Župnijski izpit se je vrlll v Mariboru 29. in 30. aprila. Napravili so ga naslednji gg. kaplani: Časl Franc iz Šoštanja, Ignac Groblar iz Ptuja, Franc Grobler iz Gornje Radgone in Alojzij Ocvirk iz Vojnika. Za upravitelja dekanijje Sv. L-enari v Slosr. gor. je v-sled težke bolezni g. dekana Janžekoviča imenovan g. duh. svetnik Franc Gcmilšek, župnik pri Sv. Benediktu. Nj. Vel. kra.jica je obiskaln dne 29. aprila velesej«-n v Zarjrcbit, lcjcr ja bila navdušeno pozdravljena od prebivalstva. DireLicr mednarodnega nrada dela _d_e_Ł Thomas je obiskal zadnji teden veeja jugoslovanska mesta. Ob tej priliki je imel v Beogradu daljši razgovor s predsednikom glavnega zadružnega saveza dr. Ant. Korošcem. Po njegovem mnenju je zasnovana Jugoslavija na zadružnem pokretu, katerega je pa troba nadaljevati. P.iaenlbna narodna zavednost. V Št. Petru pri Mariboru je bilo svojčas pokopališce krog cerkve, dokler ga niso prestavili na Goro. Krog župne cerkve je še danes pokopališ.ru. zid in v njega jc vzidanili precej nagrobnih plošč. Pa vsi napisi iz onih časov so seve v nemččir>i, izvzemši ene marmornate plošče, ki se ponaša s tem le v boboričici vkie.anim sioven.kim napisom: »Pok.pališče Martina Kosa. Rojen 8. oktobra 1781, umrl 18. sušca 1834. Počivaj v miru, ljubi brat, Drgoč se vidla boma, V nebešk^m raju tam enkrat, Kjer Bog pravične lona.« Siovesna ctvoritev mcstu pri Zgor_.Ł___ Dupleku se vr.i ob vsakem vremenu v nedeljo dne 17. majnika t. 1. Začetek ob 10. uri dopoldne s pozdravom na desnem brpgu Drave. Nato slovesna blagoslovitev mostu in sv. maša z nagovorom cerkvenega doslojanstve nika. Za sv. mašo bo postavljen oltar v sredini mostu. Sodelujejo pevska društva In godba. Po sv. maši bo podna.elnik okrajnega cestnega odbora g. Franio 7ebot eovoril o zgodovini mostu. Po tej slavnosti bo na obširnem travniku tik mostu velika narodna veselica. Domačini »e z vnemo priprav17ajo na to redko slovesnost in obeta biti prireditev zelo lepa. Iz Maribora bodo celi dan od Velike kavarne vozili mestni avt.busi. Vsak dan požail! Časopisii prinašajo v letošnjem letu vsak dan poročila o požarih na deželi. Na Kranj.kem, v Savinis-ki dolini, v Prekraurju in tudi pod Pohorjem _ažigajo tajni požigalci poslopje _a poslopjem. Celo .trela in druge nesrp.e so že v letošnjem letu povzročile celo vrsto požarov in veliko škodo gospodarjem in skupne_i narod nem imetiu. Ljudje so vsled vedno ponavljajočih se požarov silno zbegani. Kaj je storiti, da se po?.ari omejijo? — Prvo sredstvo bi bilo: Strogo paziti na potepube, ki se klatijo okoli. Sumljive klateže naj vs-ak takoj javi bližnji žandarski postaji. Drugo: Otrokom ne dati vžigaHc! Dokazano je, da največ požarov povzročljo v nažih krajih hudob ni požigald In otroci, ki se ljrrajo z vžigalicami.Star.1 ln gospodarji, pazi^e najstrožje na to, da otrocl ne pHdeJo do vžijralicl S »trogim nastopom bi se dalo mnogo poiarov preprečiti. — Tretje: Gospodarjl, preglejte takoj, 5e Je Vaše pož&rno tavarovanje v redu! V.ak dan čitamo: »Skrnia povzročena po požaru, cna4a .totlsoC Dln, a lastntk J» bil tavarovan samo _a malenkostno svoto.