšen umetnik ustvari knjigo o njem. Zoran Juranič pesem: Eh, ti stepo široka, (Ž. Saramandič a cappella); Ruska narodna pesem: Piterskom ulicom (Z. Saramandič s klavirsko spremljavo D. Paunovič); L. Malaškin: O, ko bi mogel izraziti zvokom (B. Jatič s klavirsko spremljavo Z. Juraniča); M. Glinka: Sum (B. Jatič s klavirsko spremljavo Z. Juraniča); Dj. Rossini arija Don Bazilija iz opere Seviljski brivec (B. Jatič s klavirsko spremljavo Z. Juraniča) in Jules Massenet (Z. Masne): Scena smrti Don Kihota iz opere Don Kihot (Z. Saramandič s klavirsko spremljavo D. Paunovič). Ta edinstven kulturni dogodek je bil pred prepolno svečano dvorano navdušenih gostov in sicer je da se bo dolgo pomnil. Dve primadoni, dva umetnika svetovnega glasu (Z. Saramandič letos praznuje 40 let umetniškega dela) oboževalci F. I. Šaljapina so ga tako mogli pripraviti. Med številnimi gosti so se mogli videti ljudje kulturnega in umetniškega kroga (Milka Stojanovič), kot tudi ataše za kulturo veleposlaništva Rusije s soprogo. ki se zahvalil in pozdravil prisotne, ter jih povabil na promocijo v Ruski dom v Beograd. Vse so snemala informacijska sredstva. Uresničitev programa sta pomagal Srbsko narodno gledališče in Klub Sterija. Marija Lovrič 8 KREDARICA 8 Sodobni slovenski pisatelji BOJAN MESERKO ■ PISATELJ, RECENZENT, UREDNIK, PUBLICIST... asa ¡A ojan Meserko m «¡p 3 ^je rojen 1957 v Ljubljani, kjer še danes živi in dela kot pisatelj, recenzent, urednik, publicist in direktor Založniškega ateljeja Blodnjak. Doslej je objavil tri zbirke kratkih zgodb (IGRA IN AGONIJA, SMRDLJIVI PLANET in KMEČKA IDILA), trilogijo, ki jo sestavljajo romani SA-NJALIŠČE, SA-NJALNICA in SA-NJALCA) sicer se berejo tudi kot samostojni romani), roman SAMOMORILCEV POSLOVILNI ROMAN, hermenev-tično palimpsestno pesnitev POŠAT. Še nekaj dne loči do izida najnovejšega romana A TI O TEM POJMA NIMAŠ. Objavil je tudi preko sto petdeset zgodb v različnih publikacijah in antologijah in dobil nekaj nagrad na različnih literarnih natečajih ter okoli dvajset radijskih iger. Pa še; scenarij i ideja (po njegovi zgodbi Kmečka idila) za animirani film zagrebškega oskarjevca Dušana Vukotiča z naslovom Dobrodošli na planet Zemlja (povsod na festivalih, nagrade za originalnost: London, Montreal, Munchen, Trst,...); obširna predstavitev slovenske znanstvenofantastične literature v ameriški reviji LOCUS. Kot avtor je omenjen v knjigah - Anatomy of Wonder, - Enciklopediji naučne fantastike Dr. Zorana Zivkoviča, -Enciklopediji Slovenije pod geslom Znanstvena fantastika... SANJALNICA (SF roman), Ljubljana 2000. Verjetno sva sklenila tihi sporazum o nevsiljivi navzočnosti in sobivnju. Nekakšen dogovor, da se ne bova videvala, srečevala, motila drug drugega. Prisvojil si je spalnico, jaz sobo, v skupni uporabi sva imela kuhinjo, dnevno sobo, kopalnico in stranišče. Sobi in klet bi prav lahko zasedel nekdo tretji. Pogrešal sem velik ekran, v sobi sem imel prenosni televizor, ampak je bil tudi ta dober. Imalu sva približno enak okus pri vseh stvareh. Verjetno se je navzel naših navad preko duha hiše. Postal mi je podoben. Verjetno si postajava podobna v obraz. Sva si hišna duhova. Premikava