PREDLOGI V REŠITEV ŽENSKEGA
VPRAŠANJA. POROČA FRANJO
KLEMENĆIČ. TRST.
Dunajski list »Documente der Frauen«
je prinesel v aprilskem zvezku spis iz pe-
resa Josipa Perger-ja, s katerim se sicer
uredništvo imenovanega lista, kakor je.
razvidno iz opazke pod črto, ne strinja
popolnoma, o katerem pa pravi, da so
zanimivi, premišljeni in vse pažnje vredni
predlogi. Naslov spisa je :• »Predlogi v re-
šitev ženskega in otroškega vprašanja in
glede tozadevne ankete.« Ti predlogi so
zlasti zanimivi za nas že za to, ker iz istih
izhaja, da se je pisatelj postavil na izključno
narodno — nemško stališče. S tem je ne-
koliko popravljeno menenje naše cenjene
sotrudnice Ljube, ki je v decembarski
številki lanskega letnika »Slovenke« pred-
lagala, naj bi se slovensko ženstvo okle-
nilo dunajskega »občega avstrijskega žen-
skega društva. C
Pa da vidimo, kaj predlaga omenjeni
pisatelj !
96
žalostne pridobitne razmere ženstva
so obče znane. Pred vsakim večjim delom
v zboljšanje istih moramo si odgovoriti na
načelno vprašanje, ali se nam je omejiti
na to, da pomnožimo sposobnost ženstva
v sedanjih njegovih gospodarskih poklicih
ter jim morda odpremo razven tega še
majhne sorodne poklice, ali pa naj delu-
jemo na to, da postanejo ženstvu pristopna
vsa polja, katera zavzemajo dandanes izve-
čine moški.
Z ozirom na to, da so poklici, ki so
sedaj odprti ženstvu, že itak prenapolnjeni
in da je v Avstriji okolo pol milijona več
ženskih nego moških, da se torej mnogo
ženstva že iz tega vzroka ne more omožiti,
marveč ostane na gmotno neugodnejšem
stališču, prihaja pisatelj do sklepa, da
morajo postati vsa polja delavnosti po
zmožnostih pristopna i ženstvu ter da bi
se morala vsaka žena pripraviti za kak
poklic, ki bi odgovarjal njenim sposobno-
stim in nagnenju ter bi ji zagotavljal
gmotne uspehe, s čemer pa noče reči, da
bi dotičnica pozneje morala tudi izvrševati
poklic, ki si ga je izvolila.
Pisatelj zahteva v povzdigo ženstva v
današnjih strokah : zavode v pouk delav-
skih slojev, kakor : kuhinjske in delavske
šole za tovarniške delavke, šole za služki-
nje, tečaje za prodajalničarke ;
šole in tečaje za strokovno izobrazbo,
kakor šole za strežnice otrok in strežnice
v bolnišnicah, trgovinske šole, šole za
uradnice v pisarnah, pri pošti, brzojavu,
telefonu in železnici, kmetijske šole ;
gospodinjske šole nižje in višje vrste;
višje ženske šole za praktično stro-
kovno izobrazbo ;
osrednje zavode za žensko umetnost
in ženski tehnični muzej ;
tečaje za izobraževanje učnih moči in
osobja za upravo.
Glede strok, ki jih zavzemajo danda-
nes skoro samo moški, omenja pisatelj, da
je ženstvu po samem obrtnem zakonu z dne
15. marca 1883. odprta vsa obrt, katero i
zamore samostojno izvrševati. Tudi koti
pomožnim delavkam so ženstvu glasom )
obrtnega reda z dne 20. decembra 1859.]
pristopne vse stroke obrti. Treba torej i
samo privoljenja dotičnih mojstrov ali to-i
varnarjev, da dekleta lahko vstopijo kot ¦
učenke v katerosibodi obrt. Imamo tudi;
obrtnih šol, katerih spričevala dajejo pra- i
vico do samostojnega izvrševanja roko- j
delske obrti. Te šole treba odpreti tudi za i
dekleta in ustanoviti vsporednice za ženske. !