« Zavarujte svoje .tavbe Id j.re»^1čnlne _a celo vrednost! hoi)e Je utrpetl letio tavarovainino, kakor pa tro-il na »toti«n>Ce «kode. Podpisanl eem pripravljp.n, v mariborskpm okraju pnti k posestnikom na rinm. da pravilno uredimo zavarovanje. Pišite ml dopisnico. V drugih krajih pa se obrnlte na krajevnega zastopnika »Vzajemne 7,avarovalnice v Ljubljani.« — Franjo Žebot. Z lestve na podstrešje je padel 321etn\ ielezničar Jo«ip 2orman Iz Spodn. Radvanja pri Mariboru in si zlomll levo nogo. Z oožem Je zabodel neznan moški v krCmi pri Sv. Juriju ob Ščavnici 521etnega ridarja Alojzija IleSlča iz Dragono_ v lice in mu prizadjal tako močno poSkodbo, da _o ga morali prepeljati v ma.rlborsko bolnico. Ako zadene kolesar v avtomobll. Na resti od Sv. Lemarta v Slov, gor. do G. Rad(?one je za.del posestnik Fr. Štuhec iz Murščaka pri Radencih s tako silo s kole&om v avto, ki mu je privozil nasproti, da se je kolo popolnoma zdrobilo in težko -oškodovanega kolesarja &. prepeljali v bolnico v Maribor. Udai strele. V sredo dne 29. aprila popoldne je med deževnim nalivom in točo udarilo v stanovanjsko hišo pri pasestniku Jančiču, p. d. Kržavnjak, na Tinjakem vrhu pri Slov. Bistrici. Hiša je s pohištvom vred pogorela ter znaša škoda 50.000 Din. Velik požar. V nedeljo dne 26. aprila popoldn. so se vnele saje v dimniku hiSe posestnikov Alberta Lorbeka ter Jerneja Medveda v Sredmah, občina Podgorj« pri Slovenjgradcu. Ogenj se je razširil iz dimnika na streho in je zgorela hiša z gospodarskimi poslopji, vsa oprava, orodje, živež, obleka in krma za živino. Škodo cenijo nad 50.000 Din, ki je krita le delno z zavarovalnino. Ognjegasci so rešili več sosednih poslopij. Obosojeni požigalec. Iz maščevanja je zažgal 241etni Jakob P.tek iz Ključarovcev pri Ormožu bišo posestniku Jo>sipu Kukovcu. Mariborski senat je obsodil Petka minuli teden na 1 leto in 6 mesecev robije, na triletno izgubo častnih pravic in na povračilo Kukovcu v znesku 15.000 Din. V stranišču najden novorojen.ek. Pri snaženju stranišča pri Kreuhu v Pamečah pri Sloveni^radju je našel dne 26. aprila zjutraj Hovnik Janez še dobro ohranjeno trupelce novorojenčka. Detomora je osumljena neka slovenjgraška služkinja. Pomočnik živinozdravnika. V občini Mislinje pri SloA^eni^radcu je aretiralo orožništvo moškega, ki je imel že veliko posla z roko pravice. Tokrat se je izdajal za pomočnika slovenjgraškega živinozdravnika in prodajal kmetom praške, o katerih je trdil, da so boljši nego cepljenje proti svin.iski rdečici. Zopet je Imel nož besedo. V nedeljo dne 26. aprila je nastal v krčmi prepir med poisestnikom Matevžem Maruše<k na Zgornji Hajdini in med bratoma Kureš iz Hajdoš. Oba brata sta potegnila vsak svoj nož in obklala smrtnonevarno Marušeka. Srcča v nesreči. V nedeljo dne 26. m. m. _ta imela dva fanta na vozu v Pesjem pri Šoštanju veliko srečo v nesreči. Ko je pripeljal krog ene ure popoldne osebni vlak iz Velenja črez cesto pri Detičeku, je trčil ob