56 „Pravnikove" diskusije
„Pravnikove" diskusije.
L
Za poroto.
h
Porotna sodišča, iznikla iz ideje o neodvisnih ljudskih so^ diščih napram birokratskim in od vladarjev odvisnim sodiščem, štejejo danes mnogo nasprotnikov. Neusmiljeno kažejo ti na razne pomanjkljivosti porotnih sodišč očitajoč jim. posebno, da SO' se vanje stavljene nade izjalovile bas tam, kjer so pričako^ vali od njih pomoči. Zavisnost ljudskih sodnikov da je večja kakor poklicnih in da radi tega ravno ona s svojimi neprera^ čunljivim!, — ker neutemeljenimi — sodbenimi izreki izpodko« pavajo zaupanje ljudstva v sodišča. Okorno sestavljanje in ne^:
okrctnost porot dajeta nasprotnikom nadaljno precej učinkovito orožje v roke.
Navzlic temu nasprotniki porote v krajih, kjer porotna sodišča že obstoje, nimajo lahkega stališča. Kljub vsem^ hibam imajo porotna sodišča tudi svoje prednosti. V ljudstvu samem pa, v katerem je ta institut ukoreninjen, imajo zagovorniki po^ rote glavno oporo. Ljudstvo, ki ga prešinja demokratični duh danes bolj kot prei kedaj in katero zahteva sodelovanja v vseh panogah državne uprave, si že težko izvojevane pravice sode? lovanja pri kazenskem pravosodstvu ne da izviti kar tako iz rok.
Težje stališče imajo zagovorniki porote pri nas, kjer v velikem delu države porotnih sodišč do danes še ne poznajo. To je tudi eden izmed glavnih vzrakov, da je veliK del srbi-janskih pravnikov tako ostro na^sproten poroti.^) Naloga prija^ teljev porote, pridobiti za to institucijo srbske juriste, torej ni lahka.
Ožji odbor zakonodajnega odbora v ministrstvu pravde, obstoječ iz treh članov (Jovanovič, Ogorelica in Dolenc), je izdelal načrt zakona o porotnih sodiščih. Skušal je odstraniti predvsem hibe, ki jih naštevajo nasprotniki. Slovenski član
') Lepo je pojasnil to zgodovinsko prof. dr. M. Dolenc v članku „Zgo-dovina porote v Srbiji" v Njivi 1922 str. 79 si.
„Pravnikove" diskusije. 57
omenjene trojice, vseuč. prof. dr. M. Dolenc, je seznanil naše juriste s tem načrtom na treh diskusijah PravnikoviTi (12. IV., 19. IV. in 17. V. 1.1.) in obenem čul njih mtienje, ki mu bode v mogočno oporo v njegovem stremljenju, da obdržimo pravo poroto. '
Na diskusiji so se culi proti poroti le sporadični glasovi,
r
utemeljevanj ,s tem, da občutijo porotniki svojo častno službo
I
le kot breme, katerega se skušajo če le mogoče otresti. Sicer pa 50 se izrekli na sestankih zbrani za poroto. Odpravijo naj se hibe, pa bodo tudi oni, ki se porotniške časti danes se branijo, pripravljeni izvrševati službo voljno.
Določila o porotnih sodiščih niso vnesena v kazenski pravdni red. Ožji odbor je izgotovil marveč poseben zakonski načrt. To je zgolj tehničnega pomena in smatra poročevalec
to samo kot napako lepote, ne pa kot bistveno hibo novih ka^ zenskopravdnih zakonov. Najsi so opozarjali nekateri, da spa^
dajo ta določila v pravdni red in da se iz sestava ne sme trgati, kar spada vanj, dalje da je veliko vprašanje, dobimo li sploh poroto, ker se zna dogoditi, da se za načrt o poroti ne bo zme-nil nihče več, čim dobimo kazenski pravdni red, dalje da tudi
obstoj porote potem ne bo zasiguran, ker tak postranski zakon bo lažje ukiniti, če vladajočim strankam ne bo pogodi; vendar ve^
cina ni smatrala teh ugovorov tako važnim, da bi bilo treba
absolutno zahtevati, da morajo priti ta določila tudi v pravdni red.