Istotako je pripustiti, do preosnove na-j
ših srednjih šol, dekleta k obiskovanju se- i
danjih naših gimnazij in realk, kajti, če bi j
zahtevali novih srednjih šol za ženski spol, 1
otežili bi le izpolnitev zahtev ženstva ; i
država bi se lahko izgovarjala s prevelikimi'j
novimi stroški. i
Nadalje zahteva pisatelj, da se odprejo j
ženstvu vrata vseh drugih državnih, obrtnih,
in kmetijskih nadaljevalnih šol, strokovnih
šol, tečajev tehnologiškega obrtnega mu-j
žeja, šol za umetno obrt, trgovinskih aka- \
demij, višjih šol, akademije obrazovalnih i
umetnosti, velike šole za zemljedelstvo.j
živinozdravniške velike šole, tehnike in i
treh posvetnih fakultet vseučilišča, v ko- :
likor še vsi ti zavodi niso pristopni ženstvu.
Na vseh teh šolah naj polagajo go-;
Jenke vse izpite ter pridobivajo pravico do ;
izvrševanja dotičnega poklica. Ženstvo naj
se poskusi torej v vseh strokah : agenti,!
senzali, lekarnarji, stavbarji, geometri, in->
ženerji, tolmači, knjigotržci, kemiki, zdrav-
niki, odvetniki, profesorji, umetniki — vse !
naj zamorejo postati žene. Zahteva se za ;
ženstvo sboboda, da pokaže svojo moč na ¦
vseh poljih delavnosti, znanosti in umet-l
nosti. i
Z ženskim vprašanjem pa je ozko ;
združeno vprašanje o otrocih. Deca mest- j
nih in kmetijskih delavcev, kmetov inj
manjših obrtnikov se potepa po ulicah, kajti
oče in mati nimata časa, da bi jih nadzo- j
rovala : oba morata skrbeti za kruh. Otroci .i
97
boljših stanov pa so prepuščeni pestu-
njam, ki izvečine nimajo pojma o vzgoje-
slovju. Matere same, kakor jih ustvarja
današnja vzgoja, niso mnogo boljše odgo-
jiteljice, niti v premožnejših krogih.
Z ženskim vprašanjem treba torej isto-
dobno urediti vprašanje glede otrok. Da-
našnja ljudska šola ne zadostuje, da bi
nam vzgajala ljudi, kakoršnih potrebujemo.
Potrebujemo torej ustanov, ki bi ljudsko
šolo dopolnile. V to svrho predlaga pi-
satelj ;
J. ustanovljenje varovališč za otroke
revnih delavk, kjer bi isti imeli zavetja
čez dan ;
2. nadzorovališč za šolsko deco in za
mladino do i8. leta sploh — postavno
varstvo deklet naj se podaljša od 14. do
18. leta. V teh nadzorovališčih naj bi mla-
dina preživela pod vodstvom dobrih vzgo-
jiteljev svoje proste (popoldanske) ure ter
se vežbala v raznih strokah delavnosti in
se zanimala za umetnost in znanost.
3. Ustanoviti je skupne nadaljevalne
.šole za dečke in dekleta, ki so izstopili iz
šole. Ta učilišča naj bi bila združena s
posredovalnicami za delo.
4. Ustanoviti je kmetijske in obrtne
otroške kolonije za deco, katero bi se od-
vzelo pokvarjenim starišem.
5. Za otroke, ki so se že pregrešili
proti postavam, naj bi se ustanovili ko-
rekcijski zavodi ; nikakor pa bi se ne
smelo takih nesrečnih bitij zapirati v kaz-
nilnice.
6. Za mladino avstrijskega nemštva
je ustanoviti 50 moških in 50 ženskih šti-
pendij, s katerimi bi se mladi Nemci in
Nemke vzgojevali za poklic, katerega si
sami izberejo.
Razmeroma revni sloji bi imeli pra-
vico do teh štipendij; predlagali bi do-
tičnike voditelji nemških ljudskih šol, a
podeljevala bi štipendije stalna komisija,
katero bi imenoval naučni minister. j
.Stroški za vse te nove ustanovitve ne
bi bili previsoki. Največ bi stali zavodi,
dopolnjujoči ljudsko šolo, a to je smatrati
kot plačilo starega dolga mladini obeh
spolov, ne pa kot neposredno posledico
ženskega vprašanja.
Da se izvedejo vse te tirjatve, treba
ustanoviti veliko, vse nemške dele Av-
strije obsegajočo žensko zvezo, katere sre-
dišče naj bi bil Dunaj, a ki bi imela
podružnice v vseh krajih, kjer bivajo
nemške žene enakega mišljenja.