voz s parom konj, last posestnika Martina Obu iz Škal. Vlak je voz po-polnoma zdrobil, levemu konju je odrezalo obe zadnji nogi, desni je ostal nepoškodovan. — Fanta na vozu nista videla prihajajočega vlaka, ker jima je zapiral pogled na progo električni transformat.r. — Pravočasno sta še sko.ila z voza. Delavec smrtno mmesreSil. V premogovniku Poklenica pri Murskem Središču je dn. 24. aprila smrtno ponesrečil 211etni strojni '.' j.vaj Drago Pre_nac. Delavcr je ubil električni tok, 8 ikateiim se je igral. Ogenj v Prekmurjn. V našem listu emo že poročali, kako je uni.il požar _red kratkem bišo nosestnika Žiškaiz Andrejcev v Prekmurju, Požarna nesreča je ponovno ugonobila še Žiškovo gospodarsko poslapje. Ogenj je izbruhnil v noči in uničil poslopje, 2 konja, 2 kravi, 2 svinji in 16 kur. Zgorelo je vse gospodarsko orodje in vsa oprema. Nesreča je te-m hujša, ker ubogi kmet ni bil zavarovan. ' Radi pobega žene zažgal Mšo. Delavec Franc Šinkovec, zaposlen v cemen tarni v Trbovljah, si je postavil z veliko težavo lastno hišo v Jarmah v občini Kotredež. Kcr je ženo pretepel, mu je z otroci vred odšla k znancem. Pobeg žene je moža razjezil, da se je udal popivanju in *e zažgal v pijai^osti svojo lastno hišo, da je pogorela do tal. Orožništvo ga zasleduje radi požiga. Pcžar pod Kamom. Pogorel je s senoim napolnjen kozolec posestnika Fr. Bravca v Št. Jurju pod Kumom. Seno je bilo baš pripravljeno za odprodajo. Velika tatviEa v stauovanju zdravnika. Iz stanovanja zobozdravnika dr. Sadnika v Celju je bilo pokradenoga blaga in drueih vrednostnih predmetov za 14.250 Din. Napad iz maščevalncsti. V bolnico v Celje so spravili 261etno posestnikovo hčerko Nežo Obrež iz Št. Jurja ob jnžni žel. Na ^ovratku od Št. Jurja k Sv. Primožu sta jo napadla iz mašcevalnosti v nedelja dne 26. aprila zvečer dva moška in jo nečloveško pretepla. Prva letošnja toča. Dne 29. aprila popoldne je razsajalo hudo neurje krog Litije na Kranjskem, po Zagorju ob Savi in Trbovljah. Padala je tudi toča, ki je pokrila zemljo več prstov na debelo. Smrtno je ponesrečil dne 29. aprlla v premogovniku v Hrastniku 231etni rudar Alojzij Pisker. Zaviaten napad. Pose&tni.ki sin Iv. Ferme iz Kleč pri Sv. Petru pod Svet. gorami je bil od n^znanca zavratno napaden z motiko. Radi težkih poškodb je moral napadeni v celjsko bolnioo. Nogo si je zlomil prl padcn 401etni Ivan Pospeh iz okolice Vitanja in se le.i v celjski bolnici. Preko trebuha je avto povozil devotletnega rudarjevega sina iz Pleše pri Zidanem mo.tu. Hiša Je pogorela dne 26. aprila posestniku Mihaelu Godecu v Dolgi Nogi pri Litiji na Kr..