Načrt odkazuje poroti tele zločine: umor, uboj, zažig, rop, goljufivi bankrot, večje tatvine in zločine zoper dolžnosti jav*
nega urada. Porota, ki je nastala prvotno kot političen institut, postaja po načrtu pravni institut. Glavni razlog zato je, da odklanjajo Srhi iz bojazni pred strankarstvom, da bi sodili porot? niki o političnih deliktih. Naši pravniki so se pa izrekli, da bodi za politične zločine kompetentno' edinole porotno sodišče, kajti sicer izgubi porota svojo upravičenost. Kakor v tem, je izpadlo soglasno mnenje tudi glede tega, da naj način storitve zločina ne bo odloči? len za pristojnost. Za tiskovne delikte naj ne velja nikaka posebnost. V nadaljncm pa si mnenja niso bila edina. Eni so bili za zoženje pristojnosti na kapitalne delikte in za
58 „Pravnikove" diskusije.
izključitev vseh imovinskih deliktov. Glede teh da je nas narod naziranja, da je bolje, da sodijo o njih poklicni sodniki. Drugi so se toplo zavzemali zato, da naj spadajo tudi imovinski de-likti pred poroto, ker ni pravega razloga, da bi se izločili. Treba pa bi bilo opredeliti in utesniti pojem teh deliktov na tatvino, poneverbo in goljufijo; dalje razširiti pristojnost tudi na pona? rejo denarJa. Ker novi kazenski zakon tako ozkih kazenskih sto? penj kakor sedaj veljavni ne bo imel, bi bilo treba, da so vsi zločini, o katerih naj sodi porota, našteti v zakonu imenoma. Določitev kompetence po višini predlagane kazni bi pomenilo, da prepuščamo državnemu pravdniku izbiro, kje hoče tožiti.
Povsem nova so nam določila načrta o sestavi porotne
klopi.
Porotna klop naj ne šteje več kakor sedaj 12 porotnikov, marveč samo sedem moških in nad 30 let starih oseb. Vsaj dva naj bosta iz kraja, kjer ima porotno sodišče sedež, in vsaj eden
izmed njih bodi akademično naobražen. Razen teh se izžrebajo še trije nadomestni porotniki. Ker je znižano število porotne
n I
klopi, šteje naravno tudi službena lista manj porc;tnikoy, nam? reč le 20 glavnih in 5 nadomestnih porotnikov. Začetkom za-iedanja izžrebana porotna klop je zamišljena kot stalna za celo
s
zasedanje, ki si izvoli prvi dan stalnega prvomesmika. Zase^^ danje radi tega ne sme trajati nad 10 dni in se vrši po odredbi predsednika apelacijskega sodišča vselej, kadar nanese potreba. Tri tedne pred pričetkom dobe službeno listo obtoženec, drž. pravdnik in oškodovanec, da morejo pravočasno odkloniti po? rotnike. Za odklonitev veljajo isti predpisi kakor za sodnike. Stroške dobe povrnjene porotniki iz budžeta oblasti.
Ta del načrta je izzval najstrožjo kritiko. Enodušno je
^
prevladalo mnenje, da ne smeta odločevati ne cenzus ne višja izobrazba o sposobnosti porotnikov. Ce naj ostane porota ljud? sko sodišče, imej možnost postati porotnik vsak
i
neoporečen državljan moškega spola. Tudi da naj bodo ženske porotnice, so se culi glasovi.
Da naj porota ne zaseda periodično, ampak po patrebi je bilo pozdravljeno. Vendar se morajo v tem oziru ta določila izpremeniti tako, dam. ora predsednik apelacijske-
I
I
„Pravnikove" diskusije, 59
ga sodišča slclicati poroto, čim- se nabere za? dostno število porotnih slučajev, če bi pa v go«
L
tovem roku ne bilo dovolj slučajev, tedaj naj se delegira drugo sodišče.