se po hiši, sobivava. Nekega dne se bo nekaj zgodilo, da se bova prisiljena srečati. Nadvornno se bova srečala. In to ne bo naključno. Pripravljava se na tisti dan. Samo še ne veva, koliko jc odmaknjen. O tistem dnevu ne veva ničesar. Se ga pa bojiva. Vse veva drug o drugem. Vse slutiva drug o drugem. V vmesnem času pa se ne bova morila, ne Objavljamo del iz romana Sanjalnica, kjer je v veliki meri priso.tna dvojina, tukajšnjim Slovencev težji del slovenskega pravopisa. bova se umorila, ne bova se ogrožala. Samo bova. Obdajava v točno določenih časovnih razmikih vsak po svojih opravkih, to nama je postala samoumevna navada, ki se je drživa. Počasi pospravljava hišo. jo urejava. Postaja pravi dom. Urejen dom. Hiša nama postaja dom. Stvari postavljava tako, da niti ne veva, kdo je kaj kdaj kam postavil. Je nekaj, v čemer se celo dopolnjujeva v takšni meri, da ni prave ločnice...postaviva tako...tako... Za trenutek me je obšla misel, da samo eden od naju pospravlja in ureja, če se nisem natačno spominjal, da sem počel... da sem delal... morda on... Potem nisem več o tem premišljeval. Živela sva tam. Vesel sem, da sem se vrnil domov. Nekega dne se bova srečala. Nekega dne se bom srečal. Ne bom se trudil in skušal izvesti kaj na silo. Prišlo bo samo po sebi. Mnoge stvari pridejo same od sebe, mnoge ne, mnogih ni nikoli. Sva hišna duhova. Sva si hišna duhova. Četudi bi se videla, bi verjetno v tem obdobju ne verjela, namenoma, v obstoj drugega. Lahko da je resnično vse skupaj samo privid in prisluh. Lahko, da onega ni. Nemara celo mene ni. To je smešno in ža-losno hkrati. Nihče ne razmišlja, če je. (Iz romana SANJALNICA) Pripravila: Angelca Arandjelovic KREDARICA 9 Zdravnik vam svetuje Sistematična telesna aktivnost določene vrste, intenzitete, pogostosti in dolžine poveča fizično sposobnost tako, da izboljša prenosni sistem kisika in energetskih POMEMBNOST TELOVADBE IN ŠPORTA ZA ZDRAVLJE določanja intenzitete fizične obremenitve, v odvisnosti od življenske dobe in zdravstvenega stanja osebe. V rekreaciji je osnovna pobuda zabava in zadovoljstvo, pri športu pa zmaga. Zdrave osebe, predvsem tiste, ki so v dobri fizični kondiciji imajo počasnejše in bolj učinkovito delo srca iz večih razlogov, med njimi je bistvena zmanjšana aktivnost simpatičnega ner-vnega sistema (vegetativno nervnega sistema) nastalega kot poslcdica sistematične telovadbe. Take osebe na začetku fizične aktivnosti imajo nižjo frekvenco srca (puls) in dosežejo maksimalno frekvenco pri večjem delu. kot osebe, ki fizično niso aktivne, torej bolj so vzdržljivi in lahko opravijo večja in bolj dolgotrajna dela. Sistematična telovadba poveča tudi kapaciteto pljuč v mirovanju. Staranje jc za enkrat nezadržljiv proccs, vendar je dokazano, da se s sistematičnim izvajanjem fizične aktivnosti lahko bistveno upočasni upadanje fiziološke rezerve organizma, katere vzrok je proces staranja. Sistematična fizična aktivnost izboljša prezračenost pljuč v miru in pri naporu, pomaga očuvati mišično maso, telesno težo, upočasni osteoporozo. posebno pa je zelo pomembna v prevcnciji rizičnih faktorjev koronarne bolezni. Izbor fizične aktivnosti jc odvisen od