-ijskem. Vnel se je bil dimnik. Škoda znaša 40.000 Din, zavarovalnina je le malsnkostna. Otrok utonil pri nabiranju cvetlic. Dne 27. aprila sta nabirali ob potoku Mlinščica v Domžalab na Kranjskem bčerkici zidai-ja Andreja Norolina v Spodnjih Jaršah cvetlice. Triletni Anici je spodrsnilo, je padla v vodo, ki je nesla otroka naprej. Druga sestrica ja stekla domov in povedala materi o nesreči. Po dolgem iskanju so šele našli Aničino trupelce. Avto suirtno povozil 61etuo deklico. Mariborski avtomobilist je smrtno povozil dne 29. aprila na cesti med božjo potjo Brezje na Gorenjskem v bližini Podbrezja 61etno Milenko Miheličevo. Otrok je obležal na mestu mrtev. Beograd pri zadnjem Ijisdsk.m štetjn. Naša prestolica šteje 241.542 prebivalccv. Ekspresni vlak zgorel. V Egiptu se je zgodila dne 29. aprila grozna železniška nesreča med voSnjo ekspresnega vlaka iz Kaire v Ateksandrijo. Kolesa so se vnela na enem vagonu, ogenj je objel hipoma celi vlak in se votniki niso mogli rešiti. 42 potnikov, med temi 11 otrok, je zgorelo živih. 32 potnikov so prepeljali s smrtn> jiavarnimi opeklinami v bolnico. Pctres v pokrajini sovjetske Ensije. Minuli teden je obiskala Armenijo v Aziji, ki spada pod ruske sovjete, grozna potresna nesreča. Število mrtvih znaša 800, ranjenib nad tiso. in brez strehe nad 25.000 oseb. Najbolj prizadeto je mesto Gensa, ki je popolnom» razdejano. Prepozna sreča. V bolnici rudečega križa v grškem glavnem mcstu Ateno je umrl te dni stari kapitan grške trg. m.rnarice Janez Kalafatis, v najbolj revnih r<'zmerah. Kalafatis iz Syre na Grškem je bil eden najbolj znamenitih mornarjev. Ladja, kateri je poveljeval? je bila na polovico njegova last. Med svetovno vojno je bil parnik torpediran in se je potopil. Kalafatis si je si« cer otel življenje, a njegovo celo premoženje je pogoltnilo morje. Stari kapitan je obolel, postal je za delo nezmo_en in ni imel nikakega zaslužka. Kakor drugi vojni oškodovanci je prijavil tudi on svojo škodo mednarodnl komiaiji v Parizu in je čakal na poročilo o izplačilu pripadajoče mu odškod nine. Mineval je dan za dnevom, mesec za mesecem, da, cela leta in tako težko pričakovanega sporo.ila ni bilo. Stiska starega kapitana je postajala vedno liujša in bil je prisiljen, da je prosjačil za podporo pri prijateljih in sorodiiikih..Svojevoljno3t usode! Dva dni po pogrebu v revščini umrlega kapitana je priromala na naslov bolnice vest, da je Kalafatisu priznalo razsodišče od njega zahtevano odškodnino. Vsak čas lahko dvigne lepo svoto 40 railijonov grških drahem. Milijone je pobasal sedaj brat pokojnega kot dedič in stari kapitan je čakal zamanj na preveselo vest. Čarovniški procss v XX. st.ietju. — Pred poroto v Staadeju v Nem.iji je nedavno bila obravnava, ki v XX. veku gotovo nima para. Na zatožni klopi sta bila trgovec Tiedemann ter kmet Mayer, ki ju dolže, da sta v vasi Fredenbeck zažgala hišo in gospodarska poslopja krneta Hofta, pri čemur sta zgorela posestnik Hoft in njegova mati. Požig dobiva srednjeveško obeležje s ti'ditvijo obdolžencev, da je bila Hoftova mati 6arovnica (copernica). Mayyer in Tiedemann sta se izgovarjala, da nista imela namena Hbftove sežgati, ampak sta ji hotela dati samo migljaj s tem, da bi sežgala njene knjige, ki so vsebovale čarovniške izreke. Stara Hoftova, tako pravita obtoženca, je bila daleč naokoli znana kot čarovnica. Urekla je mnogo živine, da je zbolela. Ko je n.koč stopila v hlev obtoženega Mayerja, mu je naslednji dan