Pisatelj je prepričan, da je močna
ženska zveza, ki bi zastopala napredne
zahteve meščanskega ženstva, mogoča le na
narodni podlagi in sicer le ramo ob rami
z nemškimi možmi. Vsak drugačen poskus
bi se moral izjaloviti, kajti narodno vpra-
šanje bode obvladovalo še dolgo časa vse
v Avstriji, in narodne zveze so premogočne,
nego da bi se moglo izvršiti tako dolgo-
trajno delo, kakor je emancipacija žene, ne
da bi iste nanje uplivale. V tem oziru nas
ne sme motiti narodno »brezspolni« Dunaj.
Edinim socijalnim demokratom je v Avstriji
narodnost deveta briga (italijanskim tudi ?
Op. ur.) A meščansko ženstvo, ki stoji na
stališču zasebne lastnine, in ki ima razme-
roma lahko izpolnjive želje, se ne sme po-
koriti programu soc. demokratov, ker bi
s tem prišlo v nerazrešljive konflikte s
svojimi možmi ter brez potrebe otežilo iz-
polnitev lastnega, lažje izvedljivega pro-
grama.
Meščansko ženstvo pa sploh ne more
brez mož nič večjega pričeti ; ženska mla-
dina, ki je v tem vprašanju odločilna, si
ne more izbrati niti izvrševati kakega po-
klica brez dovoljenja z moške (očetove)
.strani. Razven tega pa potrebujejo žene, da
dosežejo svoj namen, pomoči velike poli-
tične stranke, torej zopet mož ki bodo to
pomoč dovolili le narodno misleč'm ženam.
Pisatelj se potem norčuje iz soc. de-
mokratov v državnem zboru, katerih je
9 —10, med njimi 6 Nemcev, in povdarja
98
razloček v inteligenci, omiki in moči med
temi — reveži in mogočno nemško stranko,
ki šteje okolo 200 poslancev, med njimi
okolo 140 bolj ali manj svobodno mi-
slečih mož!
Nasprotniki ženske emancipacije bi ne
mogli doživeti večjega veselja, nego če bi
se meščansko ženstvo dalo po »papirnatih«
enakih političnih pravicah zavesti, da bi
prešlo, proti svojim najvažnejšim koristim,.
v tabor socijalnih demokratov ; kakor po
ponesrečeni revoluciji bi bilo gibanje tne-
ščanskega ženstva za en naraščaj onemo-
gočeno.
Nemško-avstrijska ženska zveza naj bi
bila izvrševateljica naprednih prizadevanj ;
v tem oziru pa potrebuje pomoči naprednih
Nemcev; da doseže to pomoč v kolikor naj-
večji meri, mora podpirati kulturne in mo-
ralne koristi mož, ki so ob enem koristi žen,
ter razpršiti predsodke s pomočjo širokega a
neprigovornega programa, ki bi nudil tudi
možem vidnega haska.
Taka naravna zveza naprednih mož in
žen bi rodila najlepšega sadu ; tak program
bi uplival tudi na ženstvo klerikalnega
mišljenja ter jih privabljal v liberalni
tabor.
Slovani bodo Nemce v tem delovanju
kmalu posnemali. Sicer pa niso izključene
nagodbe ad hoc z liberalnimi ženskimi dru-
štvi drugih narodnosti v dosego naprednih
ciljev, v kolikor to dopušča ozka zveza z
ncmško-nacijonalnimi možmi.