življenske dobe, spolo, zdravstvenega stanja I 1 snovi, stabilizira tudi nervni sistem. Gibanje in fizična aktivnost sta biološki potrebi človeka, če tega ni upadata delovna in življcnska sposobnost. Telovadba jc izredno pomembna v prevcnciji koronalnc srčne bolezni s tem, da regulira telesno težo, me-tabolizem, sladkorja in masti v krvi in vpočasni zmanjševanje delovne sposobnosti, ki normalno nastaja s starostjo. Funkcionalna sposobnost organizma sc popravlja in združuje pod pogojem da vadimo določeno vrsto vaj, ki stimulirajo splošno vzdržljivost. Vaje majhne intenzitete niso učinkovite za povečanje funkcionalne sposobnosti organizma, vaje srednje teže so koristne, prevelika fizična obremenitev jc lahko škodljiva. Rckrcacija, kot oblika fizične kulture ima vse pozitivne vplive, ki jih ima tudi šport. Glede na šport, rekreacija ima prednost, ker ima možnost Slovesni koncert slovenskih društev Novega Sada in Niša in predhodne aktivnosti osebe. Prednost imajo vaje, ki stimulirajo delo srca, krvotoka in dihanja. Za starejše jc priporočljivo sprehajanje, tekanje, kolesarjenje, sobna gimnastika, plavanje, tek na smučkah in podobno. V določenih primerili, predvsem pri starejših in tistih, ki imajo težave, pred začetkom ukvarjanja s telovadbo, ali drugo obliko rckreacijc, je nujno opraviti ergo-metrijsko testiranje. Pri doziranju fizične obremenitve ali rekreacije je treba biti zelo previden, predvsem pri bolnikih z angino peetoris (stabilno), hipertenzijo, težavo z ritmom srca itd. Tem skupinam bolnikom se določi manjša obremenitev odvisna od težine bolezni. Seveda, obstajajo bolezni pri katerih jc fizični napor prepovedan -škodljiv (slabost srca z oteklinami, nestabilna angina peetoris in drugo). Na podlagi preiskav v zadnjih desetletjih jc ugotovljeno, da jc velikost rizika, ki ga doprinese fizična neaktivnost v razvoju arterioskleroze, približna tisti, ki jo naredijo ostali faktorji rizika, kot so hipertenzija, hiperlipidemija, sladkorna bolezen, kajenje i podobno. Proi. dr. Marija Vindiš-Ješič. internista-kardiolog Prevedla: Ljudmila Ivaz V soboto,10.06.2006 je bil Slovesni koncert slovenskih društev Novega Sada in Niša v dvorani niškega simfonijskega orkestra. Ali vrnimo sc na začetek. V soboto ob šestih zjutraj je nas štiriindvajset krenilo proti Nišu. V Nišu so nas dočakali ljubeznivi domačini iz Slovenske kulturne skupnosti "France Prešcrn". Priredili so nam lep sprejem v svojih prostorih v Mestni občini "Mcdijana". Potem smo šli do Cegra,spominskega obeležja v čast znane čegarske bitke, ki seje odigrala 1.julija 1809. Gospod Sclomir Markovič-Selc, kustos, nam je na zelo zanimiv način opisal kako je potekala bitka na Cegru. Pogoščeni smo bili s kavo, sokom, sadjem in domačimi žganji. S Čcgra smo odšli v hotel "Vidikovac" kjer smo se nastanili. Ob peti uri popoldne smo vsi skupaj odšli do niškega simfonijskega orkestra, kjer se jc ob šesti uri začel slovesni koncert. Na začetku se jc predsatvil naš zbor, Zbor slovenskega društva "Kredarica" iz Novega Sada, z dirigentko Suzano Gros in klavirsko spremljavo Jožefa Ritcra. Na programu so bile ljudske in duhovne pesmi. Nastopil je tudi naš moški kvartet