obolela svinja. To je bil tudi pravi povod za požig. Iz tega se vidi, da je vera v čarovnice in čarovnije v okolici Stadeja v Nern.iji še danes zelo močno razširjena. Zlata jama izginulega Holandca. V ameriški državi Arizona se nahaja ba•je n.kje v gorovju na celem svetu najbolj bogata zlata žila. Že veliko let se trudijo iskalci zlata, da bi izsledili to žilo. Stari iskalci zlata znajo pripov.dovati, da se je vrnil v onih časih, ko še Arizona ni bila čisto raziskana. holandski iskalec zlata kar s celimi vrečami, v katerlh so bile kepe najbolj čistega zlata. Radovedni zavistneži so poskušali, da bi vohunili za Holandcem. Vsa Spijonaža ni uspela. Holandec je razumel, da se ]e izognil preganjalcem in ob gotovem .asu se je zo- pet pojavLl z vrečami zlata. Ko je bil njegov glad po zlatu utešen, je zapustil Arizono. Nekaj časa so skušale raz ne čete iskalcev zlata, da bi izsledile Holandčevo zlato jamo. Nobenemu se ni posrečilo, da bi bil naletel na vir zlatega bogastva. Doma.ini Indijanci so so protivili, da bi bili spremljali belokožce v hribe in jim tamkaj pokazali zlato. S ča&om j. zgodba o izginulcm Holandcu zatonila v pozabljenje. Pred nekaj tedni pa je zopet oživela. Dobro opremljena ekspedicija je že na potu v ariconsko gorovje, da odkrije skrivnostno Holandčevo zlato jamo. Ali veš to? Mnogo Ijudi ne ve, da arabski jezik ne pozna kletvic; reveži škrtajo samo z zobmi; da se je naučil 17. predsednik Zedinjenili držav Sev. Amerike Andrew Johnson brati in pisati šele v svojem 21. letu; da je bil prvi valček zložen leta 1770. Bil je to valček »0, ti ljubi Avguštin«; da se piše znana filmska zvezda Pola Negri v resnici Polona Cbalupec; da rak naprej leze, nazaj pa plava; da so prašni čevlji dosti bolj topli, kakor svetli in čisti; da obisikuje v Ameriki ena petina prebivalstva vs-ak dan kino in da delajo tisti, ki nič nimajo, vedno največji hrup. KHc bojnega polja. Pri budih bojih ob francoski reki Somme je bil ranjen meseca avgusta 1916 angleški major Percy Arnold v gozdu Longueve. Pred svojo smrtjo je oficir zavezal svojo ženo, da mora pustiti njegovo trupio sežgati po smrti in pepel pa raz-trositi po bojišču, na katerem je bil ranjen mad svetovno vojno. Major je umrl te dni in vdova je izpolnila njegovo zadnjo željo. Pepel angleškega majorja je pognojil par kvadratnih ceiuimetrov zemlje, katero je poškropil pred leti s svojo krvjo. Najstarejša zdravnica na sveta. — Harriet Clisby, ki slavi baš sedaj 100letnico rojstva, je na celem svetu najbolj stara zdravnica. Starka posedaše izredno dober spomin. Ko se je preselila leta 1837 rodbina Clisby iz Angleške v Avstralijo, je trpela vožnja v jadrnici celih pet mesecev. Harrieta je študirala v Avstraliji dve leti zdravilstvo pri dobro znanem zdravniku. Iz Avstralije &o je vrnila na Angleško v prepričanju, da bo tamkaj lahko nadaljevala in kančala zdravilsk. naukc. Ta priložnost se jej ni nudila v tedajni Angliji. Amerika je bila edina država, ki je dovoljevala ženskemu spolu študiranje zdravniškc vede. Ilarrieia se je