Dosedanje peremptorično odklanjanje porotnikov so obču? tili vsi kot justici škodljivo. Toda kako to urediti, ko je na drugi strani ravno to ena izmed največjih obtoženčevih pravic? Ni izključeno, da obtoženec porotnika sploh ne bo poskusil odkloniti iz bojazni, da si nakoplje njegoivo nenaklonjenost, če se odklonitveni razlogi sodišču ne bodo zdeli dovolj tehtni. Pred? logov je bilo stavljenih več: da ostani vse tako' kakor dosedaj, da sme obtoženec odkloniti in to brez navedbe razlogov tiste porotnike, ki jih pozna, ah pa samoi dva, in pa kompromisni predlog, da sme odkloniti dva brez navedbe razlogov, druge pa le, če ima zato razloge.
Čim večje število sodnikov, toliko bolj se zmanjšuje koefi? cient slučajnosti, so trdili eni in čim manjše število, tem ugod= nejši je položaj za obtoženca, ker je dvetretjinsko razmierje za krivdo težje doseči, drugi. Zato ^so zagovarjali pristaši prvega naziranja in ti so bili v večini, da ostani število porotnikov isto kakor dosedaj, če bi pa to ne bilo mogoče, naj se ne zniža število nikakor pod osem, na sedem ali šest že celo ne. Oziri na stroške ne smejo biti pri tem od? ločilni. Ako hočemo dobro pravosodstvo, potem ne smemo štediti. Zadovoljiti se tudi ne smemo s prosto večino; za kriv-dorek treba vedno kvalificirane večine.
Porotno sodišče sestoji po načrtu iz treh učenih sodnikov, izmed katerih eden predseduje. Takoj po prednašanju obtož? niče opozori predsednik porotnike, na kaj naj pazijo. Po raz? pravi se stavijo vprašanja podobno kakor dosedaj. Tudi po? rotniki imajo pravico, da stavijo vprašanja. O predlogih sklepa senat. Razpravo zaključi predsednikov ekspoze t. j. razlaga določil materielnega in procesnega prava in tehničnih izrazov, katere je porotnikom treba pojasniti.
Zbor se je zavzel zato, da odpade čitanje razlogov  obtožnice ker bi se morala sicer tudi obtožencu dati
I
pravica, da odgovori takoj nanjo. Kakor je stvar danes, po*
60 „Pravnikove" diskusije.
menja precejšnjo nevarnost za obtoženca, ker ima spretno- sestavljena in prednašana obtožnica lahko velik upliv na porot? nike. Zato pa je potrebno, da uvede predsednik taKoj po prečit? tanju tenorja obtožnice razpravo s popolnoma objektivnim' opisom dejanja. Porotnikom: treba na vsak način predo? čiti dejanje malo nazorneje, kakor je popisana isto v tenorju obtožnice, ker preti sicer nevarnost, da razpravi ne bodo mogli slediti. Izrečeni ugovor, da se s tem nevarnost, katero so mislili odpraviti s tem, da ne dovolimo citati razlogov, zopet vpelje v drugi obliki, ni prepričal. Po končani razpravi mora d os e d a? nji resume odpasti, ker je le prevečkrat več aH manj subjektivno pobarvan, njegovo mesto naj zavzame ek s p oz e.
F
Kot novo je sprejeto v načrt, da izreče kazen pet oseb in sicer trije sodniki ter dvojica porotnikov, izbranih po porot? nikih samih. Ideja je zdrava in utegne preprečiti marsikak sedaj nerazumljiv porotniški izrek o krivdi. Če bodo porotniki vedeli, da bodo soodločali tudi oni o kazni, bo izginila njih Dojazen, da bo prejel obsojeni prehudo kazen, in .s tem tudi vpliv na njih pravorek. Vendar bi po mnenju naših pravnikov zadostovalo, da se pritegne samo en porotnik. Prvomestnik naj pri? stopi v zbor sodnikov, ki izrečejo kazen. Tudi sicer je skupno število sodnikov štiri ugodnejše za obsojenca kakor po načrtu predlagano števila pet.