z dvema pesmima. Nato sta sc predstavili učenki pouka slovenščine pri učiteljici Angeli Arandelovič z recitalom. Zobobluz, Anrcja Ši-frerja jc recitirala Anita Nježič, in Bognedaj da bi crknu televizor, Adija Smolarja je recitirala Sandra Ludrovan. Dejana Sekulič, članica niškega zbora je zaigrala na violini Prcludium E-dur za solo violino (J.S.Bach). Zbor Slovenske kulturne skupnosti "Francc Prešcrn" z dirigentom Mr. S.Kodclom in klavirsko spremljavo Mr. Ne-nada Stošiča se jc predstavil z ljudskimi in du- hovnimi pesmimi. Na koncu koncerta, sta oba zbora skupaj zapela Ave verurh corpus (W.A.Mozart). Druženje se je nadaljevalo v klubu "Simfonija" poleg Niškega simfonijskega orkestra. Za atmosfero v klubu je poskrbel naš moški kvartet, tako da smo vsi skupaj preživeli en lep večer. luksuzni mi vilami, z mozaičnimi tli, sakralnimi objekti (baptistcrijum-krstilnica), gospodarska poslopja s pitosima. terme, cistrcnami za vodo. ostanki utrdbe in drugimi zgradbami, ki nam pripovedujejo o kulturi in razkošju Naisa v času vladanja cara Konstantina. Pol nas jc dalje vodila v Niško Banjo. Vzeli smo si eno uro za obisk i ob WlMim imsmm V nedeljo nas je zbudil dež. Obiskali smo Cele kulo, edinstveni spomenik, z vzidanimi lobanjami srbskih upornikov, ki so jih Turki v znak maščevanja pozidali po bitki na Cegru. Potem smo šli v Medijano. antično nahajališče, ki je na poti Niš-Niška Banja. Mcdijana nam priča o bo-galstvu in sijaju carskega Naisa. Odkriti so dobro ohranjeni ostanki cesarske palače s peristilom, 13.uri smo krenili proti Novemu Sadu. Domov smo prišli v nedeljo,ob sedmih zvečer. Zahvaljujemo se našim gostiteljem na gostoljubju in prijaznosti kot na prelepem koncertu, ki smo ga skupaj priredili in sc veselimo skorajšnjemu ponovnemu srečanju. Sandra Ludrovan Foto: Emil Volkar, st. KREDARICA 10 ZGODOVINA SLOVENCEV (4) Po nemškem bombardiranju Beograda aprila 1941 je Kraljevina SHS razpadla. Ozemlje Slovenije so razkosali trije okupatorji: Nemci, Italijani in Madžari. Nemci so Slovence vpoklicali v svoj vojsko, prebivalstvo izseljevali v Srbijo in pošiljali v delovna koncentracijska taborišča po nemškem Rajhu in Italiji. Komunistična partija je po napadu Nemčije na SZ organizirala oborožen odpor: toda njeno nasilje nad civilnim prebivalstvom in politični umori so spodbudili ustanovitev protikomunističnih vaških straž. Zaradi monopolne vloge komunistov v Osvobodilni fronti (OF), ki so si z Dolomitsko izjavo podredili druge ustanovne skupine v osvobodilnem boju, je prišlo v Sloveniji do državljanske vojne in revolucije. Po kapitulaciji Italije so se 1943 začeli organizirati slovenski domobrani, ki so ob koncu vojne pobegnili na avstrijsko Koroško, od koder so jih angleški zavezniki vrnili Titovim partizanom: več kot 10.000 domobrancev in civilistov je končalo v povojnih pobojih po vsej Sloveniji. Veliko Slovencev je tedaj odšlo v politično emigracijo, predvsem v Argentino, Severno Ameriko in Avstralijo. Slovenska partizanska vojska se je morala 1945 umakniti s Koroške in iz Trsta; bila je vključena v enotno jugoslovansko armado. Po koncu vojne je postala Slovenija ljudska socijalistična republika v okviru