podala v Ameriko in je bila proglašena za zdraraico v Newyorku leta 1865. V Newyorku je tudi izvrševala skozi 20 let zdravni.ko prakso. Tujec v p.stelji. Smešen dogodljaj so ixaeli pred kratkem v Seatle (Washington) v Združertib. državah Severne Amerike. Ena od tamošnjili gospa je zvečer dalje 6asa kvartala v družbi. Ko se je vrnila v stanovanje, je bila prepričaiia, da bo na.la moža minio spečega v postelji. Na največje presenečenje je zagledali v postelji jej popolnoma tujega mo&kega. Zbežala ja na policijo, da bi jej ta nudila pomo. napram vlomilfiu. Par do zob oboroženih polici&tov jej je sledilo. Ko se je približala cela dobro pripravljena družba postelji, je skočil tujec iz postelje ter zbežal v drugo sobo. »Kaj vendar hočete od mene?« je nahrulil stražnike, ki so mu sledili. šel. po glasu je prepoznala gospa, da je nagnal.i lastnemu možu policijo na vrat. Mož si je bil v njeni odsotnosti obril mustače in brado in radi te spremembe ga ni spoznala takoj. Eako si bodo pomagali Amerikancl iz snše v močo. Ravnatelj_tvo »Cunard linije« je sklenilo, da bo dalo tri svoje največje parnike: »Mauretanijo«, »Akvitanijo« in »Berengarij.« na razpolago izletnikom, ki se bodo vozili po raznih morjih, ki na spadajo pod ameri* ško alkoholno prepoved. Za 50 dolarjev bo lahko vsak Ameaukanec potoval na enem zimed omenjenih parnikov 4 dni. Za to svoto bo vsakemu potniku na razpolago kabina I. razreda z vso postrcžbo ter razkošjem. Plačati bode tr&ba le alkoholne pijače, s katerimbo postreženo potnikom, kakor hitro bo parnik izven mej amerikanskega morja. Prvo »mokro« potovanj. bo pri.ela sredi majnika. Parnik »Mauretanija« bo zapustil dno 9. ma/ja luko Soutb.hampton in bo v petib. dneh nazaj v. Newyorku. Med vožnjo na bo med potniki mobene razlike glede na stan, premoženje ter poiklic. Na ta način j_o_e nuditi pomorska družba Amerikancem priliko, da bodo pili za mali denar dober ter pristen alkohol. Slika bodoče vojne. Neki pariški li_t je izdal posebno številko z naslovom: »Bodo.a vojna«. Besedilo ao prispevali Painleve, Ludendorff, Seeckt, Well3 in švedski nadškof S.o_erblom. Fotografije pa so, ki šele predočujejo pregrozno sliko sliko te_.niške vojne. V ozadju velilce Marijine slika vidimo ma ter z d.jenčkom v naročju; oba imata mask. proti plinu. Mladi mož v sobl se razgovarja z dekletom in oba imata masike. Grozotna slika! Člani nadzorstva neke družbe Imajo sestanek in Sa celo v francoski _bornici so vsi poslanci pokriti z maskami proti plinu. Eiffelov stolp zleti v zrak in »trašni napadi s tanki strašijo prebivalstvo. Elektri.ni žarki razdenejo ves vojni materijal, zra.ni napadi pa opustošijr. cela mesta. Zopet došlo novo blajo po nepričakovano nizkih cenah. Ogle.jte si pred nakupom v __• ninovom Bazariu. Maribor. Vetrlniska 13. 379 Belgijski artilerijski major Rolleghem Je lznažel obrambo bojnih ladij protl torpedom. Na sliki vidimo model njegove iznajdbe. V 6 dneh iz Angleške v južno Afriko. Angleški letalec Glen Kidcston po preletu iz Angleške v Kapstadt (13.700 km).