Ah naj obdrži senat še nadalje pravico, da sme razve? Ijaviti pravorek porotnikov, ki se mu zdi pomoten? Načrt mo? dificira v tej točki veljavno pravo prav znatno. Senatu daje to pravico in sicer tako v kvar kakor v prid obtožencu. Če je razveljavljenje za obtoženca kvarno, -zahteva od njega eno? glasnost, če mu je pa v korist, zadostuje prosta večina.
r
Sestanek se temu predlogu ni pridružil. Ostane naj tako, kakor jebilo dosedaj. Vsaka druga rešitev bi pomenila kontrolo državnih sodnikov nad poroto, s tem pa ji jemala ugled in zanikala upravičenost njenega obstoja. Tudi kadar gre za razveljavljenje pravoreka v prid obtoženca, se mora zahtevati enoglasnost ,senata. Kajti kako more biti sicer sklep senatov prepričevalen, da so se porotniki motilf, če se učeni sodniki sami v tem ne strinjajo.
»Pravnikove" diskusije. 61
II.
Sodnik poedinec v kazenskih stvareh pri zbornih sodiščih
I. stopnje.')
Naraščanje kriminalitete in pomanjkanje sodnikov je pri? sililo že bivšo Avstrijo, da je razmišljevala, kako odpomoči vedno bolj obremenjenim kazenskim sodnikom, ki svojega dela niso mogli več zmagovati. Sile zunanjih razmer, ne pomanjklji? vost in pogrešnost njegovih temeljnih idej so dovedle d'o reform kazenskega pravdnega reda, tega mojstrskega Glaserjevega dela.
Bivša avs.trijska vlada je predložila že leta 1918 zakonski načrt, po katerem se prenaša kazensko sodstvo pri zbornih so* diščih I. stopnje deloma na sodnika poedinca. Ta načrt je uza? konila koncem istega leta začasna zbornica nemško-avstrijske države v obliki, ki mu jo je dal justični odsek bivše avstrijske poslanske zbornice.
Še slabše razmere kakor v Avstriji so nastopile po pre? vratu pri nas. Število sodnikov je padlo na minimum; posle velikih okrajnih sodišč je opravljal po en sodnik, zborna so? dišča so štela komaj po polo'vico prejšnjih članov. Kaj čuda potem, da so razpravljali tudi pri nas, ali naj se ne uvede enako kakor v avstrijski republiki za lažje kazenske stvari pri zbornih
sodiščih mesto senata četvorice sodnik — poedinec.
Predlog so sprejela naša sodišča hladno, da nezaupljivo. Prevladovala je bojazen, da zna pokopati osobito določba, da imej vsak obtoženec pri glavni razpravi zagovornika, ki bi si Štel dolžnost, da se vzkliče proti obsodilni razsodbi, vse druge, pridobitve novega postopka. Vzklic bi šel namreč, na senat pri istem zbornem sodišču. Delo bi bilo mesto pospešeno in skrajšano celo podvojeno.
Ostalo je vse pri starem.
Razmere so se med tem v Sloveniji sicer zboljšale, a slab* šale v Hrvatski in Dalmaciji.
Z uredbo z dne 22. junija 1921. je bilo odrejeno za Hrvat? sko in Slavonijo, da razpravlja o hudodelstvih in pregreških, za
i)^Glej tudi razpravo dr. Kremžarja v tej številki: Osnutek edinstvenega kazenskega postopnika in vzklicni postopek.
62 „Pravnikove*' diskusije.
I      r
I-
. 1
katere zakon ne odreja nad 5 let kazni na svobodi ali odgovar;: jajoče denarne kazni, sodnik pocdinec, in da sodi o navedenih deliktih, za katere je zagrožena kazen na svobodi riad 5 in do 10 let, kolegij treh sodnikov mesto dosedanjih pet. Ostalo pušča uredba pri starem, osobito so dopuščena proti vsem tem sodbam ista pravna sredstva kakor pcprei.