federativne Jugoslavije, ki se je uredila IN MEMORIAM S poštovanjem se bomo spominjali članov našega Društva, ki so umrli v preteklih treh mesecih 2006 leta STANISLAV SESEK (november 1937 - maj 2006) Prof. dr. MIRKO KRIŽNAR (oktober 1923 - maj 2006) Hvala jim za lepo druženje in aktivnosti v našem Društvu. Društvo Slovenccv "Krcdarica" v Novem Sadu po vzoru Sovjetske zveze. Odpravljene so bile politične stranke in svobodne volitve, vodilni položaj je imela komunistična partija in njene transmisijske organizacije (SZDL, ZSM), izpeljana je bila nacionalizacija podjetij, agrarna reforma, uvedeni centralno planiranje in petletni industrijski načrti, kultura in znanost taciji Janeza Janše začel vojaški sodni proces proti četverici publicistov. Z Maj-niško deklaracijo 1989, ustanovitvijo prvih političnih strank (Slovenska kmečka zveza, Slovenska demokratična zveza, koalicija Demos) in izstopom ZKS iz ZKJ je bila pripravljena osamosvojitev Slovenije. Kranj - za Ljubljano, Mariborom in Celjem, 4. mesto po velikosti v Sloveniji (ima okoli 34.000 prebivalcev) sta bili pod ideološkim nadzorom. Spor s prosovjetskim Informbirojem je Jugoslavijo (in z njo Slovenijo) približal Zahodni Evropi in ZDA; odločila se je za sistem delavskega samoupravljanja, ki se je razrasel v politični delegatski sistem. Ves čas svojega obstoja (do 1991) se je Jugoslavija opirala na vmesni položaj in gojila politiko nevmešavanja in aktivne koeksistence ter spodbujala in vodila politiko neuvrščenosti. Kljub socijalizmu je več deset tisoč ekonomskih izseljencev (zdomcev) odšlo na delo v Zahodno Evropo in čezoceanske dežele. Po letu 1968 se je zaradi ustavnih sprememb začel krhati federalizem; po odstranitvi liberalnih politikov, tehnokratov in nacionalistov je desetletje do Titove smrti (1980) obvladovala trda roka partije. Mednacionalna nasprotja, zlasti srbski nacionalizem, so tedaj razbila Jugoslavijo; v Sloveniji so se pisatelji najprej uprli poenotenju pouka književnosti in pozneje izstopili iz jugoslovanske pisateljske zveze. Spomladi 1987 je izšla 57. številka Nove revije s prispevki za slovenski nacionalni program; maja 1988 se je po are- Julija 1990 je slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o suverenosti RS, razveljavila vrsto jugoslovanskih predpisov in prenehala pošiljati Slovence v jugoslovansko armado. 23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit, ki je izglasoval suverenost Slovenije; ta je 26. junija 1991 razglasila samostojnost. Po kratki desetdnevni vojni, ko je jugoslovanska vojska hotela preprečiti odhod Slovenije iz SFRJ, je bila 1. oktobra 1991 uveljavljena dejanska suverenost. Slovenijo so v začetku 1992 mednarodno priznali Vatikan in Evropska zveza, aprila tudi ZDA; maja je bila sprejeta v OZN. Z novo ustavo je postala parlamentarna republika, ki jo vodita parlament in predsednik republike. Dobila je svojo vojsko in denar. Izvedena je bila denacionalizacija in privatizacija družbene lastnine. Od 1993 je Slovenija članica Sveta Evrope, od marca 2004 članica Nata in od maja 2004 Evropske zveze. Konec (Slovenski koledar 2005; Izdala Založba Nova revija, d.o.o. Ljubljana 2004) KREDARICA 11