Premembe današnjega zakona, ki bi
bila združena z večjimi dolžnostmi, katerih
večina ženstva ne bi mogla izpolnjevati,
pisatelj ne zahteva. Romanskim ženam se
v tem oziru godi še slabše. Ne zahteva
niti novih političnih pravic za ženstvo;
istih bi ženstvo moglo prejeti le od sla-
botne »soc. demokracije«, ali pa od »črne
reakcije« kateri je,  žal,   »železni zaklad.«
Ženska volilna pravica je v zaostali —
katoliški Avstriji, dokler je ženstvo takšno,
kakoršno je, le sanja prvoboriteljic. V ve-^
likanskem socijalnem in gospodarskem vpra-1
šanju emancipacije se dosedaj ni postopalo i
z dovoljno obzirnostjo, ki bi obsegala ce- '
loto. Tu ne gre samo za enostranske žen- '
ske ideale in koristi, tu se treba ozirati i na j
bistvene interese odločnih nasprotnikov ter|
poslednje spremeniti v prijatelje. Le kora-i
koma se da izvesti skupni program, ki bi'
obsegal vse napredno ženstvo, a ne s tem,*
da kažemo na nekoliko umetno naprav-j
Ijcnih doktoric, temveč s tem da se vedno j
sklicujemo na dobre posledice storjenih j
korakov za vse dele napredne družbe.       \
Pisatelj ve, da bi bila marsikatera žena ;
sposobnejša nositeljica političnih pravic nego
mnogo mož, a je prepričan, da mora in|
more politična polnoletnost vsega spola j
vzcvesti le iz osebne sposobnosti in vrlosti ;
ter na temelju gospodarske neodvisnosti ''
vsega ženstva. (Volilno pravico pa se daje '
in — jen-.lje). Kadar je ženstvo doseglo to j
dvoje, padle mu bodo vse politične in dr-»
žavljanske pravice same v krilo, a pre- i
vzeti bo moralo tudi dotične dolžnosti.      ;
Pisatelj opozarja na današnji zakon o '
združevanju z dne 15. novembra 1867, kij
ne dovoljuje, da bi bile žene udinje po-|
litičnih društev (§ 30.) ter prepoveduje^
političnim društvom podružnice in zveze več 1
društev (§ 33.). Društvo pa, ki bi šlo za i
tem, da se spremeni zakonsko pravo, da'
se doseže za žene volilna pravica itd., bi!
bilo politično društvo, lorej za ž e n e n e- j
mogoče. I
Ženstvo se more za sedaj združevati!
le potom nepolitičnih društev, temeljemj
opreznih društvenih pravil. \
Pisatelj priznava, da je za vzbujenje iz j
letargije potrebno krepkih motivov, a v toj
ne treba gesla o volilni pravici: zadostuje
nam poziv, da rešimo krušno vprašanje,
da dosežemo neodvisnost žene ter ji zago-
tovimo, da se ji ne bo treba udati ne-
Ijubljenemu možu. I
Ženstvo naj se loti neizmernega polja 1
obrti. Do kake popolnosti bi lahko obrt,)
99
združeno z umetnostjo, dovele inteligentne
žene! Proglasite načelo, da si mora vsako
dekle, do najvišjega, izvoliti primeren poklic
ter ga izvrševati dejanski vsaj do poroke !
V to svrho ne potrebuje ženstvo dr-
žave, nego le privoljenja mož in lastne
eneržije, katero vzbudi propaganda.
Vrzite se na to polje, izkažite svojo
marljivost in sposobnost, provzročite, da
vsled pr ena pol nj enj a zastane vse
ustrojstvo na obrtnem polju, in dr-
žava bo vam rada odprla druga, vedno
širša polja, samo da reši obrt. (!!)
Nikakor pa naj nemške žene, da bi
morda prišle preje do ovojih zaželjenih
pravic, ne izdajajo sebično svojih mož,
nikdar naj se ne obračajo proti nemštvu,
proti svobodi!
Pisatelj reasumira svoje predloge — z
besedami, da zahteva omogočenje svobod-
nega duševnega in gospodarskega razvi-
janja, ki bo se seveda vršilo počasi, ker
je bila eneržija ženstva toliko časa hroma.
Političnih pravic doseže ženstvo še le po
daljši dobi, in sicer v meri, ki jo ustanovi
z oz'rom na občo blaginjo — moštvo.
Končno predlaga pisatelj, da se na
podlagi gornjega načrta skliče anketa, ki
bi izdelala popoln program v rešitev žen-
skega in otroškega vprašanja.
*
O teh »predlogih« bodi mi dovoljeno
nekoliko opazk. Odobravati moramo zah-
tevo ga. Pergerja, da se imajo ženstvu
odpreti vse stroke, ki jih sedaj zavzema
moški svet. Vsako polovičarstvo v tem
obziru treba odkloniti. Vprašati pa se mo-
ramo istodobno, da-li bo se država čutila
nagnjeno, odpreti ženstvu novih . strok, da
odvrne s tem nevarno konkurenco na polju
obrti. Mogoče je, da bi merodajni činitelji
sodili baš narobe, češ : ako ženstvu dovo-
limo vstop v ostale stroke, imeli bodemo
podobno konkurenco tudi tam.