Nekaj podobnega se je nameravalo napraviti za Slovenijo in Dalmacijo letos. Narodni skupščini predloženi zakon o pro--računskih dvanajstinah za meseca maj in junij 1922 je obsegal tudi pooblastilo za ministra pravde, da sme izdati uredbo z •zakonsko močjo, po kateri naj bi posloval pri zbornih sodiščih v razpravah o hudodelstvih in prcgreških, za katere porota ni ¦pristojna in kjer ni predvidena kazen na prostosti nad eno leto ali pa je določena le denarna kazen, sodnik poedinec. Nameravana uredba ie med drugim določevala, da sme v obtožnici državni pravdnik predlagati, da razpravlja o imenovanih kaznivih dejanjih mesto senata sodnik poedinec, da mora imeti vsak obtoženec, ki še ni dovršil 18 let, zagovornika in da so doT)Uščena proti razsodbi, izrečeni v tem postopanju, pravna sredstva kakor proti sodbam  kolegija  štirih  sodnikov.
'Na Pravnikovem sestanku 26. aprila 1922 je.stvar obraza ložil načelnik oddelka ministrstva pravde dvorni svetnik dr. Babnik. Načelnega glasu proti reformi ni bilo čuti; od leta 1919 se je mišljenje v tej stvari tako izpremenilo, da so neka= teri pozdravljali preuredbo z velikim navdušenjem. Vendar je ;l)ilo mnenje zbranih slovenskih juristov, da se tak zakon ne sme izdati z nameravano naglico, osobito ko razmere pri nas ne zahtevajo tega tako nujno. Zaslišijo naj se poprej sodni gremiji, odvetniške zbornice in druge stanovske in strokovne organizacije. Priporoča se, da se uzakoni čimprej kazenski pravdni red za celo držav o, ker je načrt tega zakona že izvršen. Če se to zgodi, potem'odpade potreba po poprej omenjenem izrednem zakonu sama od sebe.
Za največje hibe nameravane uredbe so se smatrale do* ločbe o pravnih sredstvih. Zoper sodbo sodnika poedinca bi bila dopuščena glede krivde samo ničnostna pritožba. Radi prestopka od okrajnega sodišča obsojeni bi bil na boljšem ka^^
„Pravnikove" diskusije
63
kor hudodelstva krivim spoznani. Da se položaj obtožencev ne poslabša, je edina pot v dopustitvi polnega vzklica proti sodbam ,sodnika poedinca. Toda na katero sodišče naj gre ta vzklic, s katerim bi bilo dopuščeno tudi izpodbijanje dejanskih ugotovitev? Načrt kazenskega postopka določa, da na apela? cijsko sodišče. Za tako rešitev se je zavzemal tudi profesor dr. Dolenc, češ da bi bilo sicer mučno, če bi sodili v isti stvari drugi sodniki nad svojim tovarišem pri istem sodišču. Kljub temu je prevladovalo mnenje, da naj razsoja o vzklicu senat pri istem sodišču. To ne bi obremenjevalo apelacijsknga sodišča, vrh tega bi bilo tako za stranke kakor za državo najcenejše. Svetnik Keršič pa je izrazil mnenje, da naj bi sodil take delikte sodnik poedinec pri okrajnem sodišču na sedežu zbornega sodišča. Vprašanje pravnih sredstev bi bilo s tem povoljno rešeno.
Po uredbi ima obtožitelj pravico, spraviti kazensko stvar pred senat ali pa pred sodnika poedinca. Nekaterim' se je zdela
r
ta določba simpatična, češ da naj ne bo odločilna abstraktna, marveč le nanjša konkretna kaznivost. Drugi so pa tako do? ločbo odločno odklanjali. Ni namreč izključeno, da bi utegnil obtožitelj samovoljno predlagati različne kazni, kadar bi hotel spraviti kazensko stvar pred ta aH drugi forum. Zato da je • treba, da je meja pristojnosti ustanovljena po o b j e k t i v n i h  z n a k i h. .
Sestanek končno ni smatral potrebnim, da imej vsak ob? toženec pred sodnikom poedincem zagovornika, pač pa je zahteval to za mladostne obtožence do dovr? še nega 18. * leta. Dr. Marajon je pojasnil, da stoje tudi odvetniki na tem stališču, vendar pa naj to zagovorništvo ne bo brezplačno. Za zagovornike ex offo naj plačuje država na* grade, ki naj se stekajo v fond za uboge odvetniške vdove in sirote.
Med tem izišli zakon o dvanajstinah tega pooblastila mi? nistrstvu pravde ni dal. Stvar je torej za nekoliko časa od? ložena.