Nov pogled se nam odpira ob izva-
janjih ga. pisatelja, da je z ženskim  vpra-
šanjem nerazrušijivo spojeno vprašanje ö
vzgoji otrok. Kako nedostatna je današnja
vzgoja, kako slabo je preskrbljeno v tej
točki zlasti za tlačene sloje in tlačene na-
rode, to vemo vsi. Obžalovati pa moramo,
da g. Perger tudi v tem, obče človeškem
vprašanju sloni na izključno nacijonalno
nemškem stališču ter hoče napominjane
državne štipendije le za mlade Germanke
in Germane, dočim bi baš .Slovani, in zlasti
mi Slovenci, v tem oziru potrebovali v
prvi vrsti pomoči. Z drug-e strani pa je
odkritost ga. avtorja hvalevredna, ker nam
dokazuje, da si moramo, kakor vselej, tudi
v tem slučaju pomagati sami, če hočemo,
da nam Bog pomore. G. Perger nam tudi
kaže, kako potrebno je da se o ženskem
vprašanju razpravljati v Slovanih, kajti
Nemci - kakor je, razvidno iz tega pri-
mera — nimajo volje niti veselja, da bi
delali za nas. Je-li potemtakem stališče
onih pravo, ki so polni laskavih besed za
ženski list, ki ni sedaj o prvič pokazal
svojega izključno nemškega mišljenja, dočim
jim na »Slovenki« ugaja k večjemu, »mo-
derna oblika« ter se le časih osokolijo, da
navedejo vsebino baš izišlega zvezka ?
Simptomatična je bojazen ga. pisca
pred socijalno demokracijo, o čemer pa po-
polnoma pozablja, da je soc. demokratiška
stranka dosedaj edina, ki vsaj načeloma ni
nasprotna ženskemu gibanju.
Pa seveda, mož govori vedno le o
»meščanskem« ženstvu, nižje sloje omenja
le mimogrede, dočim tiri baš tam vse zlo
in je baš tam to vprašanje najbolj pereče.
Važno je sicer, kar nasvetuje pisatelj
glede usposobljenja ženstva v vseh strokah
delavnosti in glede gospodarskega ojačenja,
ki je več vredno nego politične pravice
od danes do jutri — na papirju, a pri tem
ne smemo pozabiti, da bi se jako povspe-
šilo dosego popolne ravnopravnosti, ako
se skuša že sedaj ustvariti prejudice t. j.
pridobiti žen.stvu že sedaj moči in upliva
v javnem življenju,  kjer je to le mogoče,
lOO
če to ni možno potom političnih
društev, lahko se marsikaj doseže z živo
in pisano besedo, v listih in na shodih.
Može sprijazniti z ženskim gibanjem in
jih pridobiti za i.sto — ta je hvalevredna
nalog-a, a v celoti, dokler se ne preustroji
današnja površna vzgoja naše moške mla-
dine, neizvedljiva. Dokler se to ne zgodi,
bode se vedno našlo tudi v boljših krogih
mož, ki na eni strani zabavljajo čez »smešne«
napore uboge »Slovenke«, se časih tudi
»moralno« zgražajo nad kakim prejasnim
izrazom, na drugi strani pa doma — pre-
tepajo svoje žene.
O gornjih »predlogih« bi se dalo po-
vedati še marsikaj. To prepuščam drugim ;
saj je »Slovenka«, ali bi naj bila, javna
tribuna, kjer bi se razpravljalo o vseh delih
ženskega vprašanja. Za danes si zapomnimo
sledeče teze ;
Ženstvu se morajo odpreti vsa polja
delavnosti, znanosti in umetnosti, da po-
skuša na njih svoje moči in sposobnosti.
Z ženskim vprašanjem zajedno treba ure-
diti vprašanje o vzgoji otrok. Zahteve
ženstva stavimo z vednim ozirom na obče
razmere in obče koristi. Z ozirom na iz-
ključno nemško stališče vodilnih krogov
ženskega gibanja v Nemcih, moramo Slo-
venci pred vsem delati in pisati za se, in
sicer v prvi vrsti o lastnih potrebah. Do-
mače, dasi morda manj zanimivo in manj
vredno, bodi nam še vedno ljubše nego
tuje. To pa veljaj tudi za slovenske žur-
naliste, ki radi hvalijo — in po pravici —
velika tuja podjetja, za »Slovenko« pa
imajo, ne baš iz samo stvarnih razlogov,
le ciničen po.